TRGOVSKI El
Časopis za trgovino, industrijo in
v
v
£
VVvfr
CrlA.*
^Uredništvo in upravnišivo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953.
Naročnina za ozemlje SHS: letno\jv , za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D, za inozemstvo <u.O D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VI.
LJUBLJANA, dne 12. aprila 1923.
ŠTEV. 42.
Cenjenim naročnikom.
Vsled povišanja plač tiskarskemu osobju, kakor tudi vsled povišanja cen splošnega tiskarskega materi-jala smo primorani zvišati naročnino lista in to s 1. aprilom t. 1. — Od tega dne stane list:
mesečno	 Din	15* —
četrtletno	..... »	45-	—
polletno ........... »	90-	—
celoletno	.....	»	180	—
za inozemstvo	.	.	«	210 —
UPRAVA »TRGOVSKEGA LISTA«.
Zgodovina
in gospodarsko ozadje francosko-belgijske poruhrske akcije.
Ko danes vse evropsko časopisje na prvih straneh uvodoma prinaša poročila o zasedbi Porurja, se mnogi iz golih simpatij do Nemcev postavljajo na njihovo stran a drugi zopet iz obratnih razlogov na stran Francije in Belgije, ne upoštevajo pa pri tem čistih gospodarskih in političnih razlogov, ki so edino merodajni za pravilno presojo položaja. Naša javnost še vedno premalo posega po trgovinskem in industrijskem časopisju, ki z veliko večjo objektivnostjo, strokovno obravnava naš lastni, pa tudi splošni evropski gospodarski položaj, nego politične novine.
Za pravilno razumevanje franco-sko-nemškega spora je neobhodno Potrebno, da si nakratko ogledamo gospodarske probleme, katerih rešitev je zahtevala svetovno vojno.
Precizna in solidna angleška industrija in trgovina je več stoletij obdržavala prvenstvo na vseh svet. tržiščih. Kmalu pa je dobila konkurenta v Združ. državah in pozneje na kontinentu še Nemčijo v kateri se 1? °^- sre(^e prejšnjega stoletja industrija in trgovina nenavadno hitro razvijala. Najraznovrstnejši izdelki so si osvojili ves srednjeevropski, vzhodni in balkanski trg ter deloma tudi Orient. Nemška industrija je bila po kratki dobi razvoja tako jaka, da je bila zmožna, pridobiti si marsikatero tržišče z dumpingom (prodajo pod ceno), brez občutnih izgub.
Jasno je, da mogočni Angliji ta nenavadni gospodarski procvit Nemčije ni prijal in ko je slednja leto za letom pomnoževala svoje trgovsko brodovje in je v kemični industriji zavzela prvo mesto, je Anglija uvidela, da se zgolj z gospodarskim bojem ne bo mogla iznebiti svojega kokurenta. '
S še večjo nervoznostjo je seveda franc, industrija zasledovala mogočni povzdig svoje sosede, katere izdelki so jo vzpodrivali že iz domačih trgov. Tudi Belgija je v tem času modernizirala svoje obrate, da pomnoži produkcijo.
. Velik pomen nemške produkcije v masah nam kaže dejstvo, da je Nemčija s svojo valuto, ki ie bila poleg angleške skoro najvišja, svoje izdelke prodajala tudi preko carinskih meja z najuspešnejšo konkurenčno ceno.
Kakor pa ji je kratkodobni, nenavadno hitri industrijski razvoj pripomogel do bogastva in jo dvignil med prve velesile, tako pa je na drugi strani usodepolno vplival na duha Nemca. Vsled nenavadnih uspehov na polju tehnike in njene civilizacije je imela vsa vzgoja^ namen, vtisniti mlajši generaciji pečat pangerman-
stva, ki se je brž ko je ta generacija dorasla, razvil v nemški imperializem z geslom »Deutschland liber alles«. Najintelegentnejši Nemec je bil prepričan v tem, da je Nemčija na najvišji stopnji kulture in civilizacije, da so vse dežele, kjer ne prebivajo Nemci, zaostale in da jih more edino nemška kultura dvigniti.
Nemčiji pa njena industrija in trgovina niste zadostovali za dosego tega cilja, doseči je hotela vse z golim mečem.
Po različnih političnih spletkah je inscenirala svetovno vojno. Takoj v začetku je bojišče prestavila na sovražna tla, kar je bilo zlasti važno za njeno zapadno mejo, kajti tu se nahaja njen glavni industrijski centrum, Porurje. Kakor hitro bi bil Ren prekoračen, bi bila Nemčija na tleh, tako pa je vendar kljubovala zaveznikom štiri leta.
Varala pa se je v svojih načrtih dvojno. Za »pohod« na Petrograd, Pariz in London je računala največ eno leto in za to dobo je bila njena industrija založena s surovinami, nadalje pa se je zanašala na pomoč svoje vojne tehnike. A dotični »pohod« se je ustavil že v Mazurskih jezerih in pred Parizom, vojna pa se je zavlekla na štiri leta. Nemški industriji odrezani od sveta in kolonij je zmanjkalo surovin, bila je gospodarsko premagana, nato je prišel še drugi udarec: angleški tanki in francosko zračno ladjenje je tehnično prekosilo tipe svojega nasprotnika. Nemčija je podlegla.
Verzajski mir je imel nato urediti vprašanje vojne odškodnine, ki je bila cenjena za Nemčijo na 120 milijard zlatih mark. Ta svota daleko presega vse vojne odškodnine v pretekli dobi, izvira pa iz dejstva, da tudi enakega pustošenja, kakoršne-ga je izvajala Nemčija v Belgiji in severni Franciji, zgodovina ne pozna.
Ni bila lahka naloga zasigurati si to odškodnino, kajti Nemčija je venomer trdila, da ne bo mogla plačati. Tudi med Francijo in Anglijo so se pokazale diference. Francija je zahtevala, da ji Nemčija plača večino odškodnine v gotovini, ker je hotela sama vzpostaviti vse upostoše-ne kraje, dobro vedoč, da ji Nemčija ne bo nikdar zgradila dovolj solidno poleg tega pa je hotela zaposliti lastno industrijo in ji dati zaslužek. Računala je trdno, da bodo Nemčijo dajatve v gotovini spravile^ v bedo, katere posledica bo splošni zastoj njene industrije in trgovine, sama pa se bo med tem opomogla. Izključevala tudi ni kot naravne posledice nezadovoljstva in bedi notranjih nemirov v Nemčiji, ki bi jo razkosali in tako še bolj oslabili.
Drugo stališče je zavzela praktična Anglija, ki je zahtevala pretežno materialne dobave iz sledečih razlogov: sama ni utrpela na svojem teritoriju nikakih opustošenj, zato ni rabila denarja za vpostavo. Dobro je vedela, da nemška industrija ne bo oddajala za reparacije svojih prvovrstnih izdelkov. Ako se torej vso nemško industrijo zaposli s temi dobavami za več desetletij ter se ji do s tem le malo možnosti za svoboden razvoj, je jasno, da bo njena industrija vsled večletne drugovrstne produkcije zelo zaostala in ne bo mogla slediti zahtevam moderne tehnike, a angleška industrija bi jo med tem pustila daleč zadaj.
Zmagali pa so vendar po večini francoski načrti, ki pa jih je Nemčija znala spretno izkoristiti. Brž ko je še pred podpisom mirovne pogodbe
uvidela težko plačilno breme, je poskrbela, da je denar iz državne blagajne prišel v roke industriji. Slednja si je seveda s tem zelo opomogla. Kdor je po vojni potoval po Nemčiji, je imel priliko videti, kako so zrastie nove tovarne kakor gobe in imel je splošen utis, da to ni premagana Nemčija.
(Konec prihodnjič.)
Trgovci in trgovski register.
(Nadaljevanje.)
D. Tiha družba.
V smislu zakona nastane tiha družba, če se kdo udeležuje trgovskega obrta druzega z imovinsko vlogo proti deležu na dobičku in izgubi.
Za veljavnost take pogodbe ni treba pismene oblike in sploh nobene formalnosti.
Imejitelj podjetja izvršuje trgovska opravila sam in tudi v besedilu tvrdke ne sme biti ničesar, kar bi kazalo na družbo. Važno j<* v tem razmerju, da postane imejitelj trgovskega obrta lastnik vloge tihega družabnika, kar je pa sicer le posledica tega, da na zunaj družba sploh ne obstoja in da torej ni ni-kakega družbinega premoženja. Vendar pa zamore tihi družabnik prepustiti podjetju le uporabo svojega imovinskega dela in ostane sam njegov lastnik, kar je pač stvar posebne pogodbe, v katerem slučaju pa na zunaj le izgleda, kakor da je imejitelj podjetja lastnik vseh k podjetju spadajočih reči.
Tihi. družabnik ni dolžan svojo vlogo zvišati ali pa jo nadomestiti, če se zmanjša vsled izgube. Opravičen pa je zahtevati prepis letne bilance in zaradi nje pravilnosti vpogledati knjige in listine. Koncem vsakega opravilnega leta zračuna se dobiček in izguba ter izplača tihemu družabniku pripadajoči delež na dobičku, vendar se pa dobiček uporablja za kritje izgube, dokler je prvotna vloga zmanjšana vsled izgub.
V slučaju konkurza sme tihi družabnik, v kolikor njegova vloga presega nanj odpadajoči del izgube, prijaviti jo h konkurzu kot kon-kurzni upnik.
Tiha družba se razclruži s smrtjo imetelja trgovskega obrta, če pogodba ne določa drugače, nadalje s pravno nezmožnostjo imetelja ali z otvoritvijo konkurza nad njegovim premoženjem, z medsebojnim sporazumom, s pretekom dobe, za katero je bila družba sklenjena, če se molče ne nadaljuje in z odpovedjo, če je bila pogodba sklenjena na nedoločen čas. V zadnjem slučaju je odpovedati pogodbo, če ni drugače pogojeno, vsaj 6 mesecev pred potekom opravilnega leta.
Razdružitev tihe družbe sme se pa tudi vsaki čas zahtevati, če so za to važni razlogi, o čemur ima za slučaj ugovora presojati sodišče.^
Če pa umre tihi družabnik ali če postane on pravno nezmožen, to nima razdružitve tihe družbe za posledico.
Po razdružitvi ima opraviti ime-telj obrta likvidacijo še tekočih opravil in izplačati terjatev tihega družabnika v gotovini.
E. Združitev k posameznim trgovskim opravilom za skupni račun.
Pojem take združitve je že dan v gornji označbi, kakor jo navaja
zakon sam. Praksa pa imenuje tako združitev navadno »priložnostno družbo«, trgovstvo pa uporablja tudi označbo kakor: konzorcij, sih-dikat itd. Tudi za tako združitev ni treba niti pismene oblike niti drugih formalnosti. Združiti se moreta dve ali več oseb k posameznim trgovskim opravilom. Združiti se morejo torej takorekoč le mimogrede in ne za udeležbo pri kakem obrtnem obratu. Ta zgolj priložnostna združitev jo razlikuje ravno od drugih sorodnih družb. Nadaljnji znak pa je, da se dotične osebe združijo za posamezna trgovska opravila v smislu čl. 271., 272. in 273 trg. zak., ker drugače ne-*ffa-stane priložnostna družba v smislu trgovskega zakona in vrh tega morajo biti ta opravila sklenjena za skupni račun. Kako so posamezniki pri tem udeleženi je brezpomembno. Ce pa ni drugače dogovorjeno, imajo vsi udeleženci v enakem razmerju prispevati k skupnemu podjetju, vloge se obrestujejo ter se dobiček ali izguba razdeli po številu udeležencev.
Po izvršitvi skupnega opravila mora udeleženec, ki je isto vršil, ostalim udeležencem s predložitvijo tozadevnih listin dati račun in opraviti likvidacijo.
(Dalje sledi.)
M. Savič:
Naša industrija in obrti.
(Nadaljevanje.)
Za potrebo Mostora se kolje na jesen ovce in koze za pastnno (način suhega mesa) za domačo potrebo in krajevno tržišče in se jih zakolje tudi do 200 ali 300 komadov.
Hercegovski vosek je prvovrsten in se smotra da je za smirenskem najboljši. G. Pero Santič ga izvaža letno 10 do 20.000 kg; izvažali so ga pa tudi drugi.
Vina se pridela v mostarskem Ko-taru okrog 40.000 hi, medtem ko se v Stolaškem, Trebinjskem, Konjiškem in l.jubiškem okraju pridobi 100 — 120.000 hi. Zalibog se je leta 1922 konštatirala trlna uš, ki se širi. Glavni vinski trgovci v Mostaru so D. & R. Jelačič, Risto Kriilj, Sava Šantič, Velimir Oborina, Rista i Milan Radulovič, R. i M. Kovačina, B. Grkovič. Ti kupujejo grozdje in vino z mostarskega brda in sicer po 1500 do 2.000 hi vsaki od zgoraj omenjenih. V Stocu se nahajajo vinski trgovci g. Murilič, Hamovič, Pužic, Terzič v Konjiči itd.
Mostarsko grozdje je izvrstno, toda treba je iz njega napraviti tudi izvrstno vino ter ga znati vkletarili. V kondicijoniranju vina so Mostorci pravi mojstri ter jih je 6 izmed njih absolviralo eno izmed najboljših vinogradniških šol v Klosterneuburgu pri Dunaju.
Glavna prodaja mostarskega vina v Bosni se je vršila v Sarajevu in Banjaluki; kvalitetno vino pa se je prodajalo v Prago in Lvov kot mostarski original. Na Dunaju so rezali slabo avstrijsko vino z mostarskim.
Navadno se trga na kol (500 trt) povprečno 150 kg; grozdja boljše vrste pa 300 kg letno to je radi stare trte in slabega zemljišča v Hercegovini.
Za izdelavo belega vina se grozde izstiska in iztlači, tropine se nato zalijejo z vodo in pustijo prevreli ter se pridelek pije in prodaja kot tro-pinca, nato se izpreša tudi tropine in pomeče skupaj z onimi iz črnega vina. Crno vino se pusti s tropinami
vatna popravila za ladje v Dubrov-
niKU in Metkoviču. Pri iej delavnici bi bilo treba otvoriti večerno in ne-deljsko*strokovno šolo za učence in pomočnike.
V Mosiaru se nahaja obrino-vaje-niška šola za ključavničarsko-sliker-ski obrt ter za mizarsko-tesarski obrt. V te šole se sprejemajo vajenci, da se izučijo obrti. Število učencev znaša 50 ter jih letno dovrši 8 do 10 šolo. Največ je bilo med njimi muzlimanov. Ključavničarska šola sprejme lahko 32 učencev, mizarska pa 24. Šola obstoja že 22 let. Namesto te šole bi bilo treba osnovati v Mosiaru srednjo tehniško šolo za strojništvo ter predelavo lesa, kakor tudi za elektrotehniko, v katero bi se sprejemali učenci z malo maturo, z absolvirano strokovno šolo za do~ tične obrti in kamor bi se sprejemalo tudi odlične pomočnike doiične obrti. Poleg šole bi bilo treba zasnovati tudi penzijonat za uboge odlične učence iz Hercegovine. Za to šolo bi bilo treba dobiti od državne vojašnice takoimenovanega zapadne-ga taborišča, ki bi bile izvanredno prikladne za šolo in panzijonat. V Mostaru se nahaja tudi nižja trgovska šola. To šolo bi bilo treba razširiti, da bi mogli tisoči Hercegovcev na njih študirati ter pri njej osnovan penzijonat in izbirati odlično vaško deco za šolanje. Ta naraščaj nam je potreben za ustvarjenje domače buržoazije na Hrvaškem, v Slavoniji in Vojvodini.
V Mostaru se nahaja premogovnik, katerega plast je 8 metrov debela in sicer v globini 53.70 metrov, ki je državno podjetje in ki producira sedaj dnevno 25 do 30 vagonov premoga s 4.500 kalorijami. Mostar ima svojo električno centralo in izvrsten lastni vodovod.
V Mostaru se nahaja tobačna tovarna, ki zaposluje okrog 5C0 delavcev. To tovarno je treba razširiti, da bi bila v stanju predelati ves hercegovski tobak in da bi se v njej čimveč delavstva zaposlilo.
* * *
(Dalje prih.)
VI. Mednarodni vzorčni vele-semenj v Pragi.
Če šivamo premišljujemo o vseh okol-nostih, katere so učinkovale na uspeh letošnjega spomladanskega velesejma v Pragi, moramo izjaviti da se je moralno in kupčijsko nepričakovano dobro obnesel. Razstavljalci so bili zadovoljni z njegovim mirnim in dostojnim potekom vzornim razdeljenjem posameznih skupin in z obiskom tujih nakupovalcev, ki so se zbrali v veliki množini iz vseh mogočih delov svela.
Velesejem je združil v svojih palačah 2053 izložb čehoslovaške in inostranske industrije vseh panog, številka katera
golovo vsakega preseneti in ob enem prepriča, da so se Mednarodni praški velesejmi že tako vživili in da so za gospodarsko življenje čehoslovaške republike tako potrebni, da ‘jim ne more škodili najobčuinejša kriza. O udeležbi posameznih industrijskih skupin nam pravi sledeča slatistika:
Stavbenega velesejma se je udeležilo 188 razstavljalcev, od teh so bile najštevilnejše sekcije umelnih stavbnih gmot, načrtov in stavbnih konstrukcij. Kovinska industrija je bila nepričakovano številno zastopana z 490 tvrdkami, od katerih so bili najštevilnejši stroji in urejenja za vse industrijske panoge, gospodarski stroji, lokomobile, motori itd. Eleklrotehnika, mehanika in oplika se je kakor na jesenskem velesejmu jednako številno reprezentirala s 75 tvrdkami. Pohištveni trg in drvena industrija sta se reprezentirali s 121 .tvrdkami. Tekstilna industrija, katera je napram jesenskemu nekoliko popustila je štela 229 razstavljalcev in so bile najbolje zastopane tkanine, bombaž in bombažna preja. Oblačilno industrijo in konfekcijo je zastopalo prav dobro 128 tvrdk. Galanterija in sorodna industrija je imela 121 raz-siavljalcev. Zalibog jabionska industrija, po kateri je bilo povpraševanje dosti živahno, ni ocenila do sedai važnosti i Praškega velesejma in je bila njena j udeležba manjšega obsega. Kožno in-| duslrijo je zastopalo 108 tvrdk, steklo, porcelan in fino keramiko je reprezen-tiralo 71 tovaren in so bili: votlo, vlilo, in brušeno steklo, kakor iudi porcelan, fayenca, majolika, fina keramika in zrcala najštevilnejša. V umetni industriji je razstavljalo 26 tvrdk, kemija in zdravstvo sta nepričakovano vzraslli na 91 razstavljalcev. Prehrana in poljski proizvodi so bili dobro zastopani 114, godala in igrače 34 tvrdkami. Iz grafike, papirja, šolskih in pisarniških potrebščin se je udeležilo 106 razstavljalcev, dragulje, zlatnino, srebro in ure je sijajno reprezentiralo 25 prvovrstnih tovaren, mešano skupino je tvorilo 110 reprezentantov. Kolikor nam je znano imajo vse skupine 13.530 uradnikov in 207.985 delavcev, katere številke pa gotovo niso znesljive, in mislimo, da dosegajo najmanje 300.000.
Velesejma so se udeležili (po številu obiskovalcev) trgovci iz Nemčije, Avstrije, Kraljevine SHS, Ogrskega, Anglije, Francije, Poljskega, švedskega, Danskega, Sev. Amerike, Italije, Holandskega, Belgije, Norskega, Rumunskega, Turčije, španskega, Egipta, Indije, Japonskega, ]už. Amerike, Juž. Afrike, Ba-tavije, Kube, Estonskega, Litve, Finskega, Ruskega, Bolgarije itd. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba prav lepa in se ceni obisk iz Češkoslovaške republike in inoslranstva na 90—95.000.
Prišle so oficijelne delegacije mesta Marseille in tamošnje trgovske zbornice z univ. profesorjem Dr. Plattonom podžupanom v čelu, dalje deleg. Zagrebškega Zbora s predsednikom Radko-vičem, delegacija Zveze slovenskih in-
prevreti, nato pa se jih spreša. Od mešanih tropin črnega in belega vina se dobiva tropinovec, ki se kon-sumira v okolici Mostara a se ne izvaža. V Mostaru se pečajo muslimani pri hiši tudi' z vrtnarstvom, posebno ob reki Radobolji. Sočivje se pridobiva v Mostaru preko tega, kar je potrebno za kritje mostarskega konsuma, tudi za izvoz v Sarajevo m se vrtovi namakajo z vodo iz Ra-dobolje, Mostar je po klimi in vodi izredno ugoden za produkcijo sočivja in sicer ne samo letnega, marveč tudi zgodnjega in cvetja kakor je italijansko in francosko cvetje. Mostar ima povprečno letno temperaturo 14.50 0 C. Da bi se ta stroka še bolje razvila, bi bilo treba vrtnar-sko-cvetliško šolo, ki obstoja v Mostaru, čimbolje opremiti z vsemi pomožnimi sredstvi, ki so v ta namen potrebna. Da bi se dalo inicijativo za racijonalno vrtnarstvo v Mostaru in v vseh župnih mestih od Mostara do Konjic in tu se ne bi smelo štediti s sredstvi.
V župnih dolinah Neretve uspeva odlično sadje, kakor črešnje, hruške jabolka, kostanji, marelce, breskve v Ostrožcu, Lisičici, Rami, Jablanici in Konjiči. S tem se najbolj pečajo muzlimani. Iz Ostrožca se izvaža letno okrog 400 vagonov sadja, ki grejo na Split in Sarajevo. Sadje je izvrstne kvalitete in bi bilo treba napraviti en zavod za gojenje in predelavo sadja v Ostrožcu. Košare za izvoz tega sadja in zelenjave se izdelujejo v vasi Drežnici pri Mostaru.
V Mostaru izdeluje vsaka turška hiša bez, to je platno za srajce. Med vojno so muzlimanke izdelovale tudi slamnate čevlje za vojake in stražnike. V Mostaru bi bilo treba upeljati bodisi konfekcijo oblek ali pa izdelavo trikotaže, da bi se zaposlile turške ženske s pomočjo šol, ker izgleda, da so muzlimani najbolj siromašni in da je zaposlenje zanje najbolj potrebno.
V okolici Mostara, kakor po celi Hercegovini se producira čislan hercegovski tobak.
Mostar nima umetnega mlina. Na Radobolji se nahaja deset mlinov z 2 do 10 vitli. Na izviru reke Bune pod Mostarjem se nahaja velik mlin, kamor prinašajo mleti žito celo iz Ne-vesinja.
Mostar relativno nima velikega števila obrtnikov. Čevljarjev ima okrog 70 in jih je bilo pred vojno 40 obratov. Obrti delujejo za lokalno potrebo. Za kritje potreb čevljarjev obstojajo tudi trgovci z usnjem in sicer večji kakor Risto Banič, ki je prodajal blago tudi za manjša mesta v Hercegovini. Čevljarji, izdelujejo moške čevlje in jih popravljajo, medtem ko so ženski čevlji fabriški produkt, ki jih oni v svojih delavnicah prodajajo.
LISTEK.
Gustav Freytag.
Dati - Imeti.
INadaljevanje.l
Nekoliko nato je sedela Sabina pri oknu z rokami sklenjenimi na kolenih in zrla tiho pred se. Rudečka-sta večerna luč je razlila čez njeno obličje svit veselosti, ki ga pa v resnici ni bilo v srcu. Brat je odložil časopis in gledal s skrbipolnim obrazom na drago sestro pred seboj, slednjič je tiho stopil k nji in ji rahlo položil roko na glavo. Sabina se dvigne in trdno objame brata z obema rokama. Tako sta si ležala v objemu dva prijatelja, ki sta se drug v drugega tako vživela, da je vsak izmed njiju brez besed razumel, kaj teži drugega. Trgovec nežno pogladi sestri kodre s čela ter pravi v skrbeh:
»Saj veš, kako velike so trgovske obveznosti, ki jih imamo do Finko-vega očeta.«
»Vem,« odgovori Sabina in mu pogleda v oči, »da nisi zadovoljen s sinom.«
»Nisem se sicer mogel izogniti, da
Opankarjev ni, marveč prodajajo trgovci presne opanke iz presne, v morju namočene kože iz Makarske in Stone in sicer g. Mate Kastulovič, Josip Frančič, Pero Klarič in Ivo Puharič. V Makarušku uvažajo suho surovo kožo iz Amerike ter jo potem naložijo v morje, kjer leži osem dni, nato jo dvignejo, razpnejo in sušijo. Zgoraj navedeni gospodje imajo letni obrat okrog 10 — 15,000.000 K. Opanke iz take namočene kože zdržijo trikrat več, kakor pa presne opanke. Koža postane gladka, debelejša, opanka se ne raztegne in pri nošenju ne vsmradi, kakor pa opanka iz navadne presne kože. Take opanke kupuje Hercegovina, Lika, Dalmacija in Albanija.
V Mostaru so zgradili g. Kneževič i sinovi tovarno za milo, za katero so nabavili kompletno moderno instalacijo iz Nemčije. Gospod Jefta Kneževič se je izučil milarskega obrta kot gojenec »Privrednika« in je dosegel med vojno zelo lepe uspehe. Sedlarjev za tovorna sedla v Mostaru ni, marveč jih izdelujejo sedlarski mojstri po vaseh.
Zlatarjev je 10 in sicer polovica pravoslavnih, polovica katoliških. Delajo za kmete in muzlimane. Obrt gre dobro.
Kleparjev je 10 in sicer vseh treh ver. Obrt gre slabo. Mizarjev je 20 in gre njih obrt slabo, ker se nič ne zida. Urarjev je 6 in gre onim, ki prodajajo gotove ure, dobro. Ključavničarjev je 10, saposlenje je slabo. Izdelovalcev odej je bilo poprej 6, sedaj ni nobenega več. Barvarjev, ki delajo doma za kmete je 10, aba-džijev (krojačev) po vaseh ni, ker kmet sam šiva; v Mostaru sta dva. Terzijskih (krojaških) delavnic je 12, od katerih so 4 obrtniki pravoslavni. V ostalem je v Nevesinju 1 pravoslavni v Beliču 1 pravoslavni in 1 ar-naut, v Trebinju 2 muzlim&na in 1 arnaut, v Čapljini 1 muzliman, v Stolcu 2 pravoslavna, v Lubinju in Konjiči po 1 pravoslavni. Največja tvrdka v Mostaru je g. Čeda Milič, ki je imel pred vojno 30 do 36 delavcev za njim pride g. Smajo Zubče-vič, ki je imel dva do pet pomočnikov. Sukno se je uvažalo iz Tuzle, kjer ga je izdeloval neki žid, čojo pa od tovarne Heller iz Češke, volnene okraske (gajtan) iz Bulgarije, svilene žnure pa iz Sarajeva. Gospod Daut Smajlovic in Ibrahin, Šabin Agič in sin, ki so arnauti iz Djakovice izdelujejo gajtan. Leta 1919 je šel ta posel slabo, ker ni bilo materijala, sedaj gre pa bolje.
V Mostaru se nahaja železniška delavnica, ki ima okrog 100 delavcev in služi za popravo strojev in vagonov. Pripravlja se zgradba nove delavnice, v kateri bode delalo 250 oseb. Absolutni interes Mostara je, da se te delavnice čim bolj razširijo, da bi mogle izdelovati tudi pri-
bi ne bil sprejel te osebe v naš krog, toda vendar obžalujem uro, ko se je to zgodilo.«
»Ne bodi pretrd proti njemu,« zaprosi Sabina in poljubi bratovo roko, »pomisli tudi na to, koliko blagega je v njegovi naravi.«
»Ne delam mu krivice. Toda če bo njegovo življenje drugim v blagor ali v nesrečo je še zelo negotovo. Njegova samozavest, velike zmožnosti, kljubovalna moč njegovega samoljubja, vsa ta snov in te lastnosti bi zadostovale, da bi napravile lep značaj iz njega. Toda v kake svrhe bo uporabljal svojo moč? Neurejeno, v divjih norostih je dozdaj preživel svoje dni, narava njegova se ne more prilagoditi rednim razmeram v naši hiši. Možno je še, da vz-raste iz njega izgubljen aristokrat, ki bo zapravljal svoje življenjske sile v rafiniranem uživanju; možno je pa tudi, da postane skopuški bogataš, kakor je njegov sorodnik v Ameriki, ki si bo za zadnjo svojo igračo izbral denar in izrabljal z zločinsko hladnokrvnostjo slabosti drugih ter si na njih razvalinah gradil svoje palače.«
»On ni brezsrčen,« zašepeče Sabina, »to dokazuje tudi njegovo razmerje do Wohlfarta.«
»Da, krasno prijateljstvo! Igra se z njim, vrže ga v vodo in ga potegne zopet ven.«
»Ne,« zakliče Sabina, »on spoštuje razumno Wohlfartovo mišljenje, on čuti, da ima ta, kljub pomanjkanju na izkušnjah, bogatejša čustva nego on sam.«
»Ne varaj same sebe in mene«, hladno odvrne trgovec, »vem kako je do tega prišlo, da te je njegova sigurnost, dar lepega govorenja in pa lastnost, da se zna s svojimi šalami dvigniti nad svojo okolico, privezala nanj. Ne brez vsakega bratskega ljubosumja sem uvidel, kak vpliv ima na te tuji mož. Molčal sem, kajti lahko sem ti zaupal. Saj je tudi mene samega očarala marsikaka nenavadna stvar, ki sem jo opazil na njem. Tudi ko sem z neprijetnostjo občutil njegove brezobzirnosti, sem molčal, ker sem videl, da se mu ti umikaš. Zdaj pa, ko vidim, kako zelo te njegovo vedenje vznemirja, da, dela celo nesrečno, zdaj moram smatrati njegovo odstranitev za za-željeno. Naj gre proč iz naše hiše, proč iz tvoje bližine!«
»Oh, moj Bog!« vzklikne Sabina in si pokrije z rokami obraz. — »Ne, dragi, tega ne smeš storiti. Meni na ljubo ne prekini razmerja, ki se je
sklenilo v njegovo korist. Če obstoja kako sredstvo, varovati ga pred nevarnostmi, tedaj je to mogoče edino na ta način, da živi v tvoji bližini. Tvoje neumorno delo in ugled tvoje trgovine, edino to lahko postane lek za njegovo dušo. Da, Bogomil,« nadaljuje in zgrabi njegovo roko, »nobene skrivnosti nimam pred teboj. Morda si prej spoznal neumno slabost mojih čustev, nego jaz sama. Toda obljubljam ti, ti občutki naj bodo kot spomini na neko knjigo, ki sem jo čitala. Z nikako potezo na obrazu, z nikako besedico ne bom izdala, da sem bila kdaj slaba. Ne jezi se nanj, prosim te, ne odženi ga iz svoje bližine!«
»Torej naj odpustim, da boš vsled njegove bližine obsojena na neprestani boj?« vpraša brat. »Naše razmerje do njega je že itak dovolj težko. V vsakem pomenu besede ga prištevajo med najsijajnejše partije. Možno je, da ima njegov oče z njim gotove namene. Gotovo pa je, da je sanjal fantastične sanje o njegovi bodočnosti. Oče mi je izročil nadzorstvo nad njim, ker je zaupal, da ga bom vzgajal v njegovem smislu. Bilo bi torej izdajstvo proti očetu, če bi tudi le z molčanjem dopustil zbližanje med vama. Kaj hitro bi si
dustrijcev s predsednikom Drag. Hribarjem in tajnikom Ing. šukljem, delegacija Ljubljanskega velesejma z ravnateljem Dularjem in tajnikom Egonom baronom Zojsem, delegacija nemških, švedskih in kanadskih trgovskih zbornic in mnogo drugih.
Nepričakovna dobra je bila udeležba kupcev iz španskega in to iz Barcelone, Valencije, Corone, San Sebastiana in Madrida, španska vlada je poslala špe-eijalno delegacijo v osebi g. Juana Mi-guela y Cusco, ravnatelja poljedeljske in kreditne banke v Barceloni, kateri je predaval mnogoštevilnim poslušalcem o Španskem in mogočih kupčijskih zvezah s Cehosiovaško republiko. Po njegovih besedah srečamo se že na jesenskem velesejmu z veliko izložbo španske vlade. Pri tej priložnosti ne smemo pozabili omenili konferencije Latinske Amerike t. j. Srednje in Južne Amerike, katere so se udeležili oficijalni delegati, poslaniki in generalni konzuli. Kako veliko je bilo zanimanje za razstavljene predmete naj priča nekoliko kratkih podatkov:
Zanimali so se trgovci iz Nemčije: za stavbno industrijo pletarske izdelke, pisarniško pohištvo, klubovke in usnjeno pohištvo; iz kraljevine SHS: za proizvode iz katrana, železo, šamote, fino keramiko^ pletarske proizvode, pisarniško pohištvo, klubovke, usnjeno pohištvo, tekslilije, konfekcijo, ovratnice, svilo, izdelke iz bombaža in lodna, na-ramnike, perilo za gospode, bolnišnične naprave in električne aparate za zdravljenje; iz Anglije: za pletarske proizvode, pisarniško pohištvo, klubovke, usnjeno pohištvo, bolnišnične naprave, in električne aparate za zdravljenje; iz Erancije: za šamotove deščice za obkladanje sten, fino keramiko, telovadno orodje, športne potrebščine, motocikle, kolesa, kuhinjsko orodje in posodo, bolnišnične naprave in električne aparate za zdravljenje; iz Poljskega: za tekstilije in konfekcijo; iz Švedskega in Danskega: za stavbno industrijo, azbest, umetni mramor, cevi za dimnike, šamotove deščice za obkladanje sten, na-Tamnike in perilo za gospode; iz Severne Amerike: za pohištvo, bolnišnične 'n električne aparate za zdravljenje; iz Ulije: za pletarske proizvode, pisarniško Pohištvo, klubovke in usnjeno pohištvo; iz Holandskega: za fino keramiko, priprave za visoko napetje, in petrolejne silnožareče svetilke; iz Belgije: za železno pohištvo, blagajnice, vage in medene proizvode; iz Norskega: za naramnice, perilo za gospode; iz Rumun-skega: za ovratnice, svilo izdelke iz bombža in lodna; iz Turčije in Armenije: za tekstilije in konfekcijo; iz Argentini-z? Priprave za visoko napetje in pe-olejne silnožareče svetilke; iz Alžira: za telovadno orodje, športne potrebščine, motocikle, kolesa, kuhinjsko posodo •n orodje; iz Bolgarije: za ovratnice, svilo, izdelke iz bombaža in lodna; Kratko rečeno: vladalo je splošno zanimanje za vse, tudi najneznatnejše razstav-l)ene predmete.
ljudje f° napačno razlagali, namreč da želimo bogatega dediča navezati nase. In on sam, prevzetnež, nava-ien na lalike zmage, on sam bi prvi Prišel na take misli in triumfiral nad domnevano mojo preračunjenostjo in tvojo slabostjo. Že zdaj ga slišim, kako se smeje in norčuje, in glej, 'Sabina, temu se protivi moj ponos.«
»Bogomil,« zakliče Sabina z zardelimi lici, »ne pozabi, da sem tvoja sestra. Sem le meščansko dete, in on ne bo nikoli popolnoma spadal rned nas. Tak ponos imam kot ti. Vedno imam občutek, da leži med njim in menoj prepad, tako širok in Slobok, da ga nikaka ljubezen ne more premostiti. Zaupaj mi,« ga med 5°lzami zaprosi, »nikoli več te ne bom žalostila s svojim vedenjem. In Papram njemu, ki ga ne ljubiš, bodi dobrotljivejši in imej potrpljenje z ajim. Pomisli, kaka je bila njegova usoda. Preganjala ga je po svetu, ^edno med tujci, brez ljubezni in oerz doma, v marsikakem oziru pokvarjen, toda v dnu svoje duše plemenit in sovražnik vsake surovosti.« *-°Pet se je oklenila z rokami vratu ^vojega brata in ga proseče pogledala. »Zaupaj mi in bodi dober na-Dram njemu.«
(Dalje sledi.
Iz navedenega je razvidno, da se je pomen Praškega velesejma že razširil po celi Evropi in prekmorskih državah in da si je Praga priborila kot velesejm-sko mesto doma in v tujini že skoro prvo mesto.
Izvoz in uvoz.
Naš izvoz. Iz šfalislike o našem izvozu v letu 1922 razvidimo, da se je izvozilo iz naše države blaga v Italijo za 861.5 milijonov dinarjev, kar znaša 28.05 odstotkov našega izvoza. Na drugem mestu stoji Avstrija, kamor smo izvozili blaga za 705.5 milijonov dinarjev, kar znaša 22.97 odstotkov našega izvoza. Na tretjem mestu je Nemčija z 260.1 milijonov dinarjev ali 8.47 odstotkov našega celokupnega izvoza.
Uvoz govede iz Rumunije in Madžarske v Italijo. Istočasno ko je bil dovoljen uvoz govede iz Jugoslavije in Avstrije je ministrstvo notranjih del v Rimu dovolilo uvoz govede iz Madžarske in Romunske. Pogoji pod katerimi se zamorejo uvažati so isti kakor oni za uvoz iz Jugoslavije.
Uvoz sladkorja na Poljsko zopet dovoljen. Od 15. aprila naprej bo zopet dovoljeno uvažati sladkor na Poljsko. Poljska vlada je segla po tem sredstvu da bi onemogočila poljskim sladkornim tvorničarjem in trgovcem navijanje cen nad svetovno sladkorno ceno.
Narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Italijanska zunanje-trgovinska bilanca. Finančni minister je objavil komunike, ki vsebuje statistične podatke glede italijanske zunanje trgovine v letu 1922. Iz teh podatkov je razvidno, da je imela Italija 1921, 9 milijard deficita v zunanji frgovini lani pa le 6 milijard 400 milijonov in to vsled zmanjšanja uvoza in zvišnja izvoza.
Vinska kriza v Italiji. Tudi Italija se nahaja v težki vinski krizi, katera je skoraj večja in težja kakor naša. Izvrstne kvalitete nimajo nikakih kupcev. Cene padajo.
Otvoritev nove lesne borze v Bratislavi. Dne 12. aprila se je otvorila v Bratislavi nova lesna borza.
Industrija.
Bosanski premog. V ministrstvu sa-obračaja je izšel odlok, da se stavi železniški direkciji v Sarajevu na razpolago 500 novih vagonov za prevažanje bosanskega premoga. Bosanski rudo-kopi rabijo za njih dnevno produkcijo 2.000 vagonov, medtem ko ima železniška direkcija v Sarajevu na razpolago samo 1.500 vagonov.
Produkcija žvepla v Siciliji. Izvoz žvepla iz Sicilije je znašal leta 1922 133.264 ton, napram 147.640 tonam v letu 1921. Produkcija je znašala 137.640 ton napram 240.089 tonam minulega leta. Vzrok padanja produkcije se mora izkazati v nepretrganih stavkah delavcev. Tovarne lahko proizvajajo 220 do 250 tisoč ton letno. Zaloge so znašale 31. decembra 1922 247.579 ton, leta 1921 pa 147.886 ton.
Produkcija umetne svile v Nemčiji. V letu 1922 je znašala produkcija umetne svile v Nemčiji nad 6 milijonov kg. Izvoz je znašal 450.000 kg. Začetkom leta je znašala mesečna produkcija 350.000 kg, meseca decembra pa je dosegla količino od 600.000 kg.
Obrt.
Tečaj za obrtno knjigovodstvo v Ljubljani. Urad za pospeševanje obrti kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani namerava prirediti v juliju — avgustu 1923 tečaj za obrtno knjigovodstvo, ki bo trajal vse delovne dni ob večernih urah. Ker je za ta tečaj še nekaj prostih mest vabi Urad za pospeševanje obrti, da obrtniki — mojstri in pomočniki — prijavijo svojo udeležbo takoj, najkasneje pa do 1. maja in sicer ustmeno ali pismeno v pisarni urada, Dunajska cesta št. 22, da dobe prijavne listine v izpolnitev.
Carina.
Znižanje uvozne carine za žito in riž v Italiji. Italijanska vlada je znižala uvozno carino na krušno žito in mlev-ske proizvode od 5 na 3 lire, uvozno carino na razne vrste riža pa od 11 ozir. 7.50 lire na 6.50 ozir. 4.50 lire. —
Obenem se je ukinila prepoved na uvoz inozemskega riža.
Zlata pariteta za carinska plačevanja v Avstriji (preračunsko razmerje za carinska plačevanja v zlatu) je določena za dobo od 9. do 15. t. m. na 14.400 avstrijskih kron.
Zlati carinski davek v Nemčiji je določen od 11. do vključno 17. t. m. na 497.900 %■
Denarstvo.
Stanje papirnatega denarja v Nemčiji. je znašalo dne 23. marca 4.955 6 milijard mark; medtem ko je bilo še 3. januarja t. I. samo 1.3365 milijard mark v prometu.
Promet.
Prometne omejifve. Sprejemanje in odpošiljanje sporovozne robe v vozovnih nakladih za Italijo preko Rakeka - Postojne iz postaj v Sloveniji je do nadaljnega ukinjeno. Tranzitne pošiljke, ki prihajajo iz Avstrije in Madžarske so dovoljene. Reekspedicija onih pošiljk, ki so bile predane v postajah Slovenije za Italijo je prepovedana. Do vključno 9. IV. sprejete pošiljke naj iztečejo.
Konferenca o železniškem voznem redu. Tekom tega meseca se bo vršila v Gružu pri Dubrovniku konferenca predstavnikov posameznih železniških direkcij in ministrstva pošte in telegrafa, da se določi novi vozni red na železnicah, ki bo veljal od 1. junija t. 1.
Dostavno poštno področje po novem poštnem pravilniku. Dostavno področje vsake pošte je z ozirom ha naslovnikovo stanovanje in način dostave ožje ali širše. Po novem poštnem pravilniku se smatra za ožje dostavno področje kraj, kjer pošta posluje, in v to ožje dostavno področje spada načelno vsaka hiša, ki od zadnje v nepretrgani vrsti zgrajenih — torej z vrtovi, njivami, travniki, gozdovi itd. neoddeljenih obljudenih hiš ni oddaljena več kakor 500 metrov, preostali del dostavnega področja spada v širše dostavno področje. V sporih, ali spada ta ali oni del dostavnega področja v ožje ali širše dostavno področje, razsoja končno, pristojno poštno in brzojavno ravnateljstvo.
Poštne pošiljke za Malo Azijo so podvržene cenzuri. Poštno in brzojavno ministrstvo javlja, da je uvedla turška poštna uprava za pisma in pakete, ki so naslovljeni za Malo Azijo (Anatolijo) cenzuro in da se morajo take pošiljke, posebno navadna in pa priporočena (vpisana) pisma, na pošto predajati odprta in da mora biti na ovitku označen pošiljateljev naslov. Besedilo mora biti kolikor mogoče kratko in jezik razumljiv. Dovoljeni so turški, francoski, laški in angleški jezik.
Direktna telefonska zveza med Prago in Ziirichom. Med Prago in Ziiri-chom bo v doglednem času otvorjena direktna telefonska zveza' brez mednarodnih posredniških postaj. Direktna žica bo služila izključno le trgovskemu prometu med Cehosiovaško in švicarsko.
Donavska plovba. Te dni se sestanejo na Dunaju zastopniki podonavskih držav, ki bodo končno določili pravila o ureditvi plovbe po Donavi.
Davki.
Važno za davkoplačevalce! Dogovorno z ravnateljstvom poštnega čekovnega zavoda v Ljubljani objavlja podpisana delegacija ministrstva financ, da se davki in nedržavne doklade, kolikor se pobirajo z davki vred, po smislu pravila Narodne banke za »živo-poslove i za eskontovanje mjenice« lahko plačujejo tudi v žirovnem prometu pri podružnici Narodne banke v Ljubljani ali v Mariboru. To se zgodi ali s preodkazom zneska po rdečem čeku iz žirovnega računa davkoplačevalca na žirovni račun poštnega čekovnega zavoda, ali pa — ampak samo če dotični davkoplačevalec stanuje v Ljubljani odnosno v področju Ljubljanske podružnice Narodne banke z neposrednim vplačilom v gotovini ob zaključku posredovanja pošte pri podružnici Narodne banke v Ljubljani na žirovni račun poštnega čekovnega zavoda. V obeh primerih mora davkoplačevalec o tem hkratu obvestiti poštni čekovni urad v Ljubljani in navesli, kateremu davčnemu uradu je plačilo namenjeno in na kateri davčni konto naj se zaračuni. To stori ali z dopisnico ali
pa s popolnoma izpolnjeno poštno čekovno položnico dotičnega dvčnega urada. Za prenos Narodna banka ne bo zaračunala nikakih provizij in pristojbin, poštni čekovni zavod pa tudi ne drugih kakor manipulacijske pristojbine, ki se zaračunavajo računoimetnikom od vsakega v kliringu ali pa v gotovini izvršenega plačila. Po izvršeni zaračumbi pri davčnem urdu si davkoplačevalec lahko da vpisali plačilo v svoj plačilni dokument prav tako, kakor druga plačila v poštnem čekovnem prometu. Neposredna vplačila v področju mariborske podružnice Narodne banke so za enkrat izključena, ker čekovni zavod pri tej podružnici nima žirovnega konta.
Razglas. V smislu člena 36 B. IV., točka 11 začasnega zakona o proračunskih dvanajstinah z dne 27. 6. 1. 1921, Uradni list št. 90 se s tem javno razglaša, da bodo odmerni izkazi o dohodnini s pripadki za davčno leto 1922 razgrnjeni davčnim obvezancem na vpogled v času od I. do vštevši 15. majni-ka 1923 in sicer za politične občine Litija in Višnjagora pri davčnih uradih Litija in Višnjagora za vse ostale občine pa pri dotičnih občinskih uradih. Davčni zavezanci se opozarjajo, da lahko v tem času bodisi osebno, bodisi po pooblaščencu, ki se naj izkeže s kolka prostim pooblastilom, vpogledajo odmerni zkaz. Določba, da je davčni zavezanec upravičen zahtevati pri davčnem oblastvu podrobne podatke glede odmerne podlage, je še v veljavi. Tako prošnjo je kolkovati s 3 Din. Kak priziv ali pritožbo proti odmerjenemu stavku je vložiti v času od 16. do vštevši 30. majnika 1923 pri davčnem okrajnem glavarstvu v Litiji. Poziv ali pritožbo je kolkovati z 10 Din, vsako prilogo pa z 1 Din. Predpis zgoraj omenjenega davka onim zavezancem, ki v ravno omenjenem roku ne vlože priziva ali pritožbe, postane z 31. majnikom 1. 1923 pravnoveljaven, če tudi se obdavčencem ne vroče plačilni nalogi. Onim davčnim zavezancem, katerim se dohodnina iz mogla odmeriti, se bodo dostavili svo-kateregakoli razloga do sedaj še ni ječasno posebni plačilni nalogi. — Davčno oblastvo Litija.
Pobiranje posebnih občinskih davkov v Mariboru. Pokrajinska uprava je dovolila, da se smejo v upravnem letu 1923 po vsem občinskem ozemlju za kritje občinskih in drugih potrebščin v Mariboru pobirati naslednji občinski davki: 300% občinska doklada na državno trošarino od vina in vinskega mošta, 12% vodovodna naklada od povprečnega donosa hišne najemnine, 5% kanalska pristojbina, 30% davščina na prenočišča, davščina na vozila, davščina na ponočni obisk gostiln, kavarn in barov, kakor tudi na igranje s kartami, 20% občinska davščina na razkošje in 20% enotni veselični davek.
Trgovski register.
V trgovinski register so se vpisale nastopne firme: Konc. kemo-teh. farm. laboratorij »Lavoisier« dipl. inž. kemik Eduard Kandušer v Celju; Hugo Schmiedt, trgovina z manufakturo v Celju; Mary Smolniker, modistinja v Celju; Dušan Zangger, trgovina z lesom v Celju; Pavel Košenina, trgovina 7. mešanim blagom v Gomilskem; Peter Lackner, trgovina z mešanim blagom v Gorenjem Mozlju; Alojz Sotlar, izvoz jajc, perotnine in divjačine v Gor. Radgoni; Drago Holler, trgovina vsakovrstnega blaga prostega prometa v Mariboru; A. Toroš, carinski posrednik v Mariboru.
Dobava, prodaja.
Prodaja stare pločevine. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 20. aprila t. 1. ob 11. uri dopoludne ponovna ustmena dražba okolu 50.000 kg stare pločevine. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava drv. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se vrši dne 21. aprila t. 1. ob 11. uri dopoludne ponovna ofertalna licitacija glede dobave 3000 vagonov bukovih drv. Predmetni oglas je v pisrni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Prodaja starega . železa. Pri upravi Pomorskega arzenala v Tivtu se bo
vršila dne 23. aprila i. 1. ob 11. uri do~ poludne ponovna dražba 93 ton starega železa. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Razno.
Z ozirom na dopis ravnateljstva pošte in brzojava opozarjamo svoje člane, ki
so naročniki telefona sledeče: Dan za dnevom kličejo v Ljubljani stranke direkcijo pošte in telegrafa, bodisi tačas-neg šefa odseka za telegraf in telefon, bodisi in to največkrat g. direktorja dr. Debeljaka, češ, da je njih telefonska postaja pokvarjena. Seveda se na to obvesti vzdrževalni odsek v Ljubljani, naj odpošlje brzojavnega mojstra na lice mesta, da spravi nemudoma pokvarjeno postajo zopet v red. Ne glede na to, da uradništvo direkcije nima časa za take malenkosti, najmanj pa še z delom preobloženi gosp. šef direkcije, zgubljajo fudi stranke s lem čas. Ako bi klicale v lakih slučajih namesto poštne direkcije ali celo g. direktorja, takoj vzdrževalni odsek za brzojav in telefon, to je številko 160 in tu zahtevale odpo-moč, bi se njih upravičenim pritožbam, zahtevam in prošnjam pač dosti prej ustreglo. Ako stranka v slučaju nefunk-cijoniranja njih postaje ne more drugače naznanili pokvare, naj pokliče iz druge
telefonske naročniške poslaje št. 160 in prosijo za odpomoč. Tudi uslmeno se lahko pritožijo ild. pri vzdrževalnem odseku v Ljubljani, ki je nastanjen v prvem nadstropju dvoriščnega poslopja glavne pošte. En brzojavni mojster ima vedno dežurno službo. Če pa se pokvari postaja n. pr. ponoči, morajo stranke to okolnost prijaviti tudi lelefonski centrali sami. Sicer pa sprejema telefonska centrala vse takšne prijave ob slehernem času.	Gremij	trgovcev.
Konji kot vojna odškodnina naši državi. Reparacijska komisija v Parizu je dodelila od belgijskega in francoskega deleža vojne odškodnine 4800 konj naši državi, ker so se Francija in Angleška izjavile, da nimojo potrebe za to vrsto živine.
Naš vojni dolg. Po izjavi finančnega ministra dr. Stojadinoviča znaša jugoslovanski vojni dolg (protivrednost za vojni materijal) približno 1 milijardo frankov, 24 milijonov funtov šlerlingov in 24 milijonov dolarjev.
Novi petrolejski vrelec. Kakor poročajo češki listi, so našli blizu 5orislave nov petrolejski vrelec, ki ga spada polovica družbi »Dabrovi* in druga polovica družbi »Nafti«. Omenjeni vrelec daje na uro 25 kubičnih metrov sirovega petroleja, kar pomeni za obe omenjeni delniški družbi mesečni dohodek 150—160 milijonov poljskih mark.
Trgovinski muzej v Solunu. V Solunu je bil nedavno otvorjen trgovinski muzej, v katerem morejo naši pridobitniki brezplačno razstavljati svoje produkte, da bi se tako tamošnjemu tržišču nudila prilika za boljše spoznavanje jugoslovanskih izdelkov. Trgovcem in industrijalcem se priporoča, da pošljejo vzorce, ki jih žele razstaviti, na lastne stroške na naslov: Trgovačka i obrtnička komora kraljevine SHS v Solunu, Stoa Hadji Osman br. 5.
Podružnica Bleerove bančne skupine v Beogradu. Iz Beograda poročajo, da je ministrstvo trgovine in industrije odobrilo bančni skupini Bleer, da osnuje v Beogradu svojo podružnico.
Ekonomski položaj Italje. Statistični podatki, katere je objavil italijanski finančni minister kažejo, da se je posrečilo fašistovski vladi, če ravno na račun mnogo zelo potrebnih izdatkov, zmanjšati državni deficit za nadaljne dve in pol milijarde. Razlika med uvozom in izvozom, ki je znašala leta 1921 9 milijard, je znižana na 6 milijard 400 milijonov.
Konferenca v Benetkah. Te dni se je
začela na trgovski zbornici v Benetkah mednarodna konferenca za skupni trgovski jezik. Prososlvovato je nad 250 poslancev inozemskih držav. Po raznih debatah so trdili da je najbolje, da se v trgovskem svetu vzame kot skupni je-
zik esperanto, kar bi moglo zelo olajšati poslovanje iz med raznimi narodi..
Tržna poročila.
Zagrebški žitni trg (9. t. m.) Postavno baška, odnosno vojvodinska postaja notirajo: pšenica 450—453, koruza začasno suha 265—275, rž 400— 405, ječmen za pivovarne 215—220,. oves 290—295, pšenična moka »0« 675 do 700, »2« 650—675, »6« 625—650, za krmo 200—250, otrobi drobni 160 do 180, debeli 200—210. — Tendenca mirna.
Lesni trg. Postavno slavonska postaja v dinarjih so bile prošli teden nastopne povprečne cene: hrastovi hlodi 1. 2000 do 2200, 11. 1400 do 1600, za furnirje 2400 do 2700, fino hrastovo blago 2500 do 3500, hrastovina na zrcalni rez 3000 .do 4000, bukovi hlodi 1. 250 do 350, bukovi frizi 750 do 850, javorjevi hlodi I. 720 do 800, jesenovi hlodi 1. 500 650, brestovi hlodi I. 450 do 550, mehko tesano blago 350 do 450, mehko žagano blago 550 do 650, drogi za brzojav, hrastovi 50 do 70, železniški pragi, hrastovi 43 do 51, bukovi 40 do 50, les za kurjavo, bukov L, vagon 2750 do 3200, II. 2200 do 2300, mešan 2400 do 2700, lesno oglje, vagon 10.000 do 11.000. Povpraševanje za bukovim blagom živahno, za hrastovim manjše.
d. d.
v Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno Ia čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov:
Prometni zavod za premog d. d. centrala v Ljubljani,
Miklošičeva cesta 15./II.
Podružnica v Novem Sadu (Bačka).
| Originalno zajiien gristi UMI DIMA fransta We |
H	male steklenice, zaboji po 100 steklenic	S
H	srednje steklenice, zaboji po 50 steklenic	|y
Hej	velike steklenice, zaboji po 25 steklenic	s
==	po originalnih tovarniških cenah, originalni tovarniški po- ||
§E	pust	— je stalno na zalogi pri	H
1	FRANC GlILDA — MARIBOR.	1
“»Iti' #,,Trgoi/skem listu“!
£
4
mjp-
Nagradna tekma.
Katere p.ednosli daje noia
ii® E R SO N" gumi napelnikov In
„BERSOH" gnmi potpialov 1
Velika obljabljenosl katero uživa,o naši gumi napetniki, Ukor tudi gumijpotplati dala aam fe porod, da za najboljše odgovore na gornje vpraianje raspišemo sledeče nagrade: 1« nagrada................................ 2000	Dinara
2. nagrada...........................1000	Dinara
3. nagrada........................... 500	Dinara
30 nagrad......................po 100 Dinara
50 nagrad......................po 50 Dinara
Odgovori se z točno naznako imena in točne adrese pošiljatelja nastavljalo do 15. eprtfa 1.1. na nasiov; BERSON Kauicu i d. d. Zagreb, Vilsonov Irg štev. 7.
Odgovore bode prosodil eden jury reklamnih strokovnjakov, a imena nagrajenih se bodo naznanila v dnevnikih.
BERSON Kaučuk d. d. Zagreb, Vilsonov trg 7.
Na veliko in malol
Priporočamo: galanterijo, nogavice, potrebščine za čevljarje, sedlarje, rin-čice, podloge (belgier), nadalje potrebščine za krojače in šivilje, gumbe, sukanec, vezenine, svilo, tehtnice decimalne in baiančne najceneje pri
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Veletrgovina
AŠarabon
v Ljubljani
priporoča
špecerijsko blago
raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno
rudninsko vodo.
Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom.
Ceniki na razpolago.
r. z. z o. z.
UVOZ IN IZVOZ.
Prodaj’a vseh vrst deželnih pridelkov, kolonijalnega blaga in mineralnega olja.
Brzojavi: „SLOGA“ Telefon štev. 86.
Tiska časopise, knjige, brošure, cenike, pravila, koledarje, posetnice
THGOVSKD-IHDUSTRIJSKA BELHlSKIl DRVlU
Ljubljana
Simon Gregorčičeva ulica
Tiska trgovske in uradne tiskovine, pisemske kuverte in druge tiskovine
Lastnik: »Merkur« irgovsko-industrijsko d. d., Ljubljana. — Glavni urednik Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tisk tiskarne »Merkur« trgovsko-induslrijske d. d.