GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
LETO XXIV.
KAMNIK, 10. DECEMBRA 1984
S seje predsedstva OK SZDL
Nesprejemljivo odločanje mimo delegatov
Poprečna prispevna stopnja za občinske SIS je bila lani 20,90, v letošnjih prvih devetih mesecih pa 16,89, kar je 4,01 manj. Povišanje prispevnih stopenj bi pomenilo, da bodo za november in december znašala 19,83 kar je še vedno manj kot lani. Pri tem pa kaže opozoriti še na togost finančnega sistema v družbenih dejavnostih, saj traja od ugotovitve po spremembi prispevne stopnje do njene uveljavitve najmanj dva meseca, kar bistveno spremeni učinke, ki naj bi jih s spremembo prispevne stopnje dosegli.
Vendar pa sc je v delegacijah pojavila vrsta negativnih reakcij na tovrsten način sprejemanja prispevnih stopenj, saj so bile lete objavljene v Uradnem listu, še preden so jih sprejele delegatske skupščine SIS.
Predsedstvo je zato ta problem vsestransko osvetlilo in oblikovalo enotno mnenje, da je način sprejemanja tako v zvezi s prispevnimi stopnjami v strokovnih službah SIS kot tudi drugih subjektih nesprejemljiv, v kolikor niso delegati o vseh zadevah seznanjeni in postopek ni izpeljan po samoupravni poti. V predlaganem gradivu tudi ni razvidno, ali je bilo opravljeno prizadevanje tudi za korekturo programov, ki se financirajo s prispevki, zato je za posamezno korekcijo nujno podati celovito in-
formacijo tistim, ki o tem odločajo, t. j. delegatom na skupščinah.
V zvezi s problematiko Zveze prijateljev mladine je predsedstvo sprejelo informacijo, da se le-ta trenutno ukvarja z vrsto elementarnih problemov, ki že korenito načenjajo vsebino njenega dela. Zato je predsedstvo enotno podprlo prizadevanja, da se organizacijsko, delegatsko in prostorsko razreši problem v najkrajšem roku in tako omogoči ponovno oživljanje dela. Nujno je tudi oživili delo društev prijateljev mladine po KS, še zlasti tam, kjer so ta društva nekoč že delovala. To pa so predvsem društva v KS Duplica, Šmarca, Kamniška Bistrica, Komenda, Motnik, Tuhinj, Šmartno in mesto Kamnik. Skladno z razširitvijo dejavnosti pa je predsedstvo potrdilo prizadevanja za pridobivanje sredstev od vseh, ki so udeleženi v programih Zveze prijateljev mladine. To so predvsem SIS na področju izobraževanja, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstva, telesne kulture in kulture. Zato se mora do konca leta pristopiti k podpisu samoupravnega sporazuma, ki opredeljuje soudeležbo pri financiranju programov, seveda na podlagi pravočasno predloženih programov za naslednje leto.
Glede razreševanja problematike ogrevanja pa je predsedstvo
menilo, da se je glede podpore DPO občine obračati na subjekte samoupravnega odločanja, ne pa iskati podporo posameznim pripravljenim predlogom, ker občani ocenjujejo le-to kot obliko političnih pritiskov, kar lahko omejuje demokratičnost samoupravnega odločanja. Nadalje je
predsedstvo menilo, da morajo neporavnane obveznosti poravnati vsi dolžniki in je zato potrebno dosledno izpeljati sodno izterjavo. Za tiste pa, ki so nosilci odgovornih družbenih funkcij na različnih področjih pa tudi presoditi ali imajo moralne kvalitete, da še nadalje opravljajo družbeno pomembne funkcije. Moralno je nesprejemljivo, da posamezni občani ne poravnajo družbenih obveznosti in tako žive na račun drugih. Predsedstvo je tudi ocenilo, da je potrebno omenjeno problematiko osvetliti z več zornih kotov in le-to obravnavati na skupščini Samoupravne stanovanjske skupnosti.
J. M.
OBČINSKA KONFERENCA
ZVEZE REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN
Kamnik
vabi vse delovne ljudi in občane na
PROSLAVO OB DNEVU JLA
ki bo v petek, 21. decembra 1984 ob 19. uri v avli
Srednješolskega centra Rudolfa Maistra, Novi trg.
Slovesnost bo obogatena s podelitvijo plaket, priznanj
in napredovanj ter kulturnim programom.
Po proslavi bo tradicionalni TOVARIŠKI VEČER.
Vabljeni!
Predsedstvo OK ZRVS Kamnik
Izvajanje resolucije v devetmesečju
Pogoji gospodarjenja se v devetmesečnem obdobju niso bistveno izboljšali. Visokega porasta stroškov še nismo uspeli odpraviti, zato so bili tudi učinki razbremenitve gospodarstva le kratkoročna rešitev. Poslabšuje se dohodkovna motiviranost izvoznikov zaradi njihovega čedalje manjšega deleža v ustvarjenem deviznem dohodku. Organizacijam združenega dela devizni priliv, s katerim lahko razpolagajo, ne zadošča za uvoz potrebne opreme in za posodobitev zmogljivosti, ki je v naši občini odpisana kar 91%, v republiki pa znaša odpisanost opreme 77%.
V takšnih pogojih gospodarjenja so kamniške gospodarske delovne organizacije dosegle za 79% višji dohodek v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Na osnovi statističnih podatkov o
Evidentiranje naj bo družbeno priznanje
Evidentiranje za kakršnokoli funkcijo v delegatskem sistemu mora tudi vnaprej ostati družbeno priznanje za vsakogar. Zato moramo vsi aktivisti v socialistični zvezi napeti vse sile, da bo razvrednotenja in zavračanja prevzema funkcij čim manj. To pa bo odvisno od kakovosti vodenja aktivne kadrovske politike. Ker bistvenih sprememb v voli-tveni zakonodaji ne bo, je treba pravočasno in široko začeti postopke evidentiranja za skupščinske volitve leta 1986.
To so bistvene ugotovitve s posveta predsednikov krajevnih organizacij SZDL in predsednikov koordinacijskih odborov za kadrovska vprašanja in volitve v KS, ki je bil organiziran z namenom, da bi izkušnje prenesli na nove aktiviste, in opozorili na konkretne pomanjkljivosti pri delu na terenu.
Pobude, ki so bile oblikovane v zvezi z volilnim sistemom, volilno zakonodajo in prakso kažejo, da večji del pripomb opozarja zlasti na nedoslednosti v izvajanju volilnega sistema in manj na njegove pomanjkljivosti.
Ponovno ugotavljamo, da je demokratičnost postopkov vselej v ospredju takrat, ko s pripravami na volitve kasnimo in zaradi časovne stiske združujemo pred-kandidacijska in kandidacijska opravila. Prav tako v praksi še nismo uspeli v celoti uveljaviti funkcijo organov, ki imajo v pripravah na volitve posebne naloge (koordinacijski odbori za kadrovska vprašanja in volitve v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih). Včasih tem, delegatsko oblikovanim organom, po krivici očitamo ozkost in
zaprtost odločanja. Gre torej za potrebo odpravljanja pomanjkljivosti v naši praksi in ne za ustreznost vseh opravil, kot jih opredeljuje volilni pravilnik.
Kot že rečeno, je zelo pomembna sestavina demokratičnosti kadrovske politike evidentiranje. To pa ima v praksi naslednje slabosti:
- evidentiranje se v praksi ni uveljavilo kot trajna aktivnost, neredko poteka kampanjsko kot del kadrovskih priprav na volitve, po volitvah pa ta dejavnost navadno preneha;
- ni se še uveljavilo načelo, da v socialistični zvezi in zvezi sindikatov vsako leto seznanjamo javnosj o evidentiranih možnih kandidatih in poročamo o poteku evidentiranja;
- premalo upoštevamo, da je nosilec evidentiranja delovni človek in občan
- evidenca evidentiranih možnih kandidatov skoraj praviloma ni ažurirana, marsikje pa se tudi premalo uporablja kot podlaga za predlaganje možnih kandidatov.
Zato moramo ugotoviti, da evidentiranja vsebinsko ni potrebno spreminjati. Treba pa je spremeniti odnos do te aktivnosti. Največ kritik v delovanju delegatskega sistema je bilo izrečenih na račun skupščin SIS. Vzroki za prepočasno uveljavljanje delegatskega sistema na tem področju so predvsem v prepočasnem uveljavljanju delegatskih razmerij, povezovanju delegacij z organi upravljanja, v odsotnosti pomoči delegacijam s strani strokovnih služb v OZD kot tudi ne-posrečenim formiranjem konferenc delegacij med sosednjima
KS, vendar teritorialno, interesno ali po številu prebivalstva, povsem različnima. Nujno je odpraviti miselnost, da so delegacije za SIS drugorazredne in poudariti njihovo večjo odgovornost pri sistemu delegatskega odločanja nasploh.
Veljavna zakonodaja že sedaj dopušča pri volitvah članov delegacij glasovanje na podlagi odprtih kandidatnih list. Vendar pa njihova uporaba povzroča precejšnje težave pri zagotavljanju obvezne strukture delegacije, ker se v praksi lahko zgodi, da niso izvoljeni ravno tisti delegati, ki so pomembni za strukturo delegacije. Odločitev o tem, kakšna naj bo kandidatna lista, je opredeljena v statutih SIS in statutu DPS. V času predkandidacijskih postopkov se bomo morali dogovoriti, kje in kdaj oblikovati več predlogov kandidatov in seveda tudi, ali je to dovolj v času odločanja na kandidacijski konferenci.
Na posvetu je bilo na koncu jasno oblikovano stališče, da so pravočasne priprave na volitve 1986 odgovorna naloga vseh delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil. To pa pomeni, da morajo vse organizacije in skupnosti, delovni ljudje in občani, organizirani v družbenopolitičnih organizacijah takoj oceniti doslej opravljeno delo v zvezi s pripravami na volitve. Tu gre predvsem za sprotno evidentiranje možnih kandidatov, oceno doslej opravljenega evidentiranja, kadrovske obnove organov, ki imajo v pripravah na volitve posebne naloge.
J. M.
stopnji inflacije, ki je v devetih mesecih znašala 155%, glede na lansko obdobje, ocenjujemo, da so delovne organizacije dosegle 3% realno rast dohodka, kakor smo si jo začrtali v resoluciji za leto 1984.
Fizični obseg proizvodnje se je v devetih mesecih letos povečal za 7,6%, medtem koje industrija SR Slovenije zabeležila 2,9% povečanje proizvodnje v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Resolucija predvideva za našo občino 4% rast proizvodnje iz česar sledi, da omenjeni cilj v devetmesečnem obdobju celo presegamo. Najvišje povečanje proizvodnje so dosegle delovne organizacije Utok (35%), Eksperimentalna tkalnica (25%), Lončarsko podjetje (21%), Stol (14%) ter Menina (10%).
Pri izvozu blaga in storitev na konvertibilno področje komaj dosegamo z resolucijo zastavljeni cilj o 15% realnem povečanju izvoza. Kamniške delovne organizacije so v devetih mesecih dosegle za 16% večji izvoz na konvertibilna tržišča, medtem ko je bil celotni izvoz višji le za 12%.
Podatek o doseženem izvozu ni ugoden tudi zato, ker je bil izvoz na konvertibilno tržišče v letu 1983 realno manjši za 4,1% v primerjavi z letom 1982.
Vrednostno so DO v devetih mesecih letos izvozile za 1971 milijonov din. Plan konvertibilnega izvoza je bil v tem obdobju realiziran 63%, ljubljanske občine pa so izvoz realizirale 66%.
Največji izvozniki v naši občini so Stol, Utok, Titan, Kemijska industrija, Svilanit ter Al-prem, saj so v devetih mesecih dosegle kar 90% celotnega izvoza v občini.
Za nemoten potek proizvodnje smo v resoluciji predvideli, da se bo uvoz surovin in repro-materialov povečal realno za 5%. Kamniške delovne organi-
zacije so v devetmesečnem obdobju uvozile za 1.618 milijonov din ali 54% več kot v istem času lani. Uvoz se je sicer realno zelo povečal, vendar je treba poudariti, daje bil le-ta lela 1983 realno nižji za 3,9% v primerjavi z letom 1982. Struktura uvoza se je nekoliko izboljšala, saj je predstavljala vrednost opreme v lanskem uvozu 4%, v letošnjem devetmesečnem obdobju pa 7,5%. Glavni uvozniki so bile delovne organizacije Utok, Stol, Titan, Svilanit, Eta in Kemijska industrija, saj nanje odpade 93% celotnega uvoza.
Stopnja pokritosti uvoza z izvozom se je v devetmesečnem obdobju nekoliko poslabšala in je znašala 122%.
V resoluciji za letošnje leto smo predvideli, da se bo število zaposlenih povečalo za 0,8%. Skupaj z zasebnim sektorjem je bito leta 1983 zaposlenih v naši občini 10.657 delavcev, v letošnjih osmih mesecih pa 10.721 delavcev, kar predstavlja le 0,6% več zaposlenih. V gospodarstvu se je število zaposlenih povečalo za 0,3%, v'negospodarstvu za 1,8%, v zasebnem sektorju pa se je število zaposlenih povečalo za 4,4%.
Ena izmed nalog kamniškega gospodarstva v letošnjem letu je tudi oživljanje investicijske dejavnosti, tako da bi delež investicij v osnovna sredstva v gospodarstvu predstavljal najmanj 15% družbenega proizvoda. V prvih devetih mesecih letošnjega leta so kamniške DO izplačale za investicije v OS 65% več sredstev kot v enakem obdobju lani, realno pa so sredstva za investicije zelo nizka. Ker se bo približno enak trend investicijskih izplačil nadaljeval do konca letošnjega leta ocenjujemo, da bo predstavljal delež investicij v OS v gospodarstvu komaj 6% do 7% družbenega proizvoda, delež
vseh investicij v OS pa bo predstavljal od 10% do 12% družbenega proizvoda. Trenutno v naši občini izvajamo enajst investicij s predračunsko vrednostjo 531 milijonov din. Največjo investicijo izvaja Stol, TOZD Sedežno pohištvo in sicer rekonstrukcijo strojne linije za obdelavo ploskovnega pohištva z opremo in računalniškim krmiljenjem s predračunsko vrednostjo 184 milijonov din. Sledi investicija v predelavo odpadnih aluminijastih kaširanih folij v vrednosti 138 milijonov din, ki jo izvaja Kemijska industrija TOZD Ka-mniktit. Tretja večja investicija pa je gradnja I. faze novega Zdravstvenega doma s predračunsko vrednostjo 105 milijonov din.
Na področju osebne porabe smo predvideli, da bodo sredstva za bruto osebne dohodke naraščala 20% počasneje od dohodka. Iz periodičnih obračunov gospodarskih delovnih organizacij je razvidno, da bruto osebni dohodki zaostajajo za rastjo dohodka kar za 33,8%, kar je znatno večje zaostajanje od predvidevanj resolucije. Poprečni neto osebni dohodki so v devetih mesecih znašali 25.764 din, kar je za 57% več kot v enakem lanskem obdobju, realni osebni dohodki pa so se v obravnavanem obdobju povečali za 1,02%.
Najvišje poprečne neto osebne dohodke so v tem času prejemali zaposleni Veterinarskega zavoda (38.030 din), Menine (33.440 din), Biroja - zavoda za urejanje prostora (33.134 din) ter Sta-novanjsko-komunalnega gospodarstva (31.020 din). S področja negospodarstva pa so znašali najvišji neto osebni dohodki v Zdravstvenem domu (33.140 din), Glasbeni šoli (31.424 din) ter Centru za socialno delo (31.141 din).
NEVENKA KANDUČ
Osrednja proslava ob prazniku republike
V torek zvečer, dan pred praznikom republike, je občinska konferenca SZDL Kamnik priredila proslavo v počastitev tega pomembnega dogodka v naši zgodovini. Program prosla-
ve je bil skrbno pripravljen in tudi kvalitetno izveden; zato gre pohvala organizatorju, kot tudi vsem izvajalcem. Prav je, da je bila proslava tako množično obiskana, saj je verjetno še tako za-
Na sliki: Slavnostni govornik, predsednik občinske skupščine Anton Ipavic in Simfonični orkester Domžale-Kamnik.    VERA MEJAČ
htevnega poslušalca praznično nadihnila. Občinstvo je izvajalce programa nagradilo z navdušenim aplavzom.
Slavnostni govornik je bil predsednik občinske skupščine Anton Ipavic. V svojem govoru je orisal zgodovinski okvir II. zasedanja AVNOJ, predočil gospodarske in politične, razmere tako v širši kot ožji družbeni skupnosti. Istočasno je opozoril tudi na naloge, ki jih imamo na mnogih področjih družbenega življenja.
V kulturnem programu so v prazničnem okolju sodelovali Simfonični orkestar Domžale Kamnik, recitatorska skupina SŠCRM. Mešani študentski pevski zbor. solisti Rok Lap. Rajko Koritnik. Zlata Ognjanovič in Janez Majcenovič
Še enkrat: o resolucijah
Zadnje seje zborov naše občinske skupščine se je udeležila tudi Majda Poljanšek, predsednica zbora občin slovenske skupščine. Njene razprave zaradi pomanjkanja prostora in časa v zadnji številki nismo uspeli objaviti, zato tokrat povzemamo nekaj njenih razmišljanj z magnetogramskega zapisa seje.
Majda Poljanšek je na začetku svoje razprave izrekla priznanje, da so zbori istočasno obravnavali osnutek zvezne, republiške in občinske resolucije o izvajanju družbenega plana v zadnjem letu tega srednjeročnega obdobja. Nato pa je delegatom predstavila povzetek dotedanjih razprav o zveznem in republiškem dokumentu in posebej opozorila na razlike med obema dokumentoma in na slovenske pripombe k zvezni resoluciji, ki izhajajo prav iz teh razlik.
Zvezna resolucija naj bi glede osebne, splošne in skupne porabe določila le okvirna razmerja o delitvi dohodka. Za tako rešitev
se v Sloveniji zavzemamo med drugim tudi zato, ker ne vemo, kaj bo v napovedanem dogovoru glede zmanjševanja skupne in splošne porabe.
Drugo temeljno opozorilo je, da se moramo odločno zavzemati za to, da delež deviz, ki bodo ostale izvozniku, ko poravna vse obveznosti, ne bi bil manjši od letošnjega. Izvozno gospodarstvo naj bi tudi samo odločalo, kaj bo naredilo s temi devizami, ali jih bodo dali za novo opremo, za povečanje proizvodnje ali za kaj drugega.
Menimo tudi, da bi bilo v zvezni resoluciji treba bolj opredeliti konvertibilni izvoz. V Sloveniji pravimo, da bomo izvažali zato, da bi imeli možnost uvoza in revitalizacije gospodarstva za hitrejši in kakovostnejši razvoj. Zvezna resolucija pa govori o nado meščanju uvoza, zato bi bilo treba usmeritve uskladiti.
Glede gospodarsko manj razvitih republik in Kosova se v
Sloveniji zavzemamo za opredelitev, ki je že v resoluciji, namreč da bi čim več sredstev za razvoj manj razvitih zagotavljali na osnovi samoupravnega združevanja.
Majda Poljanškova je v nadaljevanju povzela tudi najpomembnejše pripombe k osnutku slovenske resolucije. Recimo, da bi morali bolj konkretizirati razvoj drobnega gospodarstva, da bi morali poleg možnosti za povečanje zaposlovanja opredeliti tudi strukturo kadrov in usmerjanje tehnoloških viškov kadrov. V razvoju kmetijstva bi bilo treba opredeliti ugodnejše možnosti za posojila, kmetijsko pridelavo pa spodbujati tudi z davčno politiko. Naslednji očitek, je dejala Majda Poljanšek, je, da pri zmanjševanju inflacije tudi v Sloveniji nismo bolj domiselni kot sestavljala zvezne resolucije pa tudi, da smo premalo vključili politiko skladnejšega regionalnega razvoja.
Komasacija v Mostah, Komendi in
Skupščina občine Kamnik je na seji 15. novembra 1984 sprejela odločbo o uvedbi komasacijskega postopka v k. o. Križ, Moste, Mlaka in Kaplja vas, na podlagi katere smo pričeli tudi praktično izvajati prvo komasacijo v naši občini.
Opozoriti pa moramo, da je bil sprejem te odločbe pogojen s predhodno odločitvijo o pobudi za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o uvedbi melioracijskega postopka, ki ga je občinska skupščina sprejela dne 27. 9. 1981 in sta jo na ustavnem sodišču SR Slovenije vložila dva občana iz krajevne skupnosti Križ. Ustavno sodišče SR Slovenije je na seji dne 8. 11. 1984 to pobudo obravnavalo in sklenil, da ne sprejme pobude in ne bo začelo postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti odloka o uvedbi melioracijskega postopka in o rabi kmetijskih zemljišč po izvedbi melioracij na območju dela k. o. Križ, k. o. Moste, k. o. Kaplja vas, št. 020-26/83 z dne 27. 9. 1983, Uradni list SRS, št. 32/83. To pomeni, da ta odlok ni v neskladju z zakonom.
Odločba o uvedbi komasacijskega postopka se vroči strankam, občinskemu upravnemu organu pristojnemu za geodetske zadeve in pristojnemu temeljnemu sodišču. S to odločbo občinska skupščina hkrati imenuje tudi komisijo za izvedbo komasacijskega postopka, ki ima zlasti naslednje operativne in upravnopravne naloge:
— predlaga pri pristojnem zemljiškoknjižnem sodišču vpisovanje sprememb na komasacija skem območju,
- sodeluje s komasacijskim odborom,
— objavi javni razpis za izvedbo geodetskih del na komasacijskem območju,
- odredi razgrnitev idejne zasnove ureditve komasacijskega območja za dobo 30 dni na sedežih tistih krajevnih skupnosti, ki leže na komasacijskem območju,
- odredi razgrnitev elaboratov komasacijskega postopka ter sprejema pripombe in predloge lastnikov ter uporabnikov zemljišč v komasacijskem skladu k posameznim elaboratom komasacijskega postopka.
- odloča v upravnem postopku o ugovorih komasacijskih udeležencev zoper elaborate,
- nadzira potek komasacijskega postopka,
- obravnava predlog razdelitve komasacijskega sklada in izda odločbo o razdelitvi zemljišč v komasacijskem skladu,
- sprejme sklep o razdelitvi stroškov, ki jih krijejo komasacijski udeleženci,
- opravlja druge naloge v zvezi z izvajanjem komasacije.
Komisija za izvedbo komasacijskega postopka se je tako že sestala na prvi seji 22. novembra 1984 in sprejela sklep o razgrnitvi idejne zasnove ureditve komasacijskega območja, ki se opravi na krajevno običajen način na sedežu krajevnih skupnosti Komenda, Križ in Moste, pripombe pa naj bi se zbirale v zadružni enoti Emona - Kmetijska zadruga Domžale v Komendi od 26. 11. 1984 do vključno 25. 12. 1984. Idejna zasnova ureditve komasacijskega območja obsega grafični pregled obsto-
ječega parcelnega stanja z vrisano mejo območja komasacije, sredstev komasacijskega območja s prikazom bodočega poteka cest, poti, vodotokov, kanalov, melioracij in drugih potrebnih objektov, program kmetijske proizvodnje in utemeljitev komasacije glede na ta program. Odgovorni nosilec razgrnitve idejne zasnove je Emona -Kmetijska zadruga Domžale.
Kmetijska zemljišča v komasacijskem območju se ovrednotijo in razvrstijo v različne vrednostne razrede, upoštevajoč pri tem katastrski razred in katastrsko kulturo. Zato je komisija za izvedbo komasacijskega postopka sprejela tudi sklep, da se ovrednotijo kmetijska zemljišča pred melioracijo z zneskom 200 din za m2 najboljšega zemljišča in 70 din za m2 najslabših zemljišč, po melioraciji pa bi bile te vrednosti 200 in 90 din za m2, zemljišča nekdanjih jarkov pa se vrednotijo s 70 din za m2.
Lastniki in uporabniki zemljišč v komasacijskem skladu imajo možnost dati pripombe na idejno zasnovo ureditve komasacijskega območja, z drugimi vprašanji pa se lahko obračajo na melioracijsko-komasacijski odbor, ki zastopa njihove interese. J. H.
Nagrade za Stol na sejmu Beograd 84
Od 12. do 18. novembra je v Beogradu potekal XXII. mednarodni sejem pohištva, opreme in notranje dekoracije.
Na otvoritvi so se zbrali visoki gostje federacije in Beograda. Slavnostni govornik je bil Borislav Srebrič, podpredsednik ZIS. Po otvoritvi se je tov. Srebrič s sodelavci in gosti zadržal na Stolovem paviljonu v prijetnem pogovoru.
Na sejmu je za Stolov paviljon in razstavljeni program vladalo veliko zanimanje. Istega dne je bila v znani galeriji Sebastijan - Atlas v Beogradu otvoritev razstave, na kateri je govoril glavni direktor Stola Boris Zakrajšek. Govoril je o pomenu in vlogi dizajna v industriji. Stol razstavlja sistem »L« pohištva, avtorja arh. Braneta Uršiča. V tej galeriji svoj program razstavlja tudi »Eksperimentalna tkalnica« - Studio »Ideja«, ki je v Beogradu tudi naredila močan vtis.
Da besede o dobrem Stolo-
vem oblikovanju niso le prazne marnje, dokazujejo že številni zlati in srebrni ključi, ki jih je Stol dobil v Beogradu. Tudi letos je med nagrajenci: SREBRNI KLJUČ za stol ERGO - avtor Mirko Romih.
Stol ERGO je pisarniški stol, ki ga bo vsak, ki želi ohraniti zdravo hrbtenico, želel imeti poleg pisalne ali risalne mize v službi ali doma.
Z razvojem znanosti, tehnike itd. vse več ljudi pri svojem delu sedi. Zaradi neprimernega sedenja prihaja do pogostih okvar. S pomočjo medicinskih dognanj in lastnega znanja so v Stolu razvili stol ERGO, ki omogoča prijetno in zdravo sedenje. Največ zaslug ima Mirko Romih. Stol ERGO ima ergonomsko oblikovan sedež in hrbtni naslon. S svojo prilagodljivostjo na vsako telesno višino in delovno mesto preprečuje enostranske obremenitve. Ergonomsko oblikovan sedež daje učinkovito oporo medenici ter samodejno preprečuje poškodbe medvretenčnih diskov, medtem ko hrbtni naslon podpira ledveni del hrbtenice.
Poleg anatomske oblike ima stol tudi drugačne funkcije. S. pritiskom na ročico se uravnava višina sedišča in naklon hrbtišča, ki ima šest stopenj, tako da vam ni potrebno vstajati. Poudariti velja, da je stol napravljen v celoti iz domačih materialov.
Revija »NAŠ DOM« podeljuje prvo nagrado za letni natečaj »Jugoslovenski nameštaj '84«.
Podeljuje se arhitektu Bra-netu Uršiču za »sistem omara-stih glasbenih stolpov in rega-lov HI-FI« in za stol AB v izvedbi Stol Kamnik, ter diplo-
mo za dober DIZAJN. Tako je Brane številnim zlatim in srebrnim ključem, ki jih je dobil kot priznanje za svoje strokovno delo, dodal še I. nagrado revije NAŠ DOM. Izbiro v natečaju za pohištvo leta opravlja strokovna žirija.
SISTEM HI-FI
Omarasti elementi HI-FI so sestavljivi elementi pravokotnih, trikotnih in robnih oblik z večnamensko funkcijo. Predstavljajo oblikovno novost, ki sledi novim arhitekturnim trendom. Vsi, ki so za svežino in moderne oblike pri opremljanju svojih dnevnih prostorov, podstrešnih sob, se ne bodo mogli upreti HI-FI elementom.
STOL AB
Stol AB je nadaljevanje Stolove tradicije Thonetovega pohištva v moderni -oblikovni izvedbi. Bogato zapuščino Thonetovega pohištva je Brane nadaljeval in obliki dodal današnji dizajn. Krivljena stranica daje izdelku mehkobo, pletena mreža v sedežu in hrbtu pa občutek lahkotnosti.
Stol iz Kamnika je na beograjskem sejmu potrdil že znano resnico, da na področju pisarniškega programa nima resnega tekmeca, tako po oblikovni plati kot po kvaliteti in funkcionalnosti. Tudi letošnja priznanja na Beograjskem sejmu dokazujejo, da je usmeritev Stola, tudi v težkih razmerah gospodarjenja, opiranje na industrijsko oblikovanje, ne samo pomembno intelektualno dejanje, marveč tudi prava gospodarska odločitev.
FRANC PESTOTNIK
Prodajalne pa kar rastejo
Najmlajši Utokov TOZD Maloprodaja, ustanovljen leta 1981, je letos bogatejši za tri nove prodajalne v Sežani, Beogradu, Tuzli; Kamniška prodajama pa je dobila novo razširjeno podobo po zamisli arh. Bojana Šlegla. Prodajalna je pridobila 70 m2 uporabne površine, s tem pa možnost povečanja prodajnega programa, predvsem moške usnjene konfekcije in dopolnilnega moškega programa.
Tradicionalni pohod na Kostavsko planino
Kot že vrsto let, tudi letos pripravlja Krajevna organizacija ZRVS Matija Blejc iz Zg. Tuhinja tradicionalni pohod v spomin na neenako borbo borcev Kamniškega bataljona z mnogo številnejšim okuptorjem 24. decembra 1942 na Slevcu na Kostavski planini. V tej borbi je izgubilo življenje 16 borcev, med njimi tudi priljubljeni komandant Matija Blejc-Matevž.
Pohod bo v nedeljo, 23. decembra 1984. Pohodniki bodo krenili na pot ob 8. uri iz Laz. Iz Kamnika je organiziran prevoz z avtobusom, ki bo z avtobusne postaje odpeljal ob 7,30 uri.
Organizator pričakuje tako številno udeležbo, kot je bila običajna vsa leta.
V Sežani stoji tako imenovani »Polajev stolp«, zgraditi ga je dal krajevni veljak Polaj ob obisku cesarja Franca Jožefa, ki se je pripeljal v Sežano po novozgrajeni . železnici Dunaj—Trst 1857. leta. Objekt je bil zelo domiselno zgrajen v pravilni osme-rokotni prizmi v treh etažah, s kamnitimi zidovi, leseno stropno in strešno konstrukcijo ter kor-čno kritino. V globino je bil zgrajen vodnjak v enakih dimenzijah kot stolp. Dostop v gornji etaži je bil mogoč po zunanji strani stolpa po kamnitih stopnicah. Zanimiv je kamnit balkon z monolitno, na vogalih profilirano ploščo, ki se kot motiv ponovi v dveh etažah z zelo bogatimi kamnoseškimi detajli. Prav zara-
V prejšnji številki Kamniškega občana je prišlo pri stavljenju besedila do zelo neprijetne napake; tako je bil pod dvema različnima naslovoma na prvi strani dvakrat objavljen isti prispevek, to je poročilo s seje komiteja ZKS Kamnik, izpadlo pa je poročilo s seje predsedstva OK SZDL, ki ga objavljamo v tej številki.
Uredništvo se za napako opravičuje.
di take izjemne oblikovanosti, pričevalne, zgodovinske in prostorske funkcije je postal stolp zgodovinski spomenik I. stopnje. Stolp je prvotno služil za spravilo sena in druge vrste krme za konje, vodnjak pa za neusahljivi vir vode. V neposredni bližini so bili namreč veliki konjski hlevi. Kasneje so ga uporabljali za kašče, gasilske namene, pa tudi obrtne delavnice so bile v njem.
Stolp - zgodovinski spomenik, v zadnjih desetletjih (lahko trdimo ves čas po vojni), ni bil deležen pozornosti, ki si jo je zaslužil. Nasprotno, bil je prepuščen razpadanju, ker ga ni nihče niti vzdrževal, kaj šele saniral in adaptiral, njegov notranji prostor pa komercialno izkoristil. Tak odnos je pripeljal tako daleč, da se je pred nekaj leti zrušila strešna in etažna konstrukcija, ostali so le v nebo vpijoči zidovi osmerokotne prizme.
Letos je stolp le našel svojega lastnika v investitorju - to je UTOK. Sanacija in adaptacija objekta je bila končana v rekordnem času, po zaslugi mgr. arh. Dušana Blagajne, komunalnega podjetja Sežana in investitorja. Stolp je ohranil zunanjo podobo, notranjost pa je funkcionalno spremenjena v prodajalno, za katero lahko rečemo, da je ena
najlepših v Utokovi maloprodajni verigi. Otvoritev prodajalne in kulturni program z modno revijo je bila 29. avgusta, ob sežanskem občinskem prazniku. Nova prodajalna v Polajevem stolpu ni samo Utokova ekonomska pridobitev, ampak je pomembna za sodelovanje dveh občin na kulturnem in družbenopolitičnem področju.
Le nekaj dni po sežanski otro-vitvi je Utok skupaj s Cimosom odprl prodajalno v centru Beograda na podlagi sodelovanja z omenjeno delovno organizacijo.
S tem je maloprodaja dobila
eno od ključnih pozicij v celotni prodajni verigi. Od pomembnih prodajnih točk ostane še Zagreb, ki pa bo po razvojnih načrtih Utoka realiziran v prvi polovici prihodnjega leta.
Pomembna pridobitev za maloprodajo je tudi nova prodajalna v Tuzli, v sklopu Športno-kulturnega centra Mejdan.
TOZD Maloprodaja bo s svojimi petnajstimi prodajalnami letos realizirala približno 65 starih milijard dinarjev prometa. To so za tako mlad TOZD spodbudni rezultati, ki kažejo na pravilno usmeritev Utoka v širitev lastne maloprodajne mreže.
M. ŽEBALJEC
Polajev stolp v Sežani pred adaptacijo
V Polajevem stolpu v Sežani je ena najlepših prodajaln v Utokovi maloprodajni mreži.
Tudi to je
borba
Železničarji smo lahko ponosni, da je imela železnica vedno razumevanje tudi za kulturo. Tak primer je bila tudi stavba železniškega postajališča v Kamniku, zgrajena tik pred II. svetovno vojno. Arhitektonsko je zelo lepo oblikovana in posrečeno vključena v mestno jedro Kamnika. Načrte zanjo je izdelal ing. arh. Vinko Glanz. Pri načrtovanju čakalnice na omenjenem postajališču je bilo dogovorjeno, da se čakalnica okrasi z umetniško sliko panorame Kamnika. V ta namen je bila jeseni 1940 sklenjena pogodba z akademskim slikarjem Maksom Koželjem za izdelavo slike Kamnika. Dogovorjena cena za sliko 400 x 150 cm je bila 20.000 din, kar je bilo nekako 10% predračunske vrednosti stavbe.
Vojna vihra je načrte prekrižala, saj je slikar Koželj z delom prenehal. Zastopniki nemškiji železnic so od slikarja zahtevali, da delo čimprej konča, obenem so obljubili, da bo slika ostala v Kamniku. Slikar je z delom zavlačeval. Da pa se Nemci ne bi maščevali njegovemu sinu, ki je bil zaprt v Begunjah, je sliko le izgotovil. Nemci obljube niso držali in so zahtevali od slikarja, da sliko dostavi na direkcijo v Beljak. V ta namen so slikarju poslali vozovnico in vse dokumente, potrebne za potovanje. Sliko so namestili v sejni sobi direkcije v Beljaku, slikarju pa izplačali 1000 RM honorarja, kar je bila le desetina vrednosti slike. Ko je Reichsgaukulturkam-mer v Celovcu izvedela za to sramotno plačilo, so na njeno posredovanje poslali slikarju še 500 RM; slikar tega ni zahteval.
Ob koncu oboroženega boja leta 1945 se je pričel boj za vračilo kulturnih dobrin. Avstrijske železnice so se upirale vračilu sli-
ke in dokazovale lastništvo s tem, da so oni izplačali slikarju honorar. Težava je bila še v tem, ker je ing. Emil Franz, ki je kot šef odseka za visoke gradnje predvojne direkcije Ljubljana osebno vodil gradnjo postajališča Kamnik mesto, teden dni pred kapitulacijo Jugoslavije pobegnil v Nemčijo. Tam je takoj dobil pomembno mesto pri Deutsche Reichsbahnu. Leta 1942 je prišel v Ljubljano. Pod njegovim vodstvom so na direkciji pobrali vso dokumentacijo, ki se je nanašala na tiste proge, ki so bile na ozemlju, zasedenem od Nemcev. Tako je odvzel tudi vse dokumente, ki so se nanašali na to sliko, saj jih je najbolje poznal.
Reparacijska komisija pri vla-
di FLR Jugoslavije je šele leta 1949 z izjavami slikarja in drugih prič uspela dokazati angleškemu restitucijskemu oddelku v Avstriji upravičenost vračila te slike. Aprila leta 1949 je slika prispela iz Beljaka na železniško postajo Vižmarje, kjer jo je prevzel zastopnik Ministrstva za prosveto. Ker ni bilo spremnih dokumentov, je bila slika poslana v varstvo Moderni galeriji v Ljubljani. Tam je bila do 5. 11. 49, ko je bila predana železnici in končno nameščena na predvidenem mestu v Kamniku.
Po spremembi namembnosti stavbe postajališča Kamnik mesto je bila slika izpostavljena vlagi, saj je v prostor zamakalo. Sedaj slika krasi sejno sobo Skupščine občine Kamnik.
R. K.
Mladinci mladincem
Gotovo ga ni človeka v tem mestu, ki ne bi vedel, da je naša občina razdeljena na krajevne skupnosti; vsaka krajevna skupnost pa ima svojo osnovno organizacij« ZSMS, katere pa ne delujejo tako kot bi morale. Znano je, da v ()() ZSMS aktivno sodeluje povprečno 15 mladincev na osnovno organizaciji). Seveda je ta številka tako majhna in zaskrbljujoča, da si mladinski funkcionarji tako na OK ZSMS kot v (X) ZSMS razbijajo glave s problemom nemnožičnosti.
Vzemimo za primer osnovno organizacijo ZSMS Center, ki je največja v občini, vendar je njen največji problem nemnožičnost in pomanjkanje sredstev za delovanje. Sestankov se udeležuje samo nekaj mladincev iz Tunjiške c. Fužin in Kettejeve ulice, redkeje pa zaidejo na sestanke mla-
Otroško
m m \s \s
igrišče -sramota za Kamnik
Ko sem se pred devetimi leti preselila v Kamnik, sem bila trdno prepričana, da je to bila scena za snemanje kakšnega krimiča! Razbita klopca, kup smeti, gujsnice, ki kot gavge kličejo po obešanju, železni kavlji grozljivih oblik... Toda' ker nisem več let let zasledila nikakršne vesti o kakšnem posebnem filmu s to tematiko, filmske ekipe tudi nisem videla nobene, sem pač bila primorana verjeti kamniškim mamicam - da je to pravo, pravcato igrišče! Otroško igrišče!
In res že nekaj let opažam, da se hodijo tja igrat otroci. Pa ne le igrat. Tam si lahko ogledajo marsikaj poučnega! Na primer, kako so umazane mlakuže vir raznih obolenj, npr. hepatitisa ali kaj jaz vem česa! Ali pa jih mamice lahko nazorno pokažejo, kakšna bo naša domovina, če jo bo napadel sovražnik. Luknje od granat, raztreščene smeti, potepuški psi, raztrgane cunje, zlomljeno železo. Morebiti so tu tudi posledice kakšen umazane biološke vojne! Trave takorekoč ni nikjer!
Da, spoštovani bralci, tudi ranjene lahko najdete tu! Male nebogljene, ki pa jih ni potolkel sovražnik, temveč odtrgane in polomljene gugalnice, prerjavele verige, samotne zaplate cementa. Na lastne oči sem že videla! Pretgane ustnice, presekana lička, kri in jok. Kot v pravi kriminalku Tudi ttioja hčerka si je presekala prejšnjikrat glavico. Pa ne pišem zaradi nje, saj je menda zlepa ne bo blizu teh »igralnic«. Pišem, dragi občani, ker ne prenesem več tega strahoto malomarnega odnosa do naše okolice! Ker ne razumem, da se lahko dopušča, da si skoraj vsak teden eden izmed malčkov kaj stori na tem igrišču in ker ne morem čakati z vsemi vami vred, da se ,bo zgodilo najhujše! Prosim, javno naprošam komunalno ali katerikoli drugo pristojno podjetje, da pride in poruši te v nebo vpijoče skaze, blatne mlakuže pa zasuje in zaseje travo. Lahko pa tudi počaka, ker bo verjetno na pomlad sama zrastla! Tako bomo videli, da igrišč za otroke ni in nihče ne bo več s prstom mogel kazati na nas vse, češ poglejte, kaj imate! Jaz nimam na tem igrišču ničesar, želim si pa, da bi imeli kaj vsaj otroci. Toda to kar bo, naj jim ne streže po življenju!
VERENA PERKO, dipl. arh.
SOZD Slovenija papir
Rudnik kaolina in kalcita Kamnik
Medvedova 25, Kamnik
išče
za svoje delavce več sob
na območju občin Kamnik in Domžale. Informacije po tel. 831-911.
dinci iz Medvedove ulice, Titovega trga in drugih ulic, ki spadajo v KS Center. Ta peščica mladincev, ki hodi na sestanke in izpolnjujejo osnovno dolžnost in pravico, seveda nc more delovati tako uspešno kot bi delovala vsa množica mladincev, ki jo zajema osnovna organizacija ZSMS Center.
Zato pozivamo vse mladinec, ki niso aktivni v ZSMS; spomnite se, da ste bili v sedmem razredu sprejeti iz pionirjev v mladince in dobili nove dolžnosti in pravice, česar pa se ne zaveda večina mladincev v naši občini.
Mladinci, ki mislite, da ste aktivni že s tem, da zastopate svojo osnovno organizacijo ZSMS na tekmovanju za pokal OK ZSMS, se motite. Motite se, če mislite, da je zabava edina aktivnost mladinske organizacije. Se kdaj vprašate, kdo organizira vse te prireditve, na katerih se zabavate na račun aktivnih mladincev, ki so pred tekmovanjem ali kulturno prireditvijo poskrbeli za sredstva in organizacijo, da so se potem njihovi neaktivni prijatelji nemoteno zabavali, ne da bi jih zanimalo, s kakšnim trudom je bila pripravljena prireditev. Manj truda in več sredstev za delovanje, bi si mladinska organizacija pridobila s povečanjem števila aktivnih mladincev, ki bi razbremenili peščico.
Upam, da bo ta članek nekoliko vplival na zavest mladincev, ki imajo samo člansko izkaznico in jim je le-ta edina zveza z ZSMS. D. G.
23. novembra sem v centru Kamnika zgubila širok poročni prstan iz rumenega zlata. Najditelja prosim, da mi ga proti nagradi vme. Koželj Angela, Križ 50, tel. 841-106.
Primer »Groharjeva ulica«
V zvezi z zadnjim člankom v Kamniškem občanu z dne 26.11.1984 pod naslovom Primer »Groharjeva ulica«, ki se nanaša na problematiko ogrevanja te soseske in na »označitev krivcev« za takšno stanje, Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG p. o. Kamnik seznanja občane s stališči družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije, ki jih je zavzel v zvezi s tem. Iz teh stališč izhaja, da problem ogrevanja te soseske le ni takšen in da za to le ni odgovorna delovna organizacija SKG Kamnik, kot si to vztrajno prizadeva prikazati, tokrat s celim imenom in priimkom označeni avtor, ampak da je organizacija ogrevanja prvenstvena dolžnost in odgovornost skupnosti stanovalcev samih.
Z dobesedno objavo stališč družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije delovna organizacija SKG tudi zaključuje polemiko glede ogrevanja Groharjeve ulice s priporočilom, da si skupnosti stanovalcev te soseske organizirajo ogrevanje v obliki, kot predlaga družbeni pravobranilec samoupravljanja SR Slovenije, to je z organizacijo ogrevanja preko kurilnih odborov v lastni režiji oziroma s sklenitvijo pogodbe i ustrezno - »ustreznejšo kot je SKG« - delovno organizacijo.
V zvezi s problematiko organizacije ogrevanja stanovanj v vaši skupnosti stanovalcev smo pribavili pojasnila predsednice Skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti Kamnik in zastopnika »SKG Kamnik« ter vam po proučitvi celotne problematike posredujemo naslednje mnenje:
Skupnosti stanovalcev, ki gospodarijo s stanovanjskimi hišami in stanovanji v družbeni lastnini ter v sklop katerega spada tudi razpolaganje s sredstvi za ogrevanje stanovanj si zagotavljajo organizacijo ogrevanja stanovanj preko
kurilnih odborov oziroma s sklepanjem pogodb z organizacijami združenega dela, ki opravljajo take dejavnosti. Vaša skupnost je dosedaj sklepala pogodbe s »SKG Kamnik« kot izvajalcem. Glede na to, da gre v vašem primeru za pogodbeni odnos in glede na to, da imate možnost organizacije ogrevanja izvajati v lastni režiji (z ustanovitvijo kurilnega odbora) menimo, da niste vezani na ponudbo SKG Kamnik, v kolikor ne sprejemate določil pogodbe oziroma vkoli-kor ne dosežete soglasja o posameznih pogodbenih obveznostih.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja SR Slovenije je bil seznanjen, da je bila DO SKG Kamnik pripravljena vnesti v pogodbo vaše predloge, razen določila o odločanju skupnosti stanovalcev pri oblikovanju in sprejemanju planskih akontacijskih cen, katerih odločanje je v pristojnosti SKG Kamnik. Cene storitev, ki jih opravlja SKG Kamnik potrjuje samoupravna stanovanjska skupnost, vsled česar bi bilo takšno določilo tudi nesmiselno. Skupnosti stanovalcev lahko uresničujejo svoje pravice in dolžnosti pri gospodarjenju s stanovanji preko svojih delegatov v samoupravni stanovanjski skupnosti.
Ker je vaša problematika kakršno ste nam posredovali neposredno povezana tudi z izterjavo individualnih stroškov za ogrevanje stanovanj, vas moramo opozoriti na določilo 51. člena zakona o stanovanjskem gospodarstvu, v skladu s katerim ima skupnost stanovalcev možnost zahtevati od stanodajalca, da odpove stanovanjsko razmerje imetniku stanovanjske pravice, ki tri mesece zapored oz. tri mesece v zadnjih dveh letih nc plača stroške ogrevanja.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja SR Slovenije: LUDVIK GOLOB
Zavajanje občanov
Kamniški občan ni prostor, kjer naj bi posamezniki medsebojno obračunavali osebne stvari. Občani so v takem primeru opazovalci, ki ne vedo, komu naj verjamejo. Tistim, ki poznajo poslovanje SKG, bo malo lažje, posebno, če so prebrali napake in opravičila v zadnjem Kamniškem občanu.
SKG v članku pojasnjuje, da doslej nisem glede intenzivnosti ogrevanja stanovanja nikoli dala ustnih ali pisnih pripomb. SGK se s to trditvijo smeši, saj stanujem v Groharjevi ulici št. 8, torej nisem problematična le jaz, temveč 54 družin v omenjenem bloku in celotna soseska, o čemer ste lahko mnogo prebrali. Če se ne bi pritožila, gotovo ne bi na lastno pobudo prišli predstavniki izvajalca »Zarje« ha ogled in kontrolo temperature v stanovanjskem prostoru. Nasprotujoča je tudi njihova trditev, da se mora lastnik stanovanja obrniti na izvajalca, SKG-ju pa mora poravnati celotne stroške.
Glede pogodbe za ogrevanje lokala, za katero trdijo, da so mi jo pravočasno dostavili v podpis, pojasnjujem, da jo žal do danes Še nisem prejela. Prejela je ni tudi lastnica sosednjega lokala, ki so ji jo poslali Jele na njeno zahtevo.
Med dolžniki centralnega ogrevanja so najprej napisali, da dolgujem 58.000 din, dne 12. 11. 84 navajajo le dolg 34.364 din in da sem poravnala 8.554 din. Sprašujem se, kdo je poravnal 15.082 din. Ali pa imajo v SKG tako zmešnjavo, da s številkami enostavno manipulirajo. Dne 29. 10. 84 so mi poslali dopis, da mi bodo v lokalu radiatorje zaplombirali, kar so tudi storili. Naknadno so mi poslali dopis, s katerim me vabijo na razgovor glede problematike centralnega ogrevanja. Razgovora se nisem udeležila, ker sem medtem uredila cenejše in varnejše ogrevanje lokala. Želim le seznaniti vse občane, da je radiatorje mogoče zaplombirali, (kar so storili pri meni).
Iz članka v Kamniškem občanu je vsakomur jasno, da gre za osebni obračun z menoj, zato bi bilo prav, da se pisec podpiše i imenom in priimkom, ne pa pod kratico SKG, saj noben kolektiv v naši socialistični, samoupravni in demokratični družbi ne obračunava tako ozko osebno. Trenutno mi tako enostransko in neresnično pisanje škoduje, madež pa bo izbrisan, ko bom vse občane obvestila o dokončnem razpletu pred sodiščem.
OLGA SITAR
Uredniški odbor je na svoji zadnji seji sklenil, da s tokratnimi prispevki o primeru »Groharjeva ulica« zaključuje objavljanje polemik o ogrevanju v Groharjevi ulici - izjema naj bi bila le morebitna nova dejstva in ugotovitve, ki bi spore med stanovalci Groharjeve in SKG osvetlila oziroma rešila.
Iz razprav o praznovanju dneva mladosti
Razprave o praznovanju dneva mladosti potekajo v mladinski organizaciji praktično vsako leto po zaključni prireditvi, še posebno pa so se razplamtele po objavi prvega scenarija za letošnjo prireditev. Z odprtjem javne razprave, ta se prav v tem obdobju zaključuje, je bilo iznešenih vrsto pripomb in predlogov, ki potrjujejo, da značaj manifestacije proslavljanja in obeleževanja dneva in štafete mladosti ni več primeren času in dejanskim družbenim potrebam. Kljub ogromnim sredstvom, pa naj si bo za zaključno prireditev ali za prireditev po celi Jugoslaviji, ki jih organizirajo mladi, le-ta prav gotovo, tudi po besedah marsikaterega mladinca, nimajo želenega mobilizacijskega značaja in ne dosegajo pravega učinka.
In kakšna mnenja so se porajala v javni razpravi do štafete mladosti in centralne prireditve ob 25. maju v Beogradu? OK ZSMS Kamnik še ni strnila razprave, toda prav gotovo ne bo narobe, če omenim nekaj razmišljanj, ki so bila izrečena v zadnjem obdobju v marsikateri sredini.
V razpravah do vprašanja štafete mladosti so razmišljanja, da mora ta obstati, saj še vedno predstavlja simbol mladih, na vsak način pa mora več časa biti prisotna med mladimi. Spremljajoče prireditve bi morale biti manj prazničnega in bolj delavnega značaja; torej dolgi govori in svečane prireditve med mladimi niso priljubljene, prireditve naj bodo čim cenejše, ob štafeti ni potrebno tolikšnega spremstva, kar naj bi bil tudi eden od vzrokov odtujevanja štafete od mladih. Štafeto naj bi nosilo čim več mladih, obiskala naj bi čim več osnovnih organizacij ZSMS.
Tudi idejo, da se bi štafetna palica razdelila na osem delov, od katerih je vsak del samostojna štafetna palica, je potrebna razmisleka. Vsaka republika in avtonomna pokrajina bi imela svojo štafeto, tako bi lahko dlje ostala med mladimi, vse te štafete pa naj bi se na zaključni prireditvi meseca mladosti združile v eno samo, celovito, ki naj bi se predala predsedniku ZSMJ, toda ne na svečani loži, temveč med mladimi.
Dokaj različna so razmišljanja tudi do centralne prireditve, ki je vsako leto na štadionu JNA v Beogradu. Segajo vse od ukinitve te prireditve (upoštevajoč težak ekonomski položaj, program gospodarske stabilizacije), ohranitve sedanjih zasnov, pa do spremembe koncepta. Ta razmišljanja lahko strnimo v naslednje predloge in sicer, v primeru da bi se centralna prireditev še v nadalje organizirala na istem prostoru kot so sedaj, naj bi potekala na večih odrih, kjer naj bi se vršil nekakšen prikaz ustvarjalnosti mladih, oziroma da preraste v razna delovna srečanja mladih. Ob tem naj se organizira vsakoletna javna tribuna o položaju mladih. Nadaljnja razmišljanja so usmerjena v to, da bi bila prireditev višek športnih, kulturnih, delovnih in drugih tekmovanj vseh struktur mlade generacije ali da bi se skrčila le na manjšo slovesnost ob predaji štafete mladosti. Več razmišljanj je usmerjenih v to, da se centralna prireditev organizira vsako leto v drugem kraju in drugi republiki in avtonomni pokrajini.
Ob vseh teh razmišljanjih in predlogih pa menim, da ne smemo iti mimo praznovanja dneva mladosti in sprejema šta-.fete v svoji sredini, kjer prav tako ugotavljamo potrebo po spremembah kot na primer, da k sodelovanju pritegnemo vse krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, šole in društa, da bi občinske konference postale organizator raznih tekmovanj, delovnih srečanj, da bi prikazale oz. omogočile prikazati ustvarjalnost mladih v smislu razstav, razgovorov, predstav in da bi prireditve in srečanja potekala ob sobotah in nedeljah, da bi mladi čim manj izostajali od svojega vsakodnevnega dela.
Torej zbranih je več mnenj in predlogov, na nas pa je sedaj naloga, da jih poskušamo strniti in dopolniti ter v čim večji meri tudi realizirati, če hočemo, da vloženo delo ne bo ostalo le na papirju.
B. H.
Ilegalec
29. november, dan republike, dan praznovanja rojstnega dne naše domovine, hkrati pa je to tudi dan, ko se po kamniških ulicah odvija taborniška akcija ILEGALEC. Tedaj se preselimo iz sedanjosti v čas, ko je v naših mestih imela pomembno vlogo ilegalna služba pogumnih fantov in deklet, ki so se upirali okupatorju s tem, da so držali zvezo med mestom in gozdom, kjer so se bili partizani, raznašali letake, rušili sovražne objekte ... Tako nosi skupina med taborniki skrit listek z napisom Ilegalec. Le-ti taborniki-ilegalci se razkropijo po mestu in za seboj puščajo sledi, mečejo letake, razobesijo zastavo na zidovih Malega gradu, razstrelijo pošto (poči le petarda) ... Naloga vseh ostalih tabornikov v akciji jc, da odkrijejo tiste, ki nosijo skrit listek »ilegalec«.
Ilegalci so skrivnostne osebe. Nihče, razen vodstva akcije, ne ve, kdo so ilegalci, tudi sami ilegalci med seboj ne vedo drug za drugega. Tako je prav zanimivo stopati v času akcije skozi mesto.
ko se naenkrat mimo tebe zapodi gneča tabornikov, ki hitijo za osumljenim. Vsakdo med njimi misli: »On je zagotovo ilegalec, saj je pred nami spustil letake. Hitro za njim, da nam ne uide!« Čeprav ga morda ujamejo, ni nujno, da ilegalca tudi odkrijejo. Vsak ilegalec ima svoj listek presneto dobro skrit, tako da včasih koga slečejo prav do spodnje majice, listek pa še vedno tiči na skrivnem mestu nekje za šivi pod ovratnikom ali kje drugje.
Ko mineva ura, se akcija konča, bodisi z zmago ilegalcev bodisi z zmago iskalcev, odvisno od tega, koliko ilegalcev je bilo odkritih.
Ob koncu akcije se ilegalci odkrijejo. Tedaj spoznaš, kdo vse se je pretvarjal, da nosi listeK oziroma spoznaš ilegalca, za katerega ti sploh ni bilo mar. Je pač dobro opravljal svojo nalogo. Najbolj zanimivo in napeto je tedaj, ko vsak od neodkritih ilegalcev, razkrije, kje je nosil skrit listek. Tedaj ugotoviš, da si ga ravno tam neštetokrat pregledal, pa vendar si bil slep in površen.
DARJA OBG Kamnik
Pouk v dveh izmenah — težave na vsakem koraku
Na obeh največjih kamniških osnovnih šolah ima večina učencev pouk v dveh izmenah in to prinaša s seboj mnoge težave. Veliko učiteljev uči v obeh izmenah, zato je težko najti primeren čas in prostor za dopolnilni pouk, dodatni pouk in za različne interesne dejavnosti.
Zaradi šestih popoldanskih ur se mnogi učenci ne morejo pridružiti krožkoni, ki začnejo z delom prej. Prav tako je nemogoče interesne dejavnosti prestavljati na kasnejši čas, saj pozna ura ne bi ustrezala učencem iz nižjih razredov.
Upoštevati je treba tudi interesne dejavnosti zunaj šole. Mnogo učencev je včlanjenih v
različne športne klube in to je poseben problem, če vemo, da se treningi v telovadnici pri zdravstvenem domu začnejo že ob štirih popoldne. To je za »popol-dance« prezgodaj.
Seveda so še drugi problemi. Mnogo učencev ima do doma kar precejšen kos poti in prihajajo domov v trdi temi. Šeste ure ponavadi niso prida, saj so učenci že utrujeni in naveličani. Edina rešitev je najbrž dograditev osemletke na Duplici, saj sten na obeh osemletkah najbrž ne bo mogoče širiti. Kako dolgo bomo še čakali?
NATAŠA PALMA, novinarski krožek, OŠ Frana Albrehta, Kamnik
Računalniški krožek
Hišni računalniki so končno našli pot tudi v naše šole. Čeprav so dragi inje pot do kvalitetnega računalnika dolga in zapletena, tudi na naši šoli deluje računalniški krožek.
Delo usmerja in vodi Miloš Mele, strokovnjak na tem področju. Izvedela sem, da so dali pobudo za krožek učenci sami. Ker šola nima računalnika, učenci prinesejo svoje, vendar pa imajo velike težave s televizorji in ustreznim prostorom za nemoteno delo.
Kaj pravijo o krožku učenci?
Povedali, so da jih delo z računalniki veseli. Učijo se programirati, mlajši učenci pa bi se najraje ukvarjali z igricami, zato se s starejšimi vrstniki včasih grdo gledajo.
Povedali so tudi, da se z mentorjem dobro razumejo, saj jih mnogo nauči.
Tako, tudi mi smo zakorakali v svet računalnikov.
RIANNA KALČIČ novinarski krožek, OŠ Frana Albrehta, Kamnik
Naravoslovni dan
Oni dan so petošolci odkorakali v Volčji potok na delo. Imeli so namreč naravoslovni dan.
Kasneje sva jih v avli pocukali za rokav in povprašali, kako in kaj.
Rekli so, da je bilo zelo veselo, ker tisti dan ni bilo pouka. Seveda naju je zanimalo, kaj so pravzaprav delali.
»Uf,« so rekli, »vse mogoče. Nekateri so merili temperaturo nad in pod zemljo, drugi so pulili repo in obirali jabolka, nekaj pa jih je risalo skico terena.«
Povedali so, da so bili nekateri tako utrujeni, da so se komaj privlekli domov. Seveda le tisti, ki niso vajeni takega dela. Na vprašanje, čemu sploh služi naravoslovni dan, so skoraj v en glas zatrdili, da temu, da vsem pokažejo, da znajo delati. Najbrž temu ni čisto tako, pa vendar so se marsičesa naučili.
NATAŠA ŠIMUNOVIČ, MARTINA ROJC, novinarski krožek, OŠ Frana Albrehta, Kamnik
ABC Pomurka TP »Kočna« Kamnik
Kamnik, Ekslerjeva 8
Delovna skupnost skupnih služb
na podlagi sklepa komisije za medsebojna delovna
razmerja
objavlja
dela in naloge
snažilke
za opravljanje teh del in nalog se zahteva:
- osnovna šola
- 30 dni delovni!) izkušenj
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev vložite v 8 dneh od dneva objave na naslov: ABC POMURKA TP »KOČNA« KAMNIK, Kamnik, Ekslerjeva 8.
16. srečanje slovenskih pionirjev - dopisnikov
Avtobus pelje proti Ljubljani, moje misli pa so še vedno v Novem mestu, kjer sem preživela nepozabne dni na 16. srečanju slovenskih pionirjev dopisnikov iz 39 slovenskih občin, švicarskega Basla in italijanske Gorice. Razdeljeni smo bili v skupine, ki so jih vodili naši malo starejši vrstniki. Razkazovali so nam lepo, mehko, prijazno dolenjsko pokrajino, posebno njeno središče. Novo mesto, ki se je kot ptica ugnezdila ob temni, a mirni Krki, je že nekdaj vabilo v svoje zavetje. Dragotin Kette, Janez Trdina, Simon Jenko, Oton Župančič, Miran Jarc, Ivan Tavčar, Valentin Vodnik, Marko Pohlin, Josip Vandot, Primičeva Julija, Vladimir La-mut in drugi. Še topleje mi je postalo pri srcu, ko sem slišala vodnico naštevati znane imena, topleje kot gostu dolenjske prestolnice.
Čeprav le z bežnim ogledom Frančiškanske knjižnice, Kapit-Ija - starega mestnega jedra, spomenikov Talec in Pesem svobode, pa rojstne hiše Marjana Kozinc in pisateljice like Vašte, mi je Novo mesto postalo domače, prijazno; še bom prišla sem.
Zanimivo je bilo obiskati tudi delovne organizacije kot IMV, Krka, Labod, Pionir, Novoteks, uredništvo Dela, Dolenjskega li-
sta, Valja in Tiskarne Novo mesto, se pogovarjati z delavci in spoznati njihovo delo. Nepozabni vtisi in premalo časa, tako da smo se z gostitelji videli le v večernih urah že utrujeni za daljši pogovor.
V Domu JLA smo se pogovarjali z novinarjema Slavkom
Frasom in Sergejem Vošnjakom; izvedeli smo, da sta dolgoletna novinarja, z veliko izkušnjami, da letos praznujemo 40. obletnico Društva novinarjev Slovenije. Po pogovoru smo si ogledali raz-
stavo šolskih glasil, jih primerjali med seboj, posebno pa z našim Prvim klasjem. Pionirji dopisniki smo pripravili tudi svoje glasilo Mladi dopisnik, kjer smo z besedo in sliko pripovedovali o vtisih na srečanju, o doživetjih z dolenjskimi ljudmi.
Zadnji dna srečanja smo si ogledali novo celodnevno šolo v Dolenjskih Toplicah in Kočevski rog. Tone Štampohar nam je v skrivnostnem gozdu med barakami razlagal o partizanski bolnišnici. V imenu republiškega odbora ZZB NOV Slovenije nas je pozdravila prvoborka Dragica Rome in nam toplo naročala, naj mladi spoštujemo in varujemo svobodo, saj jc zahtevala toliko smrti.
Dež nas je pregnal v zavetje strehe Lukovega doma, kjer je Zarja Kolišcvska, predsednica komisije za ocenjevanje šolskih glasil, podelila priznanja. Komisija je pregledala 279 šolskih glasil iz 177 slovenskih šol in šol iz zamejstva in sklenila, da so v letošnjem letu najboljša glasila Prvo klasje iz OS Komenda-Mo-ste. Odmevi izpod Krvavca iz OŠ Davorin Jenko iz Ccrkelj, Varda iz OŠ Istrski odred iz Grašišča, Giordi di scuola iz OŠ Dante Alighieri S, Črni murni, glasilo pionirskega odreda Zavoda za usposabljanje Janez Leveč iz Ljubljane.
Za likovno ureditev so bila nagrajena glasila Brstje iz OŠ Lucijan Seljak iz Kranja, Rast ob Paki iz Oš Veljko Vlahovič iz Titovega Velenja, glasilo slovenskega dijaškega doma Simon Gregorčič iz Stare Gorice, Mladi odmevi iz OŠ Borcev Lackovega odreda Brezno-Podvelka in Črno zlato iz OŠ Trbovlje.
Posebne nagrade je komisija namenila tudi tematskim številkam. Prejela so jih glasila: Pod borovci iz OŠ Vladimir Nazor iz Bovca, Javorov list iz OŠ Col, Istrske ljudske pesmi iz OŠ Istrski odred iz Grašišča, Trate iz OŠ Cvetko Golar iz Škofje Loke in Kvak kvak iz COŠ Stranice.
Nagrajena glasila so vsebinsko bogata, zajemajo različne oblike literarnega, novinarskega in likovnega izražanja. Zrcalijo posebno skrb za jezik... nasploh so ogledalo trdega dela članov literarnih, novinarskih in likovnih krožkov ter njihovih skrbnih mentorjev.
Nas je nagrada zelo razveselila in nas spodbudila k delu. Poslovili smo se od Lukovega doma in tišine gozdov in dežne kapljice so zalivale obljube, da si bomo prijatelji pisali in da še dolgo ne bomo pozabili letošnjega sreča-naj pionirjev dopisnikov.
Andreja Kern, Vlasta Štcbe, 8. a OŠ Komenda-Moste
Kakšen bo dedek Mraz
Vsako leto se zberejo otroci od prvega pa najmanj do sedmega leta starosti in čakajo na darila dedka Mraza. Pričakujejo ga v velikih kino dvoranah, v šolah, vrtcih, gasilskih domovih. Eni ob risanih filmih, drugi ob lutkah, tretji ob posebej pripravljenih igricah za otroke. Nekateri so zadovoljni le zradi darila, drugi tudi zaradi igrice, ki jih je pritegnila in navdušila. Različen program sproži različne reakcije pri otrocih. Zakaj takšne razlike ob p«»doživljanju risanih filmov (tu mislim.na ozko izbiro, ki skoraj ne pozna drugega kot serijo risank »Tom and Jerry«) in igranih igric?
Zakaj so otroci igrice bolje zapomnijo?
Zakaj ura risanih filmov vpliva na predšolskega otroka bolj negativno kot pozitivno?
Za kaj se torej odločiti v imenu predšolskega otroka: za risani film ali igrico in kakšne dejavnike upoštevati ob tej odločitvi?
Odgovore na ta vprašanja lahko dobimo le, če izhajamo iz pravega konca. Izhodišče je otrok sam s posebnostmi svojega čustvovanja, zaznavanja, mišljenja, ne pa odrasli in njihove želje.
Predšolski otrok je izrazito čustveno bitje, saj so čustva najmočnejši dejavnik v njegovi duševnosti. Čim mlajši je, tem bolj lahko to opazimo in tem bolj moramo to upoštevati pri celotni vzgoji otroka. Vemo, da celotna vzgoja zajema vse sestavine vzgoje: telesni, intelektualni, socialni, moralni, čustveni in estetski razvoj in da v določenem obdobju ena sestavina prevladuje. V predšolskem obdobju je osrednja vzgojna naloga otrokov čustveno-socialni razvoj in od njega so odvisne vse ostale komponente.
Toda, v kakšni smeri je treba razvijati Otrokova čustva? Vsekakor v smeri prijetnih, pozitivnih čustev. Če otrok zapusti dvorano s prijetnimi čustvi, potem je zadovoljen, vesel, poln optimizma, počuti se varnega. Ob dobro zasnovani in odigrani igrici ni težko opaziti teh čustev, saj jih otrok ne skriva. Že ob igri sodeluje, se smeje, včasih ga je morda tudi malo strah za usodo glavnega junaka, vendar si kmalu lahko oddahne. Izjema so zelo majhni otroci, ki jih starši včasih pripeljejo na igro. Ti ne zdržijo niti dvajset minut mirnega
sedenja, ne morejo slediti igri, njeni vsebini in ideji.
Kaj pa ob ogledu risank »Tom and Jerry«, kjer se predšolski otrok celo uro trese od strahu zdaj za Toma zdaj za Jerrva -odvisno, kdo je v nesrečnejšem položaju? Otrok ob množici pretepov, treskanja, loputanja, dr-venju večkrat razvija negativna čustva, ki so tudi zanj neprijetna. Po daljšem gledanju in brez predhodnega pogovora s starši o namenu in pomenu risank, se lahko pojavijo: jeza, potrtost, okrutnost, ljubosumje, občutek ogroženosti, itd.
Za ilustracijo naj navedem naslednji primer:
Petleten deček predlaga svoji mlajši sestrici, da se gresta igrico »mačka in miška«; deček lovi sestrico po stanovanju, jo ščipa, vleče za lase in vpije: »Jaz sem močnejši in večji kot ti, najmočnejši muc, ki sovraži miši...«
Vsak najhen otrok že nosi v sebi potrebno po samouveljav-ljanju. Sanja o bodočem življenju in kako bo postal mogočen in vpliven. Takšna potreba ni nič negativnega, je pač popolnoma človeška lastnost, ki pa jo je treba pravilno usmeriti. Pri tem dobimo še en argument proti takim zvrstem risank za najmlajše. Otrok se identificira s Tomom, ker je velik in močan. Če se starši ob ogledu risank ne pogovorijo z otrokom, bo po Tomu prevzel tudi način doseganja uspeha, kar čez čas privede do agresivnosti, preko katere se uveljavlja otrokova egocentrična usmerjenost. Ravno proti temu pa se bori vzgoja predšolskega otroka in skuša socializirati in
privzgojiti družbeno sprejemljive načine za dosego ciljev.
Včasih si lahko otrok ob prihodu dedka Mraza ogleda tudi »Sneguljčico« ali »Pepelko« in podobne filme, ki ne vsebujejo toliko elementov za vzbujanje agresivnosti. Ali imajo ti takšno vrednost kot igralca? Mislim, da
ne.
Čeprav je otrok izredno prožen, kar se kaže v veliki dostopnosti za vtise iz okolja, po katerih se razvija, pa je ta prožnost še večja ob neposrednem stiku otroka z igralci, ki ga lahko ves čas spremljajo in se vključujejo v igro. S tem dosežejo veliko večjo aktivnost otrok, dogodek pa mu bo še dolgo časa ostal v spominu.
Predšolski otrok je tudi zelo sugestibilen, prevzema tuja stališča in mnenja brez kritične presoje. Nima še razvite zavesti in znanja in se slepo podreja volji in sugestiji. Ta lastnost kaže, da
je odvisno od izbire odraslih, kaj bodo otroci gledali. Pri tej izbiri je treba upoštevati otrokovo starost in pa seveda umetniško in idejnovzgojno kvaliteto predstave. Tudi nekateri risani filmi so umetniško dovršeni in imajo idejno vzgojno kvaliteto, vendar so tisti, ki izbirajo program ob takih trenutkih izredno ozko usmerjeni. Res pa je, da tudi nimajo na voljo pestrejšega programa. To je drugače kot pri igricah, kjer vsako leto nastajajo nove.
Velika prednost igric so ravno nove dogodivščine, nove osebe, ki otroka še bolj pritegnejo. Risanke, ki jih je otrok že velikokrat videl, ali jih pozna iz knjig, nikoli v takšni meri ne aktivirajo otroka kot sveža igrica ali stara v novi preobleki.
Razlika je tudi v možnostih za ogled med letom.
Z risanimi filmi se otroci seznanjajo skoraj vsak dan pred televizorjem, za ogled igrice pa imajo dosti manj možnosti in še takrat, ko je imajo, jih starši prikrajšajo za doživetja posebne vrste, ki oblikujejo otrokovo osebnost.
Tu je le nekaj argumentov, ki zahtevajo trezen premislek ob izbiri programa za 'dedka Mraza. Zakaj si ne bi vzeli več časa, začeli o tem že prej razmišljati in ne zadnje trenutke?
Otroci bi vam bili zelo hvaležni, če bi se vsaj enkrat pošteno ozrli v njihov svet. Tudi nekateri starši so se naveličali gledati vedno iste risanke, želijo še kaj drugega za svoje malčke. Vendar je le želja premalo, treba je kaj ukremti. j^osana KJeindienst
Obiskali smo vasico Okroglo
Vsako leto v mesecu novembra kamniški taborniki organiziramo pohod na Okroglo. Majhna vasica, ki se skriva za obronki kamniškega gričevja nad Stahovico, šteje le dve domačiji. V prijaznih hišah na vrhu griža, kamor se upre prijetno jesensko planinsko sonce, živi med dragimi vaicanka, ki nosi v sebi spomine na tragedijo vasi Okroglo medNOB.
V času fašističnega nasilja in zatiranja našega naroda je vasica Okroglo in z njo vsi vaščani ostala zvesta domovini. Tako so
bili domačini povezani s partizani, jim nudili toplo zavetje in hrano v skrivnih kleteh svojih hiš. Toda vez med partizani in vaščani je kmalu prišla na okupatorjeva ušesa in tako je okupator v popolni številčni premoči nekega večera iznenada napadel vasico Okroglo. Enemu izmed partizanov je uspelo pobegniti, ostali pa so obležali pod sovražnikovimi puškami. Sovražnik se je maščeval, zažgal vasico, domačine pa odgnal v taborišče v Nemčijo.
Preteklo je mnogo krvi, ko je naposled posijalo svetlo sonce, sonce svobode. Preživeli taboriščniki iz vasice Okroglo s^se rešili fašističnih okov in se vrnili na domačo zemljo. Hiše, pogorele do tal, so ponovno zaživele. V spomin na tragične dni v času vojne danes stoji v vasici spomenik. Taborniki se vsako leto zberemo ob tem spomeniku ter s prižigom svečke in s kratkim kulturnim programom počastimo spomin na čas NOB in žrtve, ki so padle za našo svobodo.
Prigode na kamničanu
Večkrat smo že brali v Kamniškem občanu o muhavosti vlakovnega prevoza v Ljubljano. Da je nujna večja angažiranost in avtoriteta železniškega osebja, dodajmo naslednji primer, ki naj bi prikazal problem oddelkov ka-dilci-nekadilci na kamniškem zelencu in morda pripomogel k hitrejši rešitvi.
V sivem meglenem jutru je odpeljal naš slavni, tokrat zakurjeni zelenec ob šesti uri proti Ljubljani. Ker se vedno vozim v oddelku za nekadilce (čeprav sem kadilec; če sem nekoliko bolan kot tokrat, pa tega sploh ne prenesem), sem se prepričal o pravilnem napisu nad vrati in se ob oknu sede prepustil enournemu dremežu. Za nakup časopisa je v naglici zmanjkalo časa.
Daljši postanek v Domžalah me je toliko zdramil, da sem opazil v že precej nabitem prostoru pravkar prisedlega potnika, da kadi cigareto. Stresel sem z glavo, da bi se prepričal, da ne sanjam, ko zagledam še drugega, ki se na to pripravlja hladnokrvno in z vsem potrebnim obredom.
Očitno sta znanca in sta zato malo bolj pogumna.
»Prosim, da ne bi kadili, ker je tu oddelek za nekadilce,« se obrnem nanju, zlasti na drugega, v upanju, da še m prepozno. Drugi sopotniki - večinoma nekadilci - me osuplo gledajo, češ, kaj si upam. Nekateri mi prikimavajo, drugi čakajo na razplet, saj vedo: začela se je še ena od bitk v vojni med strastnimi kadilci in zagrizenimi antinikotinarji. Nič takšnega si nisem želel, pomoči nisem mogel pričakovati od drugih razen od kolega Braneta in tudi po naravi sem bolj miroljuben.
»Zakaj so pa pepelniki, če ne za kadilce?« odvrne eden.
»Pepelniki so po celem vagonu.« nadaljujem, »napis nad vrati pa govori proti kajenju.«
»Kadil bom, pa če je vam prav ali ne!« In že vdihne globok dim iz pravkar prižgane cigarete in si misli: »Sedaj bi pa že rad mir.«
»Meni ni prav, pa tudi večini sopotnikov ravno ne prija,« vztrajam in dobim pričakovani: »To je pa vaš problem.«
Z mnenjem večine ju moram pritisniti. Razumela bosta, saj
Proslava
29. novembra na Križu
Kol vsako leto, smo tudi letos dan republike na Križu proslavili v dvorani gasilskega doma. Tokrat se je prireditev /ačela ob uri. na dan pra/nika. Najprej je mešani pevski /bor iz Most zapel himno in spet smo ugotovili, da nam je čisto všeč, čeprav se nekaterim zdi zastarela.
Tovariš Ogorevc je v kratkem govoru orisal današnjo ekonomsko krizo v Jugoslaviji, potožil je po duhu, ki je naše ljudi vodil v osvobodilnem boju. O NOB so se vrstile tudi recitacije križkili osnovnošolcev, ki so tudi zaigrali kratko igrico iz partizanskega življenja. Predstavi sc je poznalo pedagoško vodstvo - letos se je s pripravami ukvarjala tovarišica Ogorevčeva. Verjetno je njena zasluga tudi sodelovanje pevskega zbora iz Most. ki je po recitalu zaradi navdušenja publike moral odpeti kar precejšen del svojega repertoarja.
M. T.
Prizor iz igrice
Zveza sindikatov Slovenije Občinski svet Kamnik Komisija za športno rekreacijo in oddih
VABI
vse delovne ljudi in občane na ZAKLJUČEK SINDIKALNIH ŠPORTNIH IGER - IGRE BREZ MEJA - V LETU 1984.
Zaključek SŠI '84 bo v soboto, 15. decembra 1984, v Srednješolskem centru Rudolfa Maistra Kamnik s pričetkom ob 18. uri.
Po zaključku IGER BREZ MEJA bo zabavni večer. Vljudno vabljeni!
PREDSEDNIK komisije za športno
rekreacijo in oddih: Miroslav VRHOVNIK
V priljubljeni
TV oddaji »Naša srečanja«
so zmagali Kamničani. Omizje oziroma vsi sodelujoči so se soglasno odločili, da prvo nagrado oziroma darilni bon za nakup knjig pri Mladinski knjigi, v vrednosti 150.000 din poklonijo Kamniški knjižnici za nakup knjig za mlade bralce. Tovarišu Antonu Ipavicu, predsedniku SO Kamnik in vsem sodelujočim v oddaji se za darilo v imenu mladih bralcev najlepše zahvaljujemo.
KULTURNI CENTER KAMNIK DE KNJIŽNICA
zgledata urejena, kulturna. Naj se zavesta, da izvajata nasilje nad soljudmi. Morda mi bo tudi kdo od le-teh pritegnil. Toda ne, na žalost ne, čeprav so nekateri začeli pokašljevati. V kratkem premoru si nabiram novih moči, čeprav mije že rahlo žal, da sem se spustil v debato.
Kadilca se sicer počutita nekoliko nelagodno, cigareti skušata skriti čimbolj v dlani, z vse krajšimi dimi dokazujeta, da postajata živčna, a odnehata ne. Toda po mojem bi morala. Vsi argumenti govore za to: gneča na vlaku, proseči pogledi potnikov, večinoma mladih, in ne nazadnje tudi glasno izražena prošnja.
Jaz pa postajam vse bolj aroganten.
»Če se vsak ozira le na svoje probleme, lahko postane zelo težko za vse,« se spomnim razmišljanj, ki smo jih že imeli kolegi o omejenosti pojma svobode v sodobni družbi.
»No kaj,« nasede eden od kadilcev. Brane začne solidarizirati z menoj in na glas razmišlja.
»Ja, če naj mene ne moti vaše kajenje, vas ne sme motiti npr. moje bruhanje, saj imam vrečko s seboj. To je isto. In ne sme vas motiti, če spustim še kakšne vonjave, to je za mene spet isto kot kajenje.«
»Pa še škodljivo ni,« hitro dodam.
»Za to tudi pepelnika ni treba,« pritegne neki opogumljeni sopotnik.
Pisano nas pogledata, strast po cigareti ju je minila. Kljubovalno otresala pepel po tleh in nenadoma eden izbruhne: »Zdaj imam pa dosti,« Tak'le me že ne bodo za...«. Ogorek vrže na tla in ga sunkovito pohodi. Na naslednji postaji izstopi, drugi pa se vase zamišljen in brez besed z nami pripelje v Ljubljano.
Pred kratkim smo lahko brali v časopisju kratek zapis o začudenju, ko se je neka opozorjena kadilka v vlaku mirno odpovedala cigareti in užitek odložila za pol ure. Sam nad takšnimi reakcijami nisem več presenečen, saj so po izkušnjah sedaj že prej pravilo kot izjema. Tudi v dveh resničnih dogodkih, po katerih je prirejena zgornja zgodba, vidim vzrok spora bolj v nenatančni opredelitvi posameznih oddelkov na vlaku s strani železnice kot pa v izzivanju kadilcev in njihovi ve-hemenci do nekadilcev. Ne trdim, da sem ravnal pravilno, morda sem bil preveč nestrpen, neprijazen, celo nesramen, lahko bi se obrnil na sprevodnika itd.
Če ne bomo razmišljali toliko, kje imamo pravico kaditi, kje nam zakon dovoljuje to ali ono, ampak se bomo vprašali, ali s kajenjem ali s čim drugim ne motimo okolice, ali ne presedamo ali celo škodujemo sočloveku, bomo veliko storili za humanejše odnose v družbi.
B.
Republiška odličja ljubiteljem ptic
Društvo za varstvo in vzgojo ptic iz Kamnika je tudi letos sodelovalo na republiškem prvenstvu ptic.
Tokrat je bilo prvenstvo v Murski Soboti, od 23.-30. novembra. Nastopilo je 25 društev iz vse Slovenije s 163 tekmovalci, ki so skupaj prikazali kar 1384 ptic. V tej izredno močni konkurenci je nastopilo tudi 10 članov gojiteljev ptic iz Kamnika z 49 pticami, osvojili so štiri odličja.
Tako je Anton Turk osvojil zlato kolajno za kolekcijo sati-net kanarčkov ter srebrno kolajno s križancem lišček-kalin-ka. Miha Uršič je osvojil zlato odličje za najlepšega eksota, Drago Kovačič pa bronasto kolajno za kolekcijo satinet kanarčkov.
Dne 30. novembra je v Murski Soboti na redni letni skupščini Zveze društev za varstvo in vzgojo ptic SR Slovenije za-
Miha Uršič, novi član predsedstva Zveze društev za varstvo in vzgojo ptic Slovenije
stopala interese društva iz Kamnika tričlanska delegacija v sestavi Miha Uršič, Franc Mež-nar in Vlado Slatnar ml. Skupščina je bila tudi volilna. Drago Kovačič iz Kamnika je bil že tretjič soglasno izvoljen za sekretarja Zveze društev za var-
Drago Kovačič, sekretar Zveze društev za varstvo in vzgojo ptic Slovenije
stvo in vzgojo ptic Slovenije, Miha Uršič pa za člana predsedstva zveze. Tako je tokrat že drugi član kamniškega društva vključen v najožji krog vodstva organizacije, ki povezuje 30 društev iz vse Slovenije.
KODRA
Praznični ščebet v OŠ Frana Albrehta
Člani Društva za varstvo in vzgojo ptic Kamnik so tudi letos počastili praznik republike s sedaj že tradicionalno razstavo vseh vrst ptic v avli OŠ Frana Albrehta v Kamniku.
Kljub težavam pri najemu potrebnih razstavnih prostorov, v šoli »Toma Brejca« še vedno opravljajo obnovitveno-vzdržcvalna dela in torej razstava tu ni bila možna, sc je ob razumevanju prosvetnih delavcev obeh šol le našla rešitev. Za razstavo je velikodušno ponudil svoje prostore kolektiv OŠ Frana Albrehta. Člani društva so izrekli zahvalo obema kolektivoma, še posebno pa ravnateljema obeh šol, ki sta v roku nekaj dni odvozlala skoraj nerešljiv vozel.
Razstava, ki je trajala od 29. novembra do 2. decembra, je prikazala občanom Kamnika preko 200 ptic vseh vrst. Naj-številneje so bili zastopani barvni kanarčki, sledile so jim standardne papige in srednje papige. Tu so bile tudi razne eksotične ptice, razni križanci, čopasti kanarčki in tokrat prvič tudi kanarčki pevci oziroma ha-rški žlahtni vrvivci, kot jih v svojem žanru imenujejo gojite-lji ptic.
Najmlajše občane so, kakor vedno, tudi tokrat najbolj privlačile živahne in živopisane papige ter ljubki mah eksotični ptički kot japonski galebčki in avstralske zebrice. Prenekatera teh ptic je na razstavi menjala lastnika, saj je bilo večji del
razstavljenih ptic možno tudi kupiti.
Posebnost letošnje razstave so bile bele japonske prepelice in križanec med liščkom in ka-linko, ki je kljub izredno težki vzgoji tokrat že drugi tovrstni križancev Kamniku. Prvi, pred tremi leti, je bil last Antona Ažina, letos pa ga je vzgojil Anton Turk, ki je z njim na društvenem prvenstvu osvojil naslov šampiona in prehodni pokal. Žal tega križanca ni bilo na razstavnem panoju, saj je skupaj z ostalimi najlepšimi kamniškimi pticami nastopal na republiškem prvenstvu v Murski Soboti, na kamniški razstavi pa ga je zamenjaval križanec Antona Anžina.
Sicer pa je prav zaradi soča-
snosti republiškega prvenstva v Murski Soboti ostala razstava v Kamniku brez najlepših primerkov letošnje vzgoje, saj jc 10 članov tega društva nastopilo s svojimi pticami tudi tam.
K uspeli in zelo dobro obiskani razstavi ptic v Kamniku so prispevali tudi občani, druž-bcno-politične organizacije, delovne organizacije in obrtniki kamniške občine.
Vsi našteti, skupaj s šolami in Obrtnim združenjem Kamnik humano podprejo društvo v vsakem trenutku, koje to potrebno in jim gre vsa zahvala za tako sodelovanje v razmerah, ki so, z gospodarske plati, vse prej kot ugodne za tako skromna in humana društva.
DRAGO KOVAČIČ
Pomenek pred razstavo
Tesno, a prijetno
Kdorkoli obišče našo šolo, bodisi zaradi občinske proslave ali zaradi govorilnih ur za starše, se skoraj izgubi po prostornih hodnikih in avli. Ce pride med poukom, se mu zdi šola kot izumrla. Potem pa - zvonec! Takoj je hrupno in vsi hodniki so polni dijakov. Zbirajo se v gruče in med klepetom (tudi katera domača naloga se prepise mimogrede) čakajo na naslednjo uro. Res je tesno, a prijetno med sošolci.
S 1. septembrom se je na šoli marsikaj spremenilo. Naša šola ni več tista »stara« šola - za »svojo« so jo morali sprejeti tudi dijaki komercialne in trgovinske šole iz Domžal. Za vse dijake je bila to velika sprememba: za Kamničane, da so se navadili večje gneče, dijaki iz Domžal pa so morali še marsikaj »našega« sprejeti: kabinetni pouk, nove učitelje, hišni red...
Ondan smo se na avtobusni postaji zapletli v pogovor z dijakom, ki letos prvič obiskuje Srednješolski center v Kamniku. Prej je hodil na domžalsko šolo. Sprememba je bila zanj velika in zaradi tega ni bil navdušen. »Veste, naša šola v Domžalah je bila
starejša, a bolj domača. Vsaka oddelčna skupnost je imela svoj stalni razred in gneče med odmori na hodnikih ni bilo. Bilo nas je malo in smo se zaradi tega med seboj dobro poznali in si pomagali. Ni vseeno, ali je na naši šoli 300 ali 900 dijakov, kolikor jih je letos na SŠCRM. Med odmori bi rad ponovil snov za naslednjo uro, a se zaradi hrupa ne morem zbrati. Rad bi bil v stalnem razredu, ne pa da najprej mi iščemo učitelje, potem pa oni nas. In ko se najdemo, je včasih problem najti še prazen razred.«.
Potolažili smo ga, da je tako le na začetku šolskega leta v naših prostorih in da se kasneje privadiš. Pa je pripomnil: »Ko se bom jaz privadil te šole, jo bom moral že zapustiti. Za nas, četr-tošolce je taka sprememba zadnje leto najhujša. Veliko časa prečakam na avtobusni postaji; če bi še obiskoval šolo v Domžalah, bi bil zdajle že doma.« Všeč • pa mu je, da je šola nova in moderna, da je telovadnica prostorna, razredi urejeni in opremljeni z učnimi aparati. Najbolj pa se veseli, da so se preselili tudi ne-
kateri učitelji. Tako vsaj niso vsega dobili na novo.
No, sedaj začetne zmede ni več. Učenci poznajo svoje učitelje in vedo, v katerem razredu bo pouk. Sprva je bil za dijake največji problem vlak za domov. Vsa »šola« se je morala »zbasati« v uboga dva vagona. Sedeli so le tisti, ki so pohiteli iz šole. Zdaj so za nas štirje vagoni, a včasih se še zgodi, da »pozabijo« priključiti dva. Tudi učbenikov za četrtošolce večinoma ni. Zaradi le-teh nam ni posebno hudo. Manj stroškov je, snov pa se da zapisati pri pouku. Pogrešamo le pravi učbenik za angleščino.
Razredi so maksimalno izkoriščeni, zato moramo biti z urnikom zadovoljni, čeprav imajo nekateri med urami tudi kakšno »lukjo«. Zoprno je sedeti v avli tisto uro, ko si misliš, kako lepo bi bilo iti domov po šesti uri, tako pa gremo po sedmi. Drugo leto bo število oddelkov spet padlo (letos jih je 29!) in gneče ne bo več.
MILENA, MOJCA IN BERNARDA Novinarski krožek SŠCRM
Večer z zborom Alabarda
Pevska sekcija DKD Solidarnost Kamnik je 24. novembra 1984 v dvorani nad kavarno Veronika organizirala koncert, na katerem so nastopili gostje iz Trsta - Moški pevski zbor ALABARDA.
Zbor se je predstavil z 12 pesmimi, ki jih je zapel v dveh delih. V prvem delu koncerta so nam predstavili renesančne poli-fonične stvaritve, v drugem delu-pa črnske duhovne pesmi. Za zaključek koncerta pa so zapeli dve slovenski narodni pesmi. Ob tej priliki sta tudi ženski in moški zbor Solidarnost Kamnik zapela' štiri pesmi.
Moški pevski zbor ALABARDA iz Trsta je bil ustanovljen leta 1973 na iniciativo direktorja Banke di Roma, ki je velik ljubitelj komorne glasbe. Ob ustanovitvi je zbor štel 20 pevcev, od tega je bila polovica uslužbencev banke. Zdaj ima zbor 26 pevcev. V začetku so se ukvarjali s pesmimi s folklorno tematiko, kmalu pa so v svoj program uvrstili polifonične pesmi.
J. L.
Odprto pismo SKG Kamnik
Zadeva: Dostava kurjave — ogrevanje
Od gornjega naslova, SKG Kamnik, zahtevam, da mi v najkrajšem času na naslov Stahovica 3 dostavi 10 ton črnega kvalitetnega premoga in 12 m bukovih drv. Premog in drva deponirajte v kletnih prostorih hiše. Vsako jutro naj vaš kurjač tudi zakuri peč na omenjenem naslovu.
V zvezi s plačilom kurjave se še nisem odločil, kdaj vam bom plačal, če ne bom šel kar v spor prek sodišča.
V kolikor bo moje cenjeno ime hotel objaviti Kamniški občan v seznamu dolžnikov, vam zugo-tavljam, da vam bom grozil in pretil, kar bo imelo za posledico, da boste ime črtali s seznama. Pozdrav!
Franc Pestotnik-Franček I. r.
Robu na rob
Pismo za tov. F. S.
Reci bobu - bob, popu - pop.
Živel bi v večni zmoti, če bi bil prepričan, da ne grešim. To sem vedel tudi takrat, ko sem se odločil, da postanem sodelavec Kamniškega občana z rubriko »Radio Kamnik«.
Točna ugotovitev je, da glasilo Kamniški občan ureja uredniški odbor. Točno pa je tudi, da rubriko »Radio Kamnik« ureja Franc Pestotnik, kot je izpisano z vsemi črkami. Pod vse kar napišem, se tudi podpišem in to ne
samo z začetnicami, kot vi tov. S. F. Seveda sem dolžan pojasnila v zvezi z naslovom, kjer se pojavlja tudi beseda »diabetiki«. Beseda, »diabetiki«, bi morala biti v narekovajih, saj mi služi kot metafora in še zdaleč niti pomislil nisem, da bi se norčeval iz bolnikov -diabetikov.
S svojimi nastopi za Društvo invalidov Kamnik in Društvo za živčno mišična obolenja sem že večkrat izpričal pozitiven in human odnos do bolnikov.
Tov. F. S. mi očita privatizacijo v rubriki, češ, da je dovolj, da imaš 100 kg, pa že prideš v to rubriko. Včasih, kakršni prihajajo, bo imeti 100 kg že prava redkost in zakaj ne bi redkosti objavil. Gostje te rubrike so bili ljudje, ki se ukvarjajo z raznimi dejavnostmi: šport, kultura, umetnost itd.
Spoštovani F. S. Vaš nasvet sem vzel resno in pogledal zgled v sosednji občini Domžale v Občinskem poročevalcu »Slami-ce iz Slamnika«. Ko sem bil že v Domžalah, sem se razgledni še malce okoli in imel sem kaj videti: Veleblagovnico, kjer srečaš veliko Kamničanov, nov stanovanjsko poslovni blok v centru, solidno gostinsko ponudbo pri zasebnikih, veliko šol, hitro hra-dijo zdravstvene domove, zelo imajo urejeno politiko do malega gospodarstva in še bi lahko našteva.
Zato sem pobaral mimoidočega Domžalčana, kako to, da je občina tako napredovala v teh letih? Pa pravi; veš, gotovo tudi zato, ker smo imeli doslej v občinskih vrhovih ljudi, ki so znali pametno presti nit napredka.
Tako menijo v Domžalah, kje pa smo bili dragi Kamt.ičani, mi? Vas pozdravlja!
Franc P'stotnik
NASVET ZA MLADE
Če hočete živeti v izobilju, brez skrbi, v lagodju in udobju, potem ponavljajte napake svojih staršev.
RADIO KAMNIK ODGOVARJA
Vprašanje: Moj mož ima težave s potenco. Pa me zanima če pomaga korenje?
Odgovor: Načelno da. Le težje se ga boste spočetka privadili -korenja namreč!
Vprašanje: Zakaj imajo vse velike ladje ženska imena?
Odgovor: Zato ker jih je težko krmariti!
DRAGA REPUBLIKA
Ne bom ti laskal. Tudi ti nisi laskala meni. Mislim, da tega tudi ne maraš. Za tvoj praznik so drugi govorili o tvoji rasti pod prvo točko dnevnega reda. Ko te pozdravljam, ti moja republika, se oglašam pod točko »razno« in pravim:
- Za tiste, ki še niso prebrali sklepov vseh sej in kongresov, jih natisni z večjimi črkami, i e ti to ne bo pomagalo, se vedi kakor vojska. Napiši jim: kratkoviden, delno sposoben, pride v poštev za manj odgovorne službe.
- Tistim, ki mislijo, da so /><>-govi, vpiši na osebni karton: religiozen, veruje v bogove, in
- tistim, ki na sestankih molčijo, po hodnikih pa govorijo, napovej sestanke samo na hodnikih.
- Tovarišem, ki imajo radi lokale in lokalizem. natisni velike zemljevide njihovih občin z napisom:   Socialistična federativna
občina........in uvedi
občinske depozite.
KAMNIK 2000 VIZIJA
PRIHODNOSTI
V Kamniku kroži osnutek delovnega programa priprave in sprejemanja srednjeročnega pla-
na 1986-1990, delno do leta 2000. Torej naj bi načrtovali, kakšen naj bo Kamnik leta 2000. Zame je ta letnica predaleč, pa me zanima, ali sploh vemo, kakšen bo Kamnik jutri?
Nas je zanimalo, kakšen bo Kamnik leta 2000, pa smo pokukali skozi zaveso prihodnosti in videli tole: Kamnik leta 2000 -vizija prihodnosti:
TURIZEM
Komisija pri izvršnem svetu občinske skupščine Kamnik, odgovorna za razvoj turizma, se je sestala na svoji 1592. seji in ugo-: tovila, da ima Kamnik izredne možnosti za razvoj turizma. Potrebno pa je angažirati vse objektivne in subjektivne sile, ki so zainteresirane za razvoj te panoge. Prvi rezultati so že vidni pri razvoju termalnega vrelca v Va-senem. Za začetek so postavili eno banjo in dva škafa, kjer si lahko turisti privoščijo kopel in uživajo naravne lepote.
GOSPODARSTVO
Večji del kamniških tovarn je /H)d okrilje prevzel Zavod za spomeniško varstvo. Stroji, ki obratujejo po kamniških tovarnah, imajo že tolikšno starost, da so prava muzejska vrednost.
KRAJEVNE SKUPNOSTI
STAHOVICA
V tem kraju so krajani z navdušenjem sprejeli nadaljnjo gradnjo Kalcita, ki z obilnim praše-njem okolice dopolnjuje turistično ponudbo kraja, ki vse bolj dobiva podobo kamene dobe.
PODGORJE
Delegacija KS Podgorje je na seji skupščine predlagala, da bi njihove njive na območju Pod-gorje-Duplica pozidali s tovarnami in obrtno cono in tako prispevali k razvoju kmetijstva v Kamniku.
KRIŽ
Na Križu se nadaljujejo komasacije in melioracije. Krajani so občinsko delegacijo, ki je vodila komasacijo pričakali z velikimi častmi. Ob vhodu v KS Križ je igrala godba na pihala, otroci pa so metali rože. Domača dramska skupina pa je pripravila recital z naslovom »Tujega nočemo, svojega ne damo!«
MALO
GOSPODARSTVO
V razvoju malega gospodarstva beležimo velike uspehe. Po sedaj zbranih podatkih sta v Kamniku ostala samo še dva privatnika (gostilničar in zlatar). Kot kaže, jima še ni čisto vse jasno. Vsi ostali so odšli v sosednjo o/kV/k). Se en dokaz več, da je tudi na področju malega gospodarstva v Kamniku prodrla naša doslednost.
CESTE
Kamniške ceste so kot rožice spomladi. Vse cvete, cvete, cvete... Zelo zanimiv je odcep od teniškega igrišča proti Nevljam, ki omogoča pravo razburkano vožnjo. Cankarjeva ulica pa postaja raj za vrtičkarje. Sestala se je tudi posebna komisija, ki še naprej proučuje predlog za priključek na kamniško obvoznico.
KADROVSKA
POLITIKA
Sestala se je posebna komisija in ugotovila, da je potreben nu-
jen intervencijski uvoz kadrov iz drugih občin. Ugotavljajo, da nam je zmanjkalo kadrov za vodilne funkcije, za miličnike in natakarice.
PREVOZ
Na območju Kamnika še zmerom skrbi za prevoz delovna organizacija Viator, ki v te namene razpolaga z zelo bogatim prevoznim parkom: tri konjske vprege, štiri tanc kolesa in trije muzejski avtobusi. Toliko za uvod v vizijo Kamnik leta 2000. Kaj bomo še videli, vam bomo v naši rubriki še sporočili.
NAŠA SREČANJA
Na veselje mnogih in na neve-selje mnogih je ekipa Kamnika sodelovala v Tref altovi TV oddaji »Naše srečanje«. Če je simbol Kamnika sreča, potem je bil ta simbol z nami na TV. Spretnost zadnje igre je odločila, da smo Kamničani zmagali in tako osvojili ček za 15 milijonov starih din, ki ga lahko vnovčimo v Svetu knjige. Te knjige bo dobila Kamniška knjižnica. Namen oddaje je razvedrilo in takšno je bilo tudi geslo članov ekipe Kamnik, ki so jo sestavljali: Folklorna skupina Kamniška Bistrica in Dramska skupina Svoboda Duplica ter nekateri svobodni umetniki. V Kamniku pa je pri telefonu dežurala osemčlanska ekipa, ki želi ostali anonimna. Nasprotniki so prišli iz Gornje Radgone in so v naročju prinesli obilico darov, ki smo jih po oddaji slastno pospravili. S prijatelji iz Gornje Radgone smo si obljubili, da se srečamo še kje drugje. V odločilnih trenutkih je svoje prispeval tudi kamniški »župan« Anton Ipavic s spoznavanjem želja Kamničanov, kam bi vložili denar, če bi zadeli večjo vsoto na športni stavi.
In kaj naj rečemo za konec? Zmagali smo, bilo je prijetno in v Kamnik smo prinesli 15 st. milijonov.
Pesem združuje tudi prek meja
Kaj hočemo in kaj zmoremo v družbenih dejavnostih
Prihodnje leto naj bi v skladu z resolucijo sredstva za družbene dejavnosti 100% zaostajale za rastjo dohodka. Na povečanje dohodka bo vplival nov način ugotavljanja in razporejanja celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka, ki ga prinaša nov zakon. Po nekaterih ocenah bo nov način ugotavljanja dohodka znižal rast dohodka za okrog 10 do 15%, kar pomeni, da se bodo sredstva za družbene dejavnosti gibala v približno istih okvirih kot letos.
Letos je bilo za SIS družbenih dejavnosti združenih manj sredstev, kot pa bi jih glede na ugodne rezultate gospodarjenja v naši občini lahko bilo. Kljub nekaterim težavam med letom se programi v glavnem izvajajo skladno s plani. Stekle pa so tudi že priprave za sprejem programov za leto 1985. V drugem tednu decembra bodo skupščine SIS razpravljale o predlogih programov in predlogih začasnih prispevnih stopenj za naslednje
leto. Zaradi vrste neznank v zvezi s planiranjem bodo skupščine te plane uskladile do konca februarja, in podobno kot lani v razpravi o zaključnih računih predložile poročilo o izvedbi programov za leto 1984 in usklajene programe in prispevne stopnje za leto 1985.
Poglavitne naloge družbenih dejavnosti za naslednje leto pa so opredeljene tudi v resoluciji o politiki izvajanja družbenega plana občine in bodo konkretizirane v programih SIS.
In katere so te naloge: v prvi vrsti bo zaključena gradnja I. a faze zdravstvenega doma, v katerem bodo dobili prostor zobozdravstvo in pediatrija. Od maja dalje bodo sredstva samoprispevka usmerjena v izobraževanje, kjer naj bi po predvidevanjih začeli z gradnjo učilnic pri šoli na Duplici. kObenem pa naj bi uredili tudi fasado osnovne šole Toma Brejca. Septembra naj bi odprli tudi oddelek otroškega vrtca v Šmarci, ki so ga
krajani s prispevkom skupnosti otroškega varstva uredili v kulturnem domu. To so seveda šele predlogi, ki bodo morali dobiti svojo potrditev na samoupravnih organih.
Ob tem pa se bodo izvajali tudi vsi drugi programi, tako zagotovljeni kot dogovorjeni, čeprav je sredstev za druge čedalje manj.
Ne smemo mimo najpomembnejše aktivnosti, ki nas čaka v drugem letu, to je sprejemanje dolgoročnih   in srednjeročnih
planov. Prav v teh aktivnostih in postopkih bo treba z veliko volje in pripravljenosti za usklajevanje začrtati dolgoročni in srednjeročni razvoj naše občine ter znotraj tega razvoj posameznih'dejavnosti.
V razpravah bo treba opredeliti, kakšne programe v družbenih dejavnostih potrebujemo, kakšne so naše materialne možnosti in koliko sredstev smo pripravljeni združiti za financiranje teh programov.
J. Z.
Sredi meseca novembra so pevke in pevci DKD »SOLIDARNOST« iz Kamnika vrnili obisk svojim prijateljem, članom slovenskega prosvetnega društva »Vinko Poljanec« iz Škocjana na Koroškem, s katerimi imajo prijateljske stike že prek deset let. Pevci iz Koroške so gostovali v Kamniku v začetku letošnjega leta in navdušili ljubitelje zborovskega petja v Kamniku.
Sobota, 17. novembra, je bila pravi pevski praznik v Sentpri-možu v Podjuni. Srečanje pevskih zborov onstran Karavank je bilo namenjeno predvsem slovenski pesmi in utrjevanju prijateljskih vezi med pevci z obeh strani Karavank. Na srečanju so poleg obeh gostiteljev moškega zbora »Vinko Poljanec« in mešanega zbora »Danica« iz Šentpri-moža sodelovali mimo obeh zborov »Solidarnosti« tudi moški zbor iz Zreč in mešani zbor SCT iz Ljubljane, ki sicer sodeluje z »Danico« iz Šentprimoža.
Niti snežne razmere niti strogi
cariniki niso mogli preprečiti veselega in prijateljskega srečanja številnih pevcev, katere združuje ljubezen do petja in ohranjanja slovenske besede skozi pesem tudi na Koroškem.
Pevski večer, na katerem so še posebej navdušili pevci »Solidarnosti« pod vodstvom Ivice Ropaš, se je nadaljeval ob zvokih domačega tria »Korotan«.
Opisano srečanje je bilo v kulturnem domu »Danice«, ki je bil zgrajen pred nekaj leti in je zbirališče slovenskega življa Šentprimoža in okolice. Obenem naj bi dom služil tudi zbliževanju obeh narodov na Koroškem in je zato odprt vsem.
Ob slovesu so si pevci zaželeli že tolikokrat izrečeno NASVI-DENJE, Solidarci pa so dodali še en kamenček v mozaik delovnega programa letošnjega proslavljanja 65. letnice ustanovitve delavskega pevskega društva »Solidarnost«.
MAJ
SOZD Slovenija papir
Rudnik kaolina in kalcita Kamnik
Medvedova 25, Kamnik
išče
za svoje delavce več sob
na območju občin Kamnik in Domžale. Informacije po tel. 831-911.
Jesenska razmišljanja
»Jesen nam pride darove razdat« slišimo romantični glas v televizijski reklami. Na žalost so med temi darovi tudi taki, ki niso prijetni. Hladnejše vreme, brezvetrje in oblaki dima iz nanovo zakurjenih peči zgoščajo ozračje v strupen smog, ki mu ne moremo ubežati. Stopnja onesnaženosti v Kamniku je vsako leto večja, vse prerada se nas lotita prehlad ali gripa. Ko človek postane žrtev takega napada, običajno gleda vse bolj čmo, egocentrično, mrzek je do okolice ali do samega sebe, pa tudi kritičen postane čez mero. Ker so te vrstice pisane v takem stanju, prosim bralce, da jih vzamejo z nekaj zadržki, saj tudi sicer niso imele ne vem kako revolucionarnega namena, razen da malo olajšajo počutje.
Ko se človek nekaj dni upira bolezni, v službo grede se zavija v šal, doma pije čaj, jemlje babičina zdravila, se zaradi vse slabšega počutja napoti po pomoč k zdravniku. A glej ga, šmen-ta, v začetku slabo kaže. Zunaj mraz, v čakalni-
ci mraz. Prideš ob pol sedmih, da si prvi na vrsti, toda v eni uri čakanja te pošteno prezebe. Pa ne zaradi kurjave, ta dela, radiatorji so mlačni, toda nesrečna vrata, in to dvoja, so skoraj ves čas odprta. Večina poskuša za seboj vrata zapreti, toda ne prepriča se o uspehu svojega dejanja in odhiti naprej, vrata pa se počasi spet sama odpro. Delavci v domu že poznajo navado svojih vhodnih vrat in jih niti ne poskušajo zapreti. Nekaj časa se pacienti še trudimo in zapiramo vrata s posebnim prijemom, potem pa se vdamo v usodo. Tako je bilo pred dnevom mrtvih in upali smo, da bo, ob naslednjem obisku bolje. Toda ne, po enem tednu so sa-moodpiralna vrata še vedno opravljala svojo funkcijo.
Včasih je potrebno na zdravljenje odpotovati v Ljubljano. Če se le da, se izognite jutranjemu vlaku ob šesti uri, ker je velika verjetnost, da ni kurjen. Da ima vlak pogosto zamudo, da čaka pred signali zaradi nespuščenih zapornic,
da se strojevodja na postajah pogosto predolgo pomenkuje z delavci na postaji, ni največje zlo. Avtobusi so bolj točni, včasih z vmesnih postaj odpeljejo še pred časom, določenim na voznem redu. Toda potovalni čas se na račun novih in novih postaj vedno bolj daljša. Kje so leta, ko ■smo se vozili v Ljubljano v povprečju 40 minut? Kamničani to stoično prenašamo - morda zato, ker morajo Domžalčani do Ljubljane stati - a vseeno se že javljajo glasovi o nujnih ukrepih, zlasti ob konicah. Takrat bi morali prevozniki uvesti direktne avtobuse brez vmesnih zaustavljanj, kar bi skrajšalo potovalni čas na približno polovico. Potnikov bo gotovo dovolj.
Mislim, da so zdravila tudi meni skrajšala bolezen na polovico in sedaj zdrav lahko prele-tim napisano, ker Kamniški občan v tem času še ni izšel.
V prvem delu moram dodati izredno korekten in topel odnos zdravstvenega osebja v ordinaciji, ne samo tokrat, pač pa tudi v preteklosti,
čeprav sem bil tam poredko. Pri prometu moram omeniti, da je povezava z Ljubljano v splošnem med najboljšimi, če ne celo najboljša, zlasti po številu povezav. Tp so bistvene lastnosti oziroma funkcije, zaradi katerih službe ostajajo. In če so te sprejemljive in zadovoljive, moramo pri kritiki to tudi upoštevati.
V začetku navedene pomanjkljivosti so tako postavljene na ustreznejše mesto, za njihovo odpravo je dovolj nekaj dobre volje. Vrata so verjetno že popravljena, tudi vlak je~ toplejši in trenutno manj zamuja. Če bodo ljudje (uporabniki) videli, da se osebje (izvajalci) pri opravljanju delovnih dolžnosti trudijo, jim morebitnih napak ne bodo zamerili, malomarnost pa z vso pravico.
Pri vsakodnevni kritiki bi se morali bolj ozirati na težo problemov, upoštevati njihovo kompleksnost in se večkrat vprašati, ali se počutimo dovolj zdravi, da razmišljamo objektivno.
B
ZAHVALA
Za vsakršno prepotrebno pomoč ob nenadnem požaru na gospodarskem poslopju se najiskreneje zahvaljujem vsem sosedom, krajanom, gasilcem GD Spitaliča, Motnika, Kamnika kakor »udi družbenopolitičnim organizacijam Spitaliča, Motnika, Smartna, Laz v Tuhinju in Kamniku. Enako tudi občinski skupščini, Emoni - Kmetijska kooperacija Kamnik-Domžale, Gozdnemu gospodarstvu Kamnik in Zavarovalni skupnosti Triglav. Ta pomoč mi je ob hudi nesreči v veliko moralno in materialno oporo, kajti v tej neizmerni stiski sem sp"oznal, da bi bil sam skoraj nemočen. Hvala, iskrena hvala vsem, ki ste mi kakorkoli pomagali.
IVAN KARO Spodnji Okrog 2 p. Motnik
SMRTI: KUHAR Jakob, kmečki delavec iz Bele peči št. 5, star 34 let, JERAS Jožef, km. upokojenec iz Velikega Hriba št.
3, star 94 let, ŠKOFIC Albin, os. upokojenec iz Mekinj, Neveljska pot 26, star 78 let, VERHOV-NIK Marija, druž. upokojenka iz Podgorja 130, stara 85 let, GOLOB Leopold, os. upokojenec iz Mekinj, Cesta treh talcev 23, star 82 let, KREGAR Cecilija, os. upokojenka iz Spodnjih Stranj št.
4, stara 80 let, GOLOB Martina, servirka iz Mekinj, Cankarjeva 21, stara 50 let, GRADISHK Marija, os. upokojenka iz Spodnjih Stranj 15, stara 85 let, SLA-NOVEC Frančišek, usnjar v pokoju iz Kamnika, Tunjiška 14, star 62 let, ŠTRITOF Anton, gozdni delavec iz Kamniške Bistrice 4/b star 50 let, SUŠNIK Marija, km. upokojenka iz Gozda 36, stara 86 let, LETNAR Florijan, osebni upokojenec iz Klanca 4, star 77 let, JUDEŽ Frančiška, druž. upokojenka iz Križa 58, stara 76 let.
POROKE: MARINKO Franc, modelar iz Velike Lasne in KLUN Cecilija, prevajalka votka iz Buča, VOLKAR Janez, orodjar iz Kamnika in PAPLER Majda, med. sestra iz Ljubljane,
SERŠA Pavel, orodjar iz Kamnika in KOŠNIK Damijanca, ad-min. tehnik iz Kamnika, SLAP-N1K Rajko, študent biotehnične fakultete iz Šmarce in KONCI-LJA Irena, višja med. sestra iz Kamnika, VIDMAR Roman, likovni tehnik iz Šmarce in RU-ČMAN Tadeja, delavka pri stroju iz Kamnika.
ROJSTVA: ŽAGAR Matjaž in Bistričice 19.
/.[ ATOmROCliNCA: NA-RAT Jožef in Antonija i/. Velike Lasne št. I
HMEZAD DO JATA TOZD REJA OE Duplica
Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja DO JATA TOZD Reja vabi k sodelovanju več delavk in delavcev za oskrbo perutnine v farmi Duplica in farmah na območju Komende. Prijave pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov.
ZAHVALA
Ob tako boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage, nadvse ljubljene in dobre
DARINKE GOLOB
roj. Hočevar
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo tako številno pospremili v njen zadnji dom, darovali toliko prelepega cvetja, z nami sočustvovali in nam pisno ali ustno izrazili sožalje. Zahvaljujemo se vsem, ki so se borili, da bi nam jo ohranili - posebej dr. Ivanetiču, patronažni sestri Maji, vsemu osebju Onkološkega inštituta, posebno dr. Zakotniku. Zahvaljujemo se njenim sodelavcem iz Kemijske industrije Kamnik, govornikoma, pevsem in godbi na pihala ter g. župniku za opravljen obred. Naša iskrena zahvala vsem in vsakemu posebej je le droben odsev hvaležnosti za občutek, da človek v težkih urah vendarle ni sam.
Žalujoči:
vsi njeni
Kamnik, 28. novembra 1984
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene. mamice in sestre
JOŽICE OSOLNIK
roj. Zakovšek
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, ji poklonili cvetje in jo tako številno spremili na njeni prerani zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo DO Stol OO ZSMS TOZD 5 Tapetništvo za poklonjeni denar, govorniku za besede slovesa, pevskemu zboru Solidarnost in godbenikom, sošolcem 3. c razreda in razredničarki Srednje pedagoške šole Ljubljana, odbojkarskemu klubu in trenerju ter DO Iskra commerc TOZD Servisi. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči:
mož Andrej, hčerka Andrejka. sin Smiljan. bratje in sestre z družinami
Kamnik, Zagorje pri L.isičnem. Merčno Selo. 26. novembra 1984
SMUČARSKI KLUB KAMNIK
vabi na tradicionalno
SILVESTROVANJE
dne 31. 12. 1984 ob 20. uri v dvorani KINA DOM KAMNIK. Za glasbo in zabavo bo skrbel ansambel TEN.
Cena silvestrovanja je 1.800 din na osebo. Rezervacije sprejemamo na Zavarovalni skupnosti Triglav Kamnik tel. 831-264 in v trgovini Drogerija v Kamniku, Trg talcev 8.
Smučarji obljubljamo, da se bomo tako kot vselej doslej potrudili, da se boste ob prehodu v novo leto kar najprijetneje zabavali.
Veterinarski zavod Kamnik — Domžale Kamnik, Perovo 20
OBVESTILO ŽIVINOREJCEM
V skladu s stabilizacijskimi ukrepi bomo od 1. januarja 1985 sprejemali naročila za umetno osemenjevanje govedi IZKLJUČNO na telefon: 832-207 in 832-960, ali na sedežu zavoda.
Naročila sprejemamo:
- ob delavnikih od 6. - 9. ure
- ob sobotah od 7. - 9. ure
- ob nedeljah od 8.    9. ure
Opozarjamo, da naročanje z zastavicami, zbiranje naročil po nabiralnikih ter v Kmetijski zadrugi Emona od 1. 1. 1985 dalje odpade.
V izogib nepotrebnih motenj pri delu prosimo, da upoštevate navedene spremembe!
Veterinarski zavod
ZAHVALA
Ob prerani smrti našega dobrega moža. skrbnega očeta in starega Uta
LOVRENCA 0S0LNIKA
se najiskreneje zahvaljujemo sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom, njegovim in našim sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Ivanetiču in dr. Iste-ničevi ter ostalemu osebju ZD Kamnik; hvala tovarišu Mo-dicu za lep govor, rudarjem Rudnika kaolina za spremstvo v njegov mnogo prerani zadnji dom in prisrčen govor, pevcem za ganljivo petje ter g. župniku za pogrebni obred.
Žalujoči:
vsi njegovi Kamnik, decembra 1984
ZAHVALA
V 34. letu starosti nas je mnogo prerano zapustil naš dragi sin in brat
SLAVKO PESTOTNIK
iz Malega hriba
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi pevcem za zapete žalostinke, Marjanu Poljanšku za poslovilne besede in g. župniku za pogrebni obred. Žalujoči:
ata, mama, sestre Mici, Ivanka, Lojzka in Nada z družinami ter drugo sorodstvo
Mali hrib, Steblevk, Golice, Kamnik, novembra 1984
ZAHVALA
V 94. letu starosti nas je zapustil naš dobri mož, ata, stari ata, praded, brat in stric
JOŽE JERAS
p.d. Jeričev ata
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in dobrim sosedom za nesebično pomoč, izraze sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Enako zahvalo izrekamo govornikoma, predstavniku KO ZZB NOV Zg. Tuhinj za lepe poslovilne besede ter obema župnikoma za pogrebni obred in poslovilni govor.
Žalujoči:
žena Mp.rija. sin Tone in hčerke Micka, Zefka. Johanca in Pavla z družinami, sestra Katarina ter drugo sorodstvo.
Veliki hrib. Potok, Špitalič, Šmartno. Blagovica, november 1984
ZAHVALA
V starosti 86 let nas je zapustila naša dobra mama, stara mama, prababica, sestra in teta
MARIJA SUŠNIK
z Gozda 36
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam bili v pomoč v teh težkih trenutkih. Hvala tudi g. župniku in pevcem za lep pogrebni obred ter vsem, ki so naši mami poklonili cvetje in jo pospremili na zadnji poti.
Žaljujoci:
vsi njeni
Gozd, Stranje, Godič, november 1984
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, atija, dedija, sina in brata
TONETA ŠTRITOFA
se najiskreneje zahvaljujemo zdravstvenemu osebju ZD Kamnik in Onkološkega inštituta iz Ljubljane ža požrtvovalno medicinsko pomoč. Iskrena hvala vsem prijateljem, sorodnikom, družinama Kumar in Žagar, GG Kamnik, gorskim reševalcem Slovenije - posebno GRS Kamnik, KIK Kamnik, duhovnikom za lep obred in pevskemu zboru Solidarnost za zapele žalostinke. Hvala vsem, ki ste sočustvovali z nami, našemu atiju poklonili cvetje in ga tako številno spremljali na zadnji poti.
Žaljujoci:
vsi njegovi
Kamniška Bistrica, Stranje, Hisliičita, november l')K4
		ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene. mame in stare mame
		
	::v: Ubv>« *■ W *s	ANTONIJE HRIBAR
		roj. Stanjko
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. darovali cvetje in nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih. Posebej se zahvaljujemo pevcem moškega pevskega zbora Zg. Tuhinj, tovariši-ci Marici za poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred.		
		Žaljujoci: vsi njeni
	Laze, Ihan, november 1984	
ZAHVALA
Ob boleči, prerani in nenadomestljivi izgubi našega najdražjega moža, atija, ata, brata in strica
LEOPOLDA LINDIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih in nam izrekli sožalje. Lepa hvala pevskima zboroma Solidarnost Kamnik in Avtomontaža Ljubljana za zapete žalostinke, govorniku tovarišu Češnovarju za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu, gasilcem Avtomontaže, govorniku tovarišu Modicu in g. župniku za pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej srčna hvala za tako številno spremstvo na njegovi zadnji poti in za čudovito cvetje, s katerim ste prekrili njegov prerani grob.
Žalujoči:
žena Mihelca, sin Joško, snaha Saši. vnučka Miha in Andrej, sestre, bratje in drugo sorodstvo
Kamnik, december 1984
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi našega dragega moža. sina. očeta, starega očeta in brata
MIRKA SEN0ŽETNIKA
iz Kamnika, Mengeška pot 5
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje in izrečena sožalja ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala kolektivom Rudnika kaolina in kalcita Kamnik. Utok Kamnik. OŠ Šlandrove brigade Domžale. Lesnini Ljubljana in Kočni Kamnik. Hvala tudi govorniku, pevskemu društvu Svoboda Črna, cerkvenim pevcem in g. župniku.
Žalujoči:
žena Ani. mama Francka, otroci: Anka. Nada. Mira in Marko z družinami ter brat in sestri
Kamnik. Podgorje. Sela. Podlom, november 1984
55
Odbojkarji na višku bojev za točke
: Stol in Utok jesenska \ prvaka
Po zelo pestri poletni sezoni, v kateri so se kamniške odbojkarite in odbojkarji uspešno udeležili številnih turnirjev, organizirali zelo uspel turnir trojk ob občinskem prazniku in nastopili na već srečanjih z ekipami iz drugih držav, so se 13. oziroma 14. oktobra za njih začele že tudi prve tekme za točke v ligaških tekmovanjih prvenstvene sezone 1984-1985.
Letos naši odbojkarji prvič po dolgih letih zopet nastopajo v treh ligah. Prvo moštvo članov, zaradi ukinitve 1B zvezne lige, vsled varčevalnih ukrepov, tudi letos ne bo igralo v II. zvezni ligi, kjer je bilo sicer po svoji kvaliteti čvrsto zasidrano. Člani tako torej že drugo leto zaradi tega nastopajo v zelo močni enotni prvi desetčlanski slovenski ligi - zahod in kot novinci člani B v desetčlanski II. republiški ligi - zahod.
Prvo moštvo članov se je na enotedenskem skupnem treningu v Bohinjski Bistrici dobro pripravilo. Vodil jih je njihov novi trener, sicer dolgoletni soigralec Primož Kajzer. V novi sezoni bodo glavno breme prvega moštva nosili tile igralci: Marjan Novak, Lojze Drolc, Primož Kajzer, Aleš Škorjanc, Janez Slabajna, Gorazd Frontini, Grega Hribar, Peter Hribar, Mitja in Marko Matjan, Franci Obolnar in morda še nekateri, ki jih bo po potrebi vključil trener. Upamo, da bo med njimi še tudi dolgoletni steber ekipe, ing. Ante Tadić. Kamniški fantje so začeli zelo dobro, saj so 13. oktobra doma brez večjih težav s 3:0 (7, 13, lOjodpravili Brezovico in 20. oktobra v Izoli zelo nevarno vrsto Izole s 3:1 (4, -8, 10, 6). 27. oktobra so igrali doma veliki derbi s Salonitom. Po hudem boju, brez obolelega odličnega Aleša Škorianca, so Ka-mničani ob zaključku morali v petem nizu le priznati premoč Ka-nalcev, ki so dobili to tekmo s 3:2 (-13, 1, -12, 13, 12). Že 3. novembra pa so zmagali proti Črnučam (igrali so v Črnučah) 3:2 (11, -11, -12,6)
Preostali novembrski tekmi sta se končali takole: Kamnik : Bovec 3:1 (12, 3, -13, 2), Partizani
Nar. dom (Lj.): Kamnik 2:3 (11, -7, -6, 9, -13)
Lestvica po VI. kolu je: 1. Salonit (10 točk, razmerje dobljenih napram izgubljenim nizom 17:6), 2. Kamnik (10/17:8), 3. Turbina (8/13:10), 4. ČibBovec(8/12:10),' 5. Šempeter (6/14:12), 6. Granit,
7. Partizan Črnuče, 8. Partizan Nar. dom Lj., 9. Izola - vsi po 4 točke, 10. Brezovica (2 točki) naslednjo tekmo so izgubile, Jesenice : Kamnik 3:2, potem pa premagale Novomešcaitke - Kamnik : Pionir (Novo mesto) 3:1 (9, 5, -12, 9).
Sicer pa bodo naslednje tekme letošnjega prvega (jesenskega) dela tekmovanja igrali takole:
8. decembra v Kamniku z OK
Šempeter iz Savinjske doline
15.. decembra v Kamniku z OK
Tribuna
22. decembra z OK Granitom v Slovenski Bistrici.
Članice so se na ligo zaradi varčevanja pripravljale kar doma, v Kamniku. Pripravljal jih je njihov trener Aco Jončeski, ki tudi sicer vodi ekipo. Dekleta, ki igrajo za Kamnik v postavi: Biserka Zabrič, Sonja Drovenik, Irena Močnik, Majda Sonc, Alenka Jenko, Zin-ka Pramenko, Olga Šraj, Nives Novak, Polona Štele, Mojca Li-povšek, Andreja Osolnik, Jana Peček in Maja Romih, so bile videti ob koncu pripravljalnega obdobja dobro pripravljena. Na nedavnem ljubljanskem turnirju so pustile za seboj vse ljubljanske ekipe vključno bivše drugoligaši-ce z Viča. Na prvi prvenstveni tek« ml 14. oktobra v Škofji Loki so naša dekleta zmagala proti OK Lubniku s 3:0 (12,3,9), 21. oktobra pa so doma zaigrale proti OK Gorje nekoliko slabše in predvsem zaradi nezgrešljivega sprejema servisov, netočnih drugih podaj in premalo napadalnega vračanja ulovljenih žog izgubile s 3:1. Tudi v naslednji tekmi, 28. oktobra na Jesenicah so po sicer dobri igri izgubile s 3:2 (9, -12, 12, -13, -13). Že 2. novembra pa so
v Kamniku zopet slavile, tokrat so premagale trdožive igralke iz Krope (OK Plamen) 3:2 (14, -15,8,-11,5).
Novembra je ekipa dosegla se naslednja rezultata: Kamnik : Triglav Kranj 1:3 (-3, 7, -2, -12), Zelezar (Jes.) : Kamnik 3:2 (9, -15, -10, 7, 9). Njihov nadaljni razpored tekem pa je takle:
15. decembra z OK Koper II v Kopru in 22. decembra v Kamniku z OK
Črnučami
Drugo moštvo OK Kamnik letos po dolgem času zopet nastopa v 2. republiški ligi - zahod (10 ekip). V njej igra poleg nekaterih starejših izkušenih igralcev, kot so dr. Bogo Logar, France Straj-har, Grega Podobnik, Jernej VVombergar, nastopa Se kopica mladih obetavnih igralcev, ki si tako tu nabirajo dragocene tekmovalne izkušnje, katere bodo v mladinskih in ne nazadnje prve-članskih nastopih prej ko slej zelo potrebovali. Igralce vestno vodi in pripravlja trener Janez Škorjanc.
Tudi II. ekipa je začela ligo 13. oktobra in za uvod doma izgubila proti izkušenim Novomeščanom (Pionir II) s 3:2. Tudi v drugi tekmi proti Kočevju I ni šlo in sc jo izgubili s 3:0. Že tretjo tekme doma pa so proti ekipi Salonita 11 dobili s 3:0 (12,11,11) in nato 2. novembra zmagali še v Bohinjski Bistrici z OK Bohinjem s 3:2. Poleg starejših so se v teh tekmah zlasti odlikovali mladi Romee Ungar, Boris Logar, Matej Škorjanc, Pavle Cvirn, France Korošec, Matjaž Krošelj, Janez Štele, Uroš Andrič, Igor Grošelj Bogo Gorše in Grega Škorjanc.
15. decembra v Kamniku z OK
Plamen (Kropa)
22. decembra z OK Mokronog v Mokronogu
Tako fantje, kot dekleta vseh ekip obljubljajo, da se bodo tudi na prihodnjih srečanjih tako srčno borili kot doslej in se za čim boljše bodrenje vas, gledalcev, na vseh tekmah že sedaj priporočajo.- an '
Končano je nogometno prvenstvo v conski in slovenski ligi. Oba naša predstavnika Stol in Utok sta dosegla imeniten uspeh, saj sta v svojih skupinah po jesenskem delu zasedla prvi mesti. Po izpadu iz slovenske lige je uspeh v conski ligi za nogometaše Stola pričakovan, saj je želja vseh uspešen povratek med najboljše. Presenetili pa so mladinci Utok Kamnika. Z dobrimi igrami doma in v gosteh so zaslužeho prvi z velikimi možnostmi, da na koncu osvojijo republiški naslov (v Ljubljani so premagali tudi neposrednega tekmeca, Olimpijo). Veliko zaslug ima poleg prizadevnih fantov tudi trener Lojze Perharič, ki je z igralci vadil tudi dopoldne, da bi čim bolje pripravil moštvo. Najboljši strelec moštva je Matjaž Mikuš, s sedmimi zadetki; pet jih je dosegel Igor Horvat. Jesenski naslov so priborili tile igralci: Šošlarič, Zupančič, Zor-man, Drolc, Horvat, KoSnik, Koma tar, Mikuš, Testen, Cvijanovič, Ci-bašek, Dolinšek, Manili. Mav, Kern, Itezovšek, 1'oljanšck, Koprivec, Slapnik.
Uspehi so podprli tudi želje pionirjev in kadetov, da nekoč nastopijo v mladinski ekipi NK Utok. Vrhunski dosežek vsakega nogometaša člana in mladinca je, da nastopi v moštvu V. selekcije NK Stol.
Slovenska mladinska nogometna liga: I. UTOK Kamnik i i 'M I |9:7 19,2. Olimpija 11 K 2 t 41:8 18, 3, Maribor 115.1 3 23:11 13, 4. Koper 11443 16:12 12,5. Ilirija 11 5 24 15:16 12,6. Izola I I 434 11:1« 11. 7. Svoboda Lj. 11 4 2 5 11:15 10. H. Ljubljanu 11 4 I A 1(1:26 9, 'I. Kovinar. 112 4 5 24:29 8.
Bo oživel?
Oktobra je bil v organizaciji Atletskega kluba Kamnik uspešno izveden 1. tek na Stari grad v zadovoljstvo nastopajočih in organizatorja. Bolj v zadovoljstvo nastopajočih, tu mislim predvsem na prevoz garderobe na cilj, delni prevoz nazaj na start ter seveda na nagrade. Manj je bil zadovoljen AK, predvsem zaradi skromnejše udeležbe tekačev. O poteku in rezultatih tekmovanja smo že brali v Kamniškem občanu. Na kratko še nekaj vtisov s tekmovanja,
Na cilju ni bilo običajne gneče, ki jih ob takšnih in podobnih tekih napravijo navijači, ljubitelji teka in športa nasploh. Kriva ni bila višina cilja, le ta je bil na 585 m visokem Starem gradu. Domačinom ni bilo treba dvakrat ugibati, zakaj ni več gledalcev. Bolj so se spraševali in zmajevali z glavo tekmovalci iz drugih krajev, ki so na cilju zagledali zapuščeno stavbo in zanemarjeno okolico. Stari grad, nekdaj tako obiskana izletniška točka, je prepuščena zobu časa - propadanju. Oživel je le ob tem teku AK in ob 1. maju. Če bo šlo tako naprej in za stavbo ne bo nihče poskrbel, bo tudi za nekdanji planinski dom, pa gostišče in disco, potrebno postaviti opozorilno turistično tablo z zgodovinskimi podatki, podobno kot opozarja tabla redke obiskovalce na razvaline Starega gradu.
Mimogrede naj omenim, da je bil Stari grad zgrajen v 12. stoletju predvsem z namenom, da bi zaščitili trgovino po Tuhinjski dolini. Temu primerno je bil tudi močno utrjen. V 15. stoletju sta ga poškodovala potres in strela, nakar je bil zapuščen. Po drugi svetovni vojni je planinsko društvo postavilo planinsko postojanko. Cestno povezavo z dolino je Stari grad dobil leta 1958. Po tej cesti se je odvijal letošnji 1. tek na Stari grad.
Čeprav je Stari grad tako rekoč nad samim mestom, razen po cesti dostopen po številnih poteh z več strani in nudi čudovit razgled, obiskovalcev ni, ali pa so zelo redki. Pa še ti se odločijo za bližnjo okolico, kjer nabirajo gobe, kostanj... in uživajo v razgledu in čistem zraku. Nekateri se napotijo proti Palovčam, kjer se lahko okrepčajo. Tudi zmajarji pridno izkorišajo bližino mesta za svoje polete in jadranja z zmaji. Za obisk oziroma sprehod, ali če hočete vzpon na grad, se obiskovalci ne odločajo predvsem zaradi neurejene okolice in same postojanke, ki ne nudi nobenega zavetišča, kaj šele gostinske usluge. Po polurnem pešačenju na višino 585 se prileze vroč čaj ali kakšen drug napitek. Na svežem in čistem (planinskem) zraku se kmalu oglasi tudi želodec in zahteva svoje. Tega pa danes na Starem gradu ni mogoče dobiti. Izjema je bila ob teku na grad, ko so topel čaj dobili tudi redki obiskovalci - gledalci, in ne samo tekmovalci.
Ob ureditvi in odprtju Starega gradu ter gostinski ponudbi bi bilo na tej izletniški točki ponovno več obiskovalcev in to ne samo ob prazniku dela, 1. maju, temveč tudi ob drugih pravznikih, nedeljah in med tednom. Seveda tudi ob teku na Stari grad, kateri naj bi po izjavi organizatorja AK postal tradicionalen.
Naj končam to pisanje z željo, da bi bil 2. tek na grad (in naslednji) prihodnjo jesen ob boljši gostinski ponudbi na samem cilju, na Starem gradu, in s tem z večjo udeležbo tekmovalcev in obiskovalcev. Bo Stari grad ponovno oživel?
Je to nemogoče? PoB.
Na turnirju prijateljstva zmaga Kamničanov
V nedeljo, 2. decembra, je bilo v veliki športni dvorani pri OŠ Frana Albrehta tako živahno, kot že dolgo ne. Domači odbojkarji so ob pomoči Občinske konference SZDL in ZTKO občine Kamnik priredili, tokrat že četrtič zapored, v počastitev dneva republike tradicionalni »turnir prijateljstva«. Udeležba je bila številna, kar 6 moških in 3 ženske vrste, preko 100 odboj-karjev od zamejskih Slovenk iz Sovodenj in zamejskih Slovencev iz Štandreža, gostov iz Izole in Ljubljane, pa vse do najboljše moške in ženske ekipe Hypo iz Celovca.
Napeto tekmovanje se je odvijalo ves dan do 15. ure, ko so se končala vsa tri finalna srečanja pri moških. Med tekmovanjem so imeli kamniški odbojkarji tudi slovesnost, ko so se pred pričet-kom tekme z zamejskimi Slovenci s klubskimi priznanji spomnili na velike zasluge dveh odličnih igralcev Kamnika in sicer tovariša Franca Štrajharja in ing. Anteja Tadiča, ki aktivno, France že 25 in Ante 15 let, nadvse uspešno igrata za klub. Z njima so povezani veliki uspehi kluba kot: s Francem leta 1969 osvojeni prvi naslov pionirskih prvakov Slovenije, veliki uspehi naših mladincev in z obema še posebej v 1. moštvu članov, v katerem sta kot dolgoletna stebra te ekipe odločilno prispevala k osvojitvi naslova slovenskega prvaka in seveda dalje pri zelo uspešnem nastopanju te ekipe v II. zvezni ligi, v kateri so končno postali stalni udeleženci oziroma še več, celo kandidati za 1. mesto.
Rezultati: ženske: OK Kamnik - Hypo 2:0 (10,7); ŠD So-vodnje --Hypo 2:0 (15,14); Kamnik - Sovodnje 2:0 (4,6). Vrstni red: 1. Kamnik 4 točke, 2. Sovodnje 2, 3. Hypo 0. Moški: predtekmovanje I. skupina: Kamnik I - Izola 2:0, Izola - Val 2:0, Kamnik I - Val 2:0; II. skupina: P. Narodni dom (Ljub-
ljana) - Kamnik II 2:1, Kamnik II - Hypo 2:0, Narodni dom -Hypo 2:0; finale: za 1. mesto Kamnik I - P. Nar. dom 2:0 (14,9); za 3. mesto Izola - Kamnik II 2:0 (10,12) in za 5. mesto Val - Hypo 2:0 (15,9). Končni vrstni red: 1. Kamnik I, 2. P. Nar. dom, 3. Izola, 4. Kamnik II, 5. Val (Štandrež), 6. Hypo Celovec.
- an
Montaža TV anten, Matija Zibelnik, Zavrti 5, Mengeš, tel. 737-194.
Z januarjem iščem varstvo za 8-mesečnega fantka na našem domu. Koren, Klavčičeva 6, Kamnik, tel. 832-006.
Vešča šivanja sprejema v popravilo moške srajce in različno perilo. Ančka Lakner, Vrhpolje 249, Kamnik.
Nudim pomoč v gospodinjstvu. Naslov v uredništvu Kamniškega občana.
10. Fužinar 11 3 2 6 17:25 8, 11.
Železničar 1131714:167,12. Slovan
112 18 11:29 5
Conska članska nogometna liga:
1. Stol 11 7 3 1 28:12 17,2. Domžale
11 7 3 2 19:11 165, 3. Medvode 115 5
13, 5. Piran 11 605 14:18 12,6. Elan 1143412:1211,7. Tabor-Jadran 11 3 3 5 19:22 9,8. Usnjar 11 3 3 5 8:17 9, 9. Jadran-Lama 11 3 2 6 12:4 8, 10. Primorje 11 2 4 5 8:18 8, 11. Jesenice 11 2 3 6 12:18 7, 12. Naklo 11 3 1 7
1 25:13 15,4. Ljubljana 11 4 5 2 12:8    18:25 7
Zarja zmagala v malem nogometu
V organizaciji nogometnega kluba Kamnik je bilo končano letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v malem nogometu. Športna dvorana pri OŠ Frana Albrehta je lelos prvič gostila tudi nogometaše, ki so bili z boljšimi pogoji tekmovanja nadvse zadovoljni. Nastopilo je 15 moštev iz 12 organizacij združenega dela in ustanov. Vse tekme sta uspešno vodila Andrej Vugrinee iz Kamnika in Matjaž Kepnik iz Doba. Prvo mesto je po izenačenih zaključnih bojih pripadlo igralcem Zarje, ki so v finalni tekmi ugnali moštvo Stola po streljanju kazenskih strelov. V predtekmovanju so bili doseženi nekateri visoki rezultati, zalo smo dobili vlis, tla bi lahko ekipe razdelili v dve kakovostni skupini. To pa je morda tudi izkušnja, da bi kazalo v prihodnje ekipe razdeliti v dve ločeni skupini. /. uvedbo ligaškega si-slema enokrožno pa bi tekmovanje po'talo Se privlačnejše.
Rezultati predtekmovanja: Slol Integral 8:1. Svilani! II     Svilanil I 0:3 b. b., SKG     KIKI 0:6. Postaja
milice - Alprem 0:3, Skupščina občine - Zarja 1:6, KIK Kamnik II — Utok I 0:2, Graditelj - Utok II 6:2, Titan - prost
Četrtflnaie:
Stol - Svilanit 1 3:1, KIK Kamnik I - Alprem 3:0, Zarja - Utok I 5:4, Graditelj - Titan 5:0
Polflnale:
Stol - KIK Kamnik 1:0, Zarja -Graditelj 1:0 Finale
Zarja - Stol 2:2 po 7 m 4:2 Vratni red:
I. Zarja, 2. Stol, 3. tiraditelj, 4. KIK Kamnik I, 5. Utok I, 6. Svilanil
I, 7. Alprem, 8. Titan, 9. KIK Kamnik II, 10. Postaja milice, 11. Utok
II. 12. Skupščina občine. 13. SKG in 14 Integral.
Nekatere OZ D so imele po dve ekipi. Vrstni red upošteva obe. Pri skupni končni razvrslvitvi vseh panog, pa ho dobila točke ekipa, ki je bila bolje Uvrščena, obenem pa pripadajo točke /a množičnost.
A. PFRČIČ
Novosti v kamniški knjižnici
Kardelj. E.: Sistem in družbena kontrola cen - Državna založba Slovenije. 1984
Skufca. F.. Zamernik. H.: Vodenje knjig za obrtne in druge samostojne dejavnosti - ČGP Delo, 1984 Novak. M.: Vrtiljak - Pomurska založba, 1983 Čuk. M.: Igra v matu - Založništvo tržaškega tiska. 1984 Bufon, M.: Rondo - Založništvo tržaškega tiska. 1984 Vatovec, F.: Javno govorništvo. 1984 Potrč. M.: Zbirka - Založba Obzordja, 1984 Rozman, K.: Cerkev sv. Janeza v Bohinju, 1984 Reisp, B.: Škofjeloški grad - Založba Obzorja, 1984 Vuga, D.: Vipavska dolina - Založba Obzorja. 1984 Menart, J.: Menjave - Založba Lipa, 1984
Jascobson, R., Jerman, F.: Ruski formalisti - Mladinska knjiga. 1984
Martinčič, A., Sušnik, F.: Mala flora Slovenije - DZS, 1984 Cevc, T.: Arhitekturno izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem, DZS, 1984
Splichal, S.: Mlini na veter - Partizanska knjiga, 1984 Zakrajšek, E.: Fortran - Društvo matematikov. .. 1983 Protič, M.: Tehnična mehanika - Naučna knjiga, 1983 Decker, K. H.: Elementi strojeva - Tehnička knjiga, 1980 Debenjak. B.: Vstop v marksistično filozofijo - Komunist, 1981 Kališnik, L: Nujna medicinska pomoč - DDU Univerzum, 1984 Petrovič, L. D.: Električne instalacije - Tehnička knjiga, 1983 Horvatić, Ž.: Sheme spajanja u telekomunikacijskoj tehnici, 1984 Jerman, F.: Logika za mlade - Zavod SRS za šolstvo, 1979 Jerman, F.: Pogovori o filozofiji - Zavod SRS za šolstvo, 1980 Kvarternik, F.: Fizikalni priročnik z zbirko nalog, 1984 Džamič, M.: Praktikum iz biohemije - IŠRO Privredno finansijski vodič, 1982
Knightley, P.: Prva žrtev - Založba Borec, 1981 Milovanovič, M.: Sudska medicina - Medicinska knjiga, 1982 Komac, P.: Angleška slovnica po naše - Cankarjeva založba, 1984 Organizirana rekreacija in oddih - Delavska enotnost, 1984 Gačnik, B.: Beneficirana zavarovalna doba - Delavska enotnost, 1984
Šimenko, P.: Kaj moramo vedeti o požarni zaščiti - Republiški sekretariat za ljudsko obrambo, 1984
Liman, O.: Elektronika na lak način - Tehnička knjiga, 1981 Mrlizin, H.: Elektrotehnika na lak način - Tehnička knjiga, 1982 Raković, B.: Elektronika linearna integrisana kola - Gradjevinska knjiga, 1983
Abrikosov, A. L: Osnovi opšte pataloške anatomije - Medicinska knjiga. 1983
Prodam globok otroški voziček tribuna. Tel. 831-297.
Kamniški občan
Komisija za delovna razmerja pri
Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku
objavlja prosta dela in naloge
kuhinjske pomočnice
za pomoč v kuhinji in serviranje hrane. Kandidati morajo imeti končano osnovno šolo
Delo se združuje za polni delovni čas in nedoločen čas.
Vloge sprejema kadrovska služba 8 dni po objavi na naslov: Zavod za usposabljanje invalidne mladine Kamnik, Novi trg 43 a, Kamnik.
KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja uredniški odbor - glavna in odgovorna urednica Jana Taškar -tehnični urednik Franc Mi-hevc - strokovna sodelavka Vera Mejač - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Tomšičeva 2, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.