NO. 103 riška Domovina (VIE H! IGA Ul—HOME AMCMCAN IN SPIRIT FORCISN IN LANGUASC ONLY SLOVENIAN MORNING NfiWSMKR d CLEVELAND 3. 0, WEDNESDAY MORNING, MAY 25, 1949 LETO LI.— VOL. LI. IZ SLOVENIJE ATENTAT NA POTRČA, mi-, če ne obvlada človek, nistra prosvete LRS, zo izvršili bofci P»ti vmes. tam so - kominformovci 18. decembra 1948 ob diveh ponoči v njegovi vili za Bežigradom. Trije atentatorji so se pripeljali z avtomobilom. Prvega je a brzostrelko ustrelil miličar, ki je stražil v grmovju za ograjo in ga atentatorji niso opazili, druga dva pa sta nato z avtomobilom hitro pobegnila. Ubito truplo je odpeljala na pomoč poklicana OZNA. Sledečega jutra ni 'bilo drugih sledov kot z žaganjem posuta mlafctfža krvi. Od tedaj pa stražita Potrčevo vilo dva miličarja. Nova narodna poezija v Sloveniji Srček dela tika taka, ko na tebe ljubček čaka Srček dela tika taka, ko na tebe ljubca čaka. Kje si bla Marička moja, ko sem njivico oral? Pasla našga sem telička, da bo kravca prej postal. S 1 Kje si bla Marička moja, ko sem šel od strelskih vaj? Vpregla nažgi sem konjička, peljala mleko na okraj. Kje boš, kje, moja 1 DEŽ JE PRIŠEL. — V zadnjem tednu aprila je padlo v Sloveniji precej dežja. Ljudje so si oddahnili. Vsaj upanje je zopet, da bo kaj zrastlo. Sicer so že bali lakote, popolne lakote, ki bi bila hujša kot vsa prejšnja leta. POŽAR JE UNIČIL PRECEJ DOKUMENTOV. V St Martinu pri Beljaku je zgorela upravna baraka IRO. V baraki je bilo tudi precej dokumentov naših beguncev. To so bili dokumenti tistih, ki čakajo na preselitev v prekomorske kraje, zlasti v USA. Mnogi so se že veselili, da bo njihova stvar kmalu dozorela in bodo že mogli potovati. Vsled te nesreče bodo mnogi morali na novo predložiti vse dokumente, ponoviti zdravniške preiskave in čakati, čakati . . Delavec ubit radi štrajka ▼ Italiji Rim. — Stavku joči kmetski delavci, ki sq jih vodili Uradniki komunistične stranke, so ubili enega delavca in nad 30 jih lahko ranili predno je policija Direktno iz Vashingtona poroto STEPHEN M. VOTING Conznwnun-st-Lante ot Ohio Zgornja' zbornica Senat imenujejo včasih tudi Sovjeti sfreljfjo na delavce v Miti Odgovornost zaradi Forrostatove smrti Komunisti bodo morali iz naših javnih šol Clevelandski šolski svet je glasoval kar enoglasno, da mo-1 Nad 1000 delaydev„je ranje-fo0 ^ eetošbenci^ožiti pri-|Ghvni zdravnik je y preis. kavi prevzel vso odgovornost nih v spopadih s policijo - da *<>”«• ysak Nemci zahtevajo naj ruska M* u,8lu*benec' 1,0 doT policija zapusti zapadne |d*njl ‘h p\nfov’ "T* !prMi’ *, npHina d* ni komunist» izvzeti so samo Berlin! — železniška polici- “TJ*™*? zgornjo zbornico. Menda za-|ja rus|t&ga 8e(ktorja je strelja- n*m“j0 ndtake ®talne nastavit- živ{ne bolezni v bolnici, kjer je jevo trgovino. Ko to pišemo, se to. ker meče zakonske načrte na i.____________________j._i______ 1.1 ▼©• umrl bivši tainik za narodno vali veliik dim iz snodniih nrn- to, ker meče zakonske načrte na|)a 20pet v maso delavcev, ki-zgornjo polico. Poslanica zbor-'8tavkajo. V spopadih s poli-nica je že obdelala in odobrila'cijo je 0koli tisoč delavcev devet proračunskih zakonov. Senat je odpravil šele dva. Vsi drugi so še na polici. Odobril je proračuna za finančni poštni department. Pa je še druga razlaga zgornje zbornice. Senat navadno zvišuje federalne ga naroda!" Nemška uiprava ljudi k uri molitve in govoru izdatke. Tako je za štirideset zapadnega Berlina je zahteva- milijonov zvišal izdatke za posebne podpore. Poslanska zbornica je dala administraciji 471 milijonov dolarjev za ta namen, i senat pa je zvišal na 524 milijonov. Za poplave in podobne slučaje je poslanska zbornica ododbrila 593 milijnov. senatni odbor pa je zvišal na 751 milijonov dolarjev. Najvažnejše Ceneno stanovanje je v Ame- riki sedaj najvažnejši domač problem. Treba je urediti gradnjo hiš, treba je očistiti zanemarjene dele mest in jih lepo pozidati, treba je zgraditi dovolj stanovanj za družine z malimi dohodki, prav tako pa je umrl bivši tajnik za narodno brambo Forrestal, je prevzel nase vso odgovornost za žalosten konec tajnikovega življenja. V preiskavi je izpovedal, da zdravljenje živčnih bolezni zahteva vedno nekaj tovrstnega rizika. V stanju, v kakrš-muniste: ‘‘Proč z morilci naše-'ju se je zbralo okoli 50,000 je bil pokojni, je treba da- ranjenih, eden pa. je mrtev. Mir je nastal šele; ko je britanski polkovnik zahteval, da se mora sovjetska policija odstra- Veličastna katoliška manifestacija Clevelandska škofija je priredila v nedeljo zvečer veličastno katoliško manifestacjio v niti. Stavkujoči ao vpili na ko- mestnem stadiumu. Kljub dež- . , v •> . v I.'. .. •- ___I _ _1! CA AAA Washington. — Capt. George N. Raines, glavni zdravnik za Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Ogenj— Danes v zgodnjih urah je nastal požar v hiši med kopališčem na St. Clair to Anžlovar- Msgr. Sheen, ki je med najzna- la naj Britanci in Amerikanci nejšimi cerfcvenimi govorniki v poskrbe, da bo vsa sovjetska policija zapustila zapadni Berlin. Zapadni zavezniki so izjavili, da tega ne morejo storiti. Ko je potem prišlo do uadalj-nega streljanja n* stavkujoče, je nemški zastopnik'vlade reke! : “Povsem nar*Vi». Ne moreš imeti miru, če je pa sovražnik v tvoji hiši. Nova nasilja dokazujejo, kako orno imeli prav, ko smo zahtevali, naj se sovjetska policija odstrani." ------o------ Slovenske farmer je v Ameriki prosimo, da spremejo iimvet beguncev in begunskih družin pod streho in jim dajo delo. S tem ne prevzamejo nobene dru- se svobodno giblje. Notorno je, da pri tem riskiramo, da dobi kak bolnik nenadno poslabšanje, tužne trenotke, ki so lahko usodni in ki jih nihče ne more predvidevati. Toda zdravlje- Rosemarie. Mr. to Mrs. Mi- Ameriki. Slovesnost je bila posvečena Materi Božji Fatim-ski, ki so jo udeleženci javno prosili za spreobrnenje Rusije. 50,000 luči je gorelo za slovesen blagoslov. Nadškof Mc Nicholas iz Cincinnati je označil velikanski zbor kot izraz protesta proti sedanjemu brez-boštvu in je zahteval, vsak državljan USA prisegel ,hče drugi nemore biti odgovo-ali slovesno obljubil zvestobo ,ren za kosten slučaj, ki se je svoji domovini. Papež Pij XII dogodil, kot on sam, ki je odre-je poslal zborovalcem poseben dil pokojnemu svobodno giba- ti bolniku nekaj svobode, treba mu je naravnost prigovarjaj ti naj obiskuje znance to treba vali velik dim iz spodnjih prostorov in gasilci se trudijo, da bi ogenj omejili. Poroka— Mr. in Mrs. Anton' Anzlovar, 6214 St. Clair Ave., naznanjata, da se bo v soboto ob devetih v cerkvi sv. Vida poročila njiju nečakinja Marie z Mr. Geo Brazis. Sorodniki in prijatelji so vabljeni k poročni sv. maši. mu je dati vedno več utiša, da Mr. Mihelich iz mesta— nje zahteva, da mirno to zavestno prevzamemo tak riziko. naj bi Zdravnik je dejal, da'torej ni- K molitvi— Članice dr. sv. blagoslov. nje. Storil pa je to po svoji hanno Gnidiza. vesti in svojem pdrnavanju pa- Novi načrti proti komu- rijenta. Nesrečen slučaj je na- nistom in njihovim lne8el' da™j€ ®r*la J** ne' nadna duševna depresija prav Mr. in Mrs. John Mihelich iz 1200 Addison Rd., odideta v četrtek v Rochester, Min., kjer bo Iz St. Mary’s bolničarske šole graduirala njiju hčerka helich se vmeta v Cleveland 2. unija. Ane št. 160 KSKJ naj pridejo v četrtek ob oamih v Ferfolia pogrebni zavod k molitvi za pokojno Jo- Trinajsta obletnica— V četrtek bo v cerkvi sV. Kristine ob 8 uri maša za pok. A-lice Pinculic v spomin 13. ob- zidat Narodna poezija je! postala nekam zafrkljiva. Uvedbe ljudskega režima ji niso ljube in to pokaže kakor le more Udarniško delo, predvojaško izobrazbo mladine, oddajo kmetijskih pridelkov, zidanje zadružnih domov, posek gozdov “opeva”, jih vpleta v verze, da pokaže, kaj izpolnjuje življenje od jutra do noči. TEŽAVE V KOMUNISTIČNEM GOSPODARSTVU. Poročajo s Krasa, da so bili tam gozdni požari. Ogenj so povzročile iskre iz lokomotiv, železnica je bila še pod faštitičnim režimom elektrificirana, toda letos , vsled izredno hude suše, je bi. lo stanje voda tako nizko, da električne lokomotive niso mogle voziti in so morale nastopiti parne. Parne lokomotive so vnele ta najdragocenejši zaklad Krasa, njegove mlade gozdove. Komunisti iščejo zopet razlogov ■za sabotažo. Težko bodo prijeli saboterja to pot. Sušo in in mokroto v naravi zaenkrat na delo, kljub temu, da je komunistično vodstvo proglasilo stavko. _ Bavarska odklanja usta« vo zapadne Nemčije Munich, Nemčija. — Bavarski parlament je zavrčel načrt ustave, ki jo je izdelala skup- 10318 Barrett Ave., Apt. 8, Cleveland t, Ohio. nji stanovi. Dva milijon* družin, med njimi največ veteranskih, živi skupno s starši ali prijatelji v skupnih gospodinjstvih in mnogo tisoč jih živi v neprimernih in nezdravih stanova- varja.' Pa sedaj smo v miru. njih, pa še mnogi plačdjo divje Ameriško ljiidstyo sedaj po pre- visoke najemnine. Sedanji kongres naj ne bi niti ne mislil ščina v Bonn za novo zapadno- "a odgodifv dokle^ne reši tega vprašanja in ne odglasuje zakona, ki ga je predlagal in fnfaacije komunistične stranke ZdmVniŠh ZVOKI Se borf _____________rassr m »rtu o vojnem času ne potovali po Jie-Uakona Uvedel obširna zasliša- hnlmol/am ninraintiM potrebnem. Nihče temu ne .ugo-|„ja. Nekateri, ki, so hoteli iZpo- gjH*.r - m M Chicago, III. ~ Združenje ameriških zdravnikov je v hudi opoziciji. proti nameravanemu odrekel pravico, da bi bili zašli-'razširjenju prisilnega socijalne-l vedovati o tein zakonu, niso ho-, , teli povedati, ali 'so komUnisti vici vstrajno zahtev* da 8« Aa a)j ne.! Tfekhn je senatni odbor nemško državo. Vendar je istočasno sprejet sklep, da bo Bavarska sodelovala v novi vladi zapadne Nemčije, Če bodo vse druge države novo ustavo sprejele. zahteval predsednik Truman. Poldrugi milijon stanovanj naj se gradi po tem zakonu vsako breme, ki ga nosimo po nepo- Poizvedovalni količek Blaž Tratnik, rodom iz Vojsko na Primorskem, sedaj stanujoč v Idriji, v hiralnici, bi rad zvedel za ženo soj ega pokojnega brata Poldeta, ki ga je ubilo že pred več leti v rudniku nekje v Pennsylaniji. Pred vojno sta si dopisovala, med vojno mu je pa vse zgorelo in tudi naslov njegove svakinje je v požaru izginil. Kdor bere te vrste in kaj ve o imenovani ali M niha če ona sama more, naj sporoči na naslov njegove nečakinje Mi« vprašanjem: “Zakaj ste pa po- lete v prihodnjih šestih letih. Čudno zaupanje Morton Bodfish, vodja in zastopnik trgovine z nepremičninami ima več dohodkov kot kongresnik, ki narod zastopa. Je to zelo sposoben mož in spreten nasprotnik zakona o gradnji cenenih stonavanj. Ko je pričal pred odborom poslanske zbornice, je rekel: "Poslanska zbornica je naše veliko upanje. Kongresnik Abe Multer ga je brž vprašal: Ali vi zaupate v poslansko zbornico?” “Seveda moram”, je naglasil . Bodfish. Pa Multer ga je ustavil s tem ci Cuk, Partizanska ulica, št 6. Idrija, Slovenija, Jugoslavija, ali pa na Frank Tratnik, 21. Lawrence St., Elyt/Minn. Toni Jakovac, Augustenstras-se 56., bei Kaem, Stutgart, Germany, USA Zone išče svoje tete, sestre svoje matere, Anico, Franciko in Veroniko Pirši Ena izmed teh se 'je poročila to je bil njen zadnji naslov Mrs. John Sprajcar, 1301 Parkman Prekrasni Američan Janko vidi v Jugoslaviji vse rožnato in v dveh letih bodo odpravljene (po njegovem) vse hibe. * * * Menda Janko računa, da bo vzel Tito v 2 letih ljudstvu še tisto, česar dozdaj še ni in potem bodo, seveda, odpravljene vse hibe. • • * če bo prekrasni Američan priden, mu bomo povedali, kaj mislijo v Ljubljani o njem. To dVa naslova pa se nihče več ne se pravi — ne Titovci, ampak ljudje v splošnem, Id doma za vrati še sami zase mialijo. Takole pravijo o njem: “optimist preko luže, ki ni videl ničesar, f/t tvegajmo, ne riskirajmo. še manj pa okusil.” (Kaj nimajo .tMjmje je v nožih rokah. Kozares lepega mnenja o tem "pre-y^. hodimo ali sami vozimo, krasnem Američanu Janku”!) bodimo previdni in modri. bo tako dober, da javi gospodu Sajkovec na gornji naslov. taksa že enkrat ukine.1 t;Ta taksa velja Ameriko 750,000 na leto. če morate potovati po opravkih ali po poslu ali okrepitev zdravja, ,v vsakem slučaju je to neprijetno, škodljivo tem bili v takem strahu,-da bi ta zakon prišel ven iz odbora pred zbornico in v razpravo?” Škodljiv ostanek če ste po poklicu washington-ski birokrat z visoko plačo ih veliko prostega časa, da si lahko privoščite pot po Evropi aii trebnem. Ta ostanek izza vojske je treba odpraviti. : Megla in kongrestiik V »Washngtonu se večkrat vale megle. Takrat se nič ne vidi. Če na zemlji stojiš, vrha spomenika ne vidiš. Takega dne sta prišla tudi dva dobra A-merikanca, mož in žena na obisk v Washington. Ker nista mogla videti W a shingtonovega spomenika s tal, sta se z eleva-torjem peljala gori. Tam sta šla lepo na hodnik in skušala pogledati na mesto in okolico. Pa nista nič videla. Jezila sta se nad strežajem in zahtevala denar nazaj, češ kaj pobira vstopnino tak dan ko se nič ne vidi. Mož jima jo je pa takole zagodel: “To sta modrijana, če tal nista videla vrh spomenika, kako sta mogla misliti, da bosta z vrha videla tla?” Užaljena sta po pobrala in sta se šla pritožit in zahtevat svoj denar nazaj pa okoli sveta, ste izvzeti in od — kongresnika. Vam ni treba plačati transportne takse, če ste pa kongresnik in imate drago volilno kampa- RD Warren, Ohio, druga pa je "i0 Pred ali ste kake imela zadnji naslov Mrs. Pavla dru*e vrste ameriški drtavijan, Grgurich, Warren, Ohio. Na ta ki si ne more Privoščiti počitnic dva naslova pa se nihče več ne P° širokem 8vetu- Pa kup,J* v°-oglasi. Kdor bi kaj vedel, naj zni listek “ Potovanje z vlakom ali busom, da bi šli obiskat svoje starše v Kansas ali drugo oddaljeno mesto, morate plačati federalni vladi 15% takso na vašega voznega listka. Uboj inšpektorja Ford« ovili podjetij Windsor, Ont. — Nefanani storilec je skozi kuhinjsko okno ustrelil inšpektorja Fordovih podjetij William D. Allen. Allen je. bil doma in ravno ipi1 kavo v kuhinji, ko ga je doletela nasilna smrt. Ni še ugotovljeno ali ima uboj kako zvezo s sedanjo stavko pri Fordovih I na^e narodne veličine podjetjih. _____________________________________________ ga zavarovanja za slučaj bole-pi. Dr. Ernest Howard je to stališče.povdaril na zborovanju Zdravniške zveze v Chicago. Tr-dll je, da so posledice, ki bi jih imela nova postava na vse naše življenje, usodne, stroški veliki, politične posledice slabe m za pravo razmerje zaupanja med zdravnikom in pacijentom zelo škodljive. Dr. Howard trdi, da >bi bil novi zakon prva izguba in svo- Razne najnovejše svetovne vesti PARIZ. — Zunanji ministri štirih velesil so se na prvih dveh sejah sporazumeli, da bodo razpravljali po teimle dnevnem redu: 'Politična to gospodarska enotnost Nemčije vpoštevajoč (udi - dobo pod okupacijo zavezniških sil, priprave za mirovno pogodbo z Nemčijo, razmotrivanje o mirovni pogodbi z Avstrijo. Sovjetski zastopnik Višinski je pri prvi seji skušal vplesti v razpravo tudi zavezniško politiko na Daljnem vzhodu in mirovno pogodbo z Japonsko, pa so zapadni zavezniki ta manever hitro onemogočili. Kar je preveč, je preveč Kongresniki dobivamo pošto po trikrat na dan. Kongresnik iz Ohio dobi toliko pošte vsak dan kot kongresnik iz Mississippi cel teden. Knjižic in tiskovin pride brez števila. Večkrat kongresnik premišljuje koliko lepih tiskovin gre v nič, v koš. 0 neki prekrasno prirejeni, pa popolnoma neuporabni, knjižici je kongresnik rekel: “Knjižica je tako gladka, da bi ei muha stopila ha- BERLIN. — Ameriški komandant je pozval sovjetsko policijo naj izprazni vse kolodvore v ameriški coni Berlina. Zavezniška policija to nemška policija zapadne cime je takoj pričela prevzemati vse kolodvore to železniške objekte na vseh progah, kjer so železničarji v stavki. Ameriškemu zgledu so sledili tudi Britanci in Francozi v svojih conah. Zavezniška policija bo v bodoče sama skrbela za red in mir v zapadnih conah Berlina med stavko. • • • ! ŠANGHAJ, Kitajska.—-Komunisti že obstreljujejo mesto, nekaj dni. Vojska narodne vlade je odbila, veš napadov na predmestja, a izgleda, da ne misli do konca mesta braniti. Opažajo se še nekatere priprave za evakuacijo. Ta taksa je bila vpeljana kot zlomila vrat, če bi vojna odredba, da bi ljudje v njo.” CANTON, Kitajska. — Ameriški konzul je pozval vse A-merlkance, ki še prebivajo v Cantonu v južni Kitajski, naj nemudoma zapuste mesto. Samo tisti, ki imajo važna službena mesta, naj zaenkrat še ostanejo. ' Kitajska narodna vlada ,pod predsedstvom generala Ho je dala ostavko. da ima nocoj ob osmih svojo običajno zabavo v cerkveni dvorani. Vsi ste vabljeni. NOVI GROBOVI Frank Cimperman Po več mesecev hude bolezni je preminul na svojem domu na 967 E. 222 St., Euclid, O., dobro poznani Frank Cimperman, P. D. Smith, star 65 let. Bil je vdovec. Soproga Mary mu je umrla leta 1941. Tukaj zapušča sinova Frank ml, in Vincent, hčeri ISUster Benedict, ki je redovnica sv. Frančiška in Eleariore ter več sorodnikov. Rojen je bil prt Sv. Vidu pri Cerknici, kjer zapušča brata Anton in sestro Tereza. Po poklicu je bil zidar 'to je delal v tem n oslu zadnjih 45 let. Tukaj je bival 36 let. Bil je član Zidarske unije Local 5. Pogreb bo v petek zjutraj iz Želetove-ga pogrebnega zavoda na 458 E. 162 St v cerkev sv. Kristine. Čas pogreba še ni določen. Ida M. Miller Na svojem domu 388 E. 270 St. je v ponedeljek zvečer ob 11:30 Umrla Ida M. Miller, rojena Carleton. Bila je hudo in dblgo bolna. Rojena je bila' Trois Rivieres, Quebec, Kanada in je bila ob smrti stara 69 let. V USA je prišla, ko ji je bilo tri leta. Zapušča soproga Robert, otroke Ruth Barclay, Robert in Beatrice Zeitz, sestre Louise Fauth, Annie Vincent, Elie Carleton, Alice Linn, Laura Soukup, Emma Kelley in Margaret Saxton to šest vnukov. Truplo leži v Gr-dtoovem pogrebnem zavodu na -Lake Shore Boulevard. Pogrebna sv. maša bo v petek v St. St. William’s Church na 260 9t. ob 9:30 zjutraj. Pokopali jo bodo na pokopališču Kalvarija. -----o----- Narodila za mjmvejžo slovenske knjigo Koledar Svobodne Slovenije še sprejemamo. Smo prejeli novo poMjko iz Argentine. ■= DWglM. (JAUK OnSVBO, HUM) •117 8t Clair An. HEndcnon MU CUmlaa« 5, Ohto Wmm ° du' vražen in ima namen, ovirati hov*,IW P^obm za komuni- hiter razvoj države.” Laž ima pač kratke noge zmerom in povsod, tudi Titovim lažem 3e tako godi. V 3. številki BILTENA, glasila “iniciativnega sekretariata duhovnikov članov OF pri IOOF Slovenije” (če znate raztolmačiti šifre OF in IOOF, ste že zelo učeni ljudje!) piše KAREL OBLAK, župnik na Gorjanskem, med drugim tele besede: “Toda še nekaj, odkod prihaja pasivnest tolikih sobratov do našega udruženja? “Mislim, da ne povem nič novega, če rečen, da je glavna ovira načelno vprašanje sodelovanja s komunisti Gotovo je, da gredo naši in njihovi nazori na ideološkem polju diametralno narazen. Duhovnost zem in jo v njem utopiti. Župnik Karel Oblak pa dela med njima most! Ali se res ne zaveda, da bo po tem mostu tudi sam .zdrsnil v komunizem? No, bolj verjetno pa je, da župnik Karel Oblak tako piše, ker drugače pisati — ne sme. . . Prav za prav je pa o prekletstvu komunizma veliko povedal. • • • Tudi Vrbnjak Alojz, župnik v Ribnici na Pohorju, “dela mostove” med duhovščino in komunisti v BILTENU. Ta pove svojim sobratom (kakor da bi ne vedeli!) in komunistom, ki berejo BILTEN (no, tem je pa bilo res treba to povedati) med drugim takole: “Zgodovina — vitae magistra — uči; Bili so strašni čari zmed in prevratov. Preseljevanje .narodov: Barbari so rušiti staro, trhlo, rimsko zgradbo. Takrat se je ceitov dobro zave- ma prav zveti Oče, Id pravi, da dala svoje misije; kultivirala je med krščanstvom in komu-je barbare. Duhovnici in meni- nizmom moot — nemogoč. hi so takrat reševali kulturo, graditi šole, ustanavljali zavetišča in bolnišnice, učili obrti, krčili divjino, obdelovali zemljo, gradili hiše, pospeševali u-metnost. “Pa ni bilo treba posegati v sivo davnino. St nedavno je bil sloventšd duhovnic ljudstvu vit: bil branik proti temi)« vedno lačnemu tujcu, bil učitelj, organizator, zadrugar, proeve tar, reiiter, pisatelj, politik.” • * * Gletfte si nol Tak na vse zadnje le ni blia elovenska duhovščina taka cokla pri vozu narodne kulture kot so nam trobili na ušesa zadnjih' par let! Zdaj se naenkrat sme celo to povedati, pa še v listu, ki je ves pod nadzorstvom komunistov, da je celo to vredno pohvale o slovenskem duhovniku, da je bil POLITIK! Harddna-hamol, ata Trunk! Župnik Vrbnjak nadaljuje: “Kako hi (slovenski duhovnik) danes onemel, ko domovina — iz tisoč ran krvaveča, iz tisoč ruševin se kadeča — kliče po delavcih, kliče po sinovih, da ji celijo rane, ki jih je zadal barbar okupator.” Stavim glavo, da župnik Vrbnjak pod besedo “barbar oku pator” misli še na nekoga drugega, ki je ZDAJ bolj na poti kulturi slovenskega naroda kot tisti okupator, ki ga ni več. Sreča v nesreči je, da take in podobne besede v tišfcu dandanes komunisti razumejo po svoje, duhovniki in ljudstvo pa po svoje. Saj je za železno zaveso ZDAJ vsaki besedi treba dati dvojen pomen.... « * * EN SAM POMEN pa imajo besede v poročilu KATOLIŠKEGA GLASA iz Gorice, ki pove, kako v nasprotju s »to- V Soilkanu pri Gorici so imeli konferenco partijski načelniki komunističnih celic za Primorje. Svojim zvestim so naročali: 1. ) Blatite duhovnike! Točno proučite vsakega duhovnika, da izsledite kako njegovo napako, hibo, senčno stran. — Nato napihnite vso zadevo, ustvarite ‘kričeč slučaj 1’ Nič ne de, če ni resnično; važno je, da je možno, verjetno. Nato raz-krinkujte, udrihajte, ponižujte! To se najbolj posreči, če se duhovnik ne mere braniti, ker je oddaljen, begunec, zaprt. Odvzemite duhovnikom spoštovanje, ki ga uživajo med ljudstvom, in postali bodo neškod ljive figure, obsojene na propast. 2. ) Prikazujte vero ljudstvu kot nekaj zaostalega, mračnjaškega, neznanstvenega. Božje zapovedi so verige, ki jih ukle-pajo v suženjstvo. Naj se vendar enkrat osvobodijo teh.neumnih verskih predsodkov f — Naj ne klečeplazijo okrog spovednic ter ne ližejo obhajilnih miz. Osmdšište vero in verske obrede!- 3. ) Vi pa, partijski načelniki, hodite v cerkev, da tam kontrolirate; Skrbno poslušajte pridige, da vlovite kako nevarno besedo; prigtopajte tudi k spovedi, da skušate duhovnika in mu kar polagajte na jezik izraze zoper partijo in njene funkcionarje: skrbno nadzorujte, kdo prihaja k župniku in h komu zahaja duhovnik. Nato pa vse poročajte pristojnemu forumu. ..” * * *. To je torej komunistični vzorec “zidanja mostov” med duhovnostjo in materializmom — da rabim besede župnika Oblaka. In po tem vzoru gre komunistično “zidanje mostov” pov-sed, ne samo v Solkanu m drugem Primor j h. Župnik Oblak je to sam 'kar lepo priznal, če pazno črtamo njegove besede. O, bodo tudi razni Oblaki ia Vrbnjaki uvideli, da ima na koncu vseh koncev le popolno- To pa župnik ObMc že »daj ve, da imajo na Slovenak«n ‘na razpolago po ustavi svobodo veroizpovedovanja” zgolj—-na papirju... Dr. Najsv. Imena pri fari Marije Vnebovzete Cleveland, O. — Tukaj hočem podati članom malo programa za praznovanje naše 20 letnice obstoja. Vsi člani se zberejo v nedeljo zjutraj oh 7:46 v cerkveni dvorani in potem ob 8 skupno odkorakamo v cerkev, kjer bo darovana sv. maša za vse žive in mrtve člane ter skupino sv. obhajilo. Popoldne pa se zopet vsi člani zberejo ob 1:45 v ceišcveni dvorani. Ob dveh bo v cerkvi ponovitev obljub ib sprejem novih članov, blagoslov regalij (kdor je’nima, jo bo lahko dobil pri tajniku v dvorani). — Nadaljhi program pa se bo vršil v'dvorani. Pričetek ob treh popoldne. Najprej bo Mr. Grdina kazal premikajoče slike; nato pa se prične program 20-letnice. Predsednik našega društva br. Sebastijan Trampuž odpre program s pozdravnim nagovorom in potem izroči vodstvo nadaljnega programa gl. predsedniku naže zveze br. Math Intiharju, ki bo pojasnil pomen tega praznovanja. Nato skdi poročilo o delovanju našega društva skozi dobo 20 let. Kot govorniki bodo na programu: častni duh. vodja Zveze dr. Najsv. Imena, Msgr. Vitus Hribar, duhovni vodja našega društva Rev. Victor Cimperman, dalje Rev. Alois Rupar (misijonar), Rt. Rev. kanonik J. J. Oman m drugi. Gl. govornik pa bo dr. Miha Krek. Martin Rakarja, ki nam bodo zapeli nekaj prav lepih, kakor vselej, kadar ta zbor zapoje. Nato bo zbiranje prostovoljnih prispevkov za reveže-begunce; vsak naj daruje po svoji moči. Zaključni govor pa bo imel častni predsednik naše zveze, Anton Grdina. In s tem bo zaključeno praznovanje naše 20-tetnice. Na razpolago bomo imeli tudi razna okrepčila, jedačo in pijačo, da si bo lahko vsak pomagal, kdor bo tako ždel. Prav prijazno vabim vse članstvo društev Najsv. Imena, da nas obiščete v nedeljo na naši proslavi ki prav tako vabimo tudi ostala naša katoliška društva, moška in ženska in seveda pa prav posebno člane našega društva (starejše in mlajše), da se gotovo udeležite vsi te pomembne društvene slanosti Ob tej priliki bomo tudi oddali “televizijske set.” Eden ga bo gotovo dobil, kdo b0 tisti, bomo pa že videli v nedelj jo. Na svidenje! Joseph Hoehevar, tajnik. Mladinski koncert v Newburghu Cleveland, O. — Letos smo pri nas v Newburghu kar dobro zaposleni. Sicer ne preveč v tovarnah pa toliko bolj v dvorani Slovenskega narodnega doma na 80. cesti. Poleg svatb, katere imamo vsak teden, pa še razne proslave. Krona vseh proslav pa bo v nedeljo 29. maja, ko priredi Mlandinski pevski zbor prav lep koncert v dvorani Slovenskega narodnega doma. "Pustite male k meni . .”, je dejal naš Odrešenik, ko so nekateri hoteli male odstraniti. Zato pa tudi mi ne pustimo naših malih, da bi peli lepe slovenske pesmi 3 praznim stolom. Pridimo vsi, ki se. zavedamo, da je slovenska pesem obstoj slovenstva v Ameriki. Dokler se bodo naši otroci učili slovenske pesmi, h bodo učili tudi slovenskega jezika In njega pravilne izgovorjave- Kdo izmed staršev ni veael, i« ao njegovi otroci pridni in se radi učijo? Gotovo je vsak vesel tega. Zato moramo pa tudi mi biti veseli, da se naši otroci učijo slovenske pesmi. To veselje pa najbolj pokažemo s tem, da napolnimo dvorano za njih koncept. Pa smo tudi hvaležni učitelju, Mr. Ivan Zormanu, ki se z njimi trudi, da jih tak« lepo pripravi za javni nastop. Hvaležni smo našim slovenskim šolskim sestram. Father Slapšaku in vsem, ki pomagajo, da se naši mlački učijo slovenske pesmi. Začetek koncerta bo ob štirih popoldne in bo program trajal do okrog šeste ure. Potem bo pa nekoliko odmora v novi dvorani, nato ob 8 ples, za katerega lx> igral Zabak orkester. Torej iz tega lahko vidite, da bo za vse pripravljeno; za starejše v novi dvorani pri mizah, za mlajše pa v stari dvorani, kjer se bodo lahko vrteli po mili volji. Prepričan sem, da 3e boste vsi'zadovoljni vračali zvečer domov in boste zadovoljni, ko boste poslušali solvensko pesem, ki bo donela iz mladih grl i« drugi pa tudi, ki se boste lahko pošteno narajali. Pozdravljeni vsi in na svidenje v nedeljo popoldne in zvečer! Jacob Resnik. St. Clair Hunting and Rifle (M Na otvoritveni strelski vaji pri St. -Cflaar Rifle & Hunting klubu smo streljali takole: F. Kramer 23 F. Kosec 18 J. Urankar 19 J. Dovgan 19 A. Baraga 17 S. Dolenc 19 J. Pauli 14 A. Kaučnik 16 Mramor 13 G. Mozer 23 L. Zupančič 16 Jakopin : 13 F. Novak 20 J. Novak 14 A. Bozich 22 Prihodnja strelska vaja bo v nedeljo 29. maja. Vsi lovci ka- kor tudi vši prijatelji lovskega športa ste prijazno vabljeni da se udeležite v velikem številu.' Z lovskim pozdravom, ■, A. Bozich, tajnik Poslanik za Rusijo. — Allan G. Kirk, ki nam ga predstavlja gornja slika, je bil od predsednika Trumana imenovan za paslanika « Rusiji in bo nasledil generala Walter R. Smitha, ki še bil dosedaj ameriški poslanik v Rusiji. Kirk je bi od leta 19it ameriški poslanik v Belgiji. A. S. Pufcta: Kapetanov« hči Vsi so se skladali v tem, ds j« btfjali občnega zanimanj*. pametnejše, ostat) pod dolgega šaša paim-uiujov, r— ■— — -*------- gfcvom topov za krepkim ozid- ral. Počasi ja potakal lat. Iz jem trdnjave, nego poiskati na bjalogowbe trdnjave nisem pre- . ._____Vi. ..uam Vmm an hi- planem srečo orožja. Ko je zvedel general mnenja vseh navzočih, je iztrital pepel iz pipa )n začel naslednji govor: jemal pisem. Vas osate so bile odrezane. Oddaljenost od Marje Ivanome mi ja postajala neprenosljiva. Msgotovost nje- “ Gospoda moja! Izjaviti ne usode me je mučila. moram, da se zlagam, kar se mene tiče, popolnoma z mnenjem gospoda praporščaka; ker je njegov nasvet osnovan na vseh pravilih zdrave taktike, katera daje skoraj vedno prednost ofenzivnemu boju pred de-snzivnim.’’ Tu je za hip umolknil in si začel tlačiti pipo. V svojem samoljubju san ss is zmagoslavno veselil. Ponosno »srn ■rl ha uradnike, kateri so med sdboj nevoljno in nemirno šepetali. “Toda, gospoda moja," je nadaljeval general in spustil iz get obenem z globokim vzdihom gaet Oblak dima, “gospoda moja, toliko odgovornosti si ne ep am vzeti nase, kadar gre za varnosti pokrajin, ki mi jih je ZSupslo njeno carsko veličastvo, naša najmiloetejša carica. Jjeradi tega se pridružujem ve-fini glasov, ki so 'se izrekli, da je pametnejše in varnejše, počakati za obzidjem in odbijati napade sovražnika a silo artilerije in — če bo morebiti ka- ealo — tudi z izpadi iz trdnja- Sedaj je prišla Vrsta na gradnike, da so zasmehi j ivo pogledovali name. Posvetovanje je bilo končano. Nisem si mogel kaj, da bi . bil Obžaloval Slabosti poštenega vojaka, ki se je odločil zoper svoje osebno prepri- Materinska nrnslava nri Priartn<> *lMno 70 let. Spadala' je k dru- prowav* pn j._Ne itvu Marija Pomagaj št. 78 st. Štefanu v Chicagu Bdlno rdevedrilo ao mi bili vojaški pojendl. Veled dobrotljivosti Pugačova sem imel dobrega konja, e katerim sem delil svojo hrano in na katerem sem jezdil vsak dan iz trdnjave, da sem spustil nekaj strelov na Pugačovljeive ustaše. Pri takih medsebojnih obstreljevanjih so bili skoraj vedno sovražniki na boljšem, ker ao imeli živeža in pijače v obliei ter izvrstne konje. Naša borna konj iea jim ni mogla biti kos. Sicer je prišla včasih tudi naša gladna pehota na plane, pa de- y beli enef jio je oviral, da ni mo- v gl a do živega raztresenim sovražnim jezdecem. Topništvo je zastonj grmelo z vrha obtidja, na planem je obtičevslo in se ni moglo gibati zaradi oslabelih konj. Takšno je bilo naše bojevanje, in to so imenovali orenhurški uradniki previdno in modro! Ko se nam je nekoč posrečilo Chicago, 111. — Ce gre človek okrog poldne po Wolcott u-liei pri šoli en. Stefana, naleti na živahen vrvež življenja, nej lepšega brezskrbnega detin-akega življenja. — Radostni vzkliki krog In krog, tu pa tam padec, ki se ga niti ne čuti, če pa le priteče solza po sili, je žalost radi nje pozabljena, kakor hitro je solza obrisana. — Med pestro barvo šolskih otrok se pa vidi resna halja žolske sestre, katere skibne oči patei- verjamem, da je tedaj bilo katero oko suho v cerkvi. Pri spominu na ta ganljivi prizor v cerkvi, mnogokrat premišljujem, kaj neki je s tistimi gla- vami narobe, ki takihle prtao- Resurrection pokopališče. Porov m marajo in ne dovoljuje- kojna zapušča tukaj moža, si- jo čez vse to brezskrbno življenje na ulici. Koliko veselih, ne- gosto gručo sovT*šn9tov, sem došel kazaka, ki je bil zaostal dolžnih, za danes sicer malenkostnih prizorov se tu dogaja dan za dnem, ki pa bodo bogati spomini daljni in davni, neizbrisljivi srcu, ko bodo lasje že beli ali tudi tedaj, ko bo morda življenje zrahljalo’ dušo. Ko sem opazovala oni dan vrvež tega nedolžnega življenja, v katerem se je vrtela tudi moja vnukinja Mary Len, sem jim v srcu želela, naj bi jim veselje današnje radosti ohranilo svoj vonj še dolgo, dolgo na življenjski poti, da bo ta manj Strma in trpka, manj trnjeva. Koliko spominov nam vse to razred šole sv. Stefana se je tedaj pripravljal za prvo sv. obhajilo, kj ie bilo v nedeljo 1. Sr. KSKJ, sameštojnem dr. Mohorja, dr. Krščanskih mater in dr. Thrze Stars W.S.A. Pogreb se je vršil v pst* •• maja iz cerkve sv. Stefana na jo??7 Ta dan je bila tudi v cerkvi sv. Štefana kolekta za begunce, ki se pričakuje, da bo skupaj z drugimi darovi znašala okrog $600. Osmega maja je pa zopet ce-ja šola sv. Štefana pripravila lep dan svojim mamicam v šolski dvorani, ki j e bila nabito polna za ta 'program. Bili so tam tudi očetje in stari očetje, ki pa so bili kar pri volji za ta dam dati prednost mamicam in starim materam, ki so se večinoma vse postavile s krasnimi šopki na prsih. Po pozdravu materam so nastopili malčki otroškega vrtca, ki so bili tako ljubeznjivo prikupi j ivi in so svoje vloge izvršili brez napake. Program se je vršil večinoma v angleškem jeziku, dasi voščila materam in nekaj pesmi tudi v slovenščini. Radi obširnega programa, bom omenila le nekatere točke, dasi prav na, vnuka in vnukinjo. V seboto 7. maja pa je umrl Štefana Majcen. Komaj pred kakimi sedtaimi tedni mu je u-mrla soproga in sedaj’ji je^sledil tudi on dobila obvestilo, da je umrl 9. iwimu a|j«iuKw» naan »oc ^ - - . . .. . obudi-----------Koliko! Drugi java slovenščine je bila lepa razkropiti in zapoditi precej maja. Tu se mora dati kredit upoštevanja vredna, ker so jo govorili otroci “tretjega rodu” in poleg tega še mešanih zakonov. Materam je bilo to všeč. sestri učiteljici II. razreda, č. s. Carmeliti, ki se je gotovo do- za tovariši. Že sem ga hotel ati trudila, da je te nedolžne o-mahniti s svojo turško sabljo, tročičke tako nebeško lepo pri-ko je zdajci .potegnil z glave pravila za ta njihov najpo-čapko to zaklical: membnejši dan prvega sv. ob- “Deber dan, Peter Andrejič! hajila. tam posvetovanju smo že zvedeli, da se Pugačov po svoji obljubi res bliža Orttoburgu. X vrha mestnega obzidja sem zagledal vojdko upornikov. Spoznal »em, da se je njih število podeseterilo od zadnjega napada na Bjeliogorsk, kjer sam bil navzoč. Imeli so tudi artilerijo, katero si je bil nabral Pugačov iz malih premaganih trdnjav. , Z ozirom na odlok bojnega posvetovanja sem taprevidel, da bo trajalo dbleganje Orenburga zelo dolgo, in toliko, da nisem jokal od nevolje. Nočem opisovati oblege Orenburga, katera spada v zgodovino in ne v družinske zapiske. Kako ae vam že godi?” Pogledal sem ga in spoznal v njem kasaškega podčastnika. Neizrečeno sem se ga oveselil. ‘Dober dan, MahsimK,” sem dolgo, kar Šele anoči sem prišel od tam Pismo imam za vas.” “Kje je?” sem vzkliknil ves v ognju.' “Tukaj ga imam,” je rekel Maksimlč in položil roko na prsi. “Obljubil sem Palaši, da vam ga izročim na kakršenkoli način.” Padal md je zložen papir in v diru odjahal. Odprl sem list in čital s trepetom naslednje vrste: “Vsemogočnemu Bogu je do-padlo, vzeti mu nenadoma očeta ta mater; na vsem svetu nimam sorodnika, nimam zaščitnika. Zatekam se k Vam, ker vem, da ste mi vedno dobro želeli ta ste bili zmerom priprav- Z dvema slugama — (page boys) na čelu se prišli prvo- dbhajamci v cerkev, kjer so jim prišli nasproti štiri prav majhne deklice in g. župni z ministranti, da so jih potem spre- Mamicam mi vsi želimo srečo vso in pa radost. Vsi, ki v krogu tw stojimo srčno kličemo na glas: Angeljci naj vaafe igrajo, v sladki sen vas zibljejo, sveti pokoj naj pihljajo mir srca vam prineso; mamice naše vse— Bog vas živi, mamice! Mamice od nas sprejmite srce vdano ta zvesto. Ok MdtMlWald pobrala iz ltai|» v Jugoslatllo (J«t* OrHaa) Drugi so morda pričakovali, zacije, 1.1914, je imela Avstri-da bo šio tako kot je šlo v. Bio- ja v Galiciji že tri armad*, a sni, kjer je bil vrhovni poveljnik avstrijske armade general Filipovič, ko je šlo kar nekam gladko; a v Galiciji |pa potem ni tako šlo. Da se pa me bo delalo krivice onim avstrijskim vojakom pa njih generalom, je treba povedati to, da Radeoki je In ravno, ko to pišem, sem pre(j gebpj ..Italijane, Fili- JUMn /Ja in umrl ___________.. ti_______J rT..v njih letih dobro poznam) rojak ta faran pri sv. Štefanu. Njegova žena, ki je bila sestra pokojnega župnika pri zv. Stefanu, Rev. A. Bojarja, mu je umrla že pred -mnogimi 1st). Bil je rojen v Selcih wed Skof-jb Loko, kjer zapušča pet se-ater, v Chicagu pa zapušča e-nega sina in dve hčeri, v Ber- aoDiia uuvwtuu, ™ pavič v Bosni pa bosanske Tur- maja John čemažar, v prejš- jbie. Tu je pa vsaka primera _ .‘!l 1-nlšJV n/Mnoms' miflllc_____ _ - AMvin1^! napram mogočni ruski armadi odvoč. V knjigi “Zgodovina 17. pešpolka” vidim, da je feldmaršal Radecki določil za prodiranje v Italiji dotočil štiri armadne četrta armada pa je bila na potu. Vsa avstrijska bojna sila je bila razdeljena p«> sledečem redu: Na levem krilu je poveljeval general Danki, njegove čete so sestoj ale iz krakovskega, požunskega in srednje-gališkega armadnega žbora ali kora. V sredini je poveljeval general Auffamberg z dunajskim, košiškim, litomerškim in na novo sestavljenim 17. zborom. Na desnem krilu je te po-četka poveljeval general Bru-darman, tu so bili: graški (ta-kozvani tretji kor, kjer so bili inad(več Sloven#) poltem jn* dbore, pa en rezervni zbor. Ge- moški in večji del lvovdtega neral Filipovič v bojta v Bosni 1. 1878 pa en vojni zbor, pa eno samostojno divizijo. No in wynu sestro A. Malesich. Vse napram takemu sovražniku kot umrle je imel v oskrbi Žefra- so tali Lahi pa bosanski Tuiči-nov pogrebni zavod. Naj bo ni je umevno šlo kar lahko, vsem tem ljubi Bog milostljiv Vse druga pesem je pa bila: boj sodnik, naj počivajo v miru božjem. Vsem sorodnikom p« ime je sožalje. Slovenci v Ameriki živimo v z Rusijo. Ko je Avstrija že zaradi zna- nih dogodkov, ki so se odigra- armad pa je bil nadvojvoda vse zaslužijo pohvalo. Izgovor- dobi "treh rodov.” Kot ie prav . •—' mlada, sem z velfldm zanima- li, pa napovedi vojne Stihiji,, napovedala, dne 6. avgusta 19H4 vojno tudi Rusijji, je iidala, če se ne motim, Mohorjeva družba. Skoro nedosegljiva se mi je zdela tedaj razdalja med' začetkom in konceim tiste knjige, oziroma povesti. Prpdno so izumrli trije rodovi, zbora; nato še general Koves s.erdeljskim zborom, ter general Bohm z budimpeštanskim in temešivarskim Bborom. Ge-renala Brudermana je že v septembru 1914 nadomestil general Boroevič, poznješi slavni branilec na soški fronti. Vrhovni poveljnik vseh avstrijskih miaua, sem i ............. *-j.... j- nje® čitale knjigo “Trije rodo- prav mnoge to zelo zaskrbelo, vi,” ki jo je pred mnogimi leti Vojna s Srbijo, kaj to! Ampak •i ______kl/vVire. nninn n Pneiirt fo IKn no torlffl vojna z Rusijo, ta bo pa težka. Zlomiti Rusijo? Kdo? V rusko japonski vojni je bilo nekaj kot da so zmagali Japonci. Seveda, ampak Japonci so se morali posl taliti zvijače ta udariti za- Friderik. To je pa bila res velika bojna sila Avstrije, ki je enake ni bilo v njeni zgodovini. Bila je taborno pripravljena in oborožena. Ampak njej nasproti pa je bila veliko močnejša ruska armada, 'ki je bila hrabra pa tudi vztrajna. MALI OGLASI rrpanv) DU iz,Uliliu tuje - -----------— se mi je v mladi duši Videlo ce- hrbtno, kot so zahifcitno udari- m v ____t— A.J 1$ vin T^rnoQnn irlWtnva la večnost. Toda danes, ko tako rdkoč sama preživljam ozi- roma li na Združene države. Zvijača ta pa velika daljava za Ru- ne štiri, ne morem zapopasti, krito v resnici je krat* čas življenja. Še mi je ihto v spomi- tri rodove, če se je nekaj naklonila Japon- cem. In z mirom so morali Japonci hiteti pa še predsednik Združenih držav Teodor Roose- Sebo se odda Opremljena soba se odda poštenemu moškemu ali žemki. Ima svoj vhod. Vprašajte na 1267 E. 58 St. (1044) Hiše naprodaj Hiše za eno družino, 8 sob, ni dan nebeško lepo pripravljen. Na vsaki strani tabernakelj na so bile rdeče rože postavljene v velikem obsegu ta- dor ovčice pasel. Marija rože [^Opomin - danes meni, ju- ^ tomobile. Z. pojasnila pokli- trgala in kot za lahko noč *Oh, tW-t* ^ n«° videli takih sovražnikov člte WA 6 (1()5) ko, da so formirale kelih, a vrhu trgala in kot za i * V. . . gi niso videli takih sovražnikov %. p, u. <*'. *«m =: • • ' r,-'»v£Lrrji 3» * »..i«? jr*- -— so predstavljale polovično sv. hostijo. Krog in krog oltarja pa so bile sveže palme, ki so s svojo lepoto povzdignile duha v cerkvi k velikem prazničnem dnevu. Videlo se je, kako zelo so želeli g. župnik kot sestre zaznamovati ta dan otrokom v srce, da ga ne bo moči nikdar pozabiti. Tudi v pridigi so g. žup- 5w-i-*.,srK«sb:a,1a!Sis 1“st SMph“ gih slučajih že jemlje vajeti v razumet, zakaj boj z Ku School Tej pesmi pa je sledila še “Ave Maria,” potem smo se pa ob desetih zvečer ratešli vri veseli ta hvaležni, za tako lep program, ki je bil vseskozi dobro izvajan, da zaslužijo priznanje č. šolske sestre ta otroci. Dne 2. maja je tukaj umrla biti. Tudi v pnaigi so g. zup- J ^ nik polagali na srce pomemb- deteo pognana.fararita w ^ HUk puia»»xa r--' n cist dneva v lepih, izbranih be-sedah. Po povzdigovan ju so pa Samo to rečem, da je bila ta ljeni vsakomur pomagati. Pro- ^lrtTpr^haji^moltave in la je dalj časa na neozdravlji- lj»va ježatot v^hi^n^ oblega zaradi nemarnosti kra- Boga, da bi to pismo pri- “ Kd obhajilom tako vi bolezni ta bi bila na 9. maja gubo dobrega moža m očeta nafatatlUft ZfiliO DOgi- XT« L-o Trn « VqSp rnflrpf Mak.d- -- ------------- 1 " ■ 1 . , ". _ oblega zaradi nemarnosti krajevnega načelstva aelo pogi-beljna za pretrpeti mnogo gladu in vsakovrstne bede. sim Boga, da bi to pismo prišlo kako v Vaše roke! Maksa-mk mi je obetal, da Vam ga izroči. Palaša je tmdi zvedela od i m vsaauvrsuie uroc. roči. raiasa je tuui weuci» mu Lehko ai je misliti, da je bi- jiaksimiča, da Vas on večkrat lo življenje v Orenhurgu dkraj-bo neznosno. Vsakdo je s strahom pričakoval odločitve svoje Usode; vse je vzdihovale nad draginjo, ki j« bila v resnici grozna. Končno 8» so bili pre- p Mvavci že privadili na krogle, padojoče na njih dvorišča; cele naskoki Pugačov niso več vi- narava _ VITAMIHIt fana, Mrs. Mary Zidarich, dekliško ime Plankar, rojena na Mertvicah v Sloveniji. Bolehala je dalj časa na neozdravlji- svoje roke. Bog daj, da bodo vozili voz življenja v današnjem razburkanem življenju še modrejše, kot so ga njhovi predniki. Dosti smrti pomeni dosti solza. Ko sem pred tedni obiskala Znance v Waukeganu, seta se sešla tudi z mojo prijateljico, Mrs. Keber, kateri je tudi mož nedolgo tega unfrl. Neutolažljiva je žalost v tej hiši nad ta- ri? Pa vojna je bila napovedana in vse »križem so šle vojne napovedi; pričela se je prava svetovna vojna. Vojna v Sifoiji- je stopila bolj v ozadje ta glavno bojišče za Avstrijo je bilo v Galiciji. 17 dni po odredbi mebili- pn od daleč vidi na izpadih ta trdnjave in da se prav nič ne varujete in nič ite mislite na one, ki s solzami molijo za Vas. — Jaz sem bila dolgo bolna. Ko pa sem okrevala, je prisilil Aleksej Ivanovič, kateri je sedaj namesto pokojnega mojega očeta poveljnik trdnjave, očeta Gerasima, da me je izročil njemu, grožeč mo s Pugačovim. Sedaj živim v naši hiši 'kot ujetnica. Aleksej Ivanovič me vedno sili, da bi Sta vzela za mo-ža. Pravi, da mi je rešil življenje s teta, da ni odkril prevare Akultae Pamfilovne, katera je dejala roparjem, češ, da stan njena nečaktaija. A jate bi rajše takoj nmria, kakor pa postala žena takega moža, kakor je Aleksej Ivanovič. Z me. noj ravna zelo trdo in mi vedno grozi, da me odvede, rito se ne premislim in ga ne vzameta, v tabor k hudodelcu, kjer me čaka usoda Lizavete Karlove*). (Hči nekega drngega kapetana, katero je Pugačov posilil ta umoril.) Proteila sem ga, naj mi da nekaj dni odlo- Rabljena električna ledenica v dobrem stanju Cena samo %nm. 00 65 Norwood Appliance & Furniture 6202 ST. CLAIR AVE. Kot zrcalo te žalosti je zahvala po pogrebu, katero je udova, Mre. Keber, sama spisala ta poslal v priobčitev v Ameriško Domovino ta Am. Slovenec, v kateri srno vsi tisti, ki poznano Kebrovo dobro družino, lahko črtali še med vrsticami o krvaveči rani, ki se bo težko zacelila. Nobeni stroški niso bili preveliki, ko so (Skali zdravja očetu, beda prva svetovna vojna mu je že zadala kal boleteni, ki jo sedSj vsa zdravniška veda »i mogla odstranila. Bojeval se je rajni Keber v Galiciji, v Karpatih, kjer je v« premrznil ta si nakopal bolezen. Odedežil se je mnogih bojev z Rusi ta je tal eden izmed treh vojakov, ki so bili ostali pri življenju od celega batalHon«. Naj bo slava njegovemu »pomtau, katero si je v svoji preprostosti in dobrodušnosti v obUi meri zaslu-žil! Obiskala sem tedaj v Waukeganu bolne Mrs. Johan no Kirn. Res, radi bolezni so ae mi zasmilili mati Kirnova. Z uda-nostjo v volja božjo prenašaj« Kadar potrebujete jaTarevahrino moti ognju, viharju, m avtomobile, te lahko in ntnwUtTo obrnete na obrnete na L Petrich — IV1874 lMinmnan. Moving & Stonge ALSO LIGHT EXPRESSING 1024 K. 114 8t U MM bo dobivajo tfdi pri svdjih St- -CLjTS Christiana" lito to a ročih, kateri ji® tako lepo ta- grave ai huge trees. 100 acree at prl- Christiana Lodge and Cottages i; Edicardsburg, Midi. The Lodge hae » rooms, with con-jueetta« shower end toilet. Then era 17 cottages with private shower end toilet. Central dining roam with Amer-lcan-European cooking. All sports: goU, sanring tennis end ■sUmušT * “ ------ - - ----------- horseback rkltag, private junaško težko bolelzen ta totaž- teach, boating and fishing, Indoor Mbs. Cater S°odtgS, to Cater to overnight guests. gt, da * prestarih«. (Dalje prihodnjič). 'mva Vlast«™ rima. - Claudia Rice iz Topeka Kan. ^ Ma kakršna rabijo za zdravljenje bolnikov. kx so oboleli m polio. V*™" ™* VSd6be r funt in vzame dobrik SO sekund, ds sejo nadene da bodo s tem nadomestili precej droga “žetezlm pljuča, ta uh vPorObljaje seda, bolnišnicah. kanu jejo ljubezen in spoštovanje. Materi Kirnovi prav iz srca želim ljubega zdravja in naj jih tjabi Bog »hrani še med narta. Mary Blai. vete playground on US 113- SebtKna lodge Dcarouc KRA30VBC, Flop. Phone 9UerS P.O. Edicardsburg, Mick critrwsUiqfrtoi- ŽHBBIflKA DOMOVINA) MAY 25, 1949 Stara mama (POVEST) vendarle manj ipoipoln, ko pa so mislili njegovi prijatelji in družina. V njegovem blestečem oklepu se je našla razpoka, njegovo sonce je na mah Obledelo. Tale ženska v Parizu — ni bila več mlada — jasno, da sta se poznala že več let. Ali jo smolo in se osmolijo. Sko- Naročil je zanjo sobe upanje, da jo bo še videl in vse v mirnem hotelčku, kar pa se bojim, da ni prav, saj Connie sovraži mirne hotelčke in zahaja vanje samo tedaj, kadar mora. Vsekakor pa bomio že še videli. Te dni me je prišla obiskat — uboga Connie! Je ženska razvalina, da rabim njene lastne besede, a sled nekdanje lepote se je le še drži, in Erik mi pravi, da se ljudje na cesti še vedno obračajo in strme vanjo. Skušala je govoriti z menoj, kakor da sva se šele včeraj poslovili, iw bila je tako neču-stvena, da sem ji bila za to hvaležna, saj so čustva dovoljena le tedaij, če so pristna, pa še v takem slučaju ne vselej. “Menda sem zelo čudna starka’, Stefan, kajti nisem čutila zanjo nič več, akor bi bila za vsaiko drugo žensko v n jnem položaju. Morala sem si kar na prej dopovedovati, da je tale, nekoč lepa, naličena ženska moja hčerka. Nikoli nisem pozrm- druge Okoli nje. 11. poglavje Luiza se je vrnila v London v čudnem dušnem stanju. Prvi vzrok je bil, da njeni domači, ki so imeli Erika radi, niso nič kaj sočutno poslušali njenih precej splošnih pritožb. N jena sestra, navdušena vrtnarica, se je bavila z načrti, kako zboljšati vrtove v Mistley; njena mati je bila preveč zaverovana, v teozofijo, da bi marala poslušati ženske težave, in oče je bil preveč razburjen nad državnim preračunom. Prepuščena je bila torej sama sebi bolj, nego si je želela. Sklenila je, da bo ostala doma, dokler ne izreče Erik želje, naj se vrne; ko se pa to ni zgodilo in je čutila, da ne prenese tega dolgočasja niti eno uro več, se je vrnila v mesto. Bilo pa je še nekaj drugega. Dan preden je odrinila, je prišla na malico skromna sestri- le dokaže, če more, eno samo stvar v njenem življenju, ki bik bila' nje.pevredna. Vedno je • menila, da je vzvišen nad vsem nizkotnim. No, zdaj ve, da nL Ona pa je bila — morda še pre- ( več. Naj drugi prijemajo svo- pa sta samo obnovila kako sta ro znanrje. Njena poročevalka ji je dala razumeti, da “sestrična” njenega moža ni bila — kako bi rekla — iz njihovega družabnega sloja. Luiza je bila hvaležna za to dejstvo. Kadar je Erik občudoval Lady No- raj je mogla pomilovati Erika, da nima tega, kar ima ona. Zdaj se je pokazalo, da je tudi on zgolj iz navadne ilovice, pa vendar zahteva od nje, naj bi ga v prahu molila kakor kakega malika. .Smešno! Skušala mu bo odpustiti. Morda je sa- aar je n,m oocuaovai i^auy i-tu.----------------- ------------- rah Thorpe-Tailor ali pa Mrs.,«10 zato obredel, ker se z ženo Dennison ali pa tudi tisto grdo ne razume-in duhovito Madame Fonteyn, Je zrasla v svojih očeh. mu je to bridko zamerjala, kaj-l™ se ne žutl kakor P^hkavka ti vedela je, da imajo to, česar |Pole* *> *e ™ral ona nima prflačnost. Norčeva- r" ‘' Potem »u 1)0 pa že la se je privlačnosti in se po-!odfuIf.t»a *" ~ raz5" našala, da je sama nima in je v taklh slu**Jlh’ kf> se J1 bo tudi ne mara. Ta slučaj pa je bil vse kaj drugega; umazan madež na stavbi, trhlo mesto, ki je šele zdaj zdelo primerno, da mu spomin osveži. “Draga moja, koliko bolje iz-gledaš!” je viknila gospa Klara, ko je Luiza stopila v sobo. la tiste vročične materinske 1 ju- čna matere. Bila je v Parizu bežni, kakor jo izkuša toliko v svojem življenju in niso ji drugih žensk. Moji otroci so m«gli kratiti velikega veselja, me zanimali, zabavali in me večkrat tudi razočarali — kadar sem bila tako neumna, da sem se dala razočarati. Zdaj sem bolj pametna. Rada bi umrla za vsakega svojega otroka, ne morem pa kazati čustev do njih. “Kako raztreseno čenčami Connie bo zdaj London poskusila, in jaz prosim Boga, da bi jo moglo kaj zanimati. Nima prijateljev, zato mislim, da se. da poroča o svojih vtisih. Ostali družinski člani zo zmnmrali primerna opravičila in se po čaju izmuznili, in Luiza je ostala z obiskovalko sama. In tedaj je Luizo zadel veliki udarec. Izvedela je, da so njenega moža videli v Parizu. Prišlo je samo po sebi med razgovorom. Izvedela je tudi, da so ga v nekem zasebnem hotelu videli z neko žensko. “Najbrže kaka sorodnica, ne?” Obiškovalkin glas .................. ... 1» prišlo na dan. To je njo po-1“Saj si kakor prerojena. Pristavilo tako visoko, kakor je bil di semkaj in mi vse povej, kako on, in še nekoliko više.. Naj ji je bilo.” PERUTNINA 17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS V zalogi imamo vedno mlade piščance in vseh vrstiš Dperutnine. Se priporočamo za svatbe, bankete in razne ®| ildruge prilike. Pridite in si'izberite. ^ ANDY HOČEVAR in SINOVI i)Tel. v trgovini Montrose 2369 — na domu Montrose 1917-J © j n priporočamo za popravila fkndkrjkv. ogrodja n za BARVANJI AVTOMOBILOV. SUPERIOR BODY & PAIR! (0. SMS ST. CLAIR AVEf/VR ______________PRANK CVELBAR, Isstntt._______ ki jih še vedno .ljubi. Ni pa šem. Visoka ženška, mi je po- ženska,'ki bi se mogla “prila goditi’. ■ O, da bi vsaj Mia! “Svedja pa bo tebe najbolj zanrmalfi Judita. Pisala šem, ti že o skoraj nevarni nezgodi in o sedala prijateljica, ne več mlada, a čedna." Luizi se je zvrtelo v glavi im naglo je dejala': “Seveda sestrična.” Obiskovalka je prikimila im rekla: “Tako gli. Ždf se, da si je osvojil Judito in Noela, in danes popol- ne? Kdo bi pričakoval, da bo dne gfcj pripeljeta siemkaj nar ~ • čaj. Zelo rada bi ga že videla, kajti nekaj mi govori, da se Judy zanima zanj bolj, kakor se je doslej 0a katerega koli moškega- Pa o tem tl bom pisala kaj več vdrugo. ritoškdni; ki so ga podrli v me- čudno se sliši, da je moja prijateljica videla vašega moža, ali v Parizu videl kakega znanca. Ni tak« mesto kakor naš ljubi London." Luiza je bila tako presenečena, da se je pozabila jeziti ali se čutiti užaljeno. Premišljevala je o stvari vso noč in na OBLAK MO^ Naša specielnost je prevažati klavirje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca _ .... JOHN OBLAK 1146 E. (1. St HE 273« -AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride Luiza se vrne iz lastne vo- giednje jutro na vlaku, in še je lje —kar jo najbrže hudo jezi prem&ljgvala — in dotodevalo — jutri. Mislim, da je povra- se j; je ^ Se (bolj čudno — tek samo zato odlašala, ker je k<) je k»ila že doma med znanimi upala, da jo bo Erik klical na- predrnetii ki je med njimi žfoe-zaj, ta pa jo je ravno nasprot- ,a že ]et no prosil, naj ostane, dokler se ji ljubi. S Connie se še nikoli ni srečala in seveda bosta druga drugi zoprni. Doslej ne ona ne Milly ne vesta, da se je Connie Vrnila. Zdelo se mi je pametnejše, maj se najprej nekoliko ukorenini, kajti bojim se, da bi jo vsaka neprijetnost prve tedne utegnila znova,pognati po »vetu. “Jaz zares zelo želim, da bi prišel spmkaj, Štefan. Upaš tudi ti in že delaš kake načrte? “Prav kmalu ti bom spet pisala. Klara.” Vselej je .poslala Dawson s pismom do Štefana takoj na pošto. Vedela je, da Štefan nima niti njene žilavosti miti drugih stvari, ki bi ga zanimale tako Paw so njo. Malo je se bilo Erik je bil v zbornici. Ni se mogla spominjati, je li šlo za IJjvorse Reform ali za Plumage Bill. Vsekakor pa ga niso mogli pričakovati prej ko šele pozno zvečer. Želela pa se je s kom razgovoriti. Ni imela nobene zaupne prijateljice, da bi z njo laihko razpravljala svojem možu. Ni se mogla spomniti boljših ušes, v katera bi zlila svoje zbegano začudenje ko mater svojega moža. Lady Gregory da je doma, ji je povedala Dawson po telefonu, in ne pričakuje nobenih obiskov. Veselilo jo bo, če pride k nji Mrs. Erik. Če bi Luiza imela navado o sdbi premišljevati, bi se prepričala, da je manj nesrečna ko že nekaj let sem. V resni- reči, ki bi ga priklepale na živ- ci se je zavedala nekakšnega lienie razen njenih pisem, in zadoščenja. Erik je bil torej G. WHISKERS mm W 1884 1949 flazrtantlo in Ztak'Oala Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul naš dobri sorodnik in zvesti prijateelj , Anton Golob ki je po kratki bolezni ter previden s svetimi zakramenti zaspal v Gospodu dne 23. aprila 1949. Pokojni je bil rojen 1. avgusta 1884 v vasi Trzn, župnija Moravče na Gorenjskem. Pogreb se je vršil dne 27. aprila 1949 iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi v cerkev sv. Vida. Sveto mašo zadušnico je daroval č. g. Rev. Victor N. Tomc ob asistenci čč. gp. Rev. Francis M. Baraga in Rev. Joseph Godina. Po pogrebni sveti maši pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarijo in ondi položeno k zemeljskemu počitku. in Mrs. John Rogel, Mrs. Agnes Jerič, Frances in Louis Kolar, Mr. in Mrs. Lawrence Pirš, Mr. Victor Tekaucic in družina, Mr. in Mrs. John Orehek, Mr. Frank Kern, družina John Hribar, Mr. in Mrs. John Lube Sr., Mr. in Mrs. John Tutin, Mrs. John Grill, Mr. in Mrs. Frank Rebol, Mr. Valentine Koci, Wick-liffe, O., Mr. in Mrs. Frank Koci, Mr. in Mrs. John Rožic, Mr. in Mrs. Frank Skolar in družina, Mr. in Mrs. Stanley Ulchaker, Mr. in Mrs. John Postotnik Jr., Mr. in Mrs. Michael Tome, Mr. in Mrs. John Kardell, Mr. in Mrs. Ludwig Jackomm, Mr. in 1 žar, Mr. Anton Žnidaršič, Mr. Jac Smole. - , Dalje se iskreno zahvalimo vsem, ki So dali na dan pogreba svoje avtomobile brezplačno na razpolago ter tako mnogim omogočili, da so se udeležili pogreba. Naša iskrena zahvala vsem, ki so prišli pokojnika kropit ter molit za mir in pokoj njegove duše ter prav tako vsem onim, ki so se udeležili pogreba, zlasti pa sv. maše ter potem pokojnika spremili na njegovi zadnji poti vse do njegovega groba. Dalje zahvala društvu Nhprej št. S SNPJ za vso pomoč in naklonjenost in pa za pogrebce. Zahvalimo se vsem za obiske pokojnega v bolnišnici. Prav' tako se zahvalimo Mr. in Mrs. Emil Trunk, Mr. Anton Orehku in Mr. in Mrs. Ben. Stanonik za vso pomoč, ki so nam jo nudili ob smrti dragega pokojnika. Daljo zahvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba ter vso poslugo, ki so nam jo dali. Končno se zahvalimo prav vsem, ki so nam ob tej priliki kaj dobrega storili ter nam pomagali na en ali drugi način. Morda se je pri naštevanju imen vrinila kaka'pomota ali napaka in da se je koga po pomoti izpustilo iz tega seznama. Vse mogoče, dasi smo pazili, da smo zabeležili prav vse. Ako se je pa kljub temu kaj primerilo, pa prosimo oproščenja. ■ A Ti naš dragi Anton, počivaj v miru v zemlji ameriški m lahka naj Ti bo gruda te Tvoje nove domovine; duši Tvoji Magi pa večni mir. Da, večni mir, ki Tl ga iz srca želimo, da bi se veselil pri Bogu v nebesih. Delo rajni dokončal je, zanj je delavnik nehal, zdaj ga je Gospod poklical, da plačilo mu je dal. Žalujoči ostali: Tvoj prijatelj FRANK KNEZ JOHANA KLOPČIČ, sestrična Pokojni zapušča v stari domovini brata MARTINA us sestro MINKO OGRIZEK, , KRISTINO TOMC in BARBARO CYRNSKI; tu v Ameriki pa bratranca JOHN KOPAČ Cleveland, Ohio, 25. maja 1949. V dolžnost si štejemo, da se na tem mestu prav iskreno zahvalimo č. g. Rev. Victor N. Tomcu, ki je pokojniku podelil svete zakramente ter ga tako pripravil za vstop v srečno večnost; opravil zanj pogrebno sv. mašo zadušnico ter pokojnika spremil iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi v cekev sv. Vida, opravil zanj vse pogrebne molitve ter ga potem spremil vse do njegovega groba. Za vse to naš prav iskreni: Bog plačaj stotero. Dalje se zahvalimo tudi čč. gg. Rev. Francis M. Baragi in Rev. Joseph Godini za asistenco pri sv. maši. Tu^i -"mm _________ .fcTso poklonili toliko lepih vencev ter pokojnika, ki je bil kot fant, ozaljšali s cvetjem ter mu tako izkazali zadnjo čast. Poklonili so vence sledeči: Frank Knez, Mr. in Mrs. Frank Klopčič, Mr. in Mrs. Ben. Stanonik, Mr. in Mrs. Al. Peček in družina, Frances Ketchaver in sinovi, Mr. in Mrs. Emil Trunk in hčere, Mr. John Kopač in družina, Mr. in Mrs. Anton Orehek in družina, Mr. in Mrs. John Per in družina, Mrs. Josephine Simon, Wickliffe, O., Mr. in Mrs. John Cerar, Frank in Bill Kem, Mr. in Mrs. Ludwig Jakomin, Mr. in Mrs. John .Fertak in družina, Mr. in Mrs. Martin Rogel in družiina, Mr. in Mrs. Joe Os-troska, Painesville, O., Mr. Joe Klemenčič, društvo Naprej št. 5 SNPJ, National Screw & Mfg. Co., V.A.W., C.I O. Local 843, Friends from Packing Dept. National Screw & Mfg. Co. Enako se zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maže, ki se bodo opravilo za dušo dragega pokojnika. Darovali so: Mr. in Mrs. John Par, Mr. in Mrs. Anton Orehek, Jr., Chicago, 111., Mr. in Mrs. Jacob Konjar, Mr. in Mrs. Emil Trunk in hčere, Mr. Joe Klemenčič, Mr. in Mrs. George Hribar, Mapi? Heights, Mrs. Konrad Laurie, Union-ville, O., Mrs. Mary Drčar, Mr. in Mrs. Louis Lagina, My. Jacob Mulec in hčere, Mr. in Mrs. John Lokar in družina, Mr. in Mrs. A. J. Brodnik, Mr. Anton Grdina in družina, Mr. in Mrs. Joe Strumbel, Mrs. Anna Smole, Dibble Ave., Mr. in Mrs. Anton Svete, Mr. in Mrs. Joseph Smole, Mrs. Johana Novak, Madison, O., Mr. in Mrs. Louis Russ, Mr. in Mrs. Cyril Stanonik, Mr. :