TISKOVINA
POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 2250 PTUJ
Domoznanski oddelek
35
URADNI vestnik 1999
070.481(497.12 Ptuj)
LETOV
22. JULIJ 1999
6005845,6
COBISS s
Vsebina
56.	STATUT MESTNE OBČINE PTUJ
57.	SPREMEMBE IN DOPOLNITVE POSLOVNIKA MESTNEGA SVETA
58.	ODLOK
O USTANOVITVI SKUPNE OBČINSKE UPRAVE OBČIN
59.	PRAVILNIK
O PLAČAH FUNKCIONARJEV MESTNE OBČINE PTUJ IN NAGRADAH ČLANOV DELOVNIH TELES MESTNEGA SVETA TER ČLANOV DRUGIH OBČINSKIH ORGANOV TER O POVRAČILIH STROŠKOV
60.	SKLEP
O PODELITVI PRIZNANJA MESTNE OBČINE PTUJ "ZLATE PLAKETE"
61.	SKLEP
O DOLOČITVI ŠPORTNIH OBJEKTOV OBČINSKEGA POMENA V MO PTUJ
62.	SKLEP
O SOGLASJU K CENAM POGREBNE IN POKOPALIŠKE DEJAVNOSTI KOMUNALNEMU PODJETJU
63.	SKLEP
O SOGLASJU K CENAM PROGRAMOV JWZ VRTEC PTUJ
64.	SKLEP
O MERILIH ZA FINANCIRANJE GLASBENE ŠOLE KAROL PAHOR PTUJ IN OSNOVNE ŠOLE DR. LJUDEVITA PIVKA PTUJ
65.	SKLEP
O ZNIŽANJU VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN NAJEMNIN ZA POSLOVNE PROSTORE IN GARAŽE, KI SO V LASTI MESTNE OBČINE PTUJ
66.	ODREDBO
O RAZPOREDITVI DELOVNEGA ČASA OBČINSKEGA URADA MESTNE OBČINE PTUJ
URADNE OBJAVE OBČINE HAJDINA
67.	ODLOK
O ORGANIZIRANJU IN DELOVANJU ZAŠČITE IN REŠEVANJA V OBČINI HAJDINA
68.	ODLOK
O KATEGORIZACIJI OBČINSKIH CEST IN KOLESARSKIH POTI NA OBMOČJU OBČINE HAJDINA
69.	ODLOK
O IZDAJATEUSTVU JAVNEGA GLASILA "HAJDINČAN"
70.	ODLOK
O UPORABI GRBA IN ZASTAVE OBČINE HAJDINA
71.	ODLOK
O OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE HAJDINA
72.	SKLEP
O NAČINU FINANCIRANJA POLITIČNIH STRANK V OBČINI HAJDINA
56.
Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94-odločba US, 45/94-odločba US, 57/94, 14/95, 20/95-odločba US, 63/95-obvezna razlaga, 9/96-odločba US, 44/96-odločba US, 26/97, 70/97 in 10/98) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 28. junija 1999, sprejel naslednje uradno prečiščeno besedilo
STATUTA
MESTNE OBČINE PTUJ
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Mestna občina Ptuj (v nadaljevanju: mestna občina) je temeljna samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom.
Območje mestne občine je dolčeno z zakonom in obsega naselja: Grajena, Grajenščak, Kicar, Krčevina pri Vurberku, Mestni vrh, Pacinje, Podvinci, Ptuj, Spodnji Velovlek in Spuhlja.
2.	člen
Mestna občina Ptuj je pravna oseba. Sedež mestne občine je na Ptuju, Mestni trg 1.
Mestna občina ima svoj grb. Grb ima obliko ščita s srebrnim poljem in rdečim križem. Grb mestne občine je grb mesta Ptuja iz leta 1 576. Uporabo grba, zastave in pečata določi mestna občina z odlokom.
Mestna občina ima zastavo. Zastava je bele barve z grbom Mestne občine Ptuj.
Mestna občina ima pečat okrogle oblike, na katerem je v sredini občinski grb, na obodu pa napis "Mestna občina Ptuj".
Praznik Mestne občine Ptuj je 5. avgust. Podrobnejšo ureditev občinskega praznika ureja odlok.
3.	člen
Mestna občina varuje koristi svojega prebivalstva.
V okviru ustave, zakonov, predpisov in drugih splošnih aktov mestne občine mestna občina samostojno ureja in opravlja svoje zadeve in izvršuje naloge, ki so nanjo prenešene s področnimi zakoni ter naloge, ki jih s soglasjem mestne občine prenese v občinsko pristojnost država.
4. člen
Občani uresničujejo lokalno samoupravo v mestni občini neposredno in prek organov mestne občine. Mestna občina se za skupno urejanje in opravljanje lokalnih zadev širšega pomena lahko povezuje z drugimi občinami v širše lokalne skupnosti.
II. NALOGE MESTNE OBČINE
5.	člen
Mestna občina v skladu z ustavo in zakoni samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene z ustavo, zakoni in tem statutom.
6.	člen
Naloge mestne občine so zlasti naslednje:
1.	Na področju normativnega urejanja:
-	sprejema statut mestne občine, odloke in druge občinske akte,
-	sprejema druge akte, določene z zakonom v okviru pristojnosti mestne občine.
2.	Na področju upravljanja in urejanja:
-	sprejema kratkoročne in dolgoročne plane razvoja mestne občine,
-	upravlja občinsko premoženje,
-	upravlja in ureja stavbna zemljišča,
-	ureja lokalne zadeve varstva okolja
(pospeševanje	okoljevarstvenih
dejavnosti, ukrepi varstva okolja, sanacijski ukrepi itd.),
-	ureja javni red in mir ter mirujoči promet; nadzoruje javni red in mir, mirujoči promet, komunalno urejenost in lokalne prireditve,
-	ureja mestni in primestni promet,
-	opravlja statistične, evidenčne in analitične funkcije za svoje potrebe ter za te potrebe pridobiva podatke o fizičnih osebah, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče in o fizičnih osebah, ki imajo v občini nepremičnine ter podatke o pravnih osebah, ki imajo sedež ali premoženje oziroma del premoženja v mestni občini,
-	organizira civilno zaščito v mestni občini in druge zadeve na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
-	organizira gasilsko službo in druge zadeve požarne varnosti lokalnega pomena,
-	skrbi za urejanje občinskega prostora, načrtovanje naselij in drugih posegov v prostor lokalnega pomena,
-	določa namembnost mestnega prostora in usklajuje rabo prostora z mejnimi občinami,
-	določa posebne davke v skladu z zakonom za opravljanje funkcij mestne občine,
-	opravlja naloge na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter obrambo v skladu z zakonom,
-	opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi mestna občina ureja zadeve iz svoje pristojnosti v skladu z zakonom.
3.	S svojimi sredstvi in ukrepi:
-	pospešuje gospodarski razvoj in raziskovalno dejavnost,
-	pospešuje stanovanjsko gradnjo in skrbi za povečanje socialnega fonda stanovanj,
-	zagotavlja delovanje javnih služb na področju energetike in drugih gospodarskih javnih služb,
-	zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb varstva okolja, ki skrbijo za oskrbo s pitno vodo, odvajanje komunalnih odplak, odvoz odpadkov, javno snago, urejanje javnih površin, dimnikarsko službo,
-	zagotavlja gradnjo, vzdrževanje in upravljanje lokalnih javnih cest in javnih poti,
-	zagotavlja delovanje osnovnega šolstva in predšolskega varstva in vzgoje,
-	zagotavlja javne zdravstvene službe na primarni ravni - zdravstveni domovi, ambulante, lekarne,
-	zagotavlja varstvo naravnih in kulturnih spomenikov na območju mestne občine, ki so lokalnega pomena,
-	zagotavlja pokopališko in pogrebno službo,
-	organizira in pospešuje informacijske in dokumentacijske dejavnosti; izdajanje javnih glasil,
-	oblikuje socialno politiko mestne občine,
-	skrbi za razvoj kulture in za javne kulturne ustanove ter dejavnosti lokalnega in širšega pomena, kakor tudi za naravno in kulturno dediščino,
-	skrbi za razvoj športa in rekreacije,
-	skrbi za smotrni razvoj na območju mestne občine kot celote,
-	skrbi za prometne naprave in javne zgradbe mestne občine in
-	opravlja druge naloge, določene z zakonom in podzakonskimi akti.
4.	Poleg zadev javnega pomena mestna občina na podlagi in v skladu z zakoni, ki urejajo posamezna področja, kot svoje naloge opravlja še
z zakonom določene naloge iz državne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mestne občine.
III.	ORGANI MESTNE OBČINE
1.Skupne določbe
7.	člen
Organi mestne občine so: mestni svet, župan, nadzorni odbor in volilna komisija.
Organi mestne občine se volijo oziroma imenujejo za štiri leta.
8.	člen
Delo organov mestne občine je javno. Javnost dela se zagotavlja z objektivnim obveščanjem javnosti o delu organov mestne občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov javnih občil na sejah mestnega sveta in delovnih teles sveta ter na druge načine, ki jih določa ta statut in poslovnik mestnega sveta.
Seje mestnega sveta in delovnih teles sveta so odprte za javnost, razen, kadar svet ali delovno telo zaradi posebnih okoliščin v javnem interesu odloči, da se javnost izključi.
Kaj se šteje za uradno tajnost, določi mestni svet mestne občine.
9.	člen
Organi mestne občine so sklepčni, če je na njihovih sejah prisotna najmanj polovica njihovih članov.
10.	člen
Vsak občan, skupina občanov ali pravna oseba s sedežem v mestni občini imajo pravico nasloviti peticijo na katerikoli organ mestne občine. Organ, na katerega je naslovljena peticija, mora nanjo odgovoriti najkasneje v
30.	dneh.
2.	Mestni svet
77.	člen
Mestni svet je najvišji organ odločanja v vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti v mestni občini.
Mestni svet ima naslednje pristojnosti:
sprejema:
-	statut mestne občine,
-	poslovnik za svoje delo,
-	občinski proračun in zaključni račun,
-	prostorske plane in druge plane razvoja mestne občine,
premoženjsko, delitveno in kadrovsko bilanco mestne občine,
-	odloke in druge akte mestne občine
(odredbe, pravilnike, navodila...),
-	programe in načrte varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
-	akt o organizaciji in delovnem področju občinske uprave,
odloča:
o odtujitvi nepremičnin, ter o pridobitvi nepremičnin in odtujitvi in pridobitvi premičnin, kadar vrednost presega 0,5% proračuna Mestne občine Ptuj,
-	o finančnem zadolževanju mestne občine in izdaji vrednostnih papirjev,
-	o povezovanju mestne občine v pokrajino in druge širše lokalne skupnosti
-	o izbiri sopogodbenika in sklenitvi pravnega posla izven sprejetih proračunskih sredstev pred sprejetjem rebalansa, kadar skupna vrednost presega 0,5 % proračuna Mestne občine Ptuj,
-	o prevzemu nalog iz državne pristojnosti,
določa:
-	višino najemnin in zakupnin za objekte, ki so v lasti občine,
-	višino nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča,
-	obseg in višino taks, pristojbin, odškodnin in drugih prihodkov mestne občine,
-	način in pogoje opravljanja občinskih javnih služb,
-	v skladu z zakonom določa višino plače ali dela plače za podžupana in del plač članom mestnega sveta ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organov delovnih teles, ki jih imenuje mestni svet,
daje:
-	soglasje o namenski porabi sredstev, pridobljenih s koncesijami ali dobičkom javnih podjetij,
-	pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti v zadevah, s katerimi se posega v ustavni položaj in pravice mestne občine,
-	pobude za sklic zborov občanov,
-	soglasje k cenam komunalnih in drugih storitev,
-	mnenje k imenovanju načelnika upravne enote,
-	soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na mestno občino,
imenuje ali voli in razrešuje:
-	podžupane na predlog župana,
-	člane nadzornega odbora ter člane delovnih teles mestnega sveta,
-	občinsko volilno komisijo,
-	predstavnika mestne občine v sosvetu načelnika upravne enote,
-	člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
-	nadzoruje delo župana, podžupanov, občinske uprave in delovnih teles sveta glede izvrševanja odločitev mestnega sveta,
-	razpisuje referendum,
-	ustanavlja gospodarske in druge javne zavode, zavode ter gospodarske javne službe,
-	odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon,
-	daje mnenja državnim organom, kadar zakon zahteva mnenje mestne občine in
-	druge pristojnosti, določene z zakonom in podzakonskimi akti.
72.	člen
Mestni svet ima 29 članov.
Člani mestnega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Nezdružljivost opravljanja funkcije članov mestnega sveta z drugimi dolžnostmi ureja zakon.
13.	člen
Župan predstavlja mestni svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. župan za sklicevanje in vodenje sej mestnega sveta lahko pooblasti podžupana ali drugega člana mestnega sveta. Strokovne, organizacijske in administrativne naloge za mestni svet ter njegova delovna telesa zagotavlja občinska uprava.
14.	člen
Mestni svet ima poslovnik, s katerim se uredijo način dela, postopek odločanja in razmerja do drugih organov.
Vsak član mestnega sveta lahko predlaga mestnemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v tem statutu določeno, da jih sprejme mestni svet na predlog župana.
2.	Delovna telesa mestnega sveta 75. člen
Za obravnavo zadev iz pristojnosti mestnega sveta ter za oblikovanje mnenj in predlogov svetu se lahko ustanovijo odbori, pododbori in komisije, kot delovna telesa sveta. Člane odborov, pododborov in komisij imenuje mestni svet izmed članov mestnega sveta, lahko pa tudi izmed drugih občanov. Predsednik in najmanj polovica članov morajo biti člani
mestnega sveta.
Odbori se ustanovijo pravilom za področja, za katera so ustanovljeni oddelki občinskega urada.
Odbori imajo po sedem članov, od tega pet izmed svetnikov in dva člana izmed občanov mestne občine.
Poleg stalnih odborov, ustanovljenih s statutom mestne občine, ustanavlja mesti svet druga delovna telesa s sklepom, s katerim določi njihovo sestavo in opredeli njihovo delovno področje. Predsednika in člane delovnih teles imenuje mestni svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Župan ima pravico prisostvovati sejam delovnih teles in sodelovati v razpravi na seji.
16.	člen
Mestni svet ima naslednje stalne odbore:
1.	Odbor za finance in gospodarjenje s sredstvi občine,
2.	Odbor za gospodarstvo,
3.	Odbor za družbene dejavnosti,
4.	Odbor za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo,
5.	Odbor za splošne zadeve.
17.	člen
Odbori mestnega sveta dajejo mnenja in predloge ter:
-	obravnavajo predloge župana, članov sveta, občinske uprave in občanov s svojega delovnega področja, preden o njih odloča mestni svet in dajejo mestnemu svetu mnenje o teh predlogih,
-	razpravljajo o vprašanjih s svojega delovnega področja in dajejo mestnemu svetu, županu in občinski upravi mnenja o teh vprašanjih,
-	predlagajo svetu in županu odločitve s svojega področja.
18.	člen
V okviru pooblastil iz prejšnjega člena dajejo posamezni odbori mnenja in predloge, zlasti na naslednjih področjih:
1.	Odbor za finance in gospodarjenje z nepremičninami
-	na področju javnih financ, zlasti glede proračuna in zaključnega računa, zadolževanja mestne občine, zadolževanja javnih podjetij in zavodov, dajanja poroštev za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in zavodov in uporabe sredstev iz rezerv proračuna mestne občine ter naloge na področju gospodarjenja s premoženjem mestne občine.
2.	Odbor za gospodarstvo
-	pospeševanja razvoja gospodarskih dejavnosti,
-	spremljanja gibanj v gospodarskih dejavnostih.
3.	Odbor za družbene dejavnosti
-	na področju kulture, raziskovalne dejavnosti, športa in rekreacije, otroškega varstva, vzgoje in izobraževanja, zdravstva, kulturne dediščine, informacijsko-doku-mentacijske dejavnosti in socialnega varstva.
-	4. Odbor za okolje in prostor ter gospodarsko infrastrukturo
-	na področju varstva okolja, komunalnih javnih služb, javnih cest in poti, stanovanjskega gospodarstva, stavbnih zemljišč, urejanje prostora in načrtovanja,
5.	Odbor za splošne zadeve
-	na področjih splošnih zadev, organizacije uprave ter drugih zadev, ki ne spadajo v pristojnost ostalih odborov.
3.	Župan
19.	člen
Mestna občina ima župana in največ tri podžupane.
Župan lahko opravlja svojo funkcijo poklicno ali nepoklicno.
Funkcionarske pravice in pravice iz delovnega razmerja župana določa zakon.
Župana nadomešča v odsotnosti ali zadržanosti podžupan, ki ga določi župan.
20.	člen
Župan opravlja naslednje naloge:
-	predstavlja in zastopa mestno občino,
-	predstavlja in zastopa mestni svet,
-	skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev mestnega sveta,
-	usmerja in nadzoruje delo občinske uprave,
-	izvršuje proračun mestne občine in odgovarja za njegovo izvrševanje,
-	izbira sopogodbenika in sklepa pravne posle v okviru sprejetega proračuna in o tem obvešča mestni svet
-	predlaga splošne akte, proračun in zaključni račun ter druge odločitve mestnemu svetu,
-	sprejema začasne nujne ukrepe pod pogoji, določenimi z zakonom,
-	sklicuje zbore občanov,
-	odloča o porabi sredstev rezerv proračuna mestne občine za kritje blagajniškega primanjkljaja in za kritje izdatkov, nastalih zaradi izrednih razmer,
-	odloča o odtujitvi in pridobitvi premičnin ter o pridobitvi
nepremičnin, kadar vrednost ne presega 0,5% vrednosti proračuna Mestne občine Ptuj,"
-	skrbi za objavo občinskih splošnih aktov in
-	opravlja druge naloge, ki jih določa zakon ali ta statut.
Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna delovna telesa za proučevanje zadev iz njegove pristojnosti.
21.	člen
Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga mestnemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje, če mestni svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri Ustavnem sodišču RS zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Župan zadrži izvajanje odločitve mestnega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga mestnemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Ob zadržanju izvajanja odločitve mestnega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če mestni svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravem sodišču. Če se odločitev mestnega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenešena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
22.	člen
Podžupani nadomeščajo župana v primeru odsotnosti ali zadržanosti in opravljajo druge naloge v okviru pisnih pooblastil župana in v skladu z zakonom.
Nezdružljivost funkcije podžupana z drugimi dolžnostmi določa zakon.
4.	Nadzorni odbor
23.	člen
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
•	opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
•	nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
•	nadzoruje finančno poslovanje
uporabnikov proračunskih sredstev. Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, svetov četrtnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.
24.	člen
Nadzorni odbor ima 7 članov, člane nadzornega odbora imenuje mestni svet izmed občanov, člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno - računovodskega ali pravnega področja, ali drugih podobnih področij. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga mestnemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Nezdružljivost funkcije članstva v nadzornem odboru z drugimi dolžnostmi določa zakon.
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom mestnega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana mestnega sveta. Razrešitev se opravi na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
25.	člen
Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituirana, če je na prvi seji navzočih namanj pet članov odbora.
člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora.
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora. Odločitve sprejema z večino glasov navzočih članov.
26.	člen
Nadzorni odbor sprejme letni program nadzora, ki obvezno vsebuje letni nadzor zaključnega računa proračuna občine, zaključnih računov četrtnih
skupnosti, javnih zavodov in javnih podjetij ter občinskih skladov, izvajanje proračuna občine in sprejetih finančnih načrtov četrtnih skupnosti, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter vsaj polletni nadzor razpolaganja z občinskim nepremičnim in premičnim premoženjem. V program lahko nadzorni odbor vključi tudi druge nadzore. S programom seznani nadzorni odbor mestni svet in župana.
Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga mestni svet in župan.
27.	člen
Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika, za posamezno zadevo v skladu z letnim programom nadzora, s sklepom o izvedbi nadzora zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, čas in kraj nadzora in navedbo nadzorovanega.
V	postopku nadzora so odgovorni nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila, član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Občinski organi so zahtevane podatke dolžni dati.
Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene ter mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor ter ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajstih dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, mestnemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču.
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
V	primeru, da nadzorni odbor ugotovi.
da obstoja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Mestni svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
28.	člen
Člana nadzornega odbora predsednik nadzornega odbora izloči iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti.
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.
O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.
29.	člen
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. O obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank.
Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali akti mestnega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebno integriteto fizičnih in pravnih oseb.
30.	člen
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavlja župan in občinska uprava.
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje mestni svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu na podlagi izdelanega letnega programa nadzora.
31.	člen
Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom o delu.
IV.	NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V MESTNI OBČINI PTUJ
32.	člen
Neposredne oblike odločanja občanov o lokalnih zadevah so zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
33.	člen
Zbor občanov se lahko skliče in izvede za vso občino, za eno ali več četrti, za posamezno naselje ali zaselek.
34.	člen
Občani na zboru občanov:
•	obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
•	obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti,
•	obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij,
•	predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
•	opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom,
•	dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenskega okolja,
•	oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor (gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih snovi ...),
•	obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene mestni svet ali župan.
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
35.	člen
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo, na pobudo mestnega sveta ali na pobudo sveta četrti.
Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v četrti pa na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v četrti. Zahteva za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki jo naj zbor občanov obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise, župan lahko zahtevo za sklic zbora občanov s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep o zavrnitvi sklica zbora občanov se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu.
Župan skliče zbor volivcev najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
36.	člen
Sklic zbora občanov mora vsebovati navedbo območja, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas sklicanega zbora občanov ter predlog dnevnega reda zbora.
Sklic zbora občanov se objavi v uradnem glasilu Mestne občine Ptuj, v lokalnih sredstvih javnega obveščanja, oziroma se sklic zbora objavi na drug krajevno običajen način.
37.	člen
Delo zbora občanov vodi župan, ali od njega pooblaščen podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki vodi zbor občanov.
V razpravi in pri odločanju na zboru občanov lahko sodeluje vsakdo, ki ima volilno pravico in stalno prebivališče na območju sklicanega zbora občanov.
Zbor občanov je sklepčen, če je na zboru navzočih najmanj pet odstotkov volivcev z območja sklica zbora občanov.
Zbor občanov veljavno sprejema odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja z večino glasov navzočih volivcev na zboru.
38.	člen
Mestni svet lahko razpiše referendum o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema mestni
svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
Mestni svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana mestnega sveta.
Mestni svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine.
39.	člen
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član mestnega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine.
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba mestni svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.
Če je vložen predlog za razpis referenduma, ali je vložena pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi, oziroma do odločitve na referendumu.
40.	člen
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo splošni akt občine ali njegove posamezne določbe.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje mestni svet do konca njegovega mandata.
41.	člen
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma in obrazložitev.
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet četrti. Podporo pobudi dajo voliv-
ci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev iz območja mestne občine, oz. iz območja mestne ali primestne četrti. Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani mestni svet in pobudo predloži županu.
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena, župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in mestni svet.
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.
42.	člen
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem ali s podpisovanjem na seznamu. O načinu dajanja podpore odloči župan s sklepom.
Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem ali s podpisovanjem na seznamu, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma in rok za zbiranje podpisov, ki ne more biti krajši kot penajst dni in ne daljši kot trideset dni.
Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. V primeru dajanja podpore na seznamu pa državni organ, pristojen za vodenje evidence volilne pravice overi podpise volivcev na seznamu.
Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma .vložena, če je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.
43.	člen
Mestni svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali člana mestnega sveta za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom 42. člena tega statuta.
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dneva razpisa v nedeljo ali drug dela prost dan.
Z aktom o razpisu referenduma mestni svet določi vrsto referenduma, splošni akt oziroma tiste njegove določbe, o katerih se bo odločalo na referendumu, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referedumu z možnostjo obkrožitve odgovora "ZA" oziroma "PROTI", dan razpisa in dan glasovanja.
Akt o razpisu refereduma se objavi v uradnem glasilu Mestne občine Ptuj. Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi volilna komisija občine akt o razpisu refereduma v javnih občilih.
44.	člen
Pravico glasovati na referedumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane mestnega sveta.
Odločitev na referedumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
45.	člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, na njegovi podlagi pa se smiselno uporabljajo tudi določbe Zakona o lokalnih volitvah , kolikor ni s tem statutom v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
46.	člen
Mestni svet lahko razpiše svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena iz pristojnosti mestne občine, da se ugotovi volja občanov.
Svetovalni referendum se lahko razpiše za vso mestno občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj petih odstotkov volilcev v mestni občini oziroma v četrti.
Svetovalni referendum ne zavezuje organov mestne občine. Glede izvedbe svetovalnega referenduma se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine.
47.	člen
Najmanj pet odstotkov volilcev v mestni občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti mestnega sveta oziroma drugih občinskih
organov.
če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta mestnega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih po vložitvi zahteve.
če se zahteva nanaša na druge odločitve organov mestne občine, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu. Glede pobude za vložitev zahteve volivcev in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakonov in tega statuta, s katerimi je urejeno vprašanje referenduma o splošnem aktu v mestni občini.
V.	OBČINSKA UPRAVA
48.	člen
Upravne naloge v mestni občini opravlja občinska uprava. Organizacijo in delovno področje občinske uprave določi z odlokom mestni svet na predlog župana.
Delo občinske uprave vodi direktor občinske uprave, ki ga imenuje župan. Predstojnik občinske uprave je župan.
49.	člen
O upravnih stvareh iz izvirne pristojnosti mestne občine odloča na prvi stopnji direktor občinske uprave, na drugi stopnji pa župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
Direktor občinske uprave lahko za vodenje upravnega postopka oziroma za odločanje o vseh upravnih stvareh ali o določeni vrsti upravnih stvari pooblasti delavca v občinski upravi, ki izpolnjuje predpisane pogoje, župan lahko za vodenje upravnega postopka pooblasti delavca v občinski upravi, ki izpolnjuje predpisane pogoje.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti in na podlagi pooblastil na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča ministrstvo, pristojno za ustrezno področje, oziroma njegov organ v sestavi.
50.	člen
O izločitvi delavca v upravi odloča direktor občinske uprave. O izločitvi župana in direktorja občinske uprave odloča mestni svet.
51.	člen
Položaj delavca v občinski upravi urejata zakon in odlok.
Sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določi župan.
Delavca v občinski upravi sprejema v delovno razmerje na podlagi sistemizacije župan, oziroma po njegovem pooblastilu direktor občinske uprave. O pravicah delavcev v upravi iz delovnega razmerja ter o imenovanju, razrešitvi in napredovanju upravnih delavcev in višjih upravnih delavcev odloča župan.
52.	člen
Mestna občina Ptuj lahko skupaj z drugimi občinami v skladu z zakonom ustanovi enega ali več organov skupne občinske uprave.
VI.	OBČINSKE JAVNE SLUŽBE IN SKLADI
53.	člen
Mestna občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom (lokalne javne službe). Opravljanje javnih služb zagotavlja občina neposredno v okviru občinske uprave, z ustanavljanjem javnih gospodarskih in drugih javnih zavodov ter javnih gospodarskih družb, z dajanjem koncesij in z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
54.	člen
Obvezne gospodarske javne službe določene z zakonom ustanavlja mestna občina na področjih oskrbe s pitno vodo, odvajanjem in čiščenjem komunalnih, odpadnih in padavinskih voda, ravnanjem s komunalnimi odpadki in odlaganjem ostankov komunalnih odpadkov, na področju javne snage in čiščenje javnih površin, urejanja javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, na področju pregledovanja in nadzorovanja ter čiščenja kurilnih naprav zaradi varstva zraka ter na drugih področjih, določenih z zakonom.
55.	člen
Mestna občina organizira izbirne gospodarske javne službe, ki jih določi z odlokom za področja oskrbe industrijskih porabnikov z vodo, oskrbe naselij s požarno vodo v javni rabi, oskrbe naselij s plinom, urejanja pokopališč in pogrebne službe, javne razsvetljave, urejanja javnih parkirišč in parkirnih hiš, ulic, trgov in lokalnih cest, urejanja lokalnih cest, urejanja prometne in neprometne signalizacije
in prometnih režimov, plakatiranje in obveščanje ter na drugih področjih.
56.	člen
Mestni svet z odlokom o gospodarskih javnih službah določi vrste javnih služb ter načine in oblike njihovega izvajanja.
57.	člen
Mestni svet z odlokom ustanavlja javna podjetja, javne zavode in sklade.
58.	člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je mestna občina, se smejo zadolževati le s soglasjem mestne občine.
Mestna občina sme dajati poroštva za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je, vendar največ do 5% primerne porabe v letu v katerem se daje poroštvo.
Odločitev o zadolževanju in dajanju poroštev sprejme mestni svet.
VII.	PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE MESTNE OBČINE
59.	člen
Mestna občina gospodari s premoženjem v skladu s predpisi. Premoženje mestne občine sestavljajo nepremičnine in premičnine v lasti mestne občine, denarna sredstva in pravice.
Mestna občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
60.	člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan mestne občine, če ni z odlokom mestne občine drugače določeno.
61.	člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov proračuna izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko za začasno kritje dohodkov uporabijo sredstva rezerve mestne občine ali najame posojilo največ 5% sprejetega proračuna, ki mora biti odplačano do konca proračunskega leta. O najetju posojila odloča župan.
62.	člen
1.	javne sklade ustanavlja mestni svet.
2.	Mestni svet izvršuje vse ustanoviteljske pravice mestne občine
do javnih skladov, zlasti pa imenuje organe upravljanja in poslovodne organe skladov.
63.	člen
Mestne in primestne četrti se financirajo v skladu z zakonom.
Vlil. AKTI MESTNE OBČINE
1.	Splošni akti mestne občine
64.	člen
Mestni svet sprejme statut mestne občine in poslovnik za delo mestnega sveta.
Mestni svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte.
Odbor mestnega sveta lahko sprejme poslovnik za svoje delo.
Mestni svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.
65.	člen
Statut je temeljni splošni akt mestne občine, ki ga sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov mestnega sveta.
66.	člen
S poslovnikom, ki ga sprejme mestni svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela mestnega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov mestnega sveta.
67.	člen
Z odlokom ureja mestna občina na splošni način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja mestna občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
68.	člen
Z odredbo mestna občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
69.	člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
70.	člen
Z navodilom se lahko podrobneje
predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
77. člen
S proračunom mestne občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe v mestni občini.
Proračun mestne občine se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun. Osnutek proračuna mestne občine mora biti predložen mestnemu svetu najkasneje do 31. decembra za naslednje proračunsko leto, oziroma najkasneje mesec dni po sprejemu državnega proračuna.
Proračun mestne občine je sprejet, če zanj glasuje večina navzočih članov mestnega sveta.
Predpisi in drugi splošni akti Mestne občine Ptuj morajo biti objavljeni, preden začnejo veljati.
Akti iz prejšnjega odstavka tega člena se objavljajo v uradnem glasilu Mestne občine Ptuj.
2.	Posamični akti mestne občine
72.	člen
Posamični akti mestne občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti, s sklepom ali odločbo, odloča mestna občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.
73.	člen
Organi mestne občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan.
O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
IX.	MESTNE IN PRIMESTNE ČETRTI
74.	člen
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb krajanov, naselij in
zaradi zadovoljevanja krajevnih interesov se območje Mestne občine Ptuj razdeli na mestne in primestne četrti.
Mestne in primestne četrti so pravne osebe.
75.	člen
S tem statutom se na podlagi ugotovljenega interesa prebivalcev na zborih krajanov ustanovijo mestne in primestne četrti Mestne občine Ptuj ter določi njihovo območje.
Območje Mestne občine Ptuj se razdeli na 5 mestnih četrti: Center, Ljudski vrt, Panorama, Jezero in Breg in 2 primestni četrti:	Grajena in
Rogoznica.
Posamezne četrti obsegajo naslednja območja:
Mestna četrt Center, s sedežem na Ptuju, Jadranska 6, obsega centralni del naselja Ptuj na levem bregu reke Drave in na severozahodni strani od železniške proge.
Mejo na jugovzhodni strani predstavlja železniška proga, na jugozahodni strani pa reka Drava, od Drave poteka meja proti severu na zahodnem robu vojaškega učnega centra, po delu ulic Vičava, Raičeva in Maistrova do Volkmerjeve, kjer se obrne proti jugovzhodu mimo Srednješolskega centra do Doma upokojencev, od tu po Rimski ploščadi, za parkiriščem in bolnišnico na Ulico 5. Prekomorske, po njej do Zupančičeve, po Zupančičevi ulici proti jugo do Potrčeve ceste in po Potrčevi cesti proti vzhodu do predvidene nove ulice, ki se bo v podaljšku Trubarjeve ulice priključila na novo obvoznico oz. podaljšano Osojnikovo cesto do železniške proge.
Mestna četrt Ljudski vrt, s sedežem na Ptuju, Jadranska 6, obsega pretežni del novejše blokovske gradnje (Rabelčja vas vzhod in zahod) in večji del strnjene individualne gradnje na severnem delu mesta, kamor se je mesto širilo v zadnjih 30-tih letih. Meje so določene z mejami s četrtjo Rogoznica na vzhodu do železniške proge in po njej do meje s četrtjo Center, ki predstavlja mejo na južni strani. Na zahodu pa se meja po Volkmerjevi ulici podaljša proti severu (meja s četrtjo Panorama) in združi z obstoječo mejo s četrtjo Grajena ter poteka po njej proti vzhodu do meje s četrtjo Rogoznica. Mestna četrt Panorama, s sedežem na Ptuju, Jadranska 6, obsega severozahodni del naselja Ptuj (ulice Vičava,
Orešje, Štuki, Krčevina pri Ptuju, zaselek Bratje Reš).
Meje na južni, zahodni in severni strani predstavljajo obstoječe meje naselja Ptuj, mejo na vzhodu pa predstavljajo meja s četrtima Ljudski vrt in Center - Volkmerjeva, Maistrova, Raičeva, Vičava in severozahodni rob vojaškega učnega centra do reke Drave.
Mestna četrt Jezero, s sedežem na Ptuju, Belšakova ul. 20/a, obsega območje naselja Ptuj na levem bregu Drave vzhodno od železniške proge in naselje Spuhlja.
Mejo na zahodni strani predstavlja železniška proga, na severu meja s četrtjo Rogoznica, na vzhodu meja s četrtjo Markovci in na jugu mejina desni strani ptujskega jezera na občino Videm in četrt Breg.
Mestna četrt Breg, s sedežem na Ptuju, Jadranska 6, obsega del naselja Ptuj, ki leži na desnem bregu Drave.
Primestna četrt Grajena, s sedežem na Ptuju, Grajena 57, obsega območja naselij Grajena, Grajenščak, Krčevina pri Vurbergu in Mestni Vrh.
Primestna četrt Rogoznica, s sedežem na Ptuju, Slovenjegoriška 18, obsega območja naselij Kicar, Pacinje, Podvinci, Sp. Velovlak in del naselja Ptuj po meji med bivšo KS Rogoznica z mejami bivših Krajevnih skupnosti Spuhlja, Budina - Brstje, Tone Žnidarič in Franc Osojnik, kjer se na Ulici Jožefe Lackove loči od dosedanje meje in poteka dalje proti severu (za hišami Ul. Jožefe Lackove 45/a in 46) po južnih oz. zahodnih mejah parcel 328/1, 328/2, 302, 301/2, 301/2, 297/3, 296/1, 295, 293/4, 292, 282, 281, 280/4, 280/1, 280/3, 246, 249/4, 249/1 in 235/6, kjer se spoji z mejo bivše KS Rogoznica in poteka dalje po njej proti severovzhodu.
76.	člen
Četrt ima pečat okrogle oblike, premera 35 mm. Zgoraj na obodu je napis "MESTNA OBČINA PTUJ'1, v drugi vrstici naziv četrti. V sredini je grb Mestne občine Ptuj, pod grbom je naveden sedež četrti.
77.	člen
Organ mestne in primestne četrti je svet, ki ga izvolijo krajani v skladu z Zakonom o lokalnih volitvah. Število članov sveta se določi glede na število prebivalcev mestne oziroma primestne četrti, in sicer praviloma:
~CM3EM£UK^~
-do 5000 prebivalcev 7 članov,
-nad 5000 prebivalcev 9 članov.
Člani sveta opravljajo svojo funkcijo neprofesionalno.
Člani sveta izvolijo izmed sebe predsednika in podpredsednika.
Četrt zastopa predsednik sveta.
Svet sprejme statut, s katerim določi način dela sveta. Določila statuta ne smejo biti v nasprotju z določili tega statuta. Statut sveta začne veljati, ko poda k njemu soglasje mestni svet. Strokovna dela za svet opravlja občinski urad Mestne občine Ptuj.
78.	člen
Sveti sodelujejo pri zadevah lokalnega pomena, ki bistveno vplivajo na življenje krajanov in dajejo mnenja, zlasti v zadevah lokalnega pomena, ugotavljajo potrebo po izvrševanju določenih aktivnosti lokalnega pomena, izdelujejo programe dela, ki se nanašajo na zadeve lokalnega pomena.
Sveti skrbijo za izvajanje nalog v okviru finančnih sredstev, ki so mestni oziroma primestni četrti dodeljena iz proračuna mestne občine in finančnih sredstev, ki jih zberejo krajani.
79.	člen
Mestne in primestne četrti so lahko lastniki nepremičnin.
80.	člen
Mestne in primestne četrti samostojno opravljajo naslednje naloge:
-	upravljajo s premoženjem mestne oziroma primestne četrti,
-	skrbijo za pospeševanje kulture in drugih društvenih dejavnosti,
-	opravljajo druge naloge, ki se nanje prenesejo z odlokom.
X.	POVEZOVANJE MESTNE OBČINE V POKRAJINO IN DRUGO SODELOVANJE
81.	člen
Mestna občina Ptuj se lahko poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost - pokrajino zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Odločitev o vključitvi mestne občine v pokrajino sprejme mestni svet z dvotretjinsko večino vseh članov mestnega sveta.
O odločitvi mestnega sveta se v mestni občini izvede referendum.
S statutarnim sklepom o vključitvi mestne občine v pokrajino se določijo okvirne naloge, ki jih bo mestna občina prenesla na pokrajino. S
potrditvijo statusa pokrajine mestni svet dokončno določi prenesene pristojnosti pokrajine.
82.	člen
Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere mestna občina daje soglasje pokrajini in so določena s pokrajinskim statutom, so:
-določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju, -gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav,
-gradnja in financiranje medobčinskih cest,
-druge zadeve širšega pomena.
83.	člen
Člane pokrajinskega sveta izvoli mestni svet izmed svojih članov in župana na tajnem glasovanju. Izvoljeni so tisti predlagani kandidati, ki so dobili največ glasov. Med kandidati, ki so dobili enako število glasov, se glasovanje ponovi.
84.	člen
Mestni svet lahko z dvotretjinsko večino navzočih članov sklene, da se mestna občina poveže v skupnost ali zvezo dveh ali večih občin, če je to koristno za urejanje in opravljanje zadev širšega pomena, pomembnih za mestno občino, če zahteva večina navzočih članov mestnega sveta, se lahko o takem povezovanju izvede razprava med občani in ugotovi njihova volja.
XI.	VARSTVO MESTNE OBČINE V RAZMERJU DO DRAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
85.	člen
Mestni svet ali župan lahko vložita zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice mestne občine oziroma, če se s predpisi pokrajine, brez pooblastila oziroma soglasja mestne občine, posega v njene pravice.
86.	člen
Mestni svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti mestne občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost.
87.	člen
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu izpodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi mestne občine.
88.	člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi mestne občine, določene z ustavo in zakoni.
89.	člen
Odbori mestnega sveta so dolžni za potrebe mestnega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi mestne občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje mestni svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
Mestna občina odioča s posamičnimi akti o upravnih stvareh, in to:
-	o upravnih stvareh iz svoje izvirne pristojnosti,
o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti,
-	o upravnih stvareh na podlagi javnih pooblastil.
XII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
90.	člen
Do izdaje predpisov Mestne občine Ptuj se v Mestni občini Ptuj uporabljajo tisti predpisi in drugi splošni akti prejšnje občine Ptuj, ki so veljali na dan sprejetja tega statuta na območju Mestne občine Ptuj na področjih, ki so na podlagi zakonov v pristojnosti Mestne občine Ptuj.
Predpise in druge splošne akte, ki niso v skladu s tem statutom, je potrebno uskladiti najkasneje do 31.12.1999.
91.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta se sprejmejo po enakem postopku, kot je določen za sprejem statuta.
92.	člen
To uradno prečiščeno besedilo statuta začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 013-2/95-106 Datum: 28.06.1999
Župan
Mestne občine Ptuj MiroslavLUCI, dr. med.,ir
57.
Na podlagi 29. in 36. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/95 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 4/96, 8/98, 9/98-popravek in 2/99) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 28. junija 1999, sprejel
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE POSLOVNIKA MESTNEGA SVETA
1.	člen
V 4. členu Poslovnika mestnega sveta (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/95) se v prvem odstavku za besedo "svet" vstavi besedilo "in njegova delovna telesa".
Drugi in tretji odstavek tega člena se črtata.
2.	člen
Za 4. členom se doda novi 4.a člen, ki se glasi:
"4. a člen
Delo mestnega sveta in njegovih delovnih teles je javno.
javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov ali gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom mestne občine oziroma druge javne ali zasebnopravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost.
O izključitvi javnosti odloči mestni svet s sklepom.
Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela mestnega sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik."
3.	člen
6.	člen se spremeni tako, da se glasi:
"Mestni svet predstavlja župan, delovno telo mestnega sveta pa predsednik delovnega telesa."
4.	člen
8. člen se spremeni tako, da se glasi: "Prvo sejo mestnega sveta skliče župan preteklega mandata. Do ugotovitve nespornosti mandata novega župana vodi sejo najstarejši izvoljeni svetnik."
5.	člen
V	10. členu se v prvem odstavku beseda "poslanskih" nadomesti z besedami "svetnikov in svetniških".
V	drugem odstavku se beseda "poslanskih" nadomesti z besedo "svetniških" in beseda "poslanske" z besedo "svetniške".
Ta beseda se v ustreznem sklonu tako nadomesti tudi v celotnem nadaljnem besedilu poslovnika.
6.	člen
V	13. členu se za besedo "ter" besedilo črta in se nadomesti z naslednjim besedilom "na predlog župana imenuje podžupane."
7.	člen
V	14. členu se za besedo "telesa" postavi pika, nadaljne besedilo pa se črta.
8.	člen
V	18. členu se v prvem odstavku črta beseda "tudi".
9.	člen
19.	člen se dopolni tako, da dopolnjen na novo glasi:
"Svetnik ima pravico zahtevati od župana oziroma občinskega urada in delovnih teles mestnega sveta ter organov mestne občine obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna v zvezi z delom v mestnem svetu in delovnih telesih mestnega sveta."
70. člen
V	20. členu se besede "predsednik mestnega sveta" nadomestijo z besedo "župan".
Navedene besede se v ustreznem sklonu tako nadomestijo tudi v celotnem nadaljnem besedilu poslovnika.
77. člen
V	22. členu se beseda "nadomestila" nadomesti z besedo "dela", za besedo
"zakonom" pa se črta vejica, besedilo "ki ureja ta vprašanja za delavce v državnih organih" pa se nadomesti z besedilom "in posebnim aktom mestnega sveta".
72. člen
V	23. členu se v tretjem odstavku beseda "sekretarju" nadomesti z besedama "strokovnemu sodelavcu".
Ta beseda se v ustreznem sklonu tako nadomesti tudi v celotnem nadaljnem besedilu poslovnika.
13.	člen
V	25. členu se beseda "tajnik" nadomesti z besedami"direktor občinske uprave".
Drugi stavek se spremeni tako, da se glasi:
"če je župan opravičeno odsoten ali zadržan, ga nadomešča podžupan, ki ga določi župan."
14.	člen
V	26. členu se v tretjem odstavku besedi "občinskemu uradu" nadomestita z besedama "občinski upravi".
Navedeni besedi se v ustreznem sklonu tako nadomestita v celotnem nadaljnem besedilu poslovnika.
15.	člen
V	28. členu se v prvem odstavku besedilo "Predsedstvo mestnega sveta" nadomesti z besedo "župan".
16.	člen
V	30. členu se besede "predsedstvo mestnega sveta" nadomestijo z besedama "kolegij župana", in "predsedstva mestnega sveta" z besedama "kolegij župana".
Te besede se v ustreznem sklonu tako nadomestijo tudi v celotnem nadaljnem besedilu poslovnika.
77. člen
V	35. členu se drugi in tretji odstavek spremenita tako, da se glasita:
"župan mora sklicati sejo sveta, če to zahteva najmanj četrtina svetnikov, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. če župan seje sveta ne skliče v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo svetniki, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje mora biti priložen dnevni red. župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagan dnevni
red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
Župan mora sklicati sejo sveta tudi na zahtevo nadzornega odbora."
18.	člen
V	36. členu se drugi stavek prvega odstavka dopolni tako, da se glasi: "Praviloma se seje sklicujejo ob 13. uri in praviloma trajajo največ šest ur."
V	drugem odstavku za besedo "sveta" vstavi besedilo " ali kolegija župana".
19.	člen
V	37. členu se drugi in tretji odstavek spremenita tako, da se glasita:
"Izredno sejo mestnega sveta lahko skliče župan na predlog delovnega telesa mestnega sveta ali na zahtevo najmanj četrtine svetnikov ali na lastno pobudo. V predlogu oziroma zahtevi za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Predlagani dnevni red izredne seje praviloma obsega največ tri točke. Predlogu oziroma zahtevi mora biti priloženo gradivo v zadevah, o katerih naj mestni svet odloča.
Vabilo za izredno sejo mestnega sveta z gradivom mora biti vročeno članom mestnega sveta najkasneje tri dni pred sejo."
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi: "če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja mestnega sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi svetniki in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži svetnikom tudi gradivo za sejo. Mestni svet pred sprejemom tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic, če mestni svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom."
20.	člen
V	38. členu se prvi odstavek dopolni tako, da dopolnjen na novo glasi:
"Sklic seje mestnega sveta s predlogom dnevnega reda se pošlje svetnikom najmanj deset delovnih dni pred dnem, določenim za sejo."
21.	člen
V	39. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
"Predlog dnevnega reda seje mestnega
sveta določi župan po posvetovanju na kolegiju župana."
22.	člen
40. člen se črta.
23.	člen
V	42. členu se beseda "podpredsednik" nadomesti z besedo "podžupan".
Ta beseda se v ustreznem sklonu tako nadomesti tudi v celotnem nadaljnem besedilu poslovnika.
24.	člen
V	45. členu se črtajo besede "predsednik mestnega sveta ali".
25.	člen
V	53. členu se številka "10" nadomesti s številko "5", številka "3" pa se nadomesti s številko "2".
26.	člen
V	68. členu se v tretjem odstavku beseda "poslancev" nadomesti z besedo "svetnikov".
27.	člen
V	73. členu se prvi odstavek dopolni tako, da se glasi:
"Javno glasovanje se opravi z dvigovanjem rok, na drug predpisan način, ali s poimenskim izrekanjem."
28.	člen
V	78. členu se v drugem odstavku številka "32" nadomesti s številko "29".
29.	člen
V	79. členu se doda nov stavek, ki se glasi: "Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje."
30.	člen
V	81. členu se v drugem odstavku za besedo "glasovanja" besedilo črta in se nadomesti z besedami: "in iz katere ni mogoče ugotoviti izražene volje tistega, ki je glasoval, je neveljavna."
Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi: "Če svetnik utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. O ponovitvi glasovanja odloči mestni svet brez razprave na predlog svetnika, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega."
31.	člen
83. člen se spremeni tako, da se glasi: "Potek seje mestnega sveta se snema na magnetofonski trak. Posnetek seje se hrani skupaj z zapisnikom in drugim gradivom s seje.
Svetnik lahko v razpravi na seji sveta zahteva, da se njegova razprava ali del njegove razprave na seji sveta dobesedno zapiše v zapisnik.
Po seji sveta ima svetnik pravico poslušati posnetek seje, drugi udeleženec seje pa, če je za to dobil dovoljenje predsedujočega na seji. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave.
Svetnik lahko zahteva, da se del posnetka dobesedno zapiše. Zahtevo, v kateri navede del seje, za katerega zahteva zapis, razlog in utemeljitev, vloži pisno pri županu. Župan naroči dobesedni zapis, če seja v tem delu ni bila zaprta za javnost."
32.	člen
V	87. členu in 89. členu se črtata besedi "županom in".
33.	člen
V	91. členu se v četrti alineji drugega odstavka beseda "županom" nadomesti z besedama "mestnim svetom".
Tretji odstavek se črta.
34.	člen
V	92. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
"Za izvrševanje odločitev mestnega sveta je župan odgovoren mestnemu svetu."
Drugi odstavek se črta.
35.	člen
V	93. členu se v prvem odstavku besede "opravljata v dogovoru z njim" nadomestijo z besedami "opravljajo na podlagi pooblastil".
36.	člen
94. člen se spremeni tako, da se glasi: "Podžupani so za izvrševanje odločitev mestnega sveta odgovorni mestnemu svetu in županu."
37.	člen
V	95. členu se v prvem odstavku beseda "predsedstva" nadomesti z besedo "kolegija".
Drugi odstavek se črta.
38.	člen
Za 95. členom se doda nov 95. a člen, ki se glasi:
"95. a člen
Kolegij župana služi kot pomoč pri organiziranju dela mestnega sveta, pri usklajevanju dela odborov in komisij in pri pripravah na seje mestnega sveta ter pri drugih zadevah iz pristojnosti mestnega sveta.
Kolegij župana sestavljajo župan in podžupani ter direktor občinske uprave. Na sejo kolegija se vabi vodje svetniških skupin in svetnike posameznike, ki niso povezani v svetniške skupine.
Župan lahko povabi na sejo kolegija tudi predsednike odborov oziroma komisij, vodje oddelkov v občinski upravi, strokovne delavce pripravljalce gradiv, ki naj bi bila uvrščena na dnevni red seje mestnega sveta, in druge.
Kolegij skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo kateregakoli člana kolegija.
Župan skliče sejo kolegija zaradi priprave predloga programa dela mestnega sveta in predlogov dnevnih redov sej mestnega sveta in zaradi posveta o:
-	pisnih in drugih gradivih, ki jih občani in drugi subjekti naslavljajo na svet;
-	vprašanjih, pobudah in predlogih svetnikov, ki terjajo, da do njih zavzame stališče ali ustrezne sklepe sam mestni svet;
-	pogojih za delo svetnikov;
-	drugih zadevah, za katere to določa ta poslovnik;
-	zaradi usklajevanja stališč političnih strank do posameznih vprašanj."
39.	člen
V	96. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
"Strokovnega sodelavca mestnega sveta določa sistemizacija delovnih mest v občinski upravi. Za svoje delo je strokovni sodelavec mestnega sveta odgovoren županu."
Tretji odstavek se črta.
40.	člen
V	100. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
"Svetniku oziroma svetniški skupini se zagotavljajo pogoji za delovanje."
41.	člen
Za 100. členom se doda novi 100.a
člen, ki se glasi: "100.a člen
Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani mestnega sveta izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu svetniku.
Svetniki lahko v skladu z zakonom v mestnem svetu delujejo tudi kot svetniki posamezniki in se ne povezujejo v svetniške skupine."
42.	člen
V	105. členu se besede "z odlokom ustanovi" nadomestijo z besedo "ima".
43.	člen
V	107. členu se črta tretja alineja.
Spremeni se dosedanja peta alineja tako, da se glasi:
"- daje mnenja k aktom za določanje plač oziroma dela plače občinskim funkcionarjem".
44.	člen
V	114. členu se besedi "8 dni" nadomestita z besedama "1 dan".
45.	člen
120. člen se spremeni tako, da se glasi: "Organ mestne občine je tudi nadzorni odbor. Člane nadzornega odbora imenuje mestni svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Pristojnosti nadzornega odbora določajo zakoni in statut mestne občine. Način dela nadzorni odbor uredi s posebnim poslovnikom o delu."
46.	člen
V	123. členu se besedi "njegov predsednik" nadomestita z besedo “župan".
47.	člen
V	125. členu se za prvim odstavkom dodata nova odstavka, ki se glasita: "Zahtevnejši akti se lahko na seji mestnega sveta obravnavajo tudi kot delovno gradivo."
"Zahtevnejši akti so temeljni akti Mestne občine Ptuj, proračun ter drugi akti, za katere tako odloči mestni svet ob sprejemanju dnevnega reda seje."
48.	člen
126. člen se spremeni tako, da se glasi: "Komisija in odbori mestnega sveta ter vsak svetnik oziroma svetniške skupine
lahko predlagajo mestnemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme mestni svet na predlog župana."
49.	člen
V	141. členu se v drugem odstavku besede "najmanj pet svetnikov" nadomestijo z besedama "vsak svetnik".
50.	člen
V	143. členu se v drugem odstavku črta beseda "županu".
51.	člen
Poglavje "X. Referendum" in 159., 160., 161. in 162. člen se črtajo.
52.	člen
Za 167. členom se spremeni naslov tako, da se glasi:
"2. Volitve podžupanov".
53.	člen
V	168. členu se prvi stavek spremeni tako, da se glasi:
"Na predlog župana imenuje mestni svet podžupane izmed svetnikov."
54.	člen
182. člen se črta.
55.	člen
185. člen se črta.
56.	člen
Statutarno pravna komisija je v skladu z določili Poslovnika mestnega sveta pooblaščena, da določi predlog uradnega prečiščenega besedila Poslovnika mestnega sveta, ki ga pošlje v potrditev mestnemu svetu.
57.	člen
Te spremembe in dopolnitve začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 013-1/95-106 Datum: 28.06.1999
Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med.J.r.
58.
Na podlagi 49.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. I. RS št. 72/93, 6/94 - Odločba US RS 45/94 - odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 - odločba US RS, 73/95 - odločba US RS, 9/96 -odločba US RS, 39/96 - odločba US RS, 44/96 - odločba, 26/97, 70/97 in 10/98 68/98 - odločba US RS, 74/98, 12/99 - sklep US, 16/99 - popravek sklepa US) so:
Mestni svet Mestne občine Ptuj je na seji dne 28.06.1999 ,
Občinski svet Občine Destrnik na seji dne 01.07.1999 ,
Občinski svet Občine Dornava na seji dne 30.06.1999 ,
Občinski svet Občine Gorišnica na seji dne 24.06.1999 ,
Občinski svet Občine Hajdina na seji dne 30.06.1999 ,
Občinski svet Občine Juršinci na seji dne 09.07.1999 ,
Občinski svet Občine Markovci na seji dne 17.06.1999 ,
Občinski svet Občine Podlehnik na seji dne 30.06.1999 ,
Občinski svet Občine Sv. Andraž v Slovenskih goricah na seji dne 16.06.1999 ,
Občinski svet Občine Trnovska vas na seji dne 18.06.1999 ,
Občinski svet Občine Videm na seji dne 29.06.1999 ,
Občinski svet Občine Zavrč na seji dne 05.07.1999 ,
Občinski svet Občine Žetale na seji dne 22.06.1999
sprejeli
ODLOK
o ustanovitvi skupne občinske uprave občin
7.	člen
S tem odlokom Občine Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Markovci, Podlehnik, Sv. Andraž v Slovenskih goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale in Mestna občina Ptuj (v nadaljevanju:	občine
ustanoviteljice) ustanavljajo "Skupno občinsko upravo" (v nadaljevanju: uprava), kot organ skupne občinske
uprave za izvrševanje upravnih nalog na področju urejanja prostora, varstva okolja, inšpekcijskega nadzora in gospodarske infrastrukture.
2.	člen
Uprava ima status samostojnega skupnega upravnega organa občine iz 1. člena tega odloka.
Sedež uprave je na Ptuju, Mestni trg
01.
Uprava ima pečat okrogle oblike, ob zgornjem robu je napis "Skupna občinska uprava" na spodnjem robu pa sedež uprave "Mestni trg 01, Ptuj."
3.	člen
Uprava opravlja upravne naloge na naslednjih področjih:
1.	urejanje prostora:
•	priprava prostorskih planskih aktov ter spremljanje njihovega izvajanja,
•	priprava prostorskih izvedbenih aktov ter spremljanje njihovega izvajanja,
•	strokovna pomoč pravnim in fizičnim osebam pri urejanju prostora,
■ dajanje informacij o prostoru,
•	služba mestnega (podeželskega) arhitekta,
•	izdaja potrdil o prostorski opredelitvi zemljišč,
•	izdaja potrdil, da na zemljišču, ki je predmet pogodbe, ne obstaja predkupna pravica,
•	izdaja odločb o zavrnitvi zahteve za izdajo potrdila v primerih, ko obstoja predkupna pravica občine ali države,
•	druge naloge, s področja urejanja prostora v skladu z veljavnimi predpisi
2.	varstvo okolja:
•	priprava predpisov s področja varstva okolja in strokovna pomoč pri njihovem izvajanju,
•	izvedba projekta regijske deponije komunalnih odpadkov,
•	nadzorna služba za varstvo okolja
3.	inšpekcija:
•	izvajanje inšpekcijskega nadzorstva na komunalnem področju,
•	izvajanje inšpekcijskega nadzorstva na ostalih področjih, ki jih urejajo predpisi občin ustanoviteljic
4.	gospodarska infrastruktura.
4.	člen
Pri izvrševanju upravnih nalog nastopa uprava kot organ tiste občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada.
Upravni akti, ki jih izdajajo pooblaščene osebe uprave imajo v glavi naziv uprave, izdajajo pa se v imenu krajevno pristojne občine ustanoviteljice.
Uprava mora pri izvrševanju upravnih nalog ravnati po usmeritvah župana in nalogih tajnika občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, glede splošnih vprašanj organiziranja in delovanja uprave pa po skupnih usmeritvah vseh županov občin ustanoviteljic.
5.	člen
Upravo vodi predstojnik, ki ga imenujejo in razrešujejo župani občin ustanoviteljic.
Predstojnik mora imeti univerzitetno strokovno izobrazbo in najmanj 10 let delovnih izkušenj.
6.	člen
Predstojnik predstavlja upravo, organizira opravljanje nalog uprave, skrbi za izdelavo - realizacijo programa dela ter opravlja vse druge organizacijske naloge, ki so potrebne za redno, pravočasno, strokovno in učinkovito delo.
7.	člen
Predstojnik uprave, po predhodnem mnenju županov občin ustanoviteljic, določi sistemizacijo delovnih mest v upravi ter odloča o sklenitvi in prenehanju delovnega razmerja zaposlenih v upravi.
8.	člen
Predstojnik uprave odgovarja za izvrševanje upravnih nalog, ki spadajo v krajevno pristojnost posamezne občine ustanoviteljice, županu in tajniku te občine, za delo uprave v celoti pa skupaj vsem županom občin ustanoviteljic.
O izločitvi predstojnika uprave ali zaposlenega v upravi odloča tajnik občine ustanoviteljice, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, ki v primeru izločitve predstojnika o stvari tudi odloči.
9.	člen
Sredstva uprave občine ustanoviteljice zagotavljajo v svojih proračunih.
Sredstva za delo uprave zagotavljajo občine ustanoviteljice v razmerju
števila prebivalcev posamezne občine do števila vseh prebivalcev občin ustanoviteljic.
10.	člen
Župani občin ustanoviteljic sklenejo sporazum, s katerim podrobneje določijo svoje pravice in obveznosti do uprave, programiranje dela, način poročanja, način financiranja, opravljanje administrativno-strokovnih pomožnih in drugih del za upravo ter druge za nemoteno delo uprave pomembne zadeve.
77. člen
Za začetek dela uprave zagotovi opremo in prostore, ki so bili doslej namenjeni za opravljanje upravnih nalog iz
3.	člena tega odloka Mestna občina Ptuj. Podrobnejše obveznosti občin ustanoviteljic iz naslova uporabe tega premoženja dogovorijo župani občin s sporazumom iz 10. člena tega odloka.
12.	člen
Uprava začne z delom 01.07.1999. Uprava prevzame od občin ustanoviteljic upravne naloge in pristojnosti na področjih iz 3. člena tega odloka.
13.	člen
V kolikor druge občine izrazijo interes, lahko pristopijo k ustanovitvi uprave, če sklep o tem sprejmejo na pristojnem organu občine in se s pristopom strinjajo občine ustanoviteljice. Predstojnik uprave opravi preračun zagotavljanja sredstev za delo uprave po drugem odstavku 9. člena tega odloka.
14.	člen.
Ta odlok stopi v veljavo, ko ga v enakem besedilu sprejmejo mestni svet in občinski sveti vseh občin iz 1. člena tega odloka in se objavi v uradnih glasilih občin ustanoviteljic ter v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka: 030-01-2/99 Ptuj, dne 28.06.1999
Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med., I.r
Destrnik, dne 01.07.1999
Župan občine Destrnik Franc PUKŠIČ, I.r.
Dornava, dne 30.06.1999
Župan občine Dornava Franc ŠEGULA, I.r. Gorišnica, dne 24.06.1999

Župan občine Gorišnica Slavko VISENJAK, I.r. Hajdina, dne 30.06.1999
Župan občine Hajdina Radovan SIMONIČ, I.r. Juršinci, dne 09.07.1999
Župan občine Juršinci Alojz KAUČIČ, I.r. Markovci, dne 17.06.1999
Župan občine Markovci Franc KEKEC, I.r. Podlehnik, dne 30.06.1999
Župan občine Podlehnik Vekoslav FRIC, I.r. Sv. Andraž v Sl. goricah, dne 16.06.199
Župan občine Sv. Andraž v Slovenskih
goricah Franci KREPŠA, I.r. Trnovska vas, dne 18.06.1999
Župan občine Trnovska vas Karl VURCER, I.r. Videm, dne 29.06.1999
Župan občine Videm Franc KIRBIŠ, I.r. Zavrč, dne 05.07.1999
Župan občine Zavrč Miran VUK, I.r. Žetale, dne 22.06.1999
Župan občine Žetale Anton BUTOLEN, I.r.
59.
Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/95 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 4/96, 8/98, 9/98-popravek in 2/99) ter v skladu s 100. b členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 7. seji, dne 28. junija 1999, sprejel
PRAVILNIK
o plačah funkcionarjev Mestne občine Ptuj in nagradah članov delovnih teles mestnega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov
I.	SPLOŠNE DOLOČBE 7. člen
Za ureditev plač in delovnih razmerij funkcionarjev mestne občine (v nadaljevanju: funkcionarji) se smiselno uporabljajo določbe Zakon o funkcionarjih v državnih organih (Uradni list SRS, št. 30/90, 18/91, 22/91; Uradni list RS, št. 2/91-1, 4/93) in določbe Zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 18/94, 36/96), v kolikor Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98) ne določa drugače.
Za opravljanje občinskih funkcij imajo funkcionarji pravico do plače, če funkcijo opravljajo poklicno oziroma do dela plače, če funkcijo opravljajo nepoklicno.
Članom delovnih teles občinskega sveta (v nadaljevanju: mestnega sveta), ki niso člani mestnega sveta, ter članom nadzornega odbora in volilne komisije pripadajo nagrade za njihovo delo, ki se oblikujejo na podlagi tega pravilnika smiselno določbam zakonov iz prvega odstavka tega člena.
2.	člen
Funkcionarji so: člani mestnega sveta, župan in podžupan.
Člani mestnega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno, župan se lahko odloči, da bo svojo funkcijo opravljal poklicno.
Podžupan opravlja svojo funkcijo nepoklicno. Podžupan lahko poklicno opravlja funkcijo, če se v soglasju z županom tako odloči, odločitev pa potrdi mestni svet.
3.	člen
Z zakonom je za opravljanje funkcije župana Mestne občine Ptuj, ki sodi v tretjo skupino občin, določen količnik osnovne plače v višini 8,00. županu pripada funkcijski dodatek v višini 50 % količnika ter dodatek za delovno dobo v skladu z zakonom.
Županu pripada za nepoklicno opravljanje funkcije 50% plače oblikovane na podlagi zakona.
Plača podžupana se lahko oblikuje v višini največ 80% plače župana iz prvega odstavka tega člena, če funkcijo opravlja poklicno.
Če podžupan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada 50% plače, ki bi jo dobil, če bi funkcijo opravljal poklicno.
Merila za oblikovanje plače
podžupana ter višino plače določa ta pravilnik.
4.	člen
Z zakonom določeni najvišji dovoljeni obseg sredstev, v okviru katerega se lahko oblikuje del plače za nepoklicno opravljanje funkcije člana mestnega sveta, je podlaga za ugotovitev najvišjega možnega letnega obsega sredstev, iz katerih se izplačujejo plače članom mestnega sveta ter nagrade članom delovnih teles mestnega sveta, ki niso člani mestnega sveta in članom nadzornega odbora ter drugih organov Mestne občine Ptuj.
Sredstva iz prejšnjega odstavka se zagotovijo v proračunu.
II.	VIŠINA IN NAČIN DOLOČANJA DELA PLAČE
5.	člen
Plača podžupana se oblikuje največ v višini 60% plače župana, v skladu z naslednjimi kriteriji in merili:
-	za nadomeščanje župana v primeru odsotnosti ali zadržanosti 10% plače župana
-	za vodenje seje mestnega sveta 10% plače župana
-	za pomoč županu pri izvrševanju nalog 15% plače župana
-	za opravljanje nalog iz pristojnosti župana po pooblastilu 20% plače župana.
Podžupanu, ki je v skladu s sklepom mestnega sveta določen, da bo v primeru predčasnega prenehanja funkcije župana opravljal funkcijo župana, pripada mesečni dodatek v višini 5% plače župana za ves čas opravljanja funkcije podžupana. V času, ko opravlja funkcijo župana, mu pripada plača, ki bi jo dobil župan. Plača podžupana vključuje tudi udeležbo na sejah mestnega sveta in udeležbo na sejah drugih organov in delovnih teles.
6.	člen
Del plače za opravljanje funkcije člana mestnega sveta znaša največ 13% plače poklicnega župana. V okviru tega zneska se članu mestnega sveta določi del plače za posamezni mesec glede na delo, ki ga je opravil, in sicer za:
-	udeležbo na redni seji mestnega sveta - 50%
-	udeležba na izredni seji mestnega sveta - 10%
■»Mil
-	predsedovanje seji delovnega telesa mestnega sveta - 14%
-	udeležbo na seji delovnega telesa, katerega član je - 7%
-	za članstvo v mestnem svetu - 10%.
V	kolikor član mestnega sveta zamudi na sejo, oziroma jo predčasno zapusti in je bil na seji prisoten manj kot polovico časa seje, ni upravičen do dela plače po postavkah za delo na seji.
Navedeno določilo ne velja v primeru napovedane obstrukcije.
Mesečno izplačilo se opravi na podlagi evidence o opravljenem delu članov mestnega sveta, ki jo v tajništvu župana vodi delavec zadolžen za organizacijsko tehnične naloge za mestni svet in delovna telesa.
Za svečane seje mestnega sveta in nadaljevanje seje se del plače ne izplačuje.
7.	člen
Osnova za obračun plače oziroma dela na podlagi tega pravilnika je znesek, ki je kot izhodiščna plača za prvi tarifni razred, za poln delovni čas, dogovorjen za kolektivno pogodbo za negospodarstvo.
Plača oziroma del plače župana se ugotovi tako, da se osnova za obračun plače pomnoži s količnikom za plačo župana. Znesek se poveča za funkcijski dodatek ter za dodatek za delovno dobo.
Plača oziroma del plače posameznega funkcionarja se ugotovi tako, da se osnova za obračun plače pomnoži s količnikom, določenim v skladu s 3.,
5.	ali 6. členom tega pravilnika.
V	okviru ugotovljenega zneska plače župana za poklicno opravljanje funkcije se določi najvišji možni znesek plače oziroma dela plače posameznega funkcionarja ter zagotovi, da ta mesečno ali letno ne preseže najvišjega možnega zneska, ki ga določa zakon.
8.	člen
Odločbo oziroma sklep o plači oziroma delu plače izda za posameznega funkcionarja komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja mestnega sveta.
Plača oziroma del plače funkcionarja je pravica, ki mu gre praviloma na podlagi sklenjenega delovnega razmerja, če se s funkcionarjem ne sklene delovnega razmerja, prejema plačilo za nepoklicno opravljanje funkcije na podlagi ugotovitvenega sklepa o potrditvi mandata, za prejeto plačilo pa se obračunajo davki, ki so
predpisani za plačila na podlagi mandatne pogodbe kot civilnopravnega obligacijskega razmerja.
9.	člen
Delodajalcu, kjer je funkcionar, ki opravlja funkcijo nepoklicno, v rednem delovnem razmerju in ki uveljavlja pravico do povračila plače za čas, ko je funkcionar v rednem delovnem času opravljal občinsko funkcijo, se prizna povračilo največ v višini 33% plače, ki mu jo izplačuje za redni delovni čas.
III.	NAGRADE
10.	člen
članom delovnih teles mestnega sveta, ki niso člani mestnega sveta, se za opravljanje dela v komisiji ali odboru mestnega sveta določi nagrada v obliki sejnine, ki znaša največ 7% najvišjega možnega zneska dela plače člana mestnega sveta. Sejnina se izplača za udeležbo na seji na podlagi pogodbe o delu, sklenjene za posamezno koledarsko leto.
11.	člen
Predsednik in člani nadzornega odbora mestne občine imajo pravico do nagrade v višini največ 13% za predsednika oziroma največ 7% plače župana za člana. Nagrade ne smejo niti mesečno niti letno preseči najvišjega možnega zneska.
Nagrada se oblikuje glede na opravljeno delo in sicer:
-	kot sejnina, ki se izplača za udeležbo na seji - 50%
-	kot plačilo za izvedbo nadzora po programu dela ali sklepu nadzornega odbora - 50%.
Nagrade predsednika in članov nadzornega odbora se izplačujejo na podlagi pogodbe o delu, sklenjene za posamezno koledarsko leto v skladu z evidenco opravljenega dela, ki jo v tajništvu župana vodi delavec zadolžen za organizacijsko tehnične naloge za mestni svet in delovna telesa.
12.	člen
Predsednik, tajnik in člani občinske volilne komisije imajo za opravljanje dela v zvezi z izvedbo lokalnih referendumov in volitev v skladu z zakonom pravico do nagrade.
Sklep o obsegu sredstev za nagrade iz prejšnjega odstavka sprejme mestni svet najkasneje v 15 dneh po razpisu
referenduma ali volitev.
Nagrade članom volilne komisije se oblikujejo kot:
-	sejnina, ki se izplača za udeležbo na seji ter
-	plačilo za izvedbo nalog po sklepu komisije.
Nagrade članom volilne komisije se oblikujejo v skladu z merili, ki jih določi s sklepom volilna komisija in izplačujejo na podlagi pogodbe o delu, sklenjene za posamezne volitve oziroma referendum.
IV.	POVRAČILA, NADOMESTILA IN DRUGI PREJEMKI
13.	člen
Funkcionarji imajo pravico do povračil, nadomestil in drugih prejemkov v skladu s predpisi, ki urejajo te pravice.
Funkcionar ima pravico do povračila stroškov prevoza na službeni poti, ki nastanejo pri opravljanju funkcije ali v zvezi z njo. Pravico do povračila potnih stroškov lahko funkcionar uveljavlja, če gre za službeno potovanje izven območja Mestne občine Ptuj. Stroški prevoza se povrnejo v skladu s predpisi.
Funkcionar ima pravico do dnevnice za službeno potovanje v skladu s predpisi.
Funkcionar ima pravico do povračila stroškov prenočevanja, ki nastanejo na službeni poti. Stroški prenočevanja se povrnejo na podlagi predloženega računa v skladu s predpisi.
14.	člen
Pravice iz 13. člena tega pravilnika uveljavlja funkcionar na podlagi naloga za službeno potovanje.
Nalog za službeno potovanje izda župan. V kolikor gre za službeno potovanje župana, izda nalog podžupan ali direktor občinske uprave.
V.	NAČIN IZPLAČEVANJA
15.	člen
Sredstva za izplačevanje plač, nagrad, sejnin in povračil stroškov, ki jih imajo funkcionarji, se zagotovijo iz sredstev proračuna.
16.	člen
Plače in nagrade se izplačujejo mesečno.
Prejemki, določeni v 13. členu tega
pravilnika, se izplačajo v osmih dneh po končanem službenem potovanju.
17.	člen
Plače in nagrade se usklajujejo skladno s spremembo zneska, ki je kot izhodiščna plača za prvi tarifni razred za polni delovni čas, dogovorjen s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti, povračila stroškov v zvezi z delom pa v skladu s predpisi, ki jih urejajo.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
18.	člen
Plače, nagrade in povračila, ki pripadajo funkcionarjem, predsedniku in članom nadzornega odbora in članom komisij in odborov mestnega sveta, ki niso člani mestnega sveta, se izplačujejo na podlagi tega pravilnika od 1.7.1999.
79. člen
Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na člane komisij in odborov mestnega sveta, ki niso člani mestnega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za izplačilo sejnin članom organov delovnih teles, ki jih imenuje mestni svet.
Osebam, ki vodijo organe iz prvega odstavka tega člena, pripada nagrada v dvojnem določenem znesku.
20.	člen
Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o plačah in drugih prejemkih funkcionarjev v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/97 in 13/97) in Sklep o izplačilu akontacije dela plač funkcionarjev v Mestni občini Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj št. 1/99).
21.	člen
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 110-07-1/99-106 Datum: 28.06.1999
Župan
Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med., I.r.
60.
Na podlagi 9. in 20. člena Odloka o priznanjih Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 35/95) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 28. junija 1999, spre-jel
SKLEP
o podelitvi priznanja Mestne občine Ptuj "Zlate plakete"
7.
Knjižnici Ivana Potrča Ptuj se podeli
priznanje Mestne občine Ptuj "ZLATA PLAKETA"
za izjemne zasluge pri razvoju in prenosu kulture, znanja in informacij.
2.
Ta sklep prične veljati takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 099-4/99-106 Datum : 28.06.1999
Župan
Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med.,I.r.
61.
Na podlagi 64. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98) in 11.člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.11/95 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 4/96, 8/98, 9/98 - popravek, 12/98 in 2/99) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 28. junija 1999, sprejel
SKLEP
o določitvi športnih objektov občinskega pomena v Mestni občini Ptuj
/.
Za športne objekte občinskega pomena v Mestni občini Ptuj se določijo
naslednji športni objekti:
1.Mestni stadion z atletsko stezo, pomožnim nogometnim igriščem in pripadajočimi zunanjimi površinami: pare. št. 1660/1 (del, ki se nahaja južno od podvoza pod železniško progo), pare. št. 1660/3 in 1660/4 , pare. št.1661, pare.št. 1662/1 (del, ki se nahaja južno od podvoza pod železniško progo), pare. št. 1662/2 in 1662/3, pare. št. 1663 ter pare. št. 1664; KO Ptuj, ZKV 964 .
2.Objekt Dravska 18 (prostori klubov in društev), stavba na pare. št. 1357/1; KO Ptuj, ZKV 823 .
3.	Športna dvorana Mladika na pare. št. 1686; KO Ptuj, ZKV 968 .
4.	Rokometno in košarkarsko asfaltno igrišče ( pri vzgojno-varstvenem zavodu na Bregu) na pare. št. 1883/2; KO Ptuj, ZKV 1041 .
5.	Rokometno in košarkarsko asfaltno igrišče (na Vičavi) na pare. št. 701/2; KO Ptuj, ZKV 502 .
6.	Strelišče Babusekova graba na pare. št. 681/8 in pare. št. *254; KO Krčevina pri Ptuju, ZKV 473 .
7.	Rokometno in košarkarsko asf. igrišče - park Turnišče na pare. št. 3064; KO Ptuj, ZKV 1818 .
8.	Košarkarsko asf. igrišče pri avtobusni postaji na pare. št. 1455; KO Ptuj, ZKV 1818.
Športni objekti so za športno dejavnost opremljene in urejene površine in prostori.
II.
Športni objekti, ki so s tem sklepom določeni kot športni objekti občinskega pomena postanejo lastnina Mestne občine Ptuj in se vknjižijo v zemljiški knjigi na predlog Mestne občine Ptuj v skladu s 64. čl. zakona o športu.
III.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 465-03-30/98-4-106 Datum : 28.06.1999
Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med., I.r.
62.
Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/95 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, 4/96, 8/98-popravek, 9/98, 2/99) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 7. seji, dne
VI. DELA PO DODATNEM NAROČILU
VI.1 .PK delavec
VI.	2.KV delavec
VII.	NAJEMNINA GROBA ZA 1 LETO
VII.1 .Grobnica, družinski grob VII.2.Vrstni grob
28. junija 1999, sprejel naslednji
SKLEP
1. Mestni svet Mestne občine Ptuj daje soglasje k predlogu cen Komunalnega podjetja Ptuj D.d. za povišanje cen pogrebne in pokopališke dejavnosti od
1.7.1999 dalje in sicer:
- v SIT
POGREBNA IN POKOPALIŠKA DEJAVNOST	CENA
I. IZKOP IN ZASUTJE GROBOV
1.1	.Izkop normalnega groba s pripravo na izkop
1.2.	Zasutje normalnega groba 1.3.Izkop žarnega groba
1.4.	Zasutje žarnega groba
1.5.	Zaščita jame in sosednjih grobov 1.6.Izkop poglobljenega groba
I.	7.Zasutje poglobljenega groba
II.	POGREBNI CEREMONIAL
11.1	.Spremstvo in izvajanje pogrebnega ceremoniala II.2.Spremstvo in izvajanje pogrebnega ceremoniala-žarni pokop
II.	3.Spremstvo pogrebnega sprevoda iz mrliške vežice na staro
Rogozniško pokopališče ali od doma
III.	EKSHUMACIJA
111.1	.Ekshumacija trupel v dobi mirovanja (do 20 let)
111.2.	Po preteku dobe mirovanja se zaračuna kot izkop in zasutje normalnega groba
Pogrebni material po dejanskih stroških
IV. PREVOZ MRLIČEV S POGREBNIM AVTOMOBILOM IN POGREBNE
OPREME
IV.1 .Prevoz lokalno do 5 km z voznikom SIT/uro	2.835,00
IV.2.Prevoz nad 5 km z voznikom SIT/km	84,00
IV.3.Stojnina za vozilo SIT/uro	991,00
IV.4.Spremljevalec SIT/uro	1.184,00
IV.	5.Osebno vozilo SIT/km	48,00
V.	UPORABA POGREBNE OPREME IN OBJEKTOV NA POKOPALIŠČU TER OSTALE STORITVE
V.1 .Uporaba mrliške veže/1 dan	2.262,00
V.2.Uporaba gospodarskega dela objekta	999,00
V.3.Uporaba hladilne komore/1 dan	3.133,00
V.4.Uporaba pogrebnega vozička	743,00
V.5.Uporaba obdukcijskega prostora/1 dan	2.057,00
V.6.Prenos in polaganje pokojnika	1.361,00
V.7.Oblačenje pokojnika	2.840,00
V.8.Dodelava krste	1.184,00
V.9.Napis za začasno obeležje	1.278,00
V.10.Uporaba transportne krste	597,00
V.11 .Najemnina mrliškega odra/dan-postavitev in demontaža	1.367,00
V.12.Ureditev groba	3.078,00
V.13.Odstranitev vencev	946,00
V.14.Oblikovanje in 1x zasaditev (sadike po dejanskih stroških)	1.775,00
V.15.Glasbena spremljava	1.302,00
V.16.Ostali material po dejanskih stroških
10.653.00
2.367.00
3.551.00
1.775.00 711,00
12.783.00
2.840.00
8.877.00
5.436.00 po dejanski porabi časa PK delavca
23.672.00
1.184.00
1.358.00
4.576.00
3.738.00
|M»Mi
LETOV
STRAN 19
---------------------------------;-------CEX_______
ŠTEVILKA 6	22. JULIJ 1999	E S T' NI I IC
2. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
64.
Številka:380-01-3/99-106 Datum: 28.06.1999
Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr.med., I.r.
63.	
Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, štev. 11/95 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, štev. 4/96, 8/98-popravek, 9/98 in 2/99) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 7. seji, dne 28. junija 1999, sprejel naslednji	SKLEP 1. Mestni svet Mestne občine Ptuj daje soglasje k povišanju cen programov Javnega vzgojnovarstvenega zavoda Vrtec Ptuj od 1.7.1999 in sicer:
	- v SIT
Zap. Starostna skupina oz. storitev št.	Cena
1. od 1 do 3 let	49.178,00
2. od 3 do 7 let	37.735,00
3. razvojni odd.	141.165,00
4. priprava na šolo na oddelek	192.207,00
5. vzg.progr.v bolnišnici	288.381,00 (plačuje se po izstavljenih računih-domicilni princip)	
6. dodatni program 1 ura	337,00
7. opomin	169,00
8. malica v PŠ na dan	67,00
9. odbitek za hrano na dan	285,00
10. integrirani otrok v redni oddelek	108.390,00
11. poldnevni program (5-6 ur): -	1 do 3 let -	3 do 6 let	39.170.00 24.615.00
12. rezervacija v času poletnih počitnic (največ 2 meseca)	starš plača 30 % svojega prispevka
13. izpad otrok v poletnih mesecih (Pš)	pokrije občinski proračun (plače in drugi osebni prej.zaposl.)
2. Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj. Številka:381-2/97-106 Datum: 28.06.1999	Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr.med., I.r.
Na podlagi Zakona o financiranju občin (Uradni list RS, št. 80/94 in 45/97 - odločba US, Uradni list RS, št. 56/98) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/95 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 4/96, 8/98, 9/98 - popravek, 12/98 in 2/99) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na seji, dne 28. junija 1999, sprejel
SKLEP
o merilih za financiranje Glasbene šole Karol Pahor Ptuj in
Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka Ptuj
/.
Merilo za določitev deleža sredstev, ki jih zagotavlja občina za pokrivanje stroškov, po 82. členu ZOFVI (Uradni list RS, št.. 12/96, 23/96), v Osnovni šoli dr. Ljudevita Pivka in Glasbeni šoli Karol Pahor Ptuj, je število vključenih otrok iz posamezne občine v šolskem letu.
II.
Oddelek za družbene dejavnosti Mestne občine Ptuj za vsako šolsko leto pripravi razdelilnik na osnovi meril iz I. točke sklepa.
Posamezna občina nakazuje na osnovi mesečnih računov, ki jih izstavi posamezna šola, ustrezen delež na žiro račun Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka in Glasbene šole Karol Pahor Ptuj.
III.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 414-04-2/99-4-106 Datum: 28.06.1999
Župan
Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med., I.r.
65.
Na podlagi 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 11/95 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 4/96, 8/98, 9/98-popravek in 2/99) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na svoji seji, dne 28. junija 1999, sprejel naslednji
SKLEP
J.
Vrednost točke, kot osnova za ugotovitev uporabne vrednosti poslovnih prostorov in garaž, katerih lastnik je Mestna občina Ptuj, se zniža iz 225,00 SIT in znaša 201,00 SIT.
Sklep izvrši Občinski urad Mestne občine Ptuj.
2.
Ta sklep se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj in se uporablja od 1.7.1999 dalje.
Številka: 362-288/99-5-106 Datum : 28.06.1999
Župan Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med., I.r.
66.
Na podlagi 20. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št.11/95 in Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 4/96, 8/98, 9/98-popravek in 2/99) izdajam
ODREDBO
o razporeditvi delovnega časa Občinskega urada Mestne občine Ptuj
1. člen
Ta odredba določa začetek, konec, trajanje in razporeditev delovnega časa v Občinskem uradu Mestne občine Ptuj ( v nadaljevanju Občinski urad) in v mestnih ter primestnih četrti.
2.	člen
Občinski urad dela pet dni v tednu in sicer od ponedeljka do petka, skupno 40 ur.
V	primerih, ko to narekuje značaj nalog oddelka in način njegovega dela, lahko župan oz. direktor Občinskega urada Mestne občine Ptuj (v nadaljnjem besedilu: direktor), s sklepom določi, da posamezni oddelki oziroma delavci delajo tudi v soboto oziroma v nedeljo ter v manj ugodnem delovnem času.
3.	člen
Župan Mestne občine Ptuj lahko za posamezno koledarsko leto s sklepom določi, da Občinski urad delovni dan med praznikom in soboto oziroma nedeljo nadomesti z delom v soboto v istem mesecu, če se na ta način zagotovi večja učinkovitost dela ter zmanjšajo materialni stroški.
Z razporeditvijo delovnega časa po prejšnjem odstavku mora biti zagotovljen enak obseg uradnih ur za neposredno poslovanje organov s strankami (v nadaljnjem besedilu: uradne ure).
Obvestilo o takšni razporeditvi delovnega časa organov se objavi 14 dni pred praznikom oziroma dnevom nadomeščanja v sredstvih javnega obveščanja.
4.	člen
Dnevni delovni čas se razporedi tako, da se začne med 7. in 8. uro in konča med 15. in 16. uro, v sredo se konča med 17. in 18. uro, v petek pa se konča med 13. in 14. uro. čas obvezne prisotnosti na delu za delavce traja v ponedeljek, torek in četrtek od 8. do
15.	ure, v sredo od 8. do 1 7. ure in v petek od 8. do 13. ure.
Premakljiv delovni čas za prihod zaposlenih na delo je med 7. in 8. uro, za odhod z dela pa v ponedeljek, torek in četrtek med 15. in 16. uro, v sredo med 17. in 18. uro in v petek med 13. in 14. uro.
V	okviru razpona delovnega časa, določenega za prihod na delo oziroma odhod z dela, morajo zaposleni, upoštevajoč potrebe nemotenega izvrševanja nalog, opraviti tedensko 40-urno delovno obveznost. Evidentiranje prihodov in odhodov, razporejanje dela v okviru razpona
premakljivega delovnega časa, določi vodja oddelka.
5.	člen
Občinski urad Mestne občine Ptuj ima uradne ure v ponedeljek, sredo ter petek od 8. do 12. ure in v sredo od 14. do 16. ure.
Ne glede na določilo prvega odstavka tega člena ima sprejemna pisarna uradne ure vsak delavnik med delovnim časom.
6.	člen
Uradne ure v mestnih in primestnih četrti:
■	mestne četrti - Center, Breg, Jezero, Ljudski vrt, Panorama - v ponedeljek, sredo ter petek od 08. do 12. ure in v sredo od 14. do 16. ure,
■	primestna četrt Rogoznica - v torek in sredo od 09. do 11. ure in od 12. do 14. ure in v petek od 9. do 11. ure,
■	primestna četrt Grajena - v ponedeljek in četrtek od 09. do 11. ure in od
12.	do 14. ure,
7.	člen
V primerih, ko to narekuje značaj nalog oddelka oziroma način njegovega dela, lahko direktor na podlagi predloga vodja oddelka oz. predsednika mestnih oz. primestnih četrti, s sklepom razporedi delovni čas drugače, kot je določeno v 4. členu te odredbe oziroma določi večji ali drugačen razpored in obseg uradnih ur, kot je določeno v 5. in 6. členu te odredbe.
8.	člen
Razpored delovnega časa in uradnih ur iz 5. in 6. člena te odredbe se objavi in na primeren način označi v poslovnih prostorih Občinskega urada ter v mestnih in primestnih četrti.
9. člen
Ta odredba se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka:	130-01-1/99
Datum: 24.06.1999
Župan
Mestne občine Ptuj Miroslav LUCI, dr. med.
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Ž.R. 52400-630-20701. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon 771-651, 772-731, telefax: 771-783, e-mail:moptuj@ptuj.si. Tajnik uredništva: Aleš Šprah. Oblikovanje, teh. urejanje in tisk: Grafis, POŽEG 4, telefon: 062/ 835-192, 836-885 Uredništvo: Konrad RIŽNER - LDS, Franc SAMOILENKO - SKD, Hilda SLEKOVEC - SDS, Slavko BRGLEZ - SLS. Simon STARČEK - ZE Ptuja, Milan ZUPANC - DeSUS lože MAUČEC - Lista KS mesta Ptuja, Peter LETONJA - SNS, Ignac VRHOVŠEK - DS, Boris GORNIK - ZLSD. Naklada: 8.750 izvodov. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo Ptujčan s prilogo Uradni vestnik občine Hajdina med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%.
Vestnik
[ETO V 22. JUHI 1999 ( ^	fj1! *) ISSN 1318-9Q0X ŠTEVUXA6
priloga
Vsebina
• OBČINA HAJDINA
Domoznanski oddelek
35
URADNI vestnik 1999
67. ODLOK
O ORGANIZIRANJU IN DELOVANJU ZAŠČITE IN REŠEVANJA V OBČINI HAJDINA
70. ODI
070.481(497.12 Ptuj)
O UP
6005845,PRIL4
OBČINE HAJDINA
COBISS Q
5j
S
TD
£
68.	ODLOK
O KATEGORIZACIJI OBČINSKIH CEST IN KOLESARSKIH POTI NA OBMOČJU OBČINE HAJDINA
69.	ODLOK
O IZDAJATEUSTVU JAVNEGA GLASILA "HAJDINČAN"
71.	ODLOK
O OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE HAJDINA
72.	SKLEP
O NAČINU FINANCIRANJA POLITIČNIH STRANK V OBČINI HAJDINA
67.
Na podlagi 37. člena Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. List RS 64/94) ter 30. člena Statuta Občine Hajdina je Občinski svet na 7. seji dne 30.06.1999 sprejel
ODLOK
O ORGANIZIRANJU IN DELOVANJU ZAŠČITE IN REŠEVANJA V OBČINI HAJDINA
I.	SKUPNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok ureja vsebino in izvajanje nalog zaščite in reševanja, organiziranost občinskega štaba Civilne zaščite, občinskih enot in služb Civilne zaščite, gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah, kadrovsko popol-njevanje enot in štabov Civilne zaščite in financiranja zaščite in reševanja.
2. člen
Zaščita in reševanje v Občini Hajdina se organizira tako, da lahko deluje kot enotni in celovit sistem, katerega temeljne naloge so:
•	odkrivanje, spremljanje ter preučevanje nevarnosti naravnih in drugih nesreč
•	preprečevanje naravnih in drugih nesreč
•	obveščanje, opozarjanje in alarmiranje o pretečih nevarnostih ter dajanje napotkov za zaščito in reševanje
•	izobraževanje in usposabljanje za zaščito in reševanje
•	odrejanje in izvajanje zaščitnik ukrepov
•	reševanje in pomoč
•	odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč do zagotovitve osnovnih pogojev za življenje.
3.	člen
Izvajanje nalog zaščite in reševanja zagotavljajo v okviru svojih pristojnosti oziroma pravic in dolžnosti:
-	štabi, enote in službe Civilne zaščite
-	poverjeniki za civilno zaščito
-	društva in strokovna združenja, ki opravljajo dejavnost, pomebno za zaščito in reševanje
-	javne reševalne službe
-	gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije
-	prebivalci občine kot posamezniki.
4.	člen
Sile za zaščito in reševanje se v Občini Hajdina aktivirajo ob naravnih in drugih
nesrečah ter ob vojnih dejstvovanjih, ki v večjem obsegu ogrozijo prebivalstvo, materialne in druge dobrine oz. povzročijo večjo materialno škodo in presegajo zmožnost delovanja rednih služb.
Sile za zaščito in reševanje aktivira župan oz. poveljnik Civilne zaščite Občine, v gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah pa njihovi poslovodni organi.
II.	OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠČITA
5. člen
Osebna in vzajemna zaščita obsegata ukrepe prebivalcev za preprečevanje in ublažitev posledic naravnih in drugih nesreč za njihovo zdravje in življenje ter varnost njihovega premoženja. Sredstva in opremo za osebno in skupinsko zaščito ob naravnih in drugih nesrečah, ki jo morajo zagotoviti prebivalci, lastniki in uporabniki stavb, gospodarske družbe in druge organizacije in državni organi, ureja predpis Ministrstva za obrambo Republike Slovenije.
Lastniki in uporabniki stanovanjskih ter drugih stavb so odgovorni za izvajanje predpisanih zaščitnih ukrepov in za zagotovitev potrebnih sredstev za zaščito in reševanje.
KNJIŽNICA IVANA
III.	ORGANIZIRANOST ZAŠČITE, REŠEVANJA IN POMOČI V OBČINI HAJDINA
6.	člen
Za strokovno pomoč pri vodenju ter za opravljanje drugih operativno-strokovnih nalog zaščite in reševanja v Občini Hajdina se organizira štab civilne zaščite Občine Hajdina.
Delo štaba vodi poveljnik Civilne zaščite, v njegovi odsotnosti pa namestnik poveljnika, štab ima določeno število članov, ki se imenujejo iz vrst strokovnjakov ter predstavnikov organov, organizacij in služb, ki sodelujejo pri zaščiti, reševanju in pomoči v skladu z načrti zaščite in reševanja. Poveljnike, namestnike in člane Civilne zaščite Občine Hajdina imenuje župan s svojim sklepom.
7.	člen
Naloge poveljnika Civilne zaščite so, da:
•	preverja intervencijsko pripravljenost sil in sredstev za zaščito in reševanje
•	vodi ali usmerja zaščito in reševanje ob naravnih in drugih nesrečah
•	skrbi za povezano in usklajeno delovanje vseh sil za zaščito in reševanje
•	daje mnenje in predloge v zvezi s pripravami in delovanjem sil za zaščito in reševanje ter mnenja in predloge za odpravo škode, ko jo povzročajo naravne in druge nesreče
•	predlaga imenovanje štaba civilne zaščite
Poveljnik civilne zaščite lahko za vodenje posameznih intervencij za zaščito in reševanje določi vodjo intervencije.
8.	člen
Poveljnik Civilne zaščite v Občini Hajdina za svoje delo odgovarja županu.
9.	člen
V strnjenih bivalnih naseljih in v gospodarskih družbah, zavodih in drugih organizacijah, se glede na ogroženost lahko imenujejo poverjeniki za Civilno zaščito.
Poverjeniki za Civilno zaščito usmerjajo izvajanje osebne in vzajemne zaščite prebivalcev ali zaposlenih ter organizirajo in usklajujejo izvajanje nalog zaščite in reševanja v svojem okolju.
10. člen
Za opravljanje nalog zaščite in reševanja, se v Občini Hajdina organizirajo enote in službe Civilne zaščite in sicer:
-	tehnično reševalna enota
-	enota za radiološko, kemijsko in biološko zaščito
-	enota za prvo veterinarsko pomoč
-	enota za podporo
-	enota za prvo pomoč
-	operativne gasilske enote
Enote in službe Civilne zaščite iz tega člena se organizirajo v skladu z merili za organiziranje, opremljanje in usposabljanje civilne zaščite, predpisanimi s strani Ministrstva za obrambo Republike Slovenije.
11.	člen
Javno gasilsko službo ter določene naloge zaščite in reševanja opravljajo poklicne in operativne enote prostovol-nih gasilskih društev.
Opravljanje javne gasilske službe se uredi s pogodbo.
Opravljanje določenih nalog zaščite in reševanja, ki jih opravljajo operativne gasilske enote PGD Draženci, PGD Gerečja vas, PGD Hajdina, PGD Hajdoše in PGD Slovenja vas se uredi s sklepom župana.
IV.	KADROVSKO POPOLNJEVAN-JE ŠTABOV IN ENOT CIVILNE ZAŠČITE
12.	člen
Za delovanje sistema zaščite in reševanja so občani dolžni:
-	sodelovati v Civilni zaščiti
-	dajati materialna sredstva (materialna dolžnost)
-	se usposabljati ter pripravljati za osebno in vzajemno zaščito ter izvajanje predpisanih zaščitnih ukrepov.
13.	člen
V Civilni zaščiti lahko prostovoljno sodelujejo:
-	moški in ženske, ki so stari najmanj 15 let;
-	matere in samohranilci, z otrokom, ki še ni dopolnil 15 let starosti;
-	moški in ženske, katerim je prenehala dolžnost iz prejšnjega člena.
Osebe, ko prostovoljno sodelujejo v Civilni zaščiti, imajo pravice in dolžnosti kot drugi pripadniki Civilne zaščite.
14. člen
V	Civilno zaščito razporedi občana pristojni organ Ministrstva za obrambo.
V	Civilno zaščito ne morejo biti razporejene:
-	osebe, ki psihofizično in zdravstveno niso sposobne za delo pri zaščiti, reševanju in pomoči
-	nosečnice, matere in samohranilci z otrokom, ki še ni dopolnil 15 let starosti.
15.	člen
Pripadnik Civilne zaščite se mora usposabljati za opravljanje nalog v skladu s predpisi.
16.	člen
Občani uresničujejo materialno dolžnost z dajanjem v uporabo Civilni zaščiti vozila, stroje, opremo in druga materialna sredstva, zemljišča, objekte, naprave ter energetske vire, potrebne za zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah.
V. OPAZOVANJE, OBVEŠČANJE IN ALARMINIRANJE
17.	člen
Opazovanje, obveščanje in alarmiranje v občini izvaja štab. Njegove naloge so, da:
-	zbira in obdeluje podatke in informacije, ko so pomembne za zaščito in reševanje
-	obdelane podatke posreduje organom vodenja ter izvajalcem zaščitnih in reševalnih ukrepov
-	obvešča, opozarja in alarmira prebivalce o pretečih nevarnostih ter jim posreduje napotke za osebno in vzajemno zaščito
-	izvaja posamezne naloge pri mobilizaciji sil in sredstev za izvajanje zaščitnih ukrepov
-	posreduje odločitve pristojnih organov o izvajanju ukrepov in nalog zaščite in reševanja ter napotke za njihovo izvajanje
-	zbira podatke o odpravljanju posledic nesreč in njihovi sanaciji
18.	člen
Naloge službe za opazovanje in obveščanje opravljajo:
-	Regijski center za obveščanje
-	Štab Civilne zaščite Občine Hajdina
-	Državni in občinski organi, ki razpolagajo s podatki, pomembnimi za zaščito in reševanje
-	druge organizacije, gospodarske družbe ter društva, katerih dejavnost je pomembna za zaščito in reševanje, ki jih določi župan s svojim sklepom, v skladu z drugim odstavkom 3. člena tega odloka.
VI. FINANCIRANJE
19.	člen
Financiranje zaščite in reševanja se zagotavlja:
-	iz proračuna Republike Slovenije
-	iz proračuna občine
-	zavarovalnina
-	sredstev gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij
-	prostovoljnih prispevkov
-	drugih virov.
20.	člen
Občina zagotavlja sredstva za financiranje nalog zaščite in reševanja tako kot za druge potrebe javne porabe, v občinskem proračunu.
Občina v skladu s svojimi pristojnostmi zagotavlja finančna sredstva za kritje stroškov neodložljivih nalog zaščite in reševanja za zaščito zdravja in življenja ljudi, živali, premoženja in okolja.
Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki so po zakonu dolžne organizirati Civilno zaščito ter izvajati naloge in ukrepe zaščite in reševanja,

zagotavljajo sredstva za nadomestila plače za svoje delavce v času njihovega usposabljanja ter sredstva za priprave in druge stroške varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Sredstva za pomoč pri odpravljanju posledic naravnih in drugih nesreč, da se zavaruje zdravje in življenje ljudi, premoženje, kulturna dediščina in okolje, prepreči nastajanje škode in zagotovi druge osnovne pogoje za življenje, se zagotovijo v proračunu Republike Slovenije.
VII.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
21.	člen
Župan Občine Hajdina in drugi pristojni organi in organizacije, ki so po zakonu dolžne organizirati Civilno zaščito, izdajo sklepe in druge akte za izvajanje tega odloka v 30 dneh od veljavnosti odloka.
22.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka:8-08-01/99 Datum : 30.06.1999
Občina Hajdina Župan
Radoslav SIMONIČ, ir.
68.
Na podlagi prvega odstavka 82. člena zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) in 30. člena statuta Občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št.2/99) je Občinski svet Občine Hajdina na 7. seji dne 30.06. 1999 sprejel
ODLOK
O KATEGORIZACIJI OBČINSKIH CEST IN KOLESARSKIH POTI NA OBMOČJU OBČINE HAJDINA
1.	člen
Ta odlok določa občinske ceste po njihovih kategorijah in namenu uporabe glede na vrsto cestnega prometa, ki ga prevzemajo, ter občinske kolesarske poti.
2.	člen
Občinske ceste se kategorizirajo na lokalne (s skrajšano oznako LC) in javne poti (s skrajšano oznako JP).
Občinske kolesarske poti se kategorizirajo kot javne poti za kolesarje ( s skrajšano oznako KJ ).
3.	člen
Lokalne ceste so:
• ceste med naselji v Občini Hajdina in naselji v sosednjih občinah;
4.	člen
Lokalne ceste (LC) med naselji v občini in med naselji v občini in naselji v sosednjih občinah so:
Zap. št.	št. ceste ali odseka	Začetek ceste ali odseka	Potek ceste	Konec ceste ali odseka	Dolžina ceste v občini (v m)	Namen uporabe	Preostala dolžina ceste v sosednji občini (v m)
1	328.040	2	Ptuj - Dolena	240-060	1.650		15.700
2	328.160	1	Hajdoše - Kungota	711	2.516		675
3	328.200	2	Sp. Hajdina - Videm	R 690	505		5.295
4	328.220	328.040	Draženci - Hajdina	2	4.107		
5	328.250	328.040	Hajdina - Ptuj	9	325		1.750
6	328.260	328.160	Gerečja vas - Hajdina	711	2.028		
7	165.160	165.120	Njiverce - Gerečja vas	328.260	2.110		2.614
							
		SKUPAJ	km		13.241		

5. člen
Javne poti (JP) v naseljih in med naselji so:
Zap. št.	št. ceste ali odseka	Začetek ceste ali odseka	Potek ceste	Konec ceste ali odseka	Dolžina ceste v občini (km)	Namen uporabe	Preostala dolžina ceste v sosednji občini (v m)
			JAVNE POTI (JP)				
1	829-120	1	Dunlop Hajdoše	829-140	1.033		
2	829-130	829-120	Čelan	1	320		
3	829-140	1	Amor	829 180 190	659		
4	829-150	829-120	Kanalska	R-2	4.249		1.950
5	829-160	1	Sabina	829-150	440		
6	829-170	829-140	Plato	plato	773		
7	829-180	829-140	Mak	depon.	223		
8	829-190	829-140	Kanalska ž	meja o.	1.500		
9	829-200	1	Goja	Goja	1.205		
10	829-210	829-200	Goja 1	Sotočje	690		
11	829-220	829-200	Orion 1 Hajdoše	76a	200		
12	829-230	829-200	Orion 2	k. asf.	128		
13	829-240	829-250	Orion 3 Hajdoše	103	77		
14	829-250	829-200	Orion	1	1304		
15	829-260	829-250	njive	829-150	152		
16	829-270	1	Ami Hajdoše	65	207		
17	829-280	1	Korošec	829-150	1.245		1.025
18	829-290	1	dom	829-280	216		
19	829-300	829-280	igrišče	gozd	318		
20	829-310	829-280	dom 1	829-320	836		
21	829-320	829-250	kanalska 1	829-150	528		
22	829-330	829-150	hladilnica	829-280	500		525
23	829-340	829-280	toplice	njiva	758		
24	829-350	328-160	Drevenšek	R1	1776		
25	829-360	1	Babajič	328-160	1052		
26	829-370	328-160	farma	polje	212		
27	829-380	328-160	Grušovnik	polje	580		
28	829-390	328-160	nasipi	829-350	1110		
29	829-400	zogr.	nasip 1	829-390	507		
30	829-410	1	cantry	711	546		
31	829-420	711	Maja (328-250)	2	416		
32	829-430	2	Mlakar Zg. Hajdina	106	235		
33	829-440	2	šola	711	364		
34	829-450	2	trgovina	328-220	942		
35	829-460	829-450	trgovina	328-220	39		
36	829-470	829-450	Kampi	k. asf.	137		
37	829-480	829-450	kapela	328-220	256		
38	829-490	829-480	kapela	328-220	46		
39	829-500	328-220	Amfora	2	163		
40	828-010	328-220	Amfora 1 (C na Hajdino)	M.O.	1788		640
41	829-520	828-010	Belšak (Njiverce)	h.š. 20	143		410
42	829-530	828-010	C na Hajdino	432	1356		
40
------------—-——--------—------— --- - -  
ŠTEVILKA 6	22. JULIJ 1999	^ E! S T M I! K LETO V	STRAN 5
Zap. št.	št. ceste ali odseka	Začetek ceste ali odseka	Potek ceste	Konec ceste ali odseka	Dolžina ceste v občini (km)	Namen uporabe	Preostala dolžina ceste v sosednji občini (v m)
43	829-540	829-530	kolovoz	ž. Proga	680		
44	829-550	ž.proga	Mejna	M.O.	230		*
45	665-700	M.O.	Mejna	432	890		563
46	829-560	328-220	železniška 1	328-200	721		310
47	829-570	328-200	železniška	829-580	1.800		660
48	829-580	432	Dalmacija - Vrabl	665-710	1052		
49	829-590	432	Lomna (Zg. Hajdina)	h.š. 17c	154		
50	829-600	829-580	črnila	665-710	695		
51	829-610	829-600	črnila 1	432	231		
52	829-620	432	črnila 2	829-600	259		
53	829-630	829-600	Merc	432	302		
54	829-640	432	Merc 1 - Kovačič	829-600	353		
55	829-650	829-600	Mak	432	152		
56	665-710	M.0.	Gmajna - Draženci	h.š. 64	1.862		1.036
57	829-660	829-710	Gmajna 1	328-220	47		
58	829-670	328-220	Gmajna 2	665-710	149		
59	829-680	328-220	Ostra - Serec	829-700	408		
60	829-690	328-040	Cestnik	829-700	380		
61	829-700	328-040	Frane - Bratušek	328-220	765		
62	829-710	328-040	TMK	TMK	655		
64	829-740	829-750	Zupanič	328-220	564		
65	829-750	328-220	Marušek	328-200	480		747
66	829-760	328.040	Drevesnica	829-710	216		
67	829-770	328-200	Valenko	9	636		
68	829-840	1	Petovio (Hajdina)	328-250	844		
69	829-850	829-840	Mitrej	h.š. 47b	87		
70	830-060	R-2	Ob Studenčnici	R-2	450		1.233
							
			SKUPAJ km		46.211		
6.	člen
Javne poti za kolesarje (KJ) so:
Zap. št.	št. ceste ali odseka	Začetek ceste ali odseka	Potek ceste	Konec ceste ali odseka	Dolžina ceste v občini (v m)	Namen uporabe	Preostala dolžina ceste v sosednji občini (v m):
1	9831	Terme	Toplice - Sl. vas	Gl	4.400	kol. pot	1.200
2	9832	h-š. 1	Gerečja vas - Hajdina	328-220	3.560	kol. pot	-
	33	ž.p.	Draženci - Hajdina	Kekec	2.300 10.260	kol. pot	
7.	člen
K kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti, določenih s tem odlokom, je bilo v skladu z določbo 17. člena Uredbe o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97) pridobljeno pozitivno mnenje Direkcije Republike Slovenije za ceste št. 347-05-144/98-03/Brank, z dne 27.05.1999.
8.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 340-01/99 Datum:	30.06.1999
Občina Hajdina Župan
Radoslav SIMONIČ, ir.
69.
ODLOK
O IZDAJATEUSTVU JAVNEGA GLASILA "HAJDINČAN"
I.	SPLOŠNE DOLOČBE 7. člen
S tem odlokom se ustanavlja javno glasilo "Hajdinčan, ureja izdajateljstvo javnega glasila in objavljanje predpisov Občine Hajdina v uradnem glasilu občine.
2.	člen
Občinski svet Občine Hajdina je izdajatelj javnega glasila "Hajdinčan"
3.	člen
Sedež uredništva glasila je na Zg. Hajdina 45.
4.	člen
Glasilo ima žig okrogle oblike premera 22mm z besedilom: "HAJDINČAN, GLASILO OBČINSKEGA SVETA OBČINE HAJDINA".
5.	člen
Glasilo izhaja v slovenskem jeziku.
6.	člen
Glasilo izhaja praviloma enkrat mesečno. Lahko izide tudi kot dvojna ali izredna številka.
Glasilo izhaja v Hajdini in je namenjeno občanom Občine Hajdina.
Glasilo je brezplačno in ga prejemajo gospodinjstva v Občini Hajdina, po odločitvi Občinskega sveta pa tudi obratovalnice in pravne osebe.
7.	člen
Glasilo opravlja naloge osrednjega informatorja o delo organov Občine Hajdina, občinske uprave, vaških odborov ter življenja in dela v občini Hajdina.
8.	člen
Glasilo ima posebno prilogo Uradni vestnik Občine Hajdina, v katerem se objavljajo predpisi in drugi akti Občine Hajdina, po sklepu uredništva pa tudi drugih občin.
II. PRAVICE IN ODGOVORNOSTI ODGOVORNEGA UREDNIKA IN UREDNIŠTVA
9.	člen
Glasilo ima odgovornega urednika, ki ga za obdobje občinskega sveta imenuje in razrešuje Občinski svet na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Urednik mora imeti praviloma visokošolsko izobrazbo.
Odgovorni urednik ureja in pripravlja besedila, opravlja uredniško delo, sodeluje pri oblikovanju posamezne številke ter opravlja druge naloge določene z Zakonom o javnih glasilih.
10.	člen
Glasilo ima uredništvo, ki ga za mandatno obdobje občinskega sveta imenuje Občinski svet na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Občinski svet lahko uredništvo ali posameznega člana uredništva razreši pred iztekom mandata na predlog skupine najmanj treh članov Občinskega sveta.
Uredništvo v skladu s programsko zasnovo glasila, ki jo sprejme Občinski svet, določa in izvaja uredniško politiko ter vodi smotrno organizacijo dela. Uredništvo dela na sejah, ki jih po potrebi, najmanj pa pred izdajo vsake številke sklicuje in vodi odgovorni urednik.
Uredništvo mora o svojem delu enkrat letno pisno poročati Občinskemu svetu. Uredništvo sestavlja tri do pet članov.
11.	člen
Pravico do objavljanja v glasilu imajo organi Občine Hajdina, občinska uprava, politične stranke, vaški odbori,
društva in občani.
Uredništvo lahko odkloni objavo članka v primerih, če članek ni v skladu s programsko zasnovo glasila in če krši kodeks novinarske etike.
III.	FINANCIRANJE IN IZVAJANJE STROKOVNIH NALOG
72. člen
Za izvajanje tehničnih in organizacijskih opravil v zvezi z izdajanjem glasila, sklene župan na podlagi predloga uredništva pogodbo z zunanjim izvajalcem.
13.	člen
Viri financiranja glasila so naslednji:
•	proračunska sredstva Občine Hajdina,
•	prihodki od reklam in drugih sporočil,
•	drugi prihodki.
Glasilo sme izhajati samo v okviru zagotovljenih sredstev.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
14.	člen
Občinski svet mora imenovati odgovornega urednika in uredništvo v roku 30 dni po uveljavitvi tega odloka.
Do imenovanja odgovornega urednika se na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje v.d. odgovornega urednika, funkcijo uredništva pa opravljajo člani, ki jih imenuje Občinski svet.
75. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 082-01/99 Datum : 30.06.1999
Občina Hajdina Župan
Radoslav SIMONIČ, ir.
70.
Na podlagi prvega odstavka 10. člena in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 72/93,6/94 - odločba US RS 45/94 odločba US RS in Uradni list RS št. 57/94 in 14/95, 20/95 odločba US RS 9/96, odločba US RS 39/96, odločba US RS in Uradni list RS št. 26/97, 6.člena
ŠTEVILKA 6	22. JULIJ 1999
LETOV
STRAN 7
Vestnik
Statuta Občine Hajdina je Občinski svet Občine Hajdina na 7. seji dne 30.06. 1999 sprejel
ODLOK
O UPORABI GRBA IN ZASTAVE OBČINE HAJDINA
I. SPLOŠNE DOLOČBE
7. člen
Ta odlok ureja uporabo grba in zastave Občine Hajdina.
2.	člen
Grb in zastava Občine Hajdina se smeta uporabljati le v obliki in z vsebino ter na način, ki je določen s tem odlokom.
3.	člen
Likovna ter barvna pravila za oblikovanje grba in zastave se bodo opredelila po zato ustaljenem postopku in so sestavni del tega odloka.
4.	člen
Če sta grb in zastava ob uradni priložnosti postavljena, položena oziroma izobešena skupaj z grbom ali z zastavo Republike Slovenije, mora biti grb in zastava Republike Slovenije postavljena v skladu z zakonom.
Če sta grb in zastava ob uradnih priložnostih, ki se odvijajo na območju občine Hajdina, postavljena, položena oziroma izobešena skupaj z zastavami drugih slovenskih občin, tujimi zastavami, oziroma skupaj z drugimi znamenji, morata biti postavljena v skladu z zakonom, če ni s tem odlokom drugače določeno.
5.	člen
Grba in zastave ni dovoljeno uporabljati, če sta poškodovana ali po zunanjosti neprimerna za uporabo.
Grba in zastavo ni dovoljeno uporabljati v nasprotju z javnim redom ali tako, da se krni ugled Občine Hajdina.
Če organ, ki opravlja nadzor nad izvajanjem tega odloka, ugotovi, da se grb in zastava uporabljata v nasprotju s prvim ali drugim odstavkom tega člena, odredi takojšnjo odstranitev grba in zastave.
6.	člen
Grba, zastave ali njunih sestavnih delov se ne sme zavarovati ali uporabljati kot znamko, model oziroma vzorec ter za označevanja blaga ali storitev.
II. GRB
7.	člen
Grb občine se uporablja:
•	v pečatu, štampiljki, oznakah dokumentov in znakih občinskih organov,
•	v prostorih in na poslopju sedeža Občine Hajdina,
•	na svečanih sejah občinskega sveta,
•	ob sprejemu uradnih delegacij v občini,
•	na prireditvah, ki predstavljajo občino,
•	na listinah, ki jih izstavlja ali podeljuje občina v slovesni obliki,
•	na vabilih, čestitkah, vizitkah in ostalih uradnih listinah, ki jih za službene namene uporabljajo občinski organi v drugih primerih in ob pogojih, ki jih odloča odlok,
•	na glasilu, ki ga izdaja občina.
8.	člen
Grb občine se lahko uporablja:
ob mednarodnih, državnih in medobčinskih srečanjih, športnih kulturnih in drugih tekmovanjih, humanitarnih ali drugih prireditvah in javnih shodih, na katerih se Občina Hajdina predstavlja oziroma se jih udeležuje, v skladu s pravili in običaji takšnih prireditev in shodov;
•	na neprometnih znakih, ki označujejo območje Občine Hajdina,
•	v drugih primerih , če uporaba grba ni v nasprotju s tem odlokom.
9.	člen
Politične stranke, podjetja, zavodi, društva, vaški odbori in druge organizacije ter skupnosti, ki imajo sedež v Občini Hajdina, lahko zaprosijo, da se jim dovoli uporab grba v določenih primerih ali prostorih in sicer:
•	v njihovi firmi, žigu ali imenu,
•	v njihovem zaščitenem znaku,
•	na njihovih proizvodih kot nezaščitena označba proizvoda,
•	ob propagiranju svojih proizvodov, v sredstvih javnega obveščanja,
•	v priznanjih, ki jih podeljujejo najboljšim proizvajalcem na sejmih, razstavah in podobno,
•	v obliki našitkov na društvenih praporih, delovnih oblekah in uniformah,
•	na svečanih listinah ali priznanjih,
•	v obliki spomenikov ali značk.
10.	člen
Vlogi za izdajo dovoljenja za uporabo grba mora biti priložena tudi ustrezna dokumentacija s tehničnimi podatki in namenom uporabe grba. če gre za označbo prireditve, mora prosilec v vlogi opredeliti idejno in vsebinsko namembnost prireditve, za katero prosi, da se dovoli uporaba grba. Tehnična
dokumentacija mora vsebovati ime in naslov uporabnika grba, opis tehnike (ofset tisk, sitotisk, barvni tisk, reliefni tisk, perorisba ali druga vrste tiska, suha tehnika, rezbarjenje, fotografija itd.) in naklado.
Za ofset tisk, sitotisk, barvni tisk in ostalo izdelavo osnove za tisk plača naročnik stroške priprave.
Po izdaji dovoljenja je uporabnik pred razpečevanjem gradiva dolžan občini dostaviti en izvod gradiva.
Idejno, vsebinsko in tehnično dokumentacijo prosilec z ustreznimi opisi in predlogami predloži občinski upravi Občine Hajdina.
11.	člen
Uporabo vsebinskih prvin simbola dovoljuje občinska uprava Občine Hajdina z odločbo. Zoper to odločbo je dopustna pritožba županu občine, ki o zadevi dokončno odloči.
Občinska uprava Občine Hajdina določi v odločbi, s katero dovoljuje uporabo grba, pogoje, pod katerimi dovoljuje uporabo.
Občinska uprava Občine Hajdina lahko že izdano dovoljenje prekliče, če ugotovi, da uporabnik ne upošteva z določbo določenih pogojev.
12.	člen
Za pravilno uporabo vsebinskih prvin simbolov skrbi občinska uprava Občine Hajdina, ki daje potrebna pojasnila glede njihove uporabe, sprejema vloge iz 10. člena odloka in opravlja tudi vsa strokovna in administrativna dela v zvezi z vlogami ter vodi evidenco izdanih dovoljenj.
III.	ZASTAVA
13.	člen
Zastava je stalno izobešena na poslopju, kjer je sedež občine Hajdina.
Ob prazniku občine Hajdina se izobesi zastava tudi na drugih javnih objektih, na stanovanjskih hišah in drugih primernih krajih. Zastava je izobešena ves čas praznika.
14.	člen
Zastava je lahko izobešena:
•	Ob mednarodnih, državnih in medobčinskih srečanjih, športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih, humanitarnih in drugih prireditvah ter javnih shodih, na katerih se Občina Hajdina predstavlja, oziroma katerih se udeležuje v skladu s pravili in običaji takšnih shodov,
•	V počastitev krajevnih praznikov, ob
------------------------------------------------------------------------------------ ---
8. STRAN 22. JULU1999	g S T N I K LETO V	ŠTEVILKA 6
jubilejih, komemoracijah, javnih prireditvah in obisku delegacij prijateljskih mest,
•	Ob državnih praznikih skupaj z zastavo Republike Slovenije,
•	V drugih primerih, če uporaba zastave ni v nasprotju s tem odlokom.
15.	člen
Izobešene zastave se odstranijo najkasneje v roku 24 ur po tem, ko je prenehal razlog za izobešanje zastav.
16.	člen
Če je zastava izobešena na drogu horizontalno, mora biti izobešena tako, da je grb pravilno obrnjen.
IV.	PRAVILA ZA UPORABO GRBA IN ZASTAVE
77. člen
Za uporabo grba in izobešanje zastave se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki določajo način uporabe grba Republike Slovenije in način izobešanja zastave Republike Slovenije, če se grb uporablja skupaj z grbom Republike Slovenije in zastava izobešena skupaj z zastavo Republike Slovenije, veljajo za način njune uporabe določila zakona.
V.	NADZORSTVO
18.	člen
Izvajanje določb tega odloka nadzoruje pristojni organ občine.
VI.	KAZENSKE DOLOČBE
19.	člen
Z denarno kaznijo najmanj 50.000,00 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.
•	če uporablja grb ali zastavo v obliki ali z vsebino, ki je v nasprotju s tem odlokom (2.člen),
•	Če uporablja grb ali zastavo, ki sta poškodovana ali po zunanjosti neprimerna za uporabo (prvi odstavek
5.člena)
•	če uporablja grb ali zastavo v nasprotju z javnim redom ali tako, da krni ugled Občine Hajdina (drugi odstavek
5.	člena)
•	če zavaruje ali uporablja kot znamko,
model ali vzorec ter za označevanje blaga ali storitev grb ali zastavo ali njune sestavine dele (6.člen)
Z denarno kaznijo najmanj 25.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
Z denarno kaznijo najmanj 15.000 SIT se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
VII.	PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
20.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 001-04/99 Datum: 30.06.1999
Občina Hajdina Župan
Radoslav SIMONIČ, ir.
71.
Na podlagi 6. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99) je Občinski svet Občine Hajdina na svoji 7. seji dne 30.06.1999 sprejel
ODLOK
O OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE HAJDINA
1.	člen
S tem odlokom se ureja datum občinskega praznika Občine Hajdina.
2.	člen
Za datum občinskega praznika se uporabijo določila v 3. členu.
3.	člen
Določitev datuma bo opredeljena po zato ustaljenem postopku in je sestavni del tega odloka.
4.	člen
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 001-04/99 Datum: 30.06.1999
Občina Hajdina Župan
Radoslav SIMONIČ, ir.
72.
Na podlagi 26. člena zakona o političnih strankah (Uradni list RS, št. 62/94) v povezavi s 23. členom istega zakona in 16. člena Statuta Občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99) je Občinski svet občine Hajdina na 7.seji dne 30.06.1999 spre-
jel
SKLEP
o načinu financiranja političnih strank v Občini Hajdina
1.	člen
Političnim strankam, katere imajo mandate svetnikov v Občinskem svetu občine Hajdina, pripadajo sredstva iz proračuna Občine Hajdina v višini 30,00 SIT za vsak dobljeni glas na volitvah za občinski svet in za župana.
2.	člen
Sredstva se strankam priznavajo mesečno, nakazujejo pa se trimesečno na njihov žiro račun.
3.	člen
Znesek iz 1. člena tega sklepa se mesečno usklajuje s koeficientom rasti življenjskih potrebščin po znanih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije.
4.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj, uporablja pa se od 01.01.1999.
Številka: 024-01/99 Datum : 30.06.1999
Občina Hajdina Župan
Radoslav SIMONIČ, ir.
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj. Ž.R. 52400-630-20701. Odgovorna urednica: Milena TURK, telefon 771-651, 772-731, telefax: 771-783, e-mail:moptuj@ptuj.si. Tajnik uredništva: Aleš Šprah. Oblikovanje, teh. urejanje in tisk: Grafis, POŽEG 4, telefon: 062/835-192, 836-885. Uredništvo: Konrad RIŽNER - LDS, Franc SAMOJLENKO - SKD, Hilda SLEKOVEC - SDS, Slavko BRGLEZ - SLS, Simon STARČEK - ZE Ptuja, Milan ZUPANC - DeSUS, Jože MAUČEC - Lista KS mesta Ptuja, Peter LETONJA - SNS, Ignac VRHOVŠEK - DS, Boris GORNIK - ZLSD. Naklada: 212 izvodov. Na podlagi zakona o DDV sodi glasilo Ptujčan s prilogo Uradni vestnik občine MO Ptuj med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8%.