UaatA daily «stnrdajs. Süwky» PROSVETA GLASILO SLOVENSKE M ^Tf AR XXIX. Ona lista j« 96.00 •I CUmm lUiMta. mftttor January 1«. IM«, at Um puat-offtoa «Wr Um Act ut Con«r«aa of Marab », im. Accepta«*« It mailing at *>ccial rat« of posta*« provided PODPORNE JEDNOTE Uredniški in apravniAkl proateri: Ml 8. Lawndalt Ava. Offica of Publication t M67 South Lawndala Ava. Te la phone, Rockwall 4004 ILL.. TOREK. 7. JULIJA (JULY 7), 1936. Subscription |6.00 Yaarly fiTEV.—NUMBER 181 •action not, Act of Oct I, 1017, authorised on Juna 14, 101«. Mussolini pošilja ^ vojaštvo v Prlmorje jUri domovini.»c razširja velik strah pred voj-no. Iz Zagreba poročajo, da to naši ljudje na Primorskem prepričani, da pride kmalu do vojne med Italijo in Jugoslavijo. V Avstriji so tudi vznemirjeni zaradi mrzlične gradnje italijanskih vojaških cest in utrdb ob meji v Tiro-Uh in Koroške ____ tasaj.6. jul.—Tu poročajo, da u pojavilo veliko vznemirjeni Tirolskem, še večja raa-rjenoat je p» v Jugoslaviji za-i italijanskega utrjevanja ¡merskega prelaza in gibanja ijanskega vojaštva na Pri-nkem ob aevernozapadni roe-ugoslavije. Ulijanski civilisti pod vodom vojaških častnikov mrzlič-frade na južnem Tirolskem t hribih ob koroški meji vo-ceste, cementne podstav-u težke topove in močne za>-p, ki bodo vami proti bom-n iz zraka. Italijani grade tu-kamoflažirane erodrome ali ikke postaje. Linija utrdb, ki dolga 15 milj in katera se vle-¿ez hribe v višini 8000 čev-, je ie izgotovljena. iljub zagotavljanju iz Italije, je dovažanje vojaštva in boj-p materiala v Julijsko Krati le "vojaški manever", »e je Jugoslaviji, zlasti na Sloven-•m razvil velik strah pred voj-ZagreMka "Istra" poroča, da Jugoslovani na Primorskem ipricani, da vojna med Italijo Jugoftlavijo ni več daleč. kbte usoda ru-Reih znanstvenikov »jat članov ekspedi-je izgubilo življenje Irhangel, Sovjetska unija, 6. — Ivan Krukho žrtev viharja, katerega )« udeležilo več tisoč ljudi. J^Micija je odrinila s "»kom Toros 27. junija na ** med Arhangelom in kan-»»kinj zalivom, da zmeri glo-»morjg. Zasedla je čoln in <*Wjila od parnika, po treh eh '«'"kovanja pa se je vr-1 Pr«'ti parniku, toda na vož-})Q.J* *»J*I vihar, ki je pre-™ '"» in Nikolaj Fedoeo-vJf izginil v valovih. Krukh„v j,, dejal, da so va-"««Mi tudi vesla in so mo-J V*,lMtl z «"«karni. Dan! in ** trajal vihar In bil je gro- '2raZ hru«f » drugim so rni tovariši omagali zara-'^ja moči. On si je re-JZ!*?*' ae je privezal « tudi on je bil v ko je priti, pomoi, •rtv* • t * *> bile jmkopane v VM» HVto- k il/f'i»nile, da bodo po-y ' ^vam spomenik na ^ ,lf i*ina v Kake trtve bo 4 Kt tisoč ruMjev. in,>* Pričele • poletno šolo Hitler izdal 7 milijard za oborožen je Prihodnja eskapada pride v Gdansku Ženeva, 6. jul.—V krogih Lige narodov poročajo, da je na-cijska Nemčija v zadnjih dveh letih, odkar je Hitler raztrgal versajsko pogodbo glede razoro-ženja, zapravila sedem milijard dolarjev za oborožen je. Skrajno presenečeni diplomatje so izvedeli, da bo Nemčija kmalu najbolje oborožena država v Evropi. Obrežje Nemčije ob Severnem in Baltiškem morju je že danes tako dobro utrjeno, da se lahko reče, da je Nemčija tamkaj nepremagljiva proti najmodernejšim napadom. Hitlerjeva vlada je potrošila tri milijarde in 200 milijonov dolarjev za oboroževanje v letu 1935, štiri in pol milijarde bodo pa letos izdane v ta namen. Nemške tovarne za izdelovanje topov, letal in druge opreme delajo noč in dan s skrajno hitrico. Kakor vse kaže, bo Hitler vsak čas presenetil svet s novo senzacijo. To bo nacijski vpad v svobodno mesto Gdansk, ki je danes pod kontrolo Lige narodov in katero služi Poljski kot izhodišče do morja, vsled česar je zvezano s Poljsko z znanim poljskim mostom ali koridorjem. Zbornica v Gdansku je pod kontrolo nemških nacijev, prav tako mestna uprava, toda Liga narodov skrbi po svojem zastopniku, da imajo nasprotniki nacijev svobodo tiska. govora in politične akcije. To nacije strašno peče in zdaj se pripravljajo, da s silo iztrgajo Gdansk iz rok Lige narodov. Nacijski vodja Greiser v Gdansku, ki je osebno obiskal Ženevo zadnji teden, je v surovem tonu povedal svetu Lige narodov, da se bodo Gdančani kmalu iznebili liginega komisarja, če ga Liga ne odpokliče. Greiser je zapustil dvorano s fašističnim pozdravom in ko je korakal mi mo časnikarske galerije, je poročevalcem pokazal osla v znak svojega zaničevanja svobodnega tiska. Za ta insult so časnikarji udri» za njim in ga na hodniku pošteno ošteli. Domače vesti Chicago. — Dne 6. t. m. so obiskali gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete: Leo in Katy Junko iz Detroita, Fr. Smerdu in Fr. Cerar z ženama iz Des Moinesa, Iowa, Nace £ lemberger iz Piney Forka, O., Joe in Mary Frkulj iz La Salla, III., Anton Verbič iz Aurore, 111., Ana Klarič, Jakob, Olga in Frances Gorup, Ana Travnik, Mihael in Marija Glad, Alberta in Mary Naprudnik, Frank, Ernest, Josephine, Valerija in Jos. Jaklič, Andrej Pregelj z družino, Bobby Travnik, Louis Korošec ml., Peter Benedikt, Fr. Česen in Josephine Spendal, vsi iz Detroita, Mich. Nekaj teh so bili delegatje JSZ, večinoma so pa igralci in pevci it Detroita, ki so nastopili v drami "Kamnolom" zadnjo soboto zvečer. čikaške vesti Chicago. — Filip Kmetec, ki je komaj okreval po operaciji na vnetem slepiču, je spet v bolniški postelji, kamor ga je položila huda influenca. — Cikaški listi «so v nedeljo poročali o nagli smrti Jos. Fabjaniča, 3404 Sheffield ave., starega 68 let. Zadela ga je srčna kap. Dolgokljunu v album Chicago. — Upravništvo Pro-8 ve te sporoča dolgokljunom pri elevelandaki Ameriški Domovini, ki iščejo bolhe v vsakem kožuhu, samo v svojem ne, naj pri svojem račuhu glede tiskovnega papirja upoštevajo razliko med papirjem šestkolonskega in papirjem sedemkolonskega Časopisnega formata. Vtaknite to v svojo pipico in pokadite na tešče zjutraj potem, ko izpraznite dva "štamperlna"! Dva umrla v Clevelandu Cleveland. — Zadnje dni je u-mrl Jos. Bistrica, star 40 let in doma iz Kupinca na Hrvaškem. —Dalje je umrl Rudolf Brodnik, star 31 let in rojen tu. Zapušča ženo, sina. starše, dva brata in štiri sestre. M Ki inn- - Pod po-¿♦lavske pro-nce Uifa men ta se * poletna delav-r"f 50 slušatelji. govorništvo, rr"'1, «IHavaka •^»ka zgodovina Boj z delodajalci v Španiji «e nadaljuje Madrid, 6. jul.—Spanska vlada posreduje v zadevi stavke 100,000 stavbinskih delavcev in je predloilla delodajalcem načrt za izravnanje boja. Delodajalci no ta načrt zavrgli. V«OV] Ta svobodaino^samo za komunist« pristaše Stalina! Moakva, & jul — Moskovski listi, oitirajo.ia govora G. K. Or-dzenikidzija, kofeisarja za težke industrije, ki j» zagotovil kritike, kateri se spotikajo nad načrtom nove sovjftake ustave, da se ni treba nič bati. da bi boljše-viki izgubili konuolo nad vlado. Novi volilni afotU, je rekd Or-dzenikidze, je tato sestavljen, da ne bo nobanaftlruga stranka mogla prevatli Glede svobode lovora, ki bo zajamčena v novi ustavi in katero pobijajo nauteri boljševi-ški kritiki, jt reki Ontaenikidte —ki jt citiral SAlina—da svoboda govora bo )| v mejah komunistične stranM. Ta svoboda, zlasti svoboda kr$k«, mora biti večja kakor jt d*es. "Cim bolj se razvijemo v aamokritikt in čim bolj bomo opozarjali drug drugega na naiè napake, tem bolj se bomo iapapolnjavali," je dejal komisar težkih industrij. Sovjetski HsU ko tudi objavili vest, da je centralni odbor ruske komunistična stranke skltnil rt» formirati šola. Stdanja metoda "samoodločevanj^" šolake mladine bo odpravljena in učitelji dobe popolno oblast nad učenci. Delavska stranka napadla Lemkeja Fašistično ozadje linijske stranke M Springfield, III., C. jul.—Nova delavska stranka v Illinoisu je v svoji načelni izjavi poudari la, da je kongresnik William Lemke, predsedniški kandidat nedavno ustanovljene unijske stranke, pristaš fašizma. Ta stranka, katero je podprl "fa-ther" Coughlin, radiopridigar iz Detroita, bazira na principih hitlerizma. Konvencije nove delavske stranke so se udeležili reprezentance delavskih unij, ki so z 68 proti 48 glasovom sprejeli resolucijo, v kateri je rečeno, da je predsednik Roosevelt sovražnik delavskih interesov. Dalje so izjavili, da stranka ne bo podpirala nobenega predsedni škega kandidata v volilni kam panji, in sprejeli resolucijo, ki poziva govtrnerja Homerja, naj skliče izredno zasedanje législature, na kateri naj bi se razpravljalo o relifnem problemu. Boj francoske demokracije s fašizmom Kapitalisti zbirajo bojni sklad Pariz, 6. jul. — Socialistični minister za notranje zadeve Sa-lengro je včeraj povedal levičarskim delavcem na shodu v Crei-ki, da francoski kapitalisti financirajo fašistične organizacije za nasilno strmoglavljenje režima ljudske fronte. Kapitalisti zbirajo bojni sklad, iz katerega bodo zalagali fašiste. Salengro je rekel, da Blumova vlada dobro ve za vse nakane nasprotnikov in ne bo dopustila, da M fa-šisti torpedirali nove socialne zakone levičarske vlade. Stavkovno gibanje med francoskimi delavci se še vrši tu pa Um. toda večje stavke so ie vse končane. Franeoaka zbornica Je zadnjo soboto sprejela zakon ca državno kontrolo trga pšenice. UGA NARODOV OPUSTILA BOJ | PROTI ITALIJI 2enevski diplomatje ignorirali Selazijev apel NEGUS ODPOTOVAL V PARIZ UGA narodov opustila etc. (top 2tntva, 6. jul.—V soglasju B resolucijo, sprejeto na skupščini Liga narodov, je odbor reprt-zentantov 62 držav preklical ekonomske sankcije proti Italiji, Bojkotna akcija, ki jo je Liga narodov odredila, ko so Mussoli-nijeve čete in vadi raie Abeainljo, bo ustavljena 16. julija. ' ženeva, 6. jul. _ Kapitulacija Lige narodov pred fašistično Italijo j* bila popolna, ko Jt skupščina Lift javno naznanila, da nt bo nadaljevala boja proti Muasoliniju, ki je c oboroženo silo podjarmil Abttl-nijo. Vodilni odbor Ligt narodov jt prtdložil resolucijo, v kateri se je odprto izrekel za prtklic boj kotne akcije proti Italiji, za eno pa se je izognil glavnemu vprašanju — abtsinsktmu apelu, naj v Ligi narodov včlanjt-nt države ne priznajo antktljt afriške države po Italiji. Eas Nasibu, bivši poveljnik abtslatka armada, Jt zapel labodjo pattm potem, ko ao diplomatje jaano pokazali, da bo* do prepustili Abtslnljo njtltf U-sodi. V ostrih besedah Jt ožigosal izdajstvo in zahtava) javno glasovanje o dveh rttoluoi-jah, ki ju jt prtj predložil Ligi narodov bivši cesar SelatiJé. K na je zahtavaia, naj države odklonijo priznanje antkaije Abesinije, druga pa Je vatbo-vala apel glede posojila $60,-000,000 Abesiniji, da. bo lahko M nadalje vodila odpor proti fašistični armadi v Afriki. Ena najmanjšin držav v Ligi narodov — Panama Je preko svojega reprezentanta Gallliss Sol i sa smatrala po odboru tt-stavljeno resolucijo za skrpocs-lo, ki ni vredno, da bi bilo predloženo vladi te republike v odobritev. Reprezentantje 23 držav so glasovali proti posojilu Abesiniji, zastopniki ostalih pa so se iz srsmu vzdržali glasovanja. Za posojilo je glasoval samo abesinskl delegat. Po glasovanju je Psul van Zeeland, premier Belgije in predaednik skupščine Lige narodov, zaključil zasedanje. Ženeva, 6. Jul. — Hailt Sels-zije, poražen na dveh frontah — na bojittu in na seji Lige narodov — je včeraj odšel iz Ženeve praznih rok. Mala skupina ljudi se je zbrala na žtnev skem kolodvoru In ga pozdravila z vzklikom: "Ctsar naj živil" predno se Je odpeljal z vlakom proti Parizu. Z nJim sta bila rasa Kassa in Nasibu, dva njegova generala, ki sta vodita odpor proti Italijanom v Abesiniji, a sta bila poražens "Kralj kraljev" jt odM raso čaran iz Ženeve, ki Je odklonila njegov apel glede finančne pomoči Abeainfji, ki naj bi umo golilo nadaljnjo borbo proti fašistični srmadi v Afriki. Poostren je relifne krize v Chicagu Lyons zahteva isredno zasedanje legislature Chicago, 6. jul. — Mestne In državne relifne avtoritete se še niso zedinile glede sredstev, ki jih potrebuje za nadaljnje financiranje oskrbe brezposelnih rtvtžtv. Slednji niso dobili nobene podpore v tem mesecu, ker je rtlifna mašinerlja odpovedala in je malo upanja, da bo pričela funkcionirati pred koncem tega tedna. Kljub kritični situaciji, ni bilo demonstracij s strani brez-poaelnih. Na čikaškl relifni II-sti je 87,000 družin, kl niso prejele nobene |)odpore v tem mesecu. Kolikor se tiče relif-nega problema, je mesto v "prisilnem jopiču in ne more najti izhoda iz situacije." je dejal mestni pravni svetovalec Bar-net Hodes. "V skladu kupčij-skega davka je nekaj denarja ta financiranje oskrbe brezposelnih, ne pa za plače ualužben-cem, kl so uposleni v rellfnih uradih. To je vzrok, da je re-llfna mašinerlja v zastoju." Načrt glede dodatnega davka na nepremičnine, HO centov na vsakih sto dolarjev ocenjene vrednosti posestev, je Izzval o-pozicijo pri nekaterih članih mastnega sveta. TI so se Izrekli proti naložitvi novega bremena hišnim poaeatnikom, kl so ža sedaj laško obdavčeni. Tudi v slučaju odobritve tega na črta M mesto dobilo It okrog 1400,000 mesečno iz tega vira, ta vsota pa ne bi pokrila primanjkljaja v relifnem skladu. Governer Horner Je včeraj izjavil, da morata Chicago In okraj Cook sama rešiti problem relifa, prevzeti obveznosti glede naštevanja revežev, ker Je drAava v tem oziru storila že vse, kar Je mogla. l. C. — (FP) — Federalno delavsko razsodišče je odlofilo, da mora Vegetable Oil Products Co., ki ima veliko tovsrno v VVilmlngtonu, Cal., ponovno upoaiiti 14 delavcev, katere Je pr«*d nekaj tedni vrgla na rmito zaradi linijskih aktivnosti. AKCUA PROTI LEWBU PRIDE Se ta teden Unijska kampanja v jeklarski induatriii NAVDUŠENJE V PENNI Washington, D. C„ 6. jul.-Kk-sekutiva Ameriške delavske fe-deraoije bo odločila dne 9. Julija, kakšna korake stori napram Johnu L. Lew is u in njtgovtmu odboru aa industrijski unkrni-zem, dali ga obtoži zaradi "dual-nega unlonizma" ali skltnt kak« šen kompromis i njim. Kolikor je znano, ima Grttn vtčino dveh odbornikov za izključittv vseh u-nij, kl podpirajo Lewisa in njegovo kampanjo ta induatrijtkl unionitem, toda močna manjšina v eksekutlvi nasprotuje temu koraku in svari Grtena pred liosledlcaml. Chicago, Jul. — Včeraj je bila v hotelu Murrisonu konferenca 00 organizatorjev, ki bodo vodili kampanjo aa organiziranje Jeklarskih delavcev v člkaškem dlstrlktu. Konferenco Jt vodil Van A. Bittner, katerega je L*-wisov odbor za industrijsko organizacijo poslal v ta dtstrikt, da vodi organiziranja jtklarskih delavcev. V člkaškem dlstrlktu (South Chicago, Hammond, Indiana Harbor, East Chicago, Gary, Jollet In Waukegan) Je okrog 46,000 Jeklarskih delavcev upo-slenih v raznih tovarnah In pri pUvžlK. Konferenca jt bila tajna. Ilomealead, Ps., 0. Jul. — Cat 6000 Jeklarskih delavcev Je včeraj poslušalo na tukajšnjem shodu pod milim nebom govornike, ki so urgirali dslavce, naj se brez odloga vpišejo v jeklarsko Industrijsko unijo. Govoril Je tudi Thomas Kennedy, pod-governer I'ennsylvattije, ki Je Iz-Jsvll, da bo držav« dala relif vsakemu jeklarskega delavcu, ki izgubi delo zaradi unijskih aktivnosti. Kennedy je žigosal kom-panijske unije, katere Je imenoval "nezakonske otroke Jeklarskega trusts* In priporočal Jt delavcem, naj se vpišejo v pravo, delavsko unijo. "Kvidencs, ki je bile pr«*dlo-žens, ko »e Je vršilo zssllšanje, potrjuje obdolžit ve, ds j» kom-panija terorizirala drlavce, ki ao bili aktivni v unijskl kampanji," pravi razsoditfe v «vo-jem «Mlloku. "Pr«»dM*driik kom-partije je odprto naglanil «voj*. MaštU» depor Žitni delavci snu- jejo »pioino unijo Toledo, 4). — Dne 11. julija ae bo v t«m mestu vršila kon-r«*reiua za organiziranje splošne unij« m vse dslavce, kl so u-poaluni v iiu)inttrijah za ^rooe-siranj« žita — miinarska, Iga njarska In vrt drugih. Konferenco je «klicala unija igsnjar-skih delavcev v Pekinu, lil., kjer je bite pr«d nekaj meseci uspešna gmerslua stavka za priznaje unije v žganjem!. Podpirajo jo tudi nekatere druge unije v uii industrijah, ki «o akoraj popolnoma neorganizirane. Akcijo podpira tudi organizator Ameriške delavske federacije Wm, Schoeiiberg V Chicagu. •ovraštvo proti strokovnemu u- nionizrnu, .ko j«* vrgel na crsto delavce, k P so se borili za pra- taci ja prihaja? "Takoj v hišo, da fc^t aMJe Mtačarira " (Narisal Redfleld.) SO Italijanov umrlo * A C , , •» , f , v Abemmji v juniju Rim, 6. jul. — Italijansko u-rad no poroti lo pravi, da Jt me eeca Junija umrlo v AbeaJniJI 60 italijanskih delavcev za tropih niml boleznimi. Dalje poročajo, da se nadaljujejo boj! z abesin-skimi (muditi, ki napadajo Kali- nuje jo janske straže in de.avce iz zase | bandit Washington Po mnenju vico organiziranja in kolektiv-1 American Civil Liberties unije nega pogajanja." obstoji yelika nevarnost, da bo vlada deportirsls M0<>0 "dobrih" OdsloviUv (le.awev je izzva- i tuj< J!rmr,.V| k,.r kongres ni la stavko v tovarni omenjene| ri w1mjmiiiwvi. rtaoludjt, kl drutbr, ki je rezultirala v ustavitvi obrala. (>elavsko rinui> dišfe Je sedaj «»«Iredilo, da mora ilrutU u (Mislit! imI s lov l)e ne de-lovce in jim tudi plakati merdo za ves tas, ko mi Mil brez dela. 'IUlij|j)*Jij fatisti zdaj Ime abeainske . Op ur j je napravila izjemo za tujeaem-ce, ki ao pridi v Ameriko n#-(eisiavno, toda imajo družine in »«i dobrega karakterja. Unija ta civilne stoliodštine urgira predsednika K'Hisevelta in delavsko tajnico Francas Perkin-sovo, naj preprečita to masno tirembovce de|K»rta< ijo iz humanitarnih razlogov, PBOftTffA PKOSVBTA iMii.Hmi Wfeljivca in obratovodje. Prvi je portretiral značaj kremenitega starca krepke in prevdarne besede. O Plattu pa se lahko reče, da ni dosti zaostajal za Urbanovo in imenitno igral. Tudi manjše vloge so bile dobro izpiljene. Prijetno je bilo tudt slediti igralcem radi dobrega znanja vlog. Ce bi bila stvar uprizor- orkester, ki se odlikuje po izredno lepi harmoniji. 8pk>h je orkester mnogo pripomogel do uspeha te priredbe. Brez njega bi ne bilo tiate lepote, ki nas je opajala. 2e pri sestavi in i*-vežbanju tega orkestra se vidi, da je John Berlisg nadarjen On je tudi zboro-i* vodja Svobode in je z araniira-njem pevskih in muzikalnih točk zelo obogatil to socialno dramo. Brez Franka Česna bi detroitski igralci najbri ne bili to, kar so — kos vsaki naši dramski skupini, kar sem jih še videl v Chicagu ali po drugih naselbinah. Masker je bil Philip Godina, Vateremu se je delo to pot še posebno posrečilo. Tudi lučni efekti, za katere ja skrbel Estok Menton, so bili dobri. Moralno je ta priredba torej izpadla prvovrstno. Tudi- udeležba je bila dobra, če upoštevamo, da se je vršila 4. julija. Prostorna dvorana jt bila pri-lično zasedena, za kar gre predvsem priznanje zunanjim gostom, ki so prišli v velikem številu iz vseh okoliških naaelbin — Springfielda, Waukegana, LaSalla in Oglesbyja, Milwauv keeja in od drugod, največ seveda pa iz Detroita. Slednjih je bilo lepo število. Po igri smo se prijetno zabavali v spodnji dvorani. A. G. . f f* da prošlifc par sto let, vse do pri- V Španiji in Franciji se bomo čatka svetovne vojne, dobi vila morali šele pozneje prepričati o spontane akcije skoraj obupane- silah, katere bodb vodile v naga ljudstva proti tiraniji eivilne predek. Todrkaj so vse te demo-in duhovne oblasti. Zelo malo je kratake vlade, v katerih so bili iskrenih, poštenih delavskih vo- socialisti deloma ali pa popoln*» di tel je v, ki so staii na strani tr-|ma na vladi, dobrega prinesle de- Se ne strinja s kritiko Rusije Timiskaming, Quebec, Kanada. — Delavcu ni v danih razmerah mogoče, da bi bil naročnik vseh delavskih listov. Zato se jih več skupaj naroči na razli&ie liste in brošure, da se slišijo vsi zvonovi. Tako tudi jaz. Čeprav nisem naročnik Prosvete, čitam list že lepo vrsto let in moram uredništvu čestitati na demokratičnem postopanju pri prinašanju dopisov, ki so raznih ali pa tudi nobenih političnih opredeljeni. Kot opazovalec dogodkov v delavskem gibanju, bi bil jako hvaležen uredništvu Prosvete za pri-občitev nekoliko odstavkov, ki so napisani po zelo razočaranem delavcu. Ko človek Čita o teikih bojih delavskega in kmetskega ratrr- pečega naroda in gledali v oči vsem mukam starodavne ali pa todi modama inkvizicije — stali ob strani delovnega naroda do mučeniike smrti. Ni voditelj oni, ki vodi in oči, dokler ja on in njegovi najdražji brez nevar-noati za svojo kašo oni, ki riskira vse, tudi lastno življenje v borbenih vrstah delovnega ljudstva. Tudi ni voditelj, kdor poseduje večje premoženje, ker on ni naredil vse, kar bi moral in kakor pravi slovenski pesnik: "Kar more, to mož storiti je dolian." Jaz mislim, da je malo poštenih ljudi med delovnim ljudstvom, ki bi mogli reči, da bi voditelji komunistične stranke v Rusiji lahko naredili več v danih okoličinah kakor so. Vsak človek, od najbolj neukega pa do takozvanih intelektualcev — poslednji še bolj, ker so jim prilike za zasledovanje veličine izvršenega dela bolj znane — gleda z občudovanjem na kolosalni napredek v sovjetski Rusiji. Ce bi to ne bilo dejstvo, marveč bi se le porodilo v glavi kakšnega romanopisca, bi rekli, da je pi-blazen. Kdo more dokazati (polemika »n kritika ni dovolj), da voditelji komunistične stranke v Rusiji niso ali pa niso bili iskreni? (Jaz mislim, da kateri niao bili, so z njimi obračunali kot so zaslužili.) Moža voditelja je soditi po delu. V Prosveti z dne,22. junija je uvodniški članek o "razvojti demokracije v Rusiji". Prav tako dobro je pisal o tem predmetu, v editorialu kot vesteh, buržvaz-ni Toronto Daily Star. Na moje veliko začudenje se je buržvaz-ni časopis bolj pohvalno izrazil ne samo o razvoju demokracije, marveč o celokupnem napredku Rusije. Kredit komur gre! 14 Dejstvo, da je Prosveta delavski list (socialistični), človek pričakuje od nje iskrenosti in Ibgike. Zato bi želel, da se Prosveta kot delavski učitelj in voditelj v interesu solidarnosti delavskega razreda izogiba izrazov kakor jih je nekaj v zgoraj imenovanem članku, na primer: "8o-vjetl pa še nimajo patenta na vse znanje, modrost in perfektnost." V mnogih očeh, je taka izjava žaijenje ne samo borcev, voditeljev in graditeljev sovjetake Rur sije. marveč vsega delovnega naroda. Kje so stranke In vaditelji, ki morejo pokszati kaj slfčnega kakor USSR? V zgodovini jih iščemo zastonj. ». "' lovnemu ljudstvu, bi jaz želel vedeti. Ce se damo slepiti iluai» jam, potem je Še nekaj, ali odkod se morajo isti primerjati t uspehi U8SR, ali pa jih eek> smehovati? Vsak, kdor hoče kritizirati, Voditelj jezera nekaj boljšega pokazat in naravno tudi dokazat, da je alf m tako. Dolžnost delavskega tiska pa je, d» uči in vodi v skupno fronto vsa takozvana politič na opredeljenja delavskega razreda. To ja edina pot nad zmago buržujske demokracije". Raapi-havanje antagonizma je zločin. Mike Kobe. raiko, zato ne bofh citirat vsega, kar bi* lahko. QmeJU se bom sa- folnar na pariški reki Seine poma s vaMUm naptaom sveje tovariše v stavko. ia pij«o pzev* Razgreto telo J® č*ljiv* notranji organi, zlasti ¿Ä s pitjem prehladnih pijač blade, in to ohlajenje povzroéí^l emi, se preaač oblade ' Temperatura pitne viana od letnega čaaa. Delavski odbor do- ^ * tJW * r t i, bil novo sodno brco Izgubil je važno tožbo pred zveznim j**»** godiftcem Washington. — (FP) — Zvezni delavski odbor in z njim vred vse delavsko gibanje je dobijo po vo brco, ko je skušal prisiliti Fruehauf Trailer Co. Datroitu na izpolnjevanje Wag-nerjevega delavskega zakona Brco mu j« to pot dalo zvemo okrožno sodišče v šestem di-striktu na zasedanju v Cincin-natiju. Družba je bila obtožena pred delavskim odborom vseh znanih Mopenšaparskih" trikov, a katerimi je zabranjevala delavcem organizirati se. Uposllla je vohune, trebila uniji naklonjene delavce in odločno povedala, da ne bo imela nobenih odnošajev z unijo. Delavski odbor jo je skušal "reformirati" na sodišču. Slednje pa je odločilo, da po» sli te družbe ne spadajo v meddržavno trgovino kakor jo definira vrhovno sodišče. Svoj odlok je podprlo s citiranjem odloka vrhovnega sodišča v zadevi Guffeyjevega zakona za reguliranje premogovne industrije, katerega je razveljavilo. Delavski odbor je ta poraz vzel (iliaofično na znanje. Sigurno je, da bo igral vaino vlogo, ko bo dobilo delavski zakon -vzroke zvezno vrhovno sodišče. .Jaeua pf že sedaj, da gs bo na siičen način razmrcvarilo, ako ne pepatooma ubilo. In čeprav ne prid* do slednjega, bo zakon Je nevarno, liAgti n u la m f ^iSne pij^e, T^jA in v ledemcah ohlajene, piti na moč pr^J vode uaj bi bik „ virek, toliko hladnejša je vo^J^ peratura vode iz globokega izvirka ni «hE Od dnevne toploto. Voda, ki ima 8 do w>. pini. je osvežujoče, takšna pa. ki ima * pinj, je ogabna ko mlaka — in tudi fe ugasi. Talna voda ima pravilno temperi k tedaj, če se nahaja najmanj tri metrn zemljo» Ročna voda je poleti topla, »to l ni im osvežujoča ne primerna za pitno Poleti si gasimo žejo s hladno vodo, in hladno črno kavo. Čeprav se čudno sli*, vendar ras, da si Človek tudi v največji ¿inl najbolj ugasi žejo z vročim čajem. ; Kopanje v rekah 1. Nikoli se ne kopaj po pretuti noti, velikem razburjenju, ne neposredno p« c* ne po prehudem naporu. Kopaj se torejsi^ uri pred obedom ali dve uri po obedu, _ pornem delu se pa vselej odpočij najaaaj i uri, predan skočiš v vodo. 2. Telo ne sme biti premraieno, ko vodo; kadar ta mraz trese, se nikar ne Ce se malo potiš, lahko greš brez skrbi\n Manj ti ¿kodi, de greš malo prepoten m kakor pa če se pred kopanjem hladi* v m 3. Ko prideš na kopališče ali k reki, i najprej nekoliko minut oblečen, ko te pa i čtoi, skoči precej v vodo. Na glavo raji skači, ker to škodi sluhu. Ce stojiš v hfc vodi« suvaj a rokami in nogami okrog sebu pa ne anaš plavati; tako si ogreje« telo. komur kdor še ne zna plavati, priporočan* se plavanju priuči. 4 Kopaj se tako dolgo, dokler m priji počutiš v vodi. Slabotni ljudje naj ostsi kvečjemu pet do deset minut v vodi, debdi kakor dolgo jih je volja. Ksdar človeka t di mraa strese, naj gre takoj na solno* 5. Na solncu ne ostajajmo predoifo zlasti ne ležimo nepremično. Pametneje ji, sa temeljito sprehodimo in pri tem glok dihamo. < < i- 6. Piva in vina ne pijmo ne pred kopaj in na po kopanju; to je grda in škodljiva! > vada. 7k Kdor ni utrjen, sme v hladno rečno* i. aamo takrat, kadar sije solnce in ni vetra T lnti te razsodbe toliko ome-Ne ieltm se spuščati v pok4 d* ^ brei ker po sodbf vrhovnega sodišča spada v meddržavno trgovino le trans- . mo še na eno. kar ja najboljše. I*1*"* "industrija, pošiljanji* kac sem še čital v delavskih ir€IK' drt«v« v dru*°. ne časopisih, in to je: "itfins ofioj S* industrija zicija. ki še živi; je dalsvsln. Zakaj ne^bh ta. opozicija — socialisti itd. — „«mela imeti svobodnega političnega udej*tvovanja v Sovjetski unijir* .... . IHmštua. paftške komuoe nas uči (naučila je tudi Karla Mar-xa, če se* pravilno spominjam), da *e svobode politične in eko> < nomske narave ne* mor» deliti "demokratski* t vsemi elemeiK ti. kateri M to že|eU. Nasprotno je kf munlsfcčna stranka Rusije dokazila, da Je ha* obratno potrebno, če se hoče «aaigurati na-pre.iek brez rizika zavlačevanja ali celo propasti. Socialistična «tranka je na vladi v Skandinavskih državah. Nekaj podobnega Je bilo na vladi v 4Nemčiji pred prihodom Hitlerja. Dr. W. Kirk. direktor m»» ne k«nferrn- ^ ozdravljiva bolezen. - V C^f» Rozs Colarič. stars 26 let -n doma ^ pri Kostanjevici na «a šavni liniji v Kanadi so dan.—Prva irUv rudarske p # ja bil Hrvat John Alar - - m stavkovni nemiri, pn apopadlo • m P pol** HM bali stavkovni stav ku^očih krojsčev J . % Svetomm t**»^^"*? ** p^i ns fronU ob Se^ odbiti. Angleii so »^ILT. protinapadi na Rusi so prišli aa hrbet svi .strijsk» Tarnopolom v vzhodni Galiciji. P E O S V ET A TRIBUNAL IN JU-^VAWPOD ITALIJO l »i**** »5:150 ^ Po nameravanem atentatu» M Po končam oktobra ^Ä^IUlija» ^ -125 novembra 1926, it. GTadala izredno atroge nare-... Predvsem u uačito driave aj," atentate na člane kralja iSiae in na načelnika vlade Z uvedla smrtna kazen. Sror-fkien pa se je določila tudi l vie «ločine veleizdaje, špiona-upora in podobno. Novi za-i u zabito driave ^«vseli tudi drakonske odredb« za mt druge prestopke, predvsem morebitno zopetno ©življenje Ipušcenih društev, strank in iniiacij. Za sojenje o deUk-ki jih predvideva zakon za ito države, se je ustanovil ¡n tribunal (Tribunah k Je per la difesa dello Sta-i sedežem v Rimu. To aodiš-je pa že po svojem ustroju fašistično strankarzko so-_ Tvorijo ga namreč pet članki so zbrani izmed višjih ča-w fašistične milice. Predse-mu pa general fašistične t. Postopanje je podobno •panju pred vojaškim sodišči ¿asa vojne. Iredbe za zaščito driave in n tribunal so veljale pr-le za začasne. Toda odred-nme so dobile stalno veljavo i, da so bile kot bistveni del ijeti v novi italijanski ka-iki zakon, ki nosi ime po mi-pravde Roccu. Funkcijska posebnega tribunala bi mo-»teči v decembru 1931, bila je podaljšana za nadaljnjih let. i niso bile te odredbe izda-radi jugoslovanskega prebiva Italije in tudi niso bile 'otno proti njim namenjene, se vendar ravno proti Slo-em in Hrvatom Julijske ine v naj izdatnejši meri in ijostrejši obliki uporabljale, 'o izhaja že iz bežnega statika pregleda. Podatki niso povsem točni in tudi ne ijo biti točni. V začetku so oblasti objavljale obšir-poročila o procesih pred po-»nim tribunalom. Zlasti obe-procesoma proti jugoslovan-n obtožencem v Pulju in v »tu, ki sta se končala s smrt-i obsodbami, so fašistični li-posvečali cele strani in celo etae izdaje. Pozneje so sme-o^javljati samo imena obso-w. vrsto deliktov in višino 'i V najnovejšem času pa po-»j® «amo na kratko, da se je 1 Proces proti zločincem iz te «e Ukrajine, ne da bi se na-imena, prestopki in kaz-« pa proces sploh popolno-umolci. ^ vseh procesih, ki so se vr-fo konca 1<«5 pred posebnim analom, v kolikor so bili * objavljeni podatki, je bilo »jenih 2,907 oseb, med temi J* bilo preko 150 Slovencev in '»tov (vštetih tudi slovenskih »vaških komunistov). Dočim \ AteviI° jugoslovanskega jv»l*tva proti celotnemu pre-»tvu Italije 1.5%, znaša šte-JURORlovanskih obsojencev *,kor -V J vseh obsojencev. IT*r'" je za jugoslovansko ■»¡«t\., ¿t. i,(>ij neugodno, a-•P®*tevamo višino kazni. r*>"> ie namreč bilo vseh ob-Kaznovanih na skupno aJ"1, z,la*a ' kwten 150 finskih obsojencev pre- *** ali okroglo W. Od ki ho bile doslej od tribunala obsojene na Jlh h«lo pet, torej več Jugoslovsnske Končno ne smemo Musaolini po-'''♦viflfdobe posebne-W 1931 utemeljevanj m ozirom na Jugoslovani v Julij- zi, gostilničar in posestnik Bobe a Slap» pri Vipavi, ki je bil konfiniran lansko jesen, obdol-žen, da je kritiziral napad Italijanov na Abesinijo, dalje laza-riat Zdravljič z mirenskega gradu. Nekemu Pertotu iz Barkovlj so odvzeli policijsko nadzorstva Med tem pa poročajo, da so te novi aretiranci na poti pred konfi nacijske komisije, ki bodo brez nadaljnega tudi poslani v kon-finacijo. BARBARSKA VZGOJA NASE • MLADINE Ob zaključku šolskega leta v Ju-lijaki Krajini Trat, junija 1936. — Ob sa-ključku letošnjega šolskega leta so morali otroci v Julijski Krajini, kot navadno vsako leto, polagati izpite. Izpitna vprašanja pa so bila letos posebno poenostavljena.'Tako poročajo is nekaterih vasi, da ao ae vsa izpitna vpsta6anja nanašala le na politične dogodke zadnjega leta, posebno pa na dogodke, ki so v zvezi z italijansko abeainsko vojno: o italijansko-abeeinski vojni sami, o njenem napredovanju, prodiranju in zmagah, o Abesiniji in divjakih, ki tam prebivajo, zakaj je Anglija sovražnica Italije itd. Vprašanja, ki bi se nanašala na za šolski pouk predpisane in za življenje potrebne in vaine predmete letos sploh v poštev niso prišla. Kdor je pa na dana vpra šanja "povoljno" odgovoril, je ispit zdelal z dobrim uspehom a li celo odlično. Iz Gor nad Idrijo pa poročajo, da so imeli tamkaj učiteljieo — ki je bila proti koncu šolskega leta premeščena v Zavratec, — ki ni zadnje tri mesece šolskega pouka drugega delala kot čitala otrokom iz italijanskega časopisja poročila o napredovanju ita lijanske vojske v Afriki in njenih zmagah. Od doma so morali otroci prinesti s seboj v šolo vsak svoj kos lesa, malo obdelanega, ki je nekako predstavljal puško. Otroe» so v šoli s temi kosi lesa vežbali. Polovico otrok je učiteljica maskirala v črne Abesince, druga polovica pa je predstavljala italijanske vojake. Tako razdeljeni so napadali eni druge, kar je otrokom vsekakor bolj pri jalo kot pa sedenje za šolskimi klopmi in učenje v tujem jezi ku. Takega šolskega pouka in take vzgoje so naši otroci deležni v zadnjih letih. Opažati pa je, da se nemarnost italijanskih učiteljev v tem pogledu vsako leto stopnjuje in bo končno prišlo res ie tako daleč, da bodo naši otroci popolni analfabeti. Starši so seveda primorani, da svoje otroke pošiljajo v šolo, ki prav za prav ni več šola, ampak samo kraj za raznarodovanje na Ših najmlajših. Ne glede na vse to, pa morajo starši še plačevati za vsakega šoloobveznega otro ka predvsem vsako leto znesek 5 lir za izkaznico in še za razne druge stvari stalno prispevati v denarju. So to sicer mali zneski, "Čiščenje" krajevnih imen v Ju-Hjaki Krajini "Čiščenje* krajevnih imen hočejo izvršiti v J. Krajini, kjer so ie itak večini krajevnih imeu dali italijansko obliko. Pravijo pa, da je treba še ostala imena ro-manizirati in popraviti še mnogotera drbga. ki niso bila pravilno prevedena. V to svrho so u-stanovljene posebne komisije. Sempolaj je spremenjen v San 'elagio, Berkac pri Motov unu v ! San Pancrazio, vsi Smiheli v San tfichele itd. Toda sedaj hočejo tudi Ustje spremeniti v San Gi-usto, češ da je Ustje nastak) it San Giusto, to je Sv. Ju*t. Kraj Erzelj na Vipavskem hočejo *)d-slej Imenovati San Arcangelo, češ da je Erzelj pokvarjeni nemški Erzengel, to je Sv. Nadangel (San Arcangelo)! Tudi vi->avske Sturje se bo odslej ime-ovalo Borgo San Giorgo, ker je I turje nastalo baje iz Sv. Jurij, urišiči bodo postali San Giorgio n znane Sembije na Krasu San Vito, to je Sv. Vid. Sv. Duh pri Materijah postane Spirito San-to. Sv. Trojica in Sv. Margareta v postojnskem okraju Santa Tri-nita in Santa Margareta. Istota-ko bodo postale Šmarje Santa Maria itd. J< Wti. da »)ur , i tr.N . Kram. iaaij |tr Ka x račajo U konfi narije Ji» 1 '.m. — It kon • ; zadnjem času vr-ljudi. Tako po-da m> prišli do- Miilié, fcksbar, Bu-ki so bili konfi [i delavci v naših krajih St. Peter na Krasu, junija 1:986.—Sredi maja je prišlo v ! it Peter na Krasu nad 600 de-avcev z inienirji. Polovica pa je bila baje poslana v Trnovo in I-irsko Bistrico. Zgleda, da bodo zaposleni pri različnih delih in sieer takih, kjer domačin nima dostopa. Od kod toliko ovadb? Postojna, junija 1996. — Naš list je ie poročal, da je bilo v zadnjem času zlasti v reških zaporih vsepolno ljudi, osumljenih tihotapstva. Kljub temu, da je vzdolš meje res tihotapstvo pre-raavito, se je le marsikomu čud* no zdelo, kajti tihotapstva so o-sumili tudi ljudi, ki se niso niko-i z zadevo pečali. Tako je v kratkem prišlo ob lepe denarce nekaj j udi popolnoma nedolžnih, nakar se je ugotovilo, da imajo finanč ni strainiki postavljene svoje, dobro plačane vohune, ki se prav pridno udejstvujejo v svojem poslu. In ko jim zmanjka mendff potrebnega materiala, si ga iz-poslujejo na ta način, da osumijo tudi popolnoma nedolžne ljudi, ki se sicer prej ali slej suma otresejo, vendar pa jim je s tem nakopano precej neprilik, zlasti pa so gmotno znatno oškodovani. Landon je ljubljenec velikih magnatov ♦ t ■ f * , i • w . 4 • » • ' t ^ < T Njegovo izvolitev r Kaniti« to smatrali za svojo zmago Washington, — (FP) — Ko js bil leta 1932 Alfred M. Landon izvoljen za governerja Kansa« sa, so v glavnem uradu Cities Service Co., ki je mogočen ok-topus elektrarskih magnatov, poskokovali od veselja. To je razvidno iz privatne korespondence Earla W. Hodges«, propagandističnega načelnika Dohertyjevih interesov, ki so del Cities Service, katers je v zadnji preiskavi propagande elektrarskega trusta prišla v roke zvezni obrtni komisiji. Svoje poročilo je komisija zdaj objavila v knjigi. liodges je čestital k izvolitvi Landona za kanaaškega governerja dvema načelnikoma jav-nonapravnih drufcb v Kansasu. W. R. Phippau, načelniku Wichita Gas kompaniji, Wichita, Kans., je 10. novembra 1982 zaupno pisal: "Pravkar sem dobil te 1«grafično poročilo, da je bila v Kansas« doaeiena prav važna zadeva. V mislih imam izvolitev novega governerja. Ne za publikacijo, toda Vam osebno čestitam za Vaše pametno in preudarno delo, ki je pomagalo k dosegi tega rezultata." Benu C. Adamsu, načelniku Oas Service kompanije v Kansas Cityju, pa je iste dni pisal: "Jim Farley (Rooseveltov kampanjski manager) je v prošli kampanji napravil izredno dobro delo, toda Vaše delo kot vodja biznisa in direktor javnih odnošajev zadnji dve leti po moji sodbi daleč prekaša Far-leyjeve uspehe. Zadnji dogodki v Vaših driavah, predvsem pa v Kansasu, so me prisilili, da Vam pišem to pUmo." Landona ni torej izbral za republikanskega predsedniške ga kandidata sam Heast, pač pa je soditi, da je pri tem za ku lisami igral vašao vlogo tudi eiektrarski trust. Znano je tudi, da je Ilearst tudi oiji zaveznik Cities Service "holding" kompanije, katero dominirajo Morganovi interesi. GaaiM demonMtrirajo avojo IzvetbanoNt na nebotičniku Woolworth v New Yorku. NOVO OBČINSKO BREME Taksa za proslavo zmage v Afriki Reka, junija 1936. — Proslave zmage so se vršile po vseh naših vaseh na ta in oni način, kot je pač te v navadi. Nekatere občine so žrtvovale velike vsote ob tej priliki, kot na pr. Uir-sko-bistriška, ki je postavila nekje pri trnovski cerkvi, menda na platno naslikano Mussolinije-vo glavo, ki ni bila nič manjša kot 7m visoka in 3 m široka in je bila videti daleč naokoli. V juniju pa so dobili občani obvestilo o novem obdavčen ju.'Sred- nji posestniki od 75 do 100 lir. si jih mora od ust odtrgati, veli ka trtev. Kdor se pravočasno ne odzove plačilu, je pa v nevernosti. da zgubi delo. če je kje zaposlen, ali pa da ga doleti kakšns druga kazen. Po nekaterih krs jih, to se pravi, kjer obstajajo otroški vrtci, morajo stsrši pol šiljatl vanje svoje otroke, ki jih takoj včlanijo v faš. mladinske organizacije in spet zahtevajo od roditeljev, da plačajo za nje članarine itd. Kakor hitro pa postanejo otroci člani teh organizacij, potem pa so absolutno odvisni od fašističnih kolovodij. To se je najbolj pokazalo na pr. ob raznih proslavah, ob faš. prazni kih itd., na katerih morajo vsi člani brez izjeme sodelovat* Kdor se ne odzove temu aH onemu povabilu, mu zagrozijo, in če to nič ne zalete, pokličejo starce na odgovornost in »pet grozijo. Tako so mslo pred zaključkom afriške vojne po nekaterih kra jlfc, to je. kjer so italijanski kaplani, prirejali ob večerih molitve za zmago. In spet so bili člani mlad faš organizacij tisti, ki «o morali eerkve napolniti. In kdor Ine ni odzval, so mu zagrozili t rl-cinovlm oljem. — In to je način vzgoje v oni Italiji, ki ne ponaša -*uran na Pon- z večtieočletno kulturo. govci ps preko 100 in tudi preko več sto Hr. Ta naknadna taksa je bila baje nastavljena za pokritje stroškov občine ob proslavi zmage Italije v Abesiniji. Lep uspeh igral cevizBrookwooda Delavskih predata v te je udeležilo 30,000 oaeb Katonah. N. Y^-Igralc Brookwoodske delavske šole so letošnjo pomlad imeli izredno uspešno sezono. Z delavskimi igrami in recitacijami so nastopili v sto mestih v 23 drfta-vah. Skupno število njih po-setnikov je doseglo preko 30,-000. kar je več kakor prej v zgodo\-inl brook*<>od*ke dramske potovalne skupine. Občinstvo je bilo skoraj izključno delavsko. Priredb« so organizirale večinoma unij® In druge delavske nkupine — socialistični klubi, krajevne delavske Aole ali brezposelni. Naj- - Father" < oeghh« «••Uaoi'HelJ Gerodas «ni je zs «ičMMt. aa konferenci s svejàad prkitaét večjo udeležbo so imeli v Roa-noku, Virginija. kjer jih ja prišlo poslušat okrog 1700 oaeb. To se je igodilo naslednji danv ko ja te igralce napadel Hear-stov list v Waahingtonu, IX C. Na repertoarju so imeli tri kraJAs enodejanke in več aber-skih resitacij» v katerih so ti igralci pravi mojstri. Ulavna igra je bila "Gun Cotton", ki pokazujs tekstilno tovarno, ka» tero hoče tovarnar spremeniti v municijsko tovarno ob iabru-hu vojne, toda delavci mu prekrižajo načrte i uporom proti vojni. "Picket Line and Ballot Box" je agitacija aa delavsko stranko, "Virtue Rewarded" pa se peča s kompanijakim unio-n iz mom. Vas igre ao za amaterske delavske odre priporoč ljivi. Dramska skupina, ki ji sestajala iz študentov zadnjega šolskega leta, je bila na potovanju dva meieca. Prav za prav sta biH dve «kupinL Ena je šla po Novi Angliji in jugu, druga pa po severnejših drla vah, od Pennsyivanije do sred njega zapada. 8 to masno delavsko izobrazbo je delavska šola Brook/wood pričela pred štirimi leti in ianjs vsako lito večje uspehe. Študentje so se zdaj vrnili na delo v svoje organizacije, večinoma unije. Vdika zemljišča ¥ rokah korporacij Vladno poročilo razgalilo situacijo J" I > Washington. D. C—Iz poročila, ki ga je objavil poljedelski department, je rasviden ogromen obseg farmskih zemljišč, ki jih lastujejo banke, investicijske korporacije in zavaroval» ne druibe. Poročilo vsebuje imens korporacij in posamez nikov, ki so prejeli več ko $10,- 000 od federalne vlade v zadnjih treh letih na podlagi pogodbe, ki so jo sklenile z administracijo AAA v zvezi z njenim programom redukcije poljskih pridelkov. Poročilo Je dokaz, da je produkcija sladkorja in tobaka iz ključno v rokah velebizniaa, mogotnih korporacij. To velja v manjši meri tudi sa bombsš-na polja, ki so last velikih plan-tatnikov. Skoro vsa izplačila nad deset tisoč dolarjev so prejele velike korporacije. Nad $13,000.000 je prejel trust slerdkorja. ki ima velika 1 aernijišta na Havaju. Najmanjše izplačilo je Mlo |ia,70K, naj-večj« tl.08K.IW7. National City banka v N«w Yorku, 1U last u je sladkorne plantaše na 1'ortori-ku. je prejela t»00,000 od federalne vlade. Velike vsote so 4aMle tudi »ladfcerna kompanije. Wallarejevo poročilo omenja, da »777 oseb lasUije 107.670 farm in vse so prejel« plačilo. k*r so reducirale pridelek ko-ruae 111 savarovalnih droit) Uwuaj* 07.HOH farm. 170 bank, 81,447 farm in tri korporacijs UMCO fsrm i&eia značilno dejstvo je. da je Armoer A Co., mofofna klav-alika drultoa. ki je vodila boj ' proti zakonu AAA. prejela Is . federalna Magajne tli.too. k-r reducirala pridelek pšeoiee na svojih farmah. Thomas Campbell, bivši uradnik poljedelskega departments v Hoo-vrovi administraciji, je prtjel tfifi.000 od vlade, ker ni obsojal aimiji, katero je dobil od Indijancev v Montani v najem •koro zastonj, s pšenico. Newyorški dnevnik "Times'* je komentiral Wallacejevo > poročilo in aaplsal, da prav tinti, kateri vodijo ostro oposicljo proti "newdealski" sakonodajl, so bili glavni prejemniki denarja iz federalne blagajne. Mali farmarji in poljedelski delavci so še vedno "pozabljeni ljudje." Unija m ameriikg civiin* avobodičine hvali kongramukm VVashlngton, D. C. — Unija za ameriške civilne svobodščine v pravkar objavljenem poročilu hvali progresivne člane kongresa, ker ao pokopali skoro vse za konske načrte, ki so ogratali cl vllne svobodščine ameriškega ljudstva. Med temi so bili Kramarjev protlpuntaraki načrt Dobbtnsonov, čigar cilj je bil o-krepitev cenzura poštnega de* partmenta in drugi, ki so določa li poostritev zakonov gled« de-portacije tujerodcev. Unija isra-ta obžalovanje, ker ni kongres sprejel Benson-Dicksteinove resolucije glede federalne preiskave aktivnosti črne legije, teroristične organisacije. Dalje poudarja, da imajo njeni zastopni» ki v Waahingtonu velike sasluge. da so bili zakonski načrti, naper jeni proti delsvskim agitator jem, porašeni. Ti so tudi priti skali na kongres, da je spreje La Foll«ttejs\o resolucijo, ki določa preiskavo Apionafte v indu strijah in Kyrnsev načrt, ki pre-povsduje trsns|M»rtlranJe stavko-kazov iz ene države v drugo. Vesti iz Jugoslavijo Streli v kaznilnici. — V Hrem ski Mitrovlcl Je velika kasnilni ca. kjer je zaprtih več sto raz bojnikov pa tudi mnogo politič nih kaznjencev. Tam Je bil zaprt tudi znani razbojnik Mirko Ha-blé, ki je bil zadnja leta najbolj rasvpit ropsr. '/.«radi tega so zeUi pazili nanj, uklenlli so mu nogi« v verige in računali, da z verigami |»nč ne lio mogel u Iwtati. T'»da phnI dnevi Je potioč prišlo v kaznilnici do dogodka, ki Je lahteval dve smrti. Nočni paznik Calubdtič je nenadama zagledal ponoči na. hodniku raa-ojnika Bablča, ki Ji ušel Is c^ ce. Verig na nogah ni imel več. Hsbič je strainika podrl na tla, mu vzel puško ln ustrelil vanj. labié je zbeàal pa hodniku, pae* nik pa je kljub teftki rani hitel aa njim In klical na pomoč. Res ao prihiteli drugi paaniki in » gotov 111, da se ja skril Hsbič v sobo, kjer bivajo strainiki. E-den od njih je namreč stopil v to sobo po puško, pa Je opaail. a se skriva Babič za vrati. Pri* tisnil je s vrati Bablča k zidu, nato pa ls revolverja la neposredne bližine oddal več strelov vanj, da je Babič padel mrtev na tla. Strainika so odpeljali v bolnišnico, kjer pa je takoj umrl. 'reiskava Je dognala, da je Babič kopal zid na hodnik. Opeka zida je ob kopanju zloiil na posteljo in jih pokril z odejo, da je diiurni paznik skoal Unico vi» dal, kakor da liti jetnik na postelji. Tako je kopal vsako nol nekaj časa, zid metal v posodo in z njo odnašal tudi omet na stranišče, opeki pa vsakokrat po dilu «pit lepo sloftll nazaj v steno. V obleki mrtvega rasbojnika so našli vtlto majhno pilo, s katero ae Je osvobodil vsiig. v *e-pu pa Je imel tudi prgišče cigaretnega (»epeta, pač zato, da bi ga vrgel strainiku v oči. Samomori. — V LJubljani na Kodeljevem so ljudje opazili, kako ss Je mlada tenska sprehajala ob Ljubljanici, nato pa se pognala v vodo. Kešiti je niso mogli, dasl so iskali truplo od hipa neareče. fteie popoldne so potegnili njeno truplo na breg. Kdo bi bi Is, ni bilo sprvs mogoči do> gnati, poten» šele mi po nekih znamenjih sklepali, da ho la kakšnega zavoda v mestu. Taka ae svadell. ds Js Mis sa sluMUnjo v zavodu sv. Jotafa, da Je as letna Ana Mavzarjeva Iz okoiiee Brezovice In ds je bila tamkaj ie S let v sluibl. a Je bila zadnje dni nekaj potrta. Domnevajo, da se Je dekletu zmešalo. — Samomori tensk so v tem čaau v ljubljeni zelo pogosti. Dan pred tem samomorom sta kar dve lanski druga zs drugo skočili v Navo pri rrnučah in Tacnu, s so obe rešili Iz valov. All ete aarotsnt M freavete'? Ped sira Ha av»j Hali Jtl2NE*PROGE -JUMu .Hu AdMtika — najnitkkjAa uikkktn a i.inij* VULCANIA SATURNU S.|Mu»)ét mMmM iMtNlàl M ai»«- fi •»« ai.llIOVITA HKiKiA l'RKK.41 UKNOB ) If» ur ufftxlM Z»lM*ikAlui 4* SowwlM mm*«««..» ,„SAVOIâ ....... REX «.«•i» vnavas« '•> "»•r>u> rm Juânl !'»"«•» wrwwwe»* r~ IÄ. julija -1. a»gu»ta • M. avgtieta - 82. a«ga«U . 2». avgnaU Ma »«h MontfciH A -ktkXm Htmno, In lakMft- rto,,^ ikommé*»*. ».1* lUlai». Uw So.uU U >mlmm**tb Is •^•»t* •• •• ^.UUrMH i|,»ii sU m IU n. MIHHfftji Af».. (klfasa. I» P E O 8 ▼ E T A ama naj bi prenašala. kakršna »o pomoti pero in se skute »topiti •*S*v«U hočete h Ukini drugi." "Ne." Ali lotil m me je občutek, ko d« stojim t pomilovanja vredni litfi pred to nenavadno deklino in »em sklenil. da obvarujem vaaj videa. "Kako vam je ime?" *em vprašal. "Marija? Torej ¿«jte me. Marija!" I» V**»" ji pojasnjevati svoje vedenje. Vae bolj in bolj se je ¿udilo dekle. Ali me je v resnici smatrala za enega tistih, ki se gonijo »veder po cestah in love mlada dekleta? Ali me je smatrala za tako slabega? Sem ji 11 mar rekel kaj nedostojnega? Ali * ¿lovek, ki namer j a kaj hudega, vede tako ko jat? Skratka, nagovoril sem jo bil in stopil par korakov t njo. da vidim, kako daleč bo gnsls to reč. B^ P® moje ime to in to. pastor tako in tako! Lahko noč! Idi v Bogu in ne greši več! Po teh besedah sem odšel Očaran po svojem imenitnem domisleku aem si mel roke in glasno govoril s seboj. Kolika alast, hoditi tako okoli in vršiti dobra dela1 Temu padlemu bitju sem torej nemara pomagal do prvega koraka, da se dvigne za vse iivljenje! Jo za vie ¿aae otel pogube! In ona bo to sprevidela, ko se domisli tega in še v zadnji uri se me bo spominjala • hvaležnim srcem. Ah! vilic vsemu se je iaplačalo biti pošten, pošten in pravicoljuben! Bil sem sijajno razpoložen in sem se čutil dovolj čilega in pogumnega za karkoli si bodi. Ko bi imel vsaj «večo. gotovo bi dovršil svoj članek! Pevaje in tviigaje, s svojim novim ključem v roki, «em šel in mislil na sredstvo, kako bi si preskrbe! luč. Nič drugega ni bilo storiti; svoje reči za pisanje sem moral prenesti na cesto in pisati pod plinovo svetiljko. Odprl sem duri in šel gori. Ko sem spet prišel doli, sem zaprl duri od zunaj in st postavil pod svetiljko. Vse mirno ...; le iz prečne ulice se je čul teiki. roi-Ijajoči korak stražnikov in v bliiini Sv. Janeza je lajal pes. Ničesar, kar bi me motilo. Ovratnik suknje sem potegnil če» ušesa in pričel miaiiti na vso moč. Imenitno bi mi pomoglo. če bi bil tako srečen, da bi dokončal to malo razpravo. Dospel sem ravno do neke težavne točke, kjer bi moral slediti komaj viden prehod do nečesa drugega; potem še zamolkel, usehajoč finale, zateglo zvenenje. ki bi moralo končati v svojem višku, tako ostro, tako pretresljivo ko strel ali odmev plazu. Pika. Ampak besede mi niso hotele na um. Pre-čital sem vse vkup od začetka do konca, prebral glasno vsak stavek in nisem bil zmožen zbrati si misli v tem potresnem višku. Ko sem se še ukvarjal s tem. je prišel vrh tega še stražnik, ki se je postavil blisu mene na cesti in mi skvarii vse moje rsipoloienje. K* je brigalo. da sem bil dospel do viška izvrstnega članka za "Glasnik"? Boga mi! sai je bilo naravnost nemogoče, da bi se vzdržal nad vodo. naj sem poskusil karkoli že! Sta! sem Um najmanj eno uro. strainik je šel. bilo je preveč mraz. da bi mogel stati pri miru. Malodu-šen in oplašen po tem novrm ponesrečenem poskusu, sem zopet odprl vrsta in šel v svojo sobo. Bilo je mraz tod gori in v gosti temi sem mogel jedva ločiti okno. Dotipal sem se proti postelji, sezul čevlje In poskusil ogreti svoje noge med rokami. Nato sem legel na posteljo, popolnoma oblečen, kot sem to delal že dalj Komaj da se je naslednje jutro zdanilo, sem to sedel na postejli in pričel zopet s svojim člankom. Tako sem presedal do poldneva in napisal nemara, deset, dvajset vrstic. Do finala še vedno nisem bil dospel. Vstai sem, se obul in stopal po izbi gori in doli. da bi se ogrel. Okna to bila zamrzia; pogledal sem ven. snežilo je; doli na dvorišču po kamenju in vodnjaka je ležale debela snežena odejaj Brskal sem po sobi, hodil brez volje gori in doli, praskal s prsti po steni, polotil čelo previdno na vrata, potrkal s kazalcem na tla in pozorno poslušal — vse brez namere, a tiho in razmišljeno, ko da sem pod vzel sila važno stvar. In medtem sem si govoril neprestano in glasno, da sem slišal samega sebe: Ali. bog nebeški, aaj to Je blaznost! Vendar pa sem počenjal vse tako naprej. Cez dolgo časa. nemara po pretek« več ur. sem se zavzel, se ugriznil v ustne in napel svoje sile, kolikor sem pač mogel. Temu je bilo treba storiti konec! Poiskal sem si leseno iver za žvečenje in sedel nato resolutno k pisanju. Z velikim naporom sem napisal par kratkih stavkov, dvajsetero beraških besed, ki sem jih v najhujši stiski izmučil iz sebe. samo da pridem dalje. Potem je bilo konec, moja glava prazna; niaem mogel več. In ko nikakor nisem mogel več dalje, sem se zastrmel s široko odprtimi očmi na zadnje besede, te nedovršene pole. buljil v čudovite, trepetajoče črke. ki so se nalik majhnim kosmatim iivalicam Ačeperi le po papirju in napoaled niaem umel o vsem ničesar več in nisem mislil ničessr. Cas je hitel. Z dvorišča ae je čul šum. ropot voz in konjsko peketanje; Jens Olafov glas je prihajal iz hleva, kadar je zaklical konjem. Bil sem čisto izčrpan; tuintam sem mlasknil z ustnicami, sicer nisem storil ničessr. Moje prsi so bile v žalostnem položaju. Pričelo se je temniti; bolj in bolj sem se grudi! vsse, postajsl truden in legel na posteljo. Da bi si ogrel roke, sem segal s prsti v lase, sem in tja, vse počez in rval pri tem majhne raztresene šope, ki so mi ostajali med prsti ali pa se raztresli po blazini. V onem trenutku niti nisem pomislil na to; saj sem imel vendar dovolj las. Spet sem se poskušal povzpeti iz te čudne omamljenosti, ki mi je gomazela po udih nalik megli; vzpel sem se, udaril ploskoma z roko po kolenu, zakašljal na vso moč, kolikor so to dopuščale moje slabotne prsi — in spet omahnil vznak. Nič ni pomagalo; brez pomoči sem umiral, z odprtimi očmi, z navzgor uprtim odrevenelim pogledom. Nazadnje sem vtaknil kazalec v usta in se zasesal vanj. V možganih se mi je pričelo nekaj gibati, misel, ki se je izmotala, blazen domislek: Kaj, če bi ugriznil? In ne da bi se pomišljal, sem zaprl oči in zasekal z zobmi . . . Skočil sem pokonci. Slednjič sem bil postal buden. Iz prsta je zacurljalo majhno krvi, ki sem jo polisal. Bolelo me ni hudo; rana tudi ni bila močno velika, toda naenkrat sem se bil spet osvestil; stresel sem z glavo in stopil k oknu, kjer sem našel cunjico, s katero sem ovil rano. Ko sem se ukvarjal s tem, sem začutil mokro v očeh, tiho sem zaihtel predse. Ta suhi, razgrizeni prst je bil videti tako beden. Bog nebeški, kako daleč sem jo bil pritiral! Tema je naraščala. Ni bilo nemogoče, da ne bi svojega finala napisal tekom večera, samo če bi imel svečo. Glava se mi je zopet zvedrila, misli so prihajale in odhajale kot običajno in trpel nisem mnogo; niti lakote nisem občutil tako močno kot pred nekaj urami; do naslednjega dne bi še lahko vzdržal. Nemara bi medtem dobil svečo na upanje, če bi šel v trgovino z živili in jim tam pojasnil svoj položaj. (Del)» nAodajtt.) W B. Matwell: Solze na prodaj Mr Rirhards je bil vdavcc in je ime! hčerko edinko, živel je v Lofidonu, idaj tod, zdaj tam. po na%adi v cenenih stanovanj* «k!h kasarnah, kjer so samo o-prrmljene sobe, katere mora* vnaprej plačati, kjer pa stanovalcev ne moti go«(Midarjeva radovednost, dokler v redu plačujejo najemnino. Bil >e pomaga*' marsikaterim dvomljivim osebam, pazil je pa hudo. ogostoma na dolgo in resno premišljeval, kako bi njene dobre lastnosti kar najbolje izkoristil. < Hkar je dovršila štirinajsto leto, je še strožje pazil nanjo, zakaj ni mu ušlo. da so se mladi "klijenti" mnogokrat pomenlji vo spogledavali z njo in sumil je. da se za njegovim hrbtom to ponavlja A* v večji meri. Vča-Kih je odšla iz sobe še preden je bi! pogovor pri kraju, tako da je odhajajočega zunaj prefltregla Tedaj je slišal smeh in šale. Res n<» in dostojanstveno je stopil na hodnik in z odlično kretnjo dejal: "Izvolite biti tako Ijubez-njlvl in pustite mi hčer pri miru. Nikdar se ne drznite, spet valci. loterijskimi sleparji, »em pričeti z njo. — Ti pa, frklja, le hitro v sobo!" Kljub vftej nt rog« mi t i si je u-I>h!h nekega dne prositi ga. če v kino. ter tja tudi neizkušene tatiče, ki so potrebovali priporočila ta za nesljive k upre ukradenega blairs 1'ogoatoma so vlomilci iskali pri [sme t nekim "klijentom" njem pojanmla semljepisnegn in kamor jo je povabil, družabnega značaja. Mnognkrat \ "Ne M so nepošteni hišni služabniki ta- "Toda z Jamenom?" htevali od njega spričevala, ki "Ne, tudi s Jamesom ne, ln so se zdela zaupanja vredna, da «ploh z nikomur. Sicer pa ta po-so lahko dohiti službo. Vsi so g* belin ni tako neumen, kot ae de-spoštmali zaradi njegove učeno Is Nič kaj mu ne aaupam." ati in ljubeznivega obnašanj« m , "Tako rada bi ila Zakaj ne med »ebej so mu rekli navadno Urnem »"naš učenjak" Njegova hčer k s l "Ker »em ti prepovedal!", Violeta si je nejevoljno vrgla vznak in ga jezno pogledala. In če grem brez tvojega dovajanja?" "Potem te, ko se vrneš, namla-tim z jermenom." In če me sploh ne bo več domu?" Oči so ji zalile solze. "Ce skočim |hh) voz ali pa v Them-so?M Učenjak je zmignil z rameni. To je minilo. Bila je stara sedem najst let. prestara, da bi jo mla tU t jermenom, Sama ga je sežgala in zagrozila s samomorom, če kupi novega. Odslej mu je bil ostri jezik edino orožje, ki jo je vselej spravilo do joka. Za vsako malenkont so jo oblile solze. V osemnajstem letu je začela resno "delati" zanj. Bil je zmerom pravi umetnik v beračenju. Zlasti njegova pisma so bila u-met ni ne — toda po vojni se ni dalo v*J mnogo uloviti. Prva povojna leta so minila in pričel je to tvojo staro pimlovno panogo gojiti na novo. . Imel je dve domislici: prvič, da Je lovil pisatelje. Saj je res. da to le poredkoma Itogati, so pa tudi enako redko izkušeni ali (ta vsaj prebrisani. Imajo pa navad-no mehko srce Tako je mislil, ko ai je v knjižnici marljivo iz-litersmega priročnika v svojo črno Imlelnico. IVuga domislica I je bila. da je nameoto pošte upodabljal za »la Viole to Samo pi- mn v vseh mogočih inačicah po glavi. Na primer: -Niti «a »u»»*» več — donosite-ljica je moje ubogo dekletce, sirota bres matere, moje edino pranoienje, moje vse" — itd. , Pričel je delati. Pisal je najprej. da je sam slovstveni delavec in da je prepričan, da bo slavni naslovljen* razumel muke, ki ga mafijo kadar ga sredi ustvarjanja zmoti eksekutor in ko od gladu ne more več naprej pisati. Nato je zahteval dvajset funtov, da se izkoplje is najhujšega in nadaljeval: •To je signal v skrajni sili. poslan v mračno noč: zadnje upanje brodolomca Boste izpolnili mojo prošnjo? Kaj naj še dodam? Morda, da sem poštenjak a mož znanosti in da se mi zdi, a sva bila v Oxfordu v istem etniku." V dokaz, da je res akademik, je okraail pismo z nekaj klasičnimi citati, kot recimo "Eheu fugaces ..ali pa "Bis dat, qui cito dat" in zaključil genljivo: Pismo Vam prinese moja hčerkica. Ah. da jo moram uporabljati za taka pota!" Violeta je v obnošeni črni obleki in enakem klobučku stala pripravljena. "Tako. daj, da te pogledam Prav dobro. Torej pazi: hiša je na Portland Place, S in ko prideš vanjo, se ne smeš na noben način dati odpraviti. — A kaj pa je to? Kaj pa U rokaviceT Boljših nimam," se je našo-bila Violeta. Boljše! Ti gos! Najslabše bi vzela. — Prsti morajo gledati skoznje. Čedna beračica v novih usnjenih rokavicah!" Vzela je rokavice, kakor je u-kazal in Mr. Richards je nada-jeval: "Ko oddaš pismo, te puste čakati in potem ti poreko, da kar pojdi in da bo gospod Že po pošti odgovoril. Toda ti ne greš >od nobenim pogojem. Reči moraš, da ti je ukazal oče, da moraš govoriti z gospodom. Si razumela?" •Sem, toda kaj če me zaženejo čez prag?" 4M Ti ljudje ne store tega. Ka dar pride, pazi, kako boš odgovarjala. Povej, da nimamo kaj jeHti" '*tU ^ Preden je minila ura, se je vrnila in prinesla očetu 10 funtov. "Violeta!" Svojim očem ni verjel. "Ampak povej vendar, ti je to sam dal?" Zadovoljno je prikimala. Čudež božji je ta Kako bi si bil mogel miaiiti, da bo precej prvikrat šlo. Povej, kako je bila Kaj je dejal?" Nazadnje je prišel v vežo. Toda bil je zelo jezen in neprijazen. Šele ko sem pričela jokati, se je omehčal." "Jokati? Kaj te je udaril?" "Kaj ti vendar pade v glavo!" "Zakaj si pa potem jokala, ti goska? Zakaj pa tuliš, če ti nič ni storil?" Violeto je oblila rdečica in u-porno je odgovorila: "Taka ne-hvaležnost! Namesto hvale in plačila pa še vpiješ name. Jok je bil edino pravo, samo z jokom sem mu izvabila denar." Učenjak jo je napol dvomeč, napol občudovaje pogledal: "Le po pravici govori, Violeta! Znaš jokati, kadar hočeš? Lahko prikličeš solze na povelje?" "Seveda." je rekla Violeta in 2n»a oči so se ji zasolzile. "Dovolj prilike si mi nudil, da sem se navadila, mar ne?" Stari grešnik je kar sijal. "Moj mali zaklad! Ti čudeino dekle! O, kakšna igralka!" In objel jo je in poljubil. Tako se jima je pričelo novo življenje. Slo jima je sijajno. U-čenjak je pisaril pisma. Violeta jih je raznašala in se vračala z denarjem. Njene solzne žleze so bile prava zlata jama. Takole je bilo ponavadi: žrtev, pisatelj v sijajni delavnici, obdan s knjigami in v tišini in miru piše novo knjigo. Od stvari-teljske sile kar žari. Saj živi v drugem, boljšem svetu. Tedaj se zgodi kar Mr. Richards označuje kot najhujšo muko umetniku — prekinejo ga. ,Nit domišljije se pretrga V utopi sluga s pismom, ki zahteva nujen odgovor. "Kolik o tisočkrat «em vam že povedal, vi, bivol, da me ne motite?" "Vem. toda ker je tako nujno —" Pisatelj kriče prikliče tajnico: Miss Driver, prevzemite pro- v dela Toda Miss Driver ga brž privleče nazaj. *Za prošnjo gre," pravi Miss Driver. 'To sem že v naprej vedel! Povejte mu, da že preberem pismo in mu odgovorim. Na vsak način mi odpravite sitneia." Cez dve minute se tajnica vr- "No? Ste ga vrgli na cesto?" "Ne." "Zakaj ne? Ne dam se voditi za nos. Povejte mu, naj gre k vragu." •Tega pa res ne morem. Čisto mlado dekle je zunaj. Nujno prosi. da bi smela govoriti z Vami. Videti je, da je res hudo v stiski." Miss Driver je vsa žalost- lo v torek kovčkov globine. Za 1 S S 4 » sitn pismo in odgovorite." Spet da sedi." Kaj pa to mene briga?" Postal je hud. "Saj nisem zakrivil njene revščine. Najbrž je v moji najbližji okolici vsaj desettisoč deklet, ki so v prav taki stiski, ki pa . . •Tega si ne bi bila mislila od vas! Da morete biti tako trdi! Toda prosim, če ¿elite, jo pa napodim." Miss Driver }e užaljena in premeri ga s tistim napol za ničljivim, napol razočaranim pogledom, ki ga imajo vse uslužbenke, pa naj bodo tajnica, knji-govodkinje ali strojepiske ali karkoli — pripravljenega za svojega predstojnika, prav tako kot svinčnik in pisalni stroj. Vrata se malce trdo zapro sa njo. Skuša se vživeti v pretrgano situacijo. Vzame pero v roko in prične — tedaj se odpro vrata in vstopi žena: "Jack, oprosti, da te motim, nerada storim to, saj veš, ampak dekle spodaj joka tako bridko. Človeku kar srce trga. Miss Driver mi je prebrala pismo, katero piše oče. Reči moram. zveni zares iskreno. Daj, meni na ljubo ..." Odide v vežo — in tam stoji Violeta in tiho plaka predse. Živčno si seže v lase, obupno vije roke in izbruhne v ploho, ki naj prikrije njegovo nemoč, •Torej, to je pa ie preveč. Tega enostavno ne morem trpeti. Prav žal mi je, toda ne morem vam pomagati. S kakšno pravico vas pošilja oče? In dvajset funtov! Nič več? Saj to je naravnost smešna Smejal bi se, če ne bi bilo žalostno. Zakaj pa ne piše podporni pisateljski blagajni? Vsako leto plačam vanjo ne vem že koliko, da bi me doma ne nadlegovali. Ali naj mu pa Pen4club da. V odboru sem in lahko napišem tajniku par vrstic. Toda tako, kar nož na grlo, tako pa ne dam ne beliča. Ne beliča! Kako pa pridem do tega? Po pravici povedano — vašega očeta sploh ne poznam. Tega imena nikdar nisem slišal. In v Oxfordu prav gotovo nisva bila tovariša, ker sploh nisem študiral na univerzi. Sam sem se . . ." . Prekine se in jo plašno in izgubljeno pogleda. 'Toda, za božjo voljo, nehajte vendar že. Ne Našle? jočite kar naprej. Prosim vas." Violeta ne zine ne besedice. Samo enkrat ga je pogledala s svojimi temnimi očmi. Zdaj čepi na starinski skrinji, podoba obu-1 <) pa, ki mu ni pomoči. Počasi ji teko solze po licih. Niti ne obriše si jih. Ko stoji tako poleg nje, ** opazi, kako genljivo kukajo prstki iz revnih, strganih rokavic. Vsak romanopisec natančno ve, kaj pomenijo rokavice za sleherno dekle, zlasti vsak psihološki pisatelj. Dobro ve, da so obnošene rokavice najbolj gotovo znamenje obupa, da se vssko dekle oklepa dostojnih rokavic, kolikor časa se le more, da pozabi nanje šele tedaj, kadar življenje samo pozabi nanjo. Zdaj pade še velika solza na rokavico, ravno poleg luknje — tedajci je čisto izgubljen. 'Torej nehajte vendar že. Obrišite si solze. Poslušajte, dam vam polovico. Deset funtov. Tako je šlo precej časa. Toda učenjak je zagrešil usodno zmoto. Ko mu »je šlo tako sijajno, je čisto pozabljal na svojo pomočnico. Kaj je imela od popivanj, ki so se vrstila večer za večerom? Saj ni pila. Rada bi bila pa imela nekaj denarja za lepe obleke, tega pa ni mogla izvleii iz njega, kolikor se je trudila. Naaadnje je poizkušala del zaslužka utajiti. Toda kmalu jo je zalotil, ji grozil s tepežem in tako mu je vse pošteno odštela Toda kmalu se je moral kesati svojega sko-puštva. Nekega dne mu je dejala: "O-če. J smeta «em «rfčala." Jamesa Ticklea'* Misli! nem. Willie Sue Blagden, žrtev dr-halekega napada v Earleju, Ark. "Pravkar so ga izpustili. Veš, oče, sprva ga sploh nisem spoznala, tako se je spremenil — pa v dobro." "Saj je bilo tudi treba." "Imenitno se mu je godilo v kajbici—tako so ga vsi radi imeli—ne ravno pajdaši, temveč ravnatelj, zdravnik in kaplan." "Seveda, to ti je sam pripovedoval ?" "Ga smem povabiti za jutri na večerjo?" je vprašala čez čas. "Ne." "Zakaj ne?" "Ker nočem." Nekega dne ji je dal pisma da ga odnese v predmestje. Zdaj ni več hodila v odlične londonske o-kraje, ker kar je bilo velikih zvezd na pisateljskem nebu, sta že vse obrala in zdaj sta obdelovala zvezde druge in tretje velikosti. Toda Violeta ni takoj odšla, kakor je mislil oče, ki je sam odšel z doma, temveč je sedla in čakala. Kmalu je prišel mlad fant in prinesel velik cenen potni kovčeg in vrv. Violeta je zna šala stvari tako naglo, kolikor je le mogla. In tako je tudi marši kaj, kar je bilo očetovega, roma- medtem stražil na iUJ£ Jj* hitro. ' PomJT^I ••^vkar gotova, W vse. kakor,,,; "Mislim, da vse." "Tudi črno beleinieo* I Ko zvečer hiere ni bilo je Richard.s sprva mul« uresničila staro grofa*»»' morom. Opazil j* Je ^ niso izginile le njene temveč tudi njegove _ »ti — mukoma sestav^ ¡znam naslovov, učinkoviti , semski obrazci, njegov» fr* etofca! V njej so bile na? nejše skrivnosti, zapiski o\ njah pri mnogih uspeinih jetjih. Sprevidel je, da je navi odšla za zmerom in da je, s seboj tako rekoč ves n slovni inventar z viem ^ njem. Ostal je zapuščen revščini, izročen poginu Cez nekaj dni so jutranji i niki objavili naslednji o "Znan literat srednje želi adoptirati 17 letno ... rota Ljubeznivo ravnanje" tovljeno. Potrebno samo st, vanje pri lažjih gospodiD> opravilih in pomoč pri nju pod št 781,561 na i sta." SLOVENSKA NARODNA I PORNA JEDNOTA Izdaja svoje pahttksdt k posebno list Prasvcts u ter potrebno agitaciji društev ln članstva b a l gando svojih UtJ. Niksk«' ne za propagsašo dngft pornih organizacij. V«ši' ganizacija ima sbMajss glasila Torej agttatsrfeii in naznanila dragih organizacij in njih i\ m ne pošiljalo 1Mb NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO k Ml Trn sklepa IS štej« Uma. éwm, tri, štiri aH psi Om—f ta sa« taas aa vse «akt, sa flut aH Kar pa Bmaá «s piala)« pri a—■«■>■ 6UM n št«f« k aarsfahü. Twrc] seda) ai wska. nH, )• list 8. N. P. J. LM Ptmt«U f vaša lasUiaa ta («Un )• v trnki ki M rad «tal Hrt mk 4am. Csaa Usta Prwr«U (st tria?« la la. la g« Ckm la Ckksfs Ja. 1 tednik la............ 1 taáaika la........... i teUb ta........... 4 tednik« IB........... I UémSkf la.......... B« ••••••••«•••• lif Za Bi i epa js.... IspolaiU spadajl kapea. prilešlU ftrdar v piaaa ia al aarotite Praavete. lat. ki Je Pajaaaita:—Vaalaj kakor kitro kateri tek flaaor ali t* m prsaali prof od druftiaa ia ko aakteral sam ivaj U* moral tisti flaa is dotttao drvimo, ki jo tako ikapao asrafeas is ProsToto. te takoj aouianiti npravaiHrv liste. In obeasa 4»»UW1 vsote liste Prosrota. Ako tega ae store, tedaj nora upnnJtn dotam aa to vsoto naročniku. I) PROS v KT A. 8NPJ. MS7 S*. Lavašals Av*. Cikaf*, pošUiam aarotaiao sa Hot Proov«te róele I....... ^Mtra ».. ................---- — . . , . . - ■■ U ato rite todalk la ga pripišite k moji aorotaial ad S) o o o o • a • * 0000*00004 • O O O O • O ( TISKARNA S.N.P.J ▼ tiskarsko obrt spadajocaj^ Tlaka rabila ta veselice In ahods. knjige, koledarje, letake itd. v •,ovtfl,ke*;. slovaškem, laškem, nemškem, anglešken j" *" "1 VODSTVO TISKARNE APEIJRA ^V/1^ 8.N.PJ, DA TISKOVINE NAEOCl V SVOJI TISKARNI rta pojasallo áa)s rodsm ».ni mai**0 dri* K" rT"w S.N.P.J. PRINTER* M47-M 8a LAWKDAIÍ A T***® CHICAGO, ILL.