GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ-RUDNIK • LETO XIV • ŠTEVILKA 3 • 28. FEBRUAR 1978
9. IN 12. MARCA VOLIMO V OBČINI VEČ KOT 5000 DELEGATOV!
d K* ne*tl,i <*n'na!i loči do volitev delegatov in delegacij v skupščine •“uzbenopolitičnih skupnosti ter samoupravnih interesnih skupnosti.
in delovni ljudje. 'L aktivnostjo v delegatskih skupščinah, takrat, ko nastopa kot delegat v imenu širše delegacije, šele dojame smisel delovanja in možnost vplivanja na razreševanje različnih vprašanj. V nekaj letih bomo praktično ugotavljali, da smo večino ljudi po taki poti pripeljali v skupščinski mehanizem, kjer delegati odločajo, razpravljajo, sprejemajo sklepe in stališča. Mnogo delegatov pomeni mnogo nalog, ki jih bo mogoče v prihodnje opraviti. Opraviti pač zato, ker bomo volili tiste tovarišice in tovariše, ki so v svojimi rezultati dokazali pripravljenost in sposobnost prizadevati si za razvoj samoupravljanja, za humane odnose, za uresničevanje idealov, po katerih se je ravnal naš delavski razred.
Pričakujemo, da bodo ti delegati aktivni nosilci družbenopoli-
V naši občini so vsi odgovoru nosilci te družbene akcije v pri Pravah na volitve zanesljivo ii zelo uspešno opravili svoje nalo
*c?n^'t*atn'h listah v vsel . rajevnih skupnostih naši
. . inebo 1631 kandidatov,kis«
lz)avili, da so v naslednjem 4-let nem mandatnem obdobju pri Pravljenj aktivno sodelovati in s prizadevati za učinkovito delo vanje delegatskih skupščin. \ ki rKZeinerT1 del11 ho kandidatov 17171° nePosreclno izvoljeni iv, . 'zvolien'm delegatom p; .• seveda treba prišteti še vsi _ e.. ovne ljudi, ki po zakoni ° itvah predstavljajo splošni delegacj0 To pomeni, da bo n en} mandatnem obdobju ne skii, ,no s°delovalo v delegat km j^PŠeinah izredno širol l ® delovnih ljudi in občanov nam zagotavlja, da bodo in
,	Franc Malovrh
leresi
06ravnavan^lem' 'n vprašanja snično |aht,! skuPščinah, re-naše občin 0<lraz vsel1 občanov ZaPoslenide,ovnih ljudi, ki Molitve v * na na^em območju. Omenijo sedanjem trenutku vanju družh premik v dograje-Slema. VlnIen0Pol,t|čnega si-Ktavlja bo past"3 dele8a,ov pred-^"upolidčn kV° aktivnih druž-PnPr^ljenil«d1elavc.ev, ki so
n'h mteresnih^ °'«Vatl na različ-
s,kdo si ",h Področjih. Mar-
v?kai 'oliko^deie^ vprašanje-loe° in nomn 8atov' kakšno
M Socl»listič„! el° Preprost.
s*nioupravni si-^"Ovahj?lfto"a delegatskih
ličnega dela in življenja v kra jevni skupnosti in organizacr združenega dela. Povezani i vključeni v samoupravne organ in družbenopolitične organizaci je bodo resnično predstavlja sredino, iz katere izhajajo.
To sredino pa predstavljami volilci v krajevnih skupnostih ii delovnih organizacijah in sm jim v njihovih prizadevanji! dolžni pomagati.
Evidentiranje teh kandidate je bilo demokratično izvedene saj so bile predlagatelji vse sa moupravne in družbenopolitični organizacije. Vsi ti delegati si bili obravnavani na kandidacijsk konferenci v krajevni skupnost in organizaciji združenega dela mnenja o njih pa so bila podan;
SPOŠTOVANI BRALCI!
“tvestiti 0 l,.	vas želimo n« več straneh Izčrpno
tin* družbe l2n^" vo*l*val» delegatov in delegacij v skupš-***» Iti jih bomOPO,^^n'^ **r samrmpravuih interesnih skupno-Izvedb« samih ^ji ** ^ in marta- Z ozirom na pomembnost 0Praviia neij 'j *ev» k* P° svoji naravi ne predstavljajo zgolj °blav»|amovcelHi,OS,i’ ampak /ah,evaio tehtnost odločitve, v kr*jevnih »i,,. ° **nd‘d“,ne liste vseh delegacij, ki jih bomo AU nam u ;rOS‘ih na4' «^i"e volili 12 Jr«.
sPoštovani bralH V| poP0*,,0**l nspelo, boste lahko ocenili vi, zadeval« kar naih< u* ld**vo s* ie v okviru svojih možnosti pri-s,mo, da infom, '(!!Bos*avno informirati voHvce, ki jih pro-aclje skrbno prebero!
uredništvo naše komune
tudi na zborih vaških skupnosti, hišnih svetih, uličnih svetih in družbenopolitičnih organizacijah.
Z izvolitvijo dajemo priznanje delegatom za dosedanje delo, hkrati pa pomeni zagotovilo, da smo izbrali prave ljudi, ki si bodo prizadevali za hitrejši razvoj krajja, OZD in občine kot širše družbene skupnosti.
Volilna udeležba 9. in 12. marca in rezultat na volitvah pa pomeni tudi izvor enotnosti vseh članov naše družbene skupnosti, enotnosti v zavesti in mišljenju, da razvijamo tak družbeni sistem, ki omogoča pristne, humane človeške odnose, kjer ima vsak pravico in dolžnost prispevati k čim lepšemu jutri. Že dosedanje uspešne množične priprave na volitve so tudi odraz enotnosti vseh družbenopolitičnih organizacij v okviru socialistične zveze kot fronte vseh organiziranih socialističnih sil.
Z udeležbo na volitvah že v jutranjih urah dokažimo podporo, priznanje in zaupanje vsem delegatom, ki bodo v delegatski skupščini z največjo odgovornostjo odločali in sklepali.
FRANC MALOVRH predsednik občinske konference SZDL
Posnetek je s posveta viških komunistov, ki je bil pred dnevi in se ga je udeležil tudi predsednik CK ZKS France Popit s sodelavci in predstavniki družbenopolitičnega življenja mesta Ljubljana. Daljši zapis objavljamo na 2. strani.
OB DNEVU ZENA
SKROMNO IN PRIJETNO
Mednarodni praznik žena — 8. marec je pred vrati in o prazniku samem zadnja leta zelo veliko govorimo. Vedno bolj smo se začeli zavedati, da to praznovanje ni namenjeno veseljačenju po delovnih organizacijah in priložnosti za obdarovanje, ki je do nedavnega začelo presegati meje normale. Preko dogajanja pač nismo mogli kar tako in to je razlog, da so možnosti sedaj precej manjše. Tudi delovnim ljudem samim je postalo jasno, da je tako metanje — večinoma težko prisluženega — denarja skozi okno nedopustno.
Da bi zvedeli, kako bo izgledal Igtošnji dan žena, samo povprašali po nekaterih temeljnih organizacijah združenega dela v naši občini. Kaj so pripravili za svoje delavke — ker pač praznika vseeno nikakor ne mislimo po vseh teh grajah pozabiti —da bodo preživele prijeten dan, z občutkom topline v srcu in z zavestjo, da tudi same prispevajo k napredku naše domovine. Da ne bi žene mislile, da so nanje vsi pozabili, je dovolj že prisrčen stisk roke in šopek cvetja, skromna proslava naših najmlajših, ki so del življenja skoraj vsake žene ali pa skromno, simbolično darilce.
Kakor vse kaže, letos tako tudi bo. Vsaj če sklepamo po pogovorih s temeljnimi organizacijami, bo letošnji praznik žena tak, kakršen bi moral biti vsako leto. Ker je v naši občini veliko tozdov, kjer so večinoma zaposlene žene, bi bilo razkošno praznovanje skoraj nemogoče. Kolikor smo lahko povzeli iz pogovorov, bodo 8. marca za delovne kolektive pripravili nekoliko boljšo malico, veliko pa'je tudi takih, ki so se za ta dan dogovorili z učiteljskim zborom bližnjih šol ter poprosili učence za majhno proslavo. Povezali so se tudi s krajevnimi skupnostmi in skupaj pripravili praznovanje. Nikjer ne bodo ženam delili razkošnih daril in jim vse dopoldne nazdravljali in za tako vrsto praznovanja tudi denarnih sredstev nimajo. V nekaterih temeljnih organizacijah o dnevu žena sploh še niso začeli razmišljati, ali pa so se že spomnili, vendar pa praznovanje pripravlja delovna organizacija in temeljna organizacija ne more odločati po svoje.
Pa naj ob vsem tem razmišljanju dodamo še nekatere utrinke, ki so se v zadnjem času mimogrede poblisnili v mislih marsikoga. Gre namreč za to, da se je prvotni namen praznika žena malo izrodil, saj jc bil namenjen v prvi vrsti tistim ženam, ki so se z ramo ob rami borile z možmi ob stroju ali pa v hostah med partizani, da je naša sedanjost lepša, kakor je bila preteklost. Namenjen je bil — in bi še moral biti — tistim ženam in materam, ki so v potu svojega obraza pripravljale svoje otroke na življenje in jih vzgajale tako, da so lahko vsakemu pogledali v oči. Danes sprejemajo čestitke tudi mladenke, ki so komaj stopile na svojo življenjsko pot in si morajo te čestitke šele »prislužiti«. Samo dejstvo, da so se rodile ženskega in ne moškega spol;* še ni dovolj, da bi jih sedaj povzdigovali med zaslužne žene in matere našega časa. S takim načinom namreč siromašimo dan žena in njegovo poslanstvo.
Nikakor ne smemo v tem pogledu podcenjevati tudi dela pedagogov in vzgojiteljev, ki v srčkih malčkov vsadijo seme spoštovanja do matere in žena nasploh. Tista skromna darilca, narejena z veliko veselja in pričakovanja. Seveda pa to ne pomeni, da morajo starši te vzgojiteljice in tovarišice učiteljice zasuti z dragocenimi darili, tekmovati med seboj, čigav sin ali h či bo prinesel lepše in večje darilo. Majhna pozornost je namreč popolnoma dovolj, da se vsem tem ženam in dekletom zahvalimo za trud pri delu z otroki. Verjetno tudi te žene in dekleta same niso vedno vesele te poplave daril, saj je človeku nerodno, če mora sprejeti nekaj, za kar ve, da je zelo veliko vredno, pa obenem noče, ne more in ne sme spremeniti
ISKRENE ČESTITKE NAS/M DELAVKAM, MATERAM, OBČANKAM, BORKAM -OB MEDNARODNEM DNEVU ŽENA -8. MARCU!
PREDSEDNIK CK ZKS FRANCE POPIT NA RAZŠIRJENI SEJI OBČINSKEGA KOMITEJA
NEPOSREDNEJŠE POVEZAVE
V AKCIJSKEM DELOVANJU
Akcijska in organizacijska sposobnost članstva zveze komunistov pri razreševanju skupnih razvojnih nalog in problemov družbenopolitične skupnosti je bila hkrati osnovna in osrednja tema razgovora, ki je pred dnevi stekel na razširjeni seji občinskega komiteja, katere se je udeležil tudi predsednik CK ZK Slovenije France Popit s svojimi sodelavci in predstavniki družbenopolitičnega življenja mesta Ljubljane.
Občinska organizacija zveze komunistov se je v zadnjem mandatnem obdobju kadrovsko in organizacijsko okrepila, saj se je število osnovnih organizacij povečalo od 87 na 138 (ob ustanovitvi občinske organizacije leta 1971 jih je bilo 46), število članov ZK v
150 UDELEŽENCEV SEMINARJA VIŠKIH KOMUNISTOV
V redni program idejnopolitičnega usposabljanja članstva Zveze komunistov v naši občini sodi tudi trodnevni seminar za sekretarje osnovnih organizacij in člane občinskega komiteja ter njegovih komisij. Na pravkar zaključenem tovrstnem seminarju, ki je bil od 15. do 18. februarja v Portorožu, sta udeležencem predavala tudi sekretar Republiške konference SZDL Milan Kučan in podpredsednik republiškega izvršnega sveta Roman Albreht. Prvi je spregovoril o vlogi in nalogah ZK ter ostalih družbenopolitičnih organizacijah pri nadaljnji graditvi političnega sistema socialističnega samoupravljanja, Roman Albreht pa o aktivnosti komunistov pri nadaljnem uveljavljanju ustave in zakona o združenem delu. Lldeleženri seminarja, zbralo se jih je več kot 150, so po uvodnih predavanjih, po grupah razpravljali še o aktualnih družbenopolitičnih akcijah (priprave na volitve, akcijska in kadrovska krepitev Zveze komunistov, vprašanja ekonomske politike v občini), o vlogi Zveze komunistov v ljudskem odporu in družbeni samozaščiti kot tudi o mednarodnem položaju in zunanji politiki Jugoslavije.
Seminar je vsekakor osvetlil nekatera aktualna dogajanja naših družbenopolitičnih prizadevanj, nakazal nadaljnje aktivnosti članstva, prav tako pa tudi pri samih udeležencih »vzpostavil« kritičen odnos do nekaterih pojavov, kar je bilo razvidno iz vsebinsko bogatih razprav.
Po mnenju udeležencev pomeni takšen seminar hkrati tudi izmenjavo izkušenj z ostalimi sekretarji (čeprav časa za vse ni bilo dovolj),zelo dobrodošla oblika je bila razprava po grupah po posameznih temah,nemalokrat zelo »napet« program predavanj je bil vsestransko dobro in kvalitetno pripravljen. Malce je bilo pogrešati (zaradi odmerjenega časa ni bilo možno) le poglobljenih razprav o nosilnih temah, saj bi po mnenju udeležencev lahko vsakomur prinesle kakšno izkušnjo več.
Pred dnevi so se na prvem predavanju zbrali udeleženci ta-koimenovane Dopisne šole marksizma iz naše občine. Izobraževanje v tej dopisni šoli, vsaka občinska organizacija Zveze komunistov naj bi organizirala en oddelek, bo temeljilo na individualnem študiju, za kar bodo uporabljali predlagano literaturo po predvidenem programu. V študijskih skupinah bodo usklajevali svoja mnenja, preverjali znanje in oblikovali skupna stališča. Na študijskih srečanjih pa bodo poleg uvodnih predavanj za posamezne teme skupno s svojim mentorjem obravnavali nejasna vprašanja iz predelane snovi. Te dopisne šole se v naši občini udeležuje blizu 60 slušateljev.
občini pa od 1500 na 2600 oziroma so se vrste ZK okrepile z 937 novosprejetimi člani, kar predstavlja 37 odstotkov celotnega članstva! Lahko bi torej ocenili, da se močno približujemo načelu — osnovna organizacija v vsaki temeljni organizaciji združenega dela in krajevni skupnosti, saj trenutno osnovnih organizacij ZK še ni ustanovljenih v nekaj posameznih TOZD s približno 50 zaposlenimi — Rašica Horjul, Obrtno gradbeno podjetje Trnovo, Liga Galjevica... Tako lahko seveda ocenjujemo, da je prav zaradi takšne organiziranosti pripisati prispevek za aktivnejšo vlogo članstva ZK v vseh okoljih, kot tudi za odgovornejši in bolj zavzet pristop pri spremljanju vseh družbenopolitičnih problemov. To pa sicer še ne pomeni, da je takšna zavzetost prisotna pri vsem članstvu, saj je še vse premalo ustvarjalnega sodelovanja komunistov v drugih družbenopolitičnih organizacijah ter ponekod tudi v organih krajevnih skupnosti in samoupravnih organih v TOZD. Kar prevečkrat smo priča tudi nemalokrat ekstenzivnim metodam našega družbenopolitičnega dela (o več stvareh razpravljamo nenačrtno na več sestankih hkrati, slabo pripravljeni in vodeni sestanki...) kar ima za posledico malomarno razpolaganje z delom in časom velikega števila ljudi. To pa je hkrati dokaz, da smo včasih preslabo usposobljeni. Ideološkemu in akcijskemu usposabljanju moramo zato namenjati več prizadevanj, čeprav lahko po drugi strani ugotavljamo, da se precejšnje število članov, predvsem no-
in možnosti, na osnovi katerih bodo lahko delovni ljudje nepo-sredneje odločali o gospodarjenju. Le tako bodo lahko v polni meri prišli do izraza tudi dohodkovni odnosi, katerih vsebino dograjujemo. Pot do tega pa ni lahka, saj se delovni kolektivi nemalokrat srečujejo z že kar zaskrbljujočimi ovirami, ki niso vselej samo objektivne narave. Predstavnika dveh največjih delovnih organizacij v občini, Tobačne tovarne in Mercatorja, sta v svojih razpravah še posebej kritično izpostavila težave, ki nastajajo zaradi neurejenih in vsebinsko neprilagojenih predpisov oziroma zakonskih določil o politiki cen ioizvozno-uvozne politike. Ugotovitve, da smo zakon o združeneirj delu dolžni izvajati vsi na vseh nivojih in da zaradi neizvajanja tega ostajajo prizadevanja neposrednih proizvajalcev praktično nemalokrat tudi brez odziva, ključne rešitve pa v rokah peščice »administracije«, so bile povsem na mestu. Prav te vozle je treba presekati, da bo pot do čistejših dohodkovnih odnosov lažja. »To pa je še pomembnejše,« je posegel v razpravo France Popit, »saj si moramo prav z neposrednejšim družbenim interesom jačati pogoje za trdnejše gospodarsko situacijo, kot je trenutna.«
Odpraviti preživele odnose strokovni! institucij
Veliko besed je bilo na posvetu namenjenih družbenoekonomskemu razvoju in njegovemu uresničevanju. Kot največja Ijubljan-
vosprejetih, udeležuje raznih seminarjev, tečajev in političnih šol. Vendar bo potrebno prav v te oblike usposabljanja doprinašati nove metode in načine, ki bodo komuniste »usposobile« za akcijsko delovanje. Ob tem pa ne gre zanemariti samostojnega izobraževanja.
Ob razpravi o organizacijski učvrstitvi zveze komunistov so udeleženci posveta še posebej podčrtali pomembnost aktivnosti raznih komisij pri občinski konferenci in komiteju, v okviru katerih bo čimvečje število viških komunistov temeljiteje obravnavalo posamezna vprašanja določenega področja, prav tako pa se bodo morale osnovne organizacije neposredneje povezovati pri svojem delovanju s samim občinskim komitejem. Po novem se bo tudi univerzitetna partijska organizacija reorganizirala, kar bo pomenilo, da se bodo osnovne organizacije visokošolskih zavodov povezale z občinskim komitejem (do sedaj so bile izključno vezane na univerzitetni komite). To pa bo pomenilo spričo velikega števila teh organizacij za občinski komite vrsto novih nalog in prizadevanj.
Vse te povezave in metode dela bodo seveda doprinašale k tvor-nejšemu delovanju z množicami delovnih ljudi in občanov oziroma njihovimi interesi.
»Osnovna naloga in dolžnost zveze komunistov je, da se organizacijsko tako preoblikuje, da bodo ljudje v krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah kar najbolj neposredno občutili, da komunisti niso nad njimi, da pač imajo stališča, na podlagi katerih v enakopravnem in demokratičnem dialogu z občani in delovnimi ljudmi skušajo poiskati najboljše rešitve in si prizadevati za plodne skupne rezultate,« je dejal France Popit, ko je spregovoril o nakazanih spremembah in dopolnitvah statuta ZKS, katerega naj v tem predkongresnem obdobju na podlagi svojih izkušenj skušajo v razpravah dopolniti tudi viški komunisti.
Zakon o združenem delu smo dolžni izvajati vsi!
Že prej omenjeni odgovornejši odnos članstva zveze komunistov v tej ljubljanski občini vsekakor prihaja najbolj do izraza, ko uresničujemo skupne družbene akcije in naloge. Prav sedaj lahko to v pozitivnem smislu ugotavljamo za priprave na volitve. Temeljito ocenjevanje delegatskega sistema domala v vseh sredinah, obsežne kadrovske priprave in veliko število evidentiranih (več kot 10.500 v KS in TOZD) — hkrati potrjuje tudi precejšnjo aktivnost ostalih družbenopolitičnih organizacij. Tudi pri uresničevanju načel kadrovske politike so bili v zadnjem obdobju napravljeni vidni premiki, čeprav se ponekod še srečujemo z nedoslednostjo in v zadnjem trenutku iščemo kadrovske rešitve.
Samo uresničevanje načel zakona o združenem delu kot tudi sicer celoten proces ustavne preobrazbe v občini zadovoljivo poteka.
Večina delovnih organizacij se je samoupravno konstituirala, zastoj je prisoten le v nekaterih enovitih delovnih organizacijah, kjer vse preveč poteka razprava le o predlogih, akcije pa ni čutiti kot npr. IGO, SGP Grosuplje in Žičnica. Potrebna bo še nadaljnja aktivnost komunistov predvsem v dejanskem ustvarjanju pogojev
ska občina z največjim deficitom na področju komunalne infrastrukture se prav pri izvajanju tega srednjeročnega programa srečujemo z vrsto ovir in težav, ki jih sami vsekakor ne moremo rešiti oziroma preprečevati. V ospredju je prostor sam, ki ga ni moč izkoriščati smotrno brez komunalne opremljenosti, slednja pa je lahko zagotovljena le s programi nosilcev tega razvoja v mestu. Prav tako včasih že kar neskončno dolga čakalna doba na številna soglasja in vrsto dokumentacije, ki spremlja pripravo nekega zemljišča, ostaja trn v peti malodane že vsakomur, ki se odloča za industrijsko oziroma stanovanjsko ali družbeno gradnjo. Za primere lahko navedemo: kar že dve iztečeni led za pripravo industrijske cone na Brdu, v zadnjem času poslednje izdano soglasje za gradnjo nove farme v Brestu, ki to gradnjo preprečuje (ostala soglasja jo dovoljujejo), malodane že obupane krajane Podpeči, ki skoraj ne verjamejo več v izdajo gradbenega dovoljenja za prepotreben vrtec, in še bi lahko naštevali.
Velik in nejasen je odgovor o tem, kaj je z zazidalnimi načrti za številna območja v občini, brez katerih ni dovoljen noben poseg v prostor, prav tako pa tudi vprašanja,kdo bo le-te lahko plačal. V republiškem merilu smo kot občina s številom črnih gradenj pri samem vrhu, zato so potrebne kompleksne rešitve, ne samo občinske, temveč tudi mesta in ustrezni predpisi za preprečevanje njihove rasti so prav tako potrebni kot ponekod tudi celovita legalizacija že obstoječih. Za vse to pa so nujni enotni pristopi, učinkovita akcija vseh zainteresiranih, odprava nekaterih preveč zakoreninjenih in neprilagodljivih ter čas preživelih odnosov in pogledov v strokovnih institucijah. Komunisti se morajo zato organizirati it> odprto spregovoriti tudi o teh pojavih, saj odgovornost za skupaj začrtane naloge ne more biti deljiva.
Čeprav so bila stabilizacijska prizadevanja v občini uspešna in je gospodarski položaj zadovoljiv, ne smemo dopuščati, da bi bile že omenjene prepreke kamen spotike tudi pri realizaciji posameznih gospodarskih naložb nekaterih večjih delovnih organizacij (Iliri' ja-Vedrog, Tobačna tovarna). Prav v tem trenutku srednjeročnega obdobja pristopamo v občini k skupnim naložbam v vrednosti milijarde. To pa za to družbenopolitično skupnost kot tudi za mesto Ljubljana pomeni veliko in odgovorno nalogo. Realizacija tega pa pomeni navsezadnje tudi spodbudo za smelejše razvojne odločitve drugih delovnih kolektivov.
Udeleženci posveta so v razpravi odprto spregovorili še o številnih nalogah, ki zavezujejo članstvo zveze komunistov na področja vzgoje in izobraževanja, samoupravne preobrazbe kmetijstva-hišne samouprave...
I
I
{
»Pravilno razumevanje vloge zveze komunistov in akcijska sp° sobnost njenega članstva v vseh celicah družbenopolitičnega Ijenja, učinkovitejše in funkcionalnejše metode delovanja P usmerjanju in reševanju perečih problemov so osnovna naloga v ških komunistov.« S temi besedami je zaključil posvet sekretar o činskega komiteja Darko Perovšek.
JANJA DOMITROV^

PRED OBRAČUNSKO KONFERENCO OBČINSKEGA ODBORA ZRVS
ČLANI ZRVS DELAJO POVSOD
Organizacija ZRVS v občini Vič-Rudnik se za preteklo obdobje lahko pohvali z resničnimi uspe-To ni le hvala v lastnem okviru ali pa v okviru svoje občine,temveč so priznanje prizadevanjem vi-s ega članstva ZRVS dali tudi v širših okvirih. O tem priča priznanje OF, plaketa JLA, prehodni Pokal za sodelovanje z JLA in še vrsta drugih priz-oanj. Vseh priznanj niti ne morejo obesiti na zid v svojih prostorih, ker bi enostavno zmanjkalo prostora. In kje so potem še vsa tista priznanja, ki jih 'majo za svoje delo in prizadevnost krajevne organizacije? Vsi ti uspehi so plod rednega in kontinuira-nega dela ne le v sedanjem obdobju,temveč tudi v Preteklosti,torej tudi pred letom 1973. Organiza-oja ZRVS namreč iz leta v leto izpopolnjuje svojo a hvnost. Sedaj lahko na Vič-Rudniku povedo, da
Ivo Starin
Sloveniji °^<-'nska organizacija ena najboljšili
280otini jc ,renutno včlanjenih v ZRVS ok Od ] C Un°V' ver>Jar to število iz leta v leto naraš< za d^3 Se *tcv'*° elanov v ZRVS poveč; pre ese,ino- V tem času so sploh naredili v obč VaneJSen korak dalje pri organiziranju in pove« stale1*11- *e ^‘»nstva, temveč tudi organizacij, b zade ° Stlr' nove organizacije, kar je posledica p č,anj;^. P0 organiziranosti, ki bi bila čim bli: da bi SaU *n	organizacije takšne veliko:
le prj e^Sd^ ^*an lahko udejstvoval in bil aktiven kah Vezn'l1 "l' dopolnilnih izobraževalnih oV emveč tudi pri delu v sami organizaciji.
>,0rgan‘ttac|sko smo se utrdili«...
Posvečen*C*4*l'ni 0^H*,iu j* hila posebna pozornost cije a orRanizacijskemu utrjevanju organiza-bora	pravi predsednik občinskega od-
vPrašaniu *V° ‘l’,ar'n- »Mislim, da bomo temu Precej p0/ni<,ra*' '"di v bodoče posvečati v občini razdeliti <>rnOSt'‘ ^ei ko prej bo treba še naprej naše krajevne organizacije na manjše
enote. Na območju občine imamo 29 krajevnih skupnosti,organizacij pa le 18. Manjše enote,vsaj za vsako KS ena ali pa celo več v vsaki KS, je nuja, da bi bil stik s krajevnimi skupnostmi še tesnejši. V tem obdobju smo razdelili organizacijo Brdo—Vrhovci na dve organizaciji in nedavno tega še eno teh organizacij naprej na Vič posebej in Kozarje posebej. Na Dobrovi so nastale celo tri organizacije iz ene: Dobrova, Polhov gradeč in Horjul. Letos pa bomo ustanovili še Barje. Seveda pa bo potrebno nove organizacije ustanavljati še ponekod.«
Aktivnost članstva je vidna tudi po številu priznanj, ki so jih člani prejeli, pravi sekretar občinskega odbora Rudi Furlan. »104 naši člani so prejeli odlikovanja, 375 pa jih je prejelo plakete in priznanja,med njimi je sedem zlatih in 57 srebrnih plaket. V tem času je tudi več kot tretjina naših starešin napredovala po činih. Vse to pa so lepi uspehi.«
Ena stalnih nalog je že bila in v bodoče ji bo veljalo še več pozornosti: vključevanje starešin v ZK in nadalnje formiranje aktivov ZK vojaških starešin. Posebej bo treba narediti veliko na tem področju z mlajšimi vojaškimi starešinami. Sedaj je namreč vključenih v ZK več kot tretjina vseh članov ZRVS. Kot je številka morda na prvi pogled ugodna;v viški občinski organizaciji niso zadovoljni z njo.
Rezervni vojaški starešine pa so aktivni tudi na družbenopolitičnem področju. Skoraj 60 odstotkov članov se je vključilo leta 1974 v samoupravne organe in družbenopolitične organizacije, dve leti kasneje pa je celo tri četrtine članstva aktivnega tudi kot delegati.
V tem času pa so v ZRVS naredili veliko tudi na njihovem povsem strokovnem področju. Organizirali so obvezni izobraževalni kot tudi dopolnilni program. V teh letih so vsakič posvetili osrednjo pozornost eni takih tem kot so: vod v zasedi, proti-desantna obramba, bataljon v zasedi, organizacija ognjenega sistema itd. Člani so se teh programov tudi veliko udeleževali in pokazali ustrezno zanimanje. Udeležba na predvidevanjih in orientacijsko taktičnih pohodih se je gibala med 88 in 92 odstotki.
Vedno prisotni med mladimi
»Izredno veliko pa smo v tem času delali z mladimi,« pove Ivo Starin. »To je bilo eno težišč naše dejavnosti. Vsaka krajevna organizacija je bila zadolžena za eno izmed osnovnih šol in je sodelovala z njo. Skupaj so organizirali vrsto akcij od razstav do pohodov, predavanj in razgovorov. Priročni kabinet orožja je nenehno potoval po šolah in so se lahko najmlajši seznanjali z orožjem. Sodobno in najnovejše orožje pa so naši starešine prinašali pokazat na šole in tam o tem tudi predavali. Lepo uspele razstave orožja in tudi slikovnega gradiva smo imeli v Velikih Laščah oz. Turjaku na osnovni šoli Vil v TSŠ in borovniškem Liko. Najboljše pohode smo organizirali skupaj z osnovnimi šolami Velike Lašče, Horjul, Krim-Rudnik itd. Tudi v dom za slepo in slabovidno mladino smo se vključili s svojo dejavnostjo. S pohodno enoto Horjula in šolo smo organizirali obrambni dan šole, ki se je razlikoval od ostalih po široko zastavljeni akciji. V evakuaciji šole zaradi letalskega napada (pomoč JLA — letalstva) so sodelovali tudi člani ZZB, JLA z Vrhnike
in domači lovci. V naših akcijah smo sodelovali v lanskem letu z več kot 54.000 mladimi, kar mislimo, da je lep uspeh. Kljub intenzivnemu delu z mladimi pa še nismo uspeli vzpostaviti tistega maksimalnega in zažel enega stika z OK ZSMS. Mislim pa, da bomo to v bodoče z ustreznim prizadevanjem OK ZSMS tudi uredili,« pravi Ivo Starin.
Organizacija ZRVS je v tem času organizirala za šole tudi 11 strelskih vaj,številna predavanja s te-
matiko NOB,številne filme so predvajali,organizirali 12 pohodov po Poteh revolucije in spominov iz NOB itn.
ZRVS je delala tudi veliko na področju informativno propagandne dejavnosti. Dejavnost občinske organizacije ZRVS v preteklem obdobju je mogoče oceniti kot odlično in torej najboljše,saj so naredili veliko in storili velike korake naprej.
MILOVAN DIMITRIČ
NA PREŠERNOV DAN -0 SLOVENSKI BESEDI IN KNJIGI
8. FEBRUAR — slovenski kulturni praznik smo tudi v naši občini slovesno proslavili. Poleg številnih proslav v šolah, kulturno-prosvetnih društvih, krajevnih skupnostih in delovnih organizacijah je občinska zveza kulturnih organizacij prav na ta spominski dan pripravila osrednjo proslavo, ki je bila v prvi vrsti namenjena knjižničarjem naše občine. Prav ta dan so si izbrali za svoj praznik in vsakoletno srečanje.
O bogati in nam, slovenskemu narodu, tako živo prisotni Prešernovi besedi je zbranim spregovoril dekan Filozofske fakultete dr. Matjaž Kmecl. Predsednik izvršnega odbora občinske kulturne skupnosti Boris Makovec pa je podelil najzaslužnejšim amaterskim knjižničarjem priznanja. Dobili so jih: Knjižnica Škofljica, knjižnica Dolgi most in knjižnica Horjul. V pretečenem letu so namreč prav prizadevni delavci
teh knjižnih hramov dosegli lepe in ponekod prav zavidljive uspehe pri širjenju knjige in leposlovne besede.
Kaj pomeni slovenska beseda in bogata literarna zapuščina Slovencem onstran meje, sta v nevezanem pogovoru in s prebiranjem krajših odlomkov iz svojih del zbranim spregovorila Miroslav Košuta in Janko Messner — letošnja nagrajenca Prešernovega sklada. Pesnik Miroslav Košuta je ob tem spregovoril tudi o položaju Slovencev na Tržaškem, kjer tudi sam živi in ustvarja, Janko Messner pa nam je več povedal o delovanju kulturnih delavcev na i avstrijskem Koroškem. S koncertom Tria Lorenz in nastopom basista SNG Opere Franceta Javornika je bil sklenjen prijeten in bogat kulturni večer.
SLOVENSKI VOJNI DOBROVOLJCI
NOV SPOMENIK OB 60-LETNICI
Ob kon ■
■nož __ sicu Prve svetovne vojne je bilo nad 2.000 na rOVea/,k'^ vojnih dubrovoljcev, ki so se v°'jskeni L Zni *ron,ak* Bili so v srbskem dobro-s*tc,n bojiš'■>r*,UXU.V ^e!*' — Dobrudži, na solun-^"Rih frontah	bataljonu v Italiji in na
Vojnih dohi-8 ’|P^ cv'dentiranih 548 slovenskih
*rbivski podatkom'V~i.M <>krMR 1450 mož so se se 49	med okupacijo izgubili — je živih
j,, -cnsk.h vojnih dobrovoljcev iz vojn dol8oso razmitr. i SedCŽ V l jub,ian' in že precej n,k- Maja lani ^ k' 0 tem’ da Posti'vili spome-mestne skutni!? '' pri P^dsedniku ljubljanske So sklenili da °ne,u Koviču razgovor, kjer ^radi slab™0 sp°mcnik postavili v Ljubi ja-dnvinske vloo/l Poznavanja dejavnosti in zgo-10do ie.tj jZt] ,. S 0yenskih vojnih dobrovoljcev spomladi lelos P°sebno publikacijo, ki bo nap,sal Profesor dok?" pal0Žbi Borec- Knjigo je
Kerje sed- • - ErneM Turk
klcnjeno, da ho spominsko obe-
ležje dobilo svoj prostor v našem glavnem mestu, so pred kratkim tudi že določili mesto, kjer bo postavljeno. Med dvema lokacijama, ki sta bili na razpolago, je bil izbran trikotnik ob Tromostovju. Spomenik bo pokončen — imel bo obliko manjšega obeliska, na katerem bodo reliefi ponazarjali razne scene iz dogajanja v času med leti 1912 in 1918. Velikost reliefov bo nekoliko večja, kakor je naravna velikost človeške glave, spomenik sam pa bo visok tri metre in pol. V sodelovanju z ing. arh. Nikolajem Režkom bo spomenik naredil akademski kipar Janez Boljka. Spomenik bo po sedanjih načrtih imel tudi ploščo z daljšim napisom, ki bo pojasnjeval vlogo in pomen organizacije vojnih dobrovoljcev, ob spomeniku pa bosta stali dve žari, v katerih bo gorel večni ogenj.
Za uresničevanje programa postavitve spomenika bo skrbel gradbeni odbor in sklenjeno je bilo, da bo spomenik postavljen nekako do letošnje jeseni. Tukaj pa je še problem financiranja novega spomenika,saj bo po prvih predvidevanjih stal 600
tisoč dinarjev. Društvo je že julija Ijtni informiralo vse slovenske občine o postavitvi obeležja in zaprosilo za minimalne, simbolične prispevke. Zelo hitro se je prošnji odzvala ljubljanska kulturna skupnost, ki je nakazala 100 tisoč dinarjev, ljubljanska mestna skupščina pa 40 tisoč dinarjev. Tudi nekatere slovenske občine so za spomenik že nakazale vsote v višini od 10 do 25 tisoč dinarjev.
Kolikor je pač mogoče, z denarnimi prispevki pomagajo zbirati denar za spomenik tudi slovenski vojni dohrovoljci sami in njihovi družinski člani. Tako so že zbrali 6.500 dinaijev in predpostavljajo, da bodo uspeli dobiti še dvakrat več. Če se bodo prošnji za prispevek odzvale še druge občine v republiki, bodo denarne težave v glavnem rešene.
Slovenski vojni dohrovoljci živijo namreč po vsej Sloveniji in njihov prispevek k slovenski in jugoslovanski vojni zgodovini niti ni tako majhen. Ne samo, da se borili v začetku tega stoletja, ampak so se aktivno vključili tudi v Osvobodilno
fronto leta 1941. Večina je v NOB tudi sodelovala, saj med njimi najdemo nekatera znana imena, kakor so pokojni Jaka Avšič, pa Josip Jeras, Andrej Kumar in drugi.
Tako bo na ploščadi pred »spodnjo Namo« stal nov spomenik, ki se bo lepo vključeval v okolje in tudi okolica sama bo lepo urejena. Predvidevajo namreč, da bodo do konca letošnjega leta uredili otok za pešce, v katerega bo vključen tudi Prešernov trg in pa njegova okolica.
Jugoslovanski vojni dohrovoljci imajo že več spomenikov širom po Jugoslaviji; v Brčkem, Ba-tajnici, Slavonskem Brodu, Cetinju in drugje. Če bo šlo vse po sreči, se jim bo do konca letošnjega leta priključil še ljubljanski.
Slovenski vojni dohrovoljci letos praznujejo tudi svojo 60-letnico in ob tem jubileju se jim bo izpolnila-dolgoletna želja, da bi imeli svoj spomenik. To jim bo tudi najlepša nagrada za vse, kar so v svojem življenju naredili. In to življenje ni tako kratko, saj so vsi člani društva stari že čez 80 let.
MK

V ČETRTEK, 9. MARCA BOMO VOLK
V	temeljnih organizacijah združenega dela.
V	delovnih skupnostih, ki opravljajo dela skupnega pomena za več TOZD.
V	delovnih skupnostih državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev ter v drugih delovnih skupnostih, ki niso organizirane kot organizacije združenega dela.
Aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi v oboroženih silah SFRJ.
V	skupnostih obrtnikov.
Kdor je zaposlen v dveh organizacijah združenega dela oziroma delovnih skupnostih, se bo sam odločil, v kateri od teh organizacij oziroma skupnosti bo volil delegacije.
V	temeljnih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih imajo volilno pravico vsi delovni ljudje, ki delajo v teh organizacijah in skupnostih polovico ali več kot polovico polnega delovnega časa.
KANDIDATI
ZA
DRUŽBENO-
POLITIČNI
ZBOR
SKUPŠČINE
OBČINE
LJUBLJANA
VIČ-
RUDNIK
4.
5.
6.
1.	Badovinac Vida
2.	Beti Ivan
3.	Buh Milan Čebulj Janez Černivec Anton Dolčič Emil
7.	Durjava Ema
8.	Gerkšič Jože
9.	Gorjup Vera
10.	Kaplan Cilka
11.	Košak Ivan
12.	Kovač Nataša
13.	Kurent Ivan
14.	Krumberger Franc Kobe Marjana Malovrh Franc
17.	Mole Dušan
18.	Modic Jože Pečan Brane Skube Breda
21.	Slobodnik Anica
22.	Smole Stane Starin Ivo Dolničar Alojz Škraba Rado Škabar Mile Tesner Stane Trček Gabrijel Vrančič dr. Betka Ziemicki Rudi
15.
16.
19.
20.
23.
24.
25.
26.
27.
28.
29.
30.
Na glasovnici za delegate v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine bo toliko kandidatov, kot je potrebno izvoliti delegatov v družbenopolitični zbor občinske skupščine. Na dnu glasovnice bo na eni strani natiskano »Glasujem za«, na drugi strani pa »Glasujem proti«. Vsak od nas bo imel dve možnosti. Če se bo s predlagano listo v celoti strinjal, bo obkrožil besedi »Glasujemza«, v nasprotnem primeru bo obkrožil besedi »Glasujem proti«. Druga možnost pa je, da volilec črta s^mo tiste posamezne kandidate na listi, s katerih izvolitvijo se ne strinja. Na tej listi pa lahko črtamo največ polovico kandidatov. Glasovnica, na kateri bo prečrtanih več kot polovica kan didatov, bo namreč neveljavna.
Praviloma se volišče odpre ob 7. uri in zapre ob 19. uri. Volilni odbor pa ima zakonito pravico, da v sporazumu s pristojno volilno komisijo določi, da se glasovanje začne tudi prej ali konča pozneje, da bi se tako omogočila udeležba pri volitvah vsem delovnim ljudem, ki imajo različen delovni čas. Tudi v takem primeru pa se glasovanje ne sme pričeti pred 4. uro zjutraj in ne končati po 22. uri.
Tudi v teh volitvah krepimo vez med delavskim razredom in delovnimi ljudmi vasi in mest!
Volišča bodo odprta od 7. ure zjutraj do 19. ure zvečer.
v volilnem imeniku kot znak, da je občan volil.
lilnega imenika. S potrdi lahko občan voli, potrdilo volilnemu odboru.
Bodimo odločni v boju za razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja: za dosledno samoupravno sporazumevanje in dogovarjanje, usklajevanje in zedinjenje različnih interesov na temeljih samoupravljanja!
Ponosni smo na rezultate, ki smo jih dosegli pri družbeno gospodarskem in socialnem razvoju z uresničevanjem socialističnih samoupravnih, demokratskih in humanističnih odnosov med delovnimi ljudmi, narodi in narodnostmi Jugoslavije, ki smo jih določili z ustavo in zakonom o združenem delu. Hkrati s tem negujemo in razvijamo pridobitve revolucije ter se dosledno borimo za cilje, za katere se je opredelila.
PREBERIMO!
Kako bomo glasovali?
Tako kot doslej. Obkrožili bomo številke pred imeni tistih kandidatov, za katere želimo, da so izvoljeni v delegacijo. Glasujemo lahko za toliko delegatov, kot je potrebno izvoliti članov delegacije, vendar samo za tiste kandidate, katerih imena so vpisana na glasovnici. Pripisovanje novih kandidatov torej nima veljave. Ko bomo izpolnili glasovnico, jo bomo dali v glasovalno skrinjico in odšli z volišča in tako odstopili prostor drugim volil-
Vsak občan, ki ima volilno pravico in bo vpisan v volilnem imeniku, bo prejel vabilo za udeležbo na volitvah 12. marca 1978. Vabila bodo razdeljena občanom v času od 7. marca do vključno 11. marca 1978. Na vabilu bo vpisana zaporedna številka, kraj volišča in zaporedna številka, pod katero je občan vpisan v volilni imenik. Volilni odbor na osnovi zaporedne številke v vabilu obkroži zaporedno številko
Če pride na volišče občan, ki ni vpisan v volilnem imeniku za to volišče, pa trdi, da prebiva na območju tega volišča (volišče je opredeljeno z ulico in hišno številko oziroma naseljem) ga predsednik volilnega odbora napoti k pristojnemu upravnemu organu, ki vodi register prebivalstva. Tu bo občan dobil ustrezno potrdilo, da ima volilno pravico. Takšno potrdilo lahko prinese tudi oseba, ki je sama ugotovila, da je bila pomotoma izpuščena iz vo-
Na dan volitev, 12. nu bodo izdajali občanom, ki s4 pomotoma izpuščeni iz volil" imenika potrdila, da imajo lilno pravico, na sedežu občw skupščine Ljubljana-Vič-" nik, Trg MDB 7, ozirom« odjavno-prijavni službi sim čine mesta Ljubljane — " kova ulica 1. (To velja za m*s območje.) Na izvenmestne® bodo ustrezna potrdila izo« pristojni šefi krajevnih urad
cem.
Z zaupanjem gledamo v prihodnost, saj uresničujemo svojo vizijo socializma in svobode človeka.
Svobodni pri delu in samoupravljanju izboljšujemo skupen družbenogospodarski položaj delovnega človeka, občana in vse skupnosti.
Za člana delegacije je izvoljen tisti, ki je dobil večino glasov vseh delovnih ljudi oziroma občanov v temeljni organizaciji oziroma skupnosti. Če bo na kandidatni listi več kandidatov, kot je treba izvoliti članov delegacije, bodo izvoljeni tisti, ki bodo dobili največ glasov.
Ustvarjalne težnje iz leta naših in Titovih jubilejev nadaljujmo z akcijo v letu 11. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije, kongresov in konferenc Zveze komunistov republik in pokrajin.
Delovni ljudje in občani!
Na dan volitev 9. in 12. marca izobesimo zastave! Okrasimo volišča!
ZA USPEŠNEJŠE MANDATNO OBDOBJE
KMETJE NEK00PERANTI VOLIJO:
LISTA KANDIDATOV i
DELEGACIJA ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA
ZDRUŽENA DELEGACIJA — ZDRAVSTVO, SOCIALNO SKRBSTVO OTROŠKO VARSTVO, STANOVANJSKO ki
1.	Breskvar Tine
2.	Intihar Stanislav
3.	Kenk Marija
4.	Krvina Minka
5.	Mrzlikar Franc
6.	Narat Tine
GOSPODARSTVO
7. Pozaršek Ivan
8. 9. 10. I I.
Rožnik Andrej Susman Mirko Uršič Vida Žitko Franc
1.	Alič Martin
2.	Ambrožič Franc
3.	Čot Ana
4.	Dolščak Janez
5.	Japelj Ana
6.	Japelj Ana
7.	Raztresen Stane
8.	ROGEU Gabrijela
ni
"j
9. Siegl Marija
10. Slatinek Frančiška
11. Žagar Alojz
ZDRUŽENA DELEGACIJA — SIS: IZOBRAŽEVANJE, RAZISKOVANJE, KULTURA, TELESNA KULTURA
ZDRUŽENA DELEGACIJA — SIS:
INVA;
LIDSKO POKOJNINSKO ZA\AROVA
NJE, ZAPOSLOVANJE
1.	Bolha Alojz
2.	Birtič Janez
3.	Erbežnik Egidij
4.	Jamnik Sonja
5.	Jurešič Marija
6.	Lenaršič Gabrijela
7.	Peršin Mihael Suhadolnik Cecilija Šteblaj Albin Vidmar Franc
1.	Dobnikar Viktor
2.	Hrastar Milka
3.	Jamnik Jernej
4.	Logar Franc
k,
ga
5'
8.
9.
10.
5.	Malovrh Adolf
6.	Novak Ana
7.	Pirc Franc
8.	Skobic Anton JANKOVIČ Joža Škof Roman
9.
10.
11. Zalar Stanislava
11. Zibelnik Stanislav
Dan, ko se bodo zopet odprla volišča in ko se bodo množice polnoletnih občanov stekale v prostore, kjer bodo oddali svoje glasove, se nenehno bliža. Večino priprav od evidentiranja naprej so v večini temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti bržkone že opravili.
Kako so se pripravili na volitve pri »Hoji« delovni skupnosti skupne službe in v institutu »Milan Vidmar« pa so povedali pripravljala sami.
Pri »Hoji« trajajo priprave na volitve že od maja lanskega leta. V začetku priprav je sindikat med vsemi delavci skupnih služb opravil anketo, ali bi želeli in kje bi želeli sodelovati posamezni člani. Podatki ankete so zelo pomagali pri poznejšem evidentiranju, da je le-to hitreje in lažje potekalo.
Kandidacijsko konferenco so imeli 8. februarja letos, kjer so se odločili, da bodo imeli tako kot doslej dve delegaciji, eno za zbor združenega dela občinske skupščine in drugo za samoupravne interesne skupnosti. Na konferenci so tudi potrdili kandidatno listo.
Volilna komisija je že pripravljena, volilni odbor je tudi že izbran, prav tako so pripravljeni volilni imeniki.
V institutu »Milan Vidmar« so junija 1977 evidentirali vse možne kandidate. Odločili so se za tri delegacije, in sicer eno za občinsko skupščino ter dve za samoupravne interesne skupnosti. Posebno delegacijo bodo imeli za raziskovalno skupnost, druga delegacija pa bo pokrivala vse ostale samoupravne interesne skupnosti. Na kandidacijski konferenci so delavci instituta potrdili kandidatno listo ter ni bilo nobenih dodatnih predlogov, kar kaže, da je bilo evidentiranje in kandidiranje uspešno izvedeno.
Upajo, da bo prihodnje mandatno obdobje uspešnejše, kajti sedaj se je celotno delegatsko odločanje in življenje zaustavilo na ravni konference delegacij.
KMETJE-NEKOOPERANTI BODO VOLILI
12. MARCA
NA NASLEDNJIH VOLIŠČIH
1.	VOLIŠČE — Gasilski dom Kozarje — zaobmočje: KSTrno-vo, Kolezija, Milan Česnik, Malči Belič, Rožna dolina, Vič, Brdo, Vrhovci in Kozarje
2.	VOLIŠČE — V Osnovni šoli Barje, Ižanska c. 303 — za območje: KS Krim-Rudnik, Barje
14.	VOLIŠČE — V Zadružnem domu Rakitna — za območja Rakitna
15.	VOLIŠČE — V Zadružnem domu v Vnanjih goricah ''' območje KS Brezovica, Vnanje gorice

3. VOLIŠČE — V Kulturnem domu Lavrica ■ Lavrica
za območje: KS
16. VOLIŠČE — V Zadružnem domu Notranje gorice moČje: KS Notranje gorice
4. VOLIŠČE-Škofljica — del
V Osnovni šoli Škofljica — za območje: KS
17. VOLIŠČE brava — del
Gasilski dom Brezje — za območje:
: KS
5. VOLIŠČE — V Zgradbi družbenih organizacij Vič, Pijava Gorica — za območje KS Škofljica — del
18. VOLIŠČE — V Zadružnem domu Dobrova — za obh10 KS Dobrova — del
V
V Osnovni šoli Želimlje — za območje KS Že-
6.	VOLIŠČE limlje
7.	VOLIŠČE — Gasilski dom Golo — za območje: KS Golo
8.	VOLIŠČE*— Mladinski dom Ig _ za območje: KS IG — del
-zaobmočje: KS Ig —
19. VOLIŠČE — Hruševo št. 3 — za območje: Dobrova •" j 20. VOLIŠČE — V Osnovni šoli Horjul — za območje: KS ^
jul m de'	J
21. VOLIŠČE — Gasilski dom Vrzdenec-jul — del
-za območje: K
9. VOLIŠČE — Gasilski dom Iška Loka-del
22. VOLIŠČE — del
V stari šoli Šentjošt — za območje: KS '
-zaobmočje: KSIg-
10.	VOLIŠČE — V Osnovni šoli Iška vas -del
11.	VOLIŠČE — V Osnovni šoli Tomišelj — za območje: KS Tomišelj
12.	VOLIŠČE — V Osnovni šoli Preserje — za območje: KS Preserje — del
13.	VOLIŠČE — V Osnovni šoli Jezero — za območje: KS Preserje — del
23.	VOLIŠČE — V Zadružnem domu Polhov Gradec'"
močje: KS Polhov Gradec — del	,
24.	VOLIŠČE — V Gasilskem domu Dvor — za obrno^l
Polhov Gradec — del
25.	VOLIŠČE — Pristavašt. 19 »HOJA«—zaobmočje1 hov Gradec — del
26.	VOLIŠČE — V Osnovni šoli Črni vrh vrh
:Pl1>
• ,KS^
za območje-

F. PREŠEREN
DELEGACIJE DELOVNI UUDJE
12. MARCA BOMO VOLILI V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
1
1 • na splošnih volitvah, ki bodo v krajevnih skupnostih potekale v nedeljo, 12. marca 1978, bomo vsi občani na vseh voliščih, ki jih je že določila občinska volilna komisija, volili:
delegacijo za zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, kjer bo ena volilna skrinjica in en volilni odbor,
delegacije za samoupravne interesne skupnosti — posebne in združene delegacije (splošnih delegacij ni v nobeni krajevni skupnosti), kjer bo ena volilna skrinjica in en volilni odbor,
glasovali o listi kandidatov za družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. kjer bo prav tako ena volilna skrinjica in en volilni odbor.
2.	na tistih voliščih, kjer bodo tega dne volili kot občani še kmetje-kooperanti, bosta poleg treh še dve volilni skrinjici in dva volilna odbora in sicer ena volilna skrinjica in en volilni odbor za volitve delegacije za zbor združenega dela skupščine občine in ena volilna skrinjica in en volilni odbor za volitve delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti v občini,
3.	na voliščih, kjer bodo volili poleg občanov in občanov kmetov-kooperantov še občani kmetje-nekooperanti, bosta poleg petih volilnih skrinjic in volilnih odborov še po dve volilni skrinjici in dva volilna odbora za volitve delegacij kmetov-nekooperantov kot v predhodni točki.
kje in kaj volijo kmetje?
'o ^roetje-kooperanti
K°iti Zdrsp-lošnih voli,vah’k
trat	svoje delo m uciovna sicuMva v ^auiugaii m v uiugm uun*au
»kmetJSCtU sotL‘l°vanja z organizacijami združenega dela, ki jim pravimo . Jv-Kooperanti«. Tosn kmetip Wt rlani zarirmrt'trli rimo** nritanizaci ie
združ je"kooPeranti«. To so kmetje, ki so člani zadruge ali druge organizacije odoltfne^aC*e'a'n 'majov smislu zakona o združenem delu sklenjene pogodbe dd ne,V.P0?*ovncni sodelovanju, odnosno združevanju dela in sredstev. n'zaci'U°Vni Juc*je — kmetje trajneje sodelujejo z več samoupravnimi orga-njihov>am'-°^'Kujejo delegacije po svoji odločitvi v tisti izmed njih, s katero je Sku . Povczovanje intenzivnejše oziroma je njihov pretežen interes. Pravnih s kmeti oblikujejo delegacije delavci v zadrugah in drugih samou-je omenY ®?nizac'iah’s katerimi združujejo svoje delo in sredstva. Pri tem pa k'oblik • • ^e'ovn' ljudje v zadrugah in drugih samoupravnih organizacijah, skupščin delegacije za zbor združenega dela skupščine občine in delegacije svoiih a V občini’ skupaj s kmeti-kooperanti, volijo te delegacije na sede-Kmeti. r;'ovn‘b organizacij, dne 9. marca, okolišji, . *l>0Perun,i Pa te iste delegacije volijo 12. marca 1978 po volilnih ;	• ki jih je določila občinska volilna komisija.
a ^i^nckooperanti
fA‘1 sodelu^eit'<U^'na kmetov so kmetje-nekooperanti, to so kmetje, ki trajneje ne 's*ične zveze^amouPravn'm' organizacijami. Ti kmetje so na pobudo sociali-
oblikovali jk Pre<ikandidacijskem postopku s samoupravnim sporazumom
; konfete*' ^mou^alnegTspol^uma in po sklepu temeljne kandidacijske Racijo za ivf S^uPnosti so kmetje-nekooperanti oblikovali 11-člansko dele-Pravi,d;i ^ '<>r zt*ruženega dela skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, se rije za dd/0 lrnc^ svoi mandat v tem zboru, in 3 združene I l-članskc delegate ,i„| ^lranie delegatov v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti, tnarca i!iji'fate oz'romu delegacije, bodo kmetje-nekooperanti volili 12. santeznik v.19 kr«ievnih skupnostih v občini Ljubljana Vič-Rudnik, na po-h voliščih, ki jih je določila občinska volilna komisija.
Pri tem pa je pomembno pojasniti dvoje:
—	od 29 krajevnih skupnosti v občini v nekaterih mestnih krajevnih skupnostih ni kmetov-kooperantov, v nekaterih krajevnih skupnostih v občini pa so vsi kmetje kot kmečki proizvajalci vključeni v trajnejše poslovne odnose s samoupravnimi kmetijskimi organizacijami; zato torej volijo ti kmetje svoje delegacije le v 19 krajevnih skupnostih,
—	kmetje-nekooperanti volijo že navedene delegacije po enotni kandidatni listi — se pravi, da bodo volili iste delegate, odnosno delegacije za območje celotne občine (oziroma v 19 krajevnih skupnostih) na vseh voliščih, kjer bodo potekale volitve delegacij kmetov-nekooperantov.
Naj še poudarimo, da se za kmete (tako kooperante kot nekooperante) po volilnem zakonu štejejo vsi aktivni kmečki proizvajalci (tudi družinski člani), ki jim je delo v kmetijstvu osnovna dejavnost in so stari nad 15 let.
NA OŠ DOBROVA
PRIPRAVLJENI NA VOLITVE
Tudi delavci osnovne šole 7. maja Dobrova pri Ljubljani so z vso resnostjo pristopili k političnim aktivnostim v pripravah na volitve. Ta aktivnost se je pričela takoj ob začetku šolskega leta 1977-78. Veliko vlogo pri tem sta odigrali OOS in OO ZK na šoli in sploh vsi delavci delovne organizacije. Za člane delegacij za skupščine SIS in zbor združenega dela Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je bilo evidentiranih 39 delavcev. Povedati je treba, da kolektiv šteje 53 članov, od tega je kar 49 žensk.
Drugega februarja letos je imela 1. sejo temeljna kandidacijska konferenca, kjer so sprejeli kandidatno listo za člane delegacij za SIS in zbor združenega dela skupščine občine. Na kandidatnih listah je kar 34 kandidatov. Na predhodnem zboru delovne skupnosti so delavci izvolili tudi 6-člansko volilno komisijo in imenovali volilni odbor.
Torej, prepričani smo lahko, da bodo volitve v marcu v tej delovni organizaciji uspešno izvedene.	ANDREJA KRVINA
KAJ IN KJE VOLIJO OBRTNIKI IN DELAVCI PRI ZASEBNIH DELODAJALCIH
in * v°Dtvah 9. marca 1978 bodo obrtniki
SVo.e a'’e' Pri zasebnih delodajalcih volili n<!Ra j*UDno delegacijo za zbor združe-e*a °Winske skupščine Ljubljana dje iaUt*n'k' kot tudi svoje skupne delega-nih jnf Posa>nezne skupščine samouprav-ViČ-Rj^j6*^*1 s*tuPnosri občine Ljubljana
n' oc^'x>r osnovne organizacije sin-izvrjni zase^n'h delodajalcih in pa nikov Sp K°r združenia samostojnih obrt-skih nr.3 ' a n°sdca vseh predkandidacij-rrK 1» i' 10-2 .prejela
iih—'i^nsr'e8'di-1'
Delavci
P11 zasebnih delodajalcih in
obrtnikih bodo volili istočasno po voliščih, ki jih je določila občinska volilna komisija:
1.	VOLIŠČE — v veliki sejni dvorani SO Ljubljana Vič-Rudnik — za območje: KS Krim-Rudnik, Barje, Trnovo, Kolezi-
ja.
2.	VOLIŠČE — v veliki sejni dvorani SO Ljubljana Vič-Rudnik — za območje: KS Milan Česnik, Malči Belič, Rožna dolina.
3.	VOLIŠČE — v mali sejni dvorani SO Ljubljana Vič-Rudnik — za območje: KS Vič, Brdo, Vrhovci, Kozarje, Lavrica.
4.	VOLIŠČE — Krajevni urad Velike Lašče — za območje: KS Velike Lašče, Rob, Turjak
5.	VOLIŠČE — v Osnovni šoli Škofljica — za območje: KS Škofljica, Želim-Ije.
6.	VOLIŠČE v sejni sobi KS Ig — za območje: KS Ig, Golo, Tomišelj.
7.	VOLIŠČE — Zadružni dom Notranje Gorice — za območje: KS Brezovica, Notranje Gorice, Vnanje Gorice, Preserje, Rakitna.
8.	VOLIŠČE — v sejni sobi KS Dobrova — za območje: KS Dobrova, Horjul, Polhov Gradec, Črni vrh.
Pri tem naj opozorimo, da so volišča določena po KS.kjer imajo posamezne obratovalnice svoj sedež. Primer: obratovalnica ima sedež v KS Trnovo, volimo torej na volišču št. 1.
^ kandidatov
D<?e*“cija za ZZD
2; Jagarinec Katarina
3	p^PeŽ Darojan
4	Pe*anč Jože
S' Pe,redošS*^an Petkovič Franc
7	1°"** Peter
8	vrHekJanez
9	^'dmar stane
Z,bert Miha
UobfaXv^8acija z* SIS za
1' 17"* Vojko , j,"""«' l a.lt,
4: tel CahM,,,.
5	pfčn,kar Lidija
C|ga Sonja
6.	Vasič Boro
7.	Zavišek Ivan
Posebna delegadja za SIS zdravstvenega varstva
1.	Germadnik Majda
2.	Gognjavec Vinko
3.	Hočevar Lado
4.	Kalar Jelka
5.	Plestenjak Jernej
6.	Rogelj Jože
7.	Zavšek Sonja
Posebna delegadja za SIS telesne kulture
1.	Berčič Slavko
2.	Drašler Marko
3.	Pate Peter
4.	Lindič Bojan
5.	Šebenik Jože
6.	Turk Jelka
7.	Žnidar Zdenka
Združena delegadja SIS za kulturo in raziskovanje
1.	Cimerman Egidij
2.	Eržen Ivanka
3.	Gantar Jožica
4.	Golias Hinko
5.	Ličen Zmago
6.	Repanšek Matija
7.	Rudman Jože
8.	Sluga Aleksander
9.	Škulj Zmago
Združena delegadja SIS za otroško varstvo in sorialno skrbstvo
1.	Bastar Jaka
2.	Grunt Štefka
3.	Hočevar Olga
4.	Hvala Ivan
5.	Kermavner Lovro
6.	Kobal Darja
7.	Koleša Janez
8.	Rihar Edo
9.	Slapšak Damjan
Združena delegadja SIS za zaposlovanje, pokojninsko invalidsko zavarovanje in stanovanjska
1.	Ahlin Jože
2.	Govekar Jože
3.	Igličar Janez
4.	Jarc Anton
5.	Jovan Vladimir
6.	Krajc Anton
7.	Lesjak Stanko
8.	Zupanc Drago
9.	Zupančič Elica
VOHU BOMO -TOREJ
NEPOSREDNO
ODLOČALI
Volitve so pred vrati, tudi tokrat bo prvič volilo mnogo mladih, ki so letos ali lansko leto dopolnili osemnajst let in si s tem pridobili volilno pravico. Bržkone je to za mlade pravo doživet-e, ko bodo skupaj s svojimi starši izvolili tiste delegate, ki jim najbolj zaupajo. Svojo zrelost bodo lahko pokazali tudi po volitvah, ko bodo sodelovali s svojimi delegati tako, da jim bodo posredovali svoja stališča in predloge.
Kako doživljajo to svojo pravico, so povedali mladi Gimnazije Vič.
JOŽE PIANO: »Volitve mi pomenijo korak, s katerim pristopam k odločanju s trajnimi posledicami za našo družbo in zato mora biti moja odločitev pravilna. Z delovanjem delegatskega sistema sem se seznanjal v šoli v OO ZK in v krajevni skupnosti Malči Belič. Kandidatom zaupam, da bodo vestno opravljali svojo nalogo, saj drugače ne bi bili izbrani.«
LIDIJA DROBEŽ: »Volitve mi pomenijo mnogo, ker bom soodločala in bom sodelovala pri nadaljevanju poti našega političnega sistema. Z delegatskim sistemom sem se seznanjala ves čas v gimnaziji, prav tako tudi že v osnovni šoli, ker so prav takrat sprejeli novo ustavo. O delegatskem sistemu berem tudi v dnevnem časopisju in gledam na televiziji. Seznanjena sem, kdo so kandidati, volila jim bom, ker so zaupanja vredni ljudje.
MATIJA LENARČIČ:
»Vesel sem, ker se bom prvič neposredno seznanil s prakso delegatskega sistema. Tudi sam sem v krajevni skupnosti sodeloval pri evidentiranju kandidatov. Kandidate poz nam in sem prepričan, da so primerni za nalogo, ki smo jim jo zaupali. Z osnovami našega sistema sem se spoznal že na šoli.«
DEAN ROLIH: »Že dolgo časa sem družbenopolitično aktiven v internatu. Izkušnje pri mojem delu so mi pokazale, da delegatski sistem omogoča vpliv delegatske baze. Z volitvami bodo izbrani ljudje, ki jim zaupam. Čutim osebno zadovoljstvo, da lahko sodelujem pri samoupravljanju, zato tudi menim, da nisem odrinjen od družbenega dogajanja. Teoretično sem dobro seznanjen s potekom volitev, pa tudi v praksi sem si nabral že prve izkušnje.«
IGOR KRČ: »Volitve so velikega pomena za udejstvovanje mladih v družbenopolitičnem sistemu, te volitve bodo pripomogle k samoupravljanju in vodenju političnega sistema. Ker sem letos prvič udeležen v tem procesu odločanja, sem še posebno vesel, ker se lahko izkažem in po svojih močeh prispevam k procesu samoupravljanja. Z volitvami sem dobro seznanjen, saj delujem v volilni komisiji.«
F. PREŠEREN
_y
SEZNAM KANDIDATNIH LIST ZA DELEGACIJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI V SKUPŠČINE DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNOSTI IN 5)1
BARJE
VOLIŠČA: 9. v gostišču Livada, Ižanska c. 64 B, 10. v prostorih šole Barje, Ižanska c. 303, 11. v prostorih Osnovne šole Barje, Ižanska c. 303, 12. v prostorih Gasilskega doma Batjef Peruzzijeva 101.
DELEGACIJA ZA ZBOR KS Sob
1.	ČEPON Karel
2.	DRNOVŠEK Tjaša
3.	HITI Drago
4.	JUREČIČ Jože
5.	PONIKVAR Tone
6.	SLAPŠAK Damjan
7.	STRGAR Janez
8.	STRLE Marjan
9.	ŠKRABA Franc
10.	ZADNIKAR Stane
11.	ŽUNA Štefan
POSEBNA DELEGACIJA — SIS TELESNA KULTURA
1.	BOLTEŽAR Andrej
2.	JERŠIN Dušan
3.	KRAUIČ Andrej
4.	KRIŽMAN Boris
5.	TRČEK Vinko
6.	TRSTENJAK Blaž
7.	ZADNIKAR Lojze
POSEBNA DELEGACIJA — SIS	INVALIDSKO-POKOJ-
NINSKO ZAVAROVANJE
1.	KADUNEC Franc
2.	KRAMAR Janez
3.	KRANJC Anton
4.	REMŽGAR Jakob
5.	SNOJ Martin
6.	VIDMAR Miro
7.	ZEMUIČ Andrej
ZDRUŽENA DELEGACIJA — SIS: IZOBRAŽEVANJE, RAZISKOVANJE
1..ČOŽ Miroslav
2.	FABJANČIČ Peter
3.	MARTINČIČ Franc
4.	PISLAK Jože
5.	RIGLER Alojz
6.	SLAPŠAK Martina
7.	STARC Milena
8.	ŠUKUE Slavko
9.	TOMŠIČ Stane
POSEBNA DELEGACIJA — SIS KULTURA
1.	ČOŽ Avgusta
2.	HRUŠEVARJože
3.	JUREČIČ Branka
4.	PERME Anica
5.	STERLE Janez
6.	ŠKRABA Irena
7.	ZEMUIČ Miloš
ZDRUŽENA DELEGACIJA — SIS: ZDRAVSTVO, OTROŠKO VARSTVO
L DOVJAK Ivana
2.	DRNOVŠEK Jože
3.	GREGORIČ Drago
4.	JAMNIK Jože
5.	JANKOVIČ Marija
6.	KRAŠKOVIC Milena
7.	SIEGL Mirko
8.	ŠKAFAR Ana
9.	VIDMAR Ivanka
ZDRUŽENA DELEGACIJA — SIS: SOCIALNO SKRBSTVO, ZAPOSLOVANJE, STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
1.	ALIČ Lado
2.	FISTER Alojz
3.	KRAUIČ Boris
4.	KRPAN Martin
5.	KUŠAR Anton
6.	MATJAŽ Stane
7.	PODLIPEC Vida
8.	STERLE Lojze
9.	ŠTEMBAL Janez
BREZOVICA
VOLIŠČE: 105. v dvorani KS Brezovica
DELEGACIJA ZA ZBOR KS SOB
L ELIKAN Janez
2.	HLEBEC Rado
3.	PREBIL Janez
4.	SEŠEK Frančiška
5.	STARČIČ Viktor
6.	TOMŠIČ Janko
7.	FILIPIČ Ivanka
POSEBNA DELEGACIJA — SIS RAZISKOVANJE
1.	KAVČIČ Gabrijela
2.	LAMPIČ Vladimir
3.	MRAVUE Janko
4.	OVEN Franc
5.	PETKOVŠEK Jože
6.	ŠPOJLER Mirko
POSEBNA DELEGACIJA — SIS IZOBRAŽEVANJE
1.	BOLE Tatjana
2.	BROUH Stanislav
3.	MIKLIČ Alojz
4.	SEDEJ Slavko
5.	SELAN Srečko
6.	SOJER Franc
POSEBNA DELEGACIJA — SIS ZDRAVSTVO L ARTAČ Ivan 2. KOBI Mirko
3.	POVŠIČ Gabrijela
4.	RAMUTA Ivan
5.	TROBEC Albina
6.	TOMŠIČ Marko
POSEBNA DELEGACIJA — SIS TELESNA KULTURA
1.	BOKAVŠEK Nataša
2.	KOVAČIČ Dunja
3.	ROPRET Silvo
4.	SELAN Martin
5.	SEVER Alojz
6.	VELKAVRH Edvard
POSEBNA DELEGACIJA — SIS KULTURA L JAPEU Anton
2.	RAHNE Ludvik
3.	ROZMAN Drago
4.	SEDEJ Ksenja
5.	ZDEŠAR Jože
6.	ŽNIDARIČ Zmaga
ZDRUŽENA — SIS SOCIALNO VARSTVO
1.	BIZJAK Anton
2.	BOGDAN Vladimir
3.	LENARŠIČ Franc
4.	PEZDIR Jože
5.	SLANA Anton
6.	TEKAVEC Janez
7.	dr. TOMŠIČ Marko
8.	dr. VRTOVEC Bojan 7. ZADNIK ALOJZ
BRDO
VOLIŠČI: 54. v Domu družbenih organizacij na Brdu, Brdnikova 14, 55. v Domu na Bokalcah, Cesta na BokalceSl.
DELEGACIJA ZA ZBOR KS Sob
1.	ČETANEC Duška
2.	FORTUNA Janez
3.	JAKLIČ Štefka
4.	KUNAVER Franc
5.	LASIČ Ida
6.	MRDJAN Marjan
7.	POGAČAR Bojan
8.	ŠAJN Vinko
9.	ŽIVEC Slavko
POSEBNA DELEGACIJA — SIS TELESNA KULTURA
L ACCETTO Ferdo
2.	JAN Anton
3.	JAN Jernej ml.
4.	JURIČ Evgen
5.	KAVČIČ Srečo
6.	KOREN Henrik
7.	NOVOTNV Lado
8.	PETROVČIČ Slavko
9.	STERLE Zvone
POSEBNA DELEGACIJA — SIS INVALIDSKO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
1.	DOMITER Stane
2.	GRMEK Lenka
3.	KOZAMERNIK Franc
4.	MOČNIK Ivan
5.	OMAHEN Stanc st.
6.	PETROVČIČ Alojz
7.	SETNIKAR Jože st.
8.	ŽIVEC Jože st.
ZDRUŽENA DELEGACIJA — SIS: ZDRAVSTVO, OTROŠKO VARSTVO L DOMITER Marija
2.	DOMITER Mimi
3.	GRDADOLNIK Dragica
4.	HREN Vinko
5.	KOREN Milena
6.	KRMEU Vesna
7.	PAVLIN Dora
8.	MAJCEN Jožica
9.	SREBOTNJAK Egon
10.	TONI Eva
11.	ZORKO Irena
ZDRUŽENA DELEGACIJA — SIS: SOCIALNO SKRBSTVO, ZAPOSLOVANJE, STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
1.	HVALIČ Marija
2.	KORENIN Francka
3.	KRIŽNIK Slavko
4.	KUKMAN Janez
5.	MARN Franc
6.	MOČNIK Slavka
7.	RUPNIK Stane
8.	SETNIKAR Anica
9.	SNOJ Minka
10.	TROBEC Slavka
11.	ŽIVEC Ivanka
ZDRUŽENA DELEGACIJA — SIS: KULTURA, IZOBRAŽEVANJE, RAZISKOVANJE
1.	BABUŠEK Peter
2.	JAKLIČ Peter
3.	JANEŽIČ Andreja
4.	KOPAČ Maca
5.	KORENIN Jože
6.	LUKMAN Rafko
7.	OMAHEN Slavko
8.	PAVLIN Brane
9.	PRISTOV Alenka
10.	SETNIKAR Tomaž
11.	TONI Jože
ČRNI VRH
VOLIŠČE:	128. v
Osnovni šoli Črni vrh
DELEGACIJA ZA ZBOR KS Sob
1.	GERJOLJ Stanko
2.	DOLENC Bernard
3.	JANKOVIČ Valentin
4.	KOPRIVEC Frančiška
5.	KOŠIR Milan
6.	MAČEK Slavko
7.	TROBEC Anton
ZDRUŽENA DELEGACIJA — SIS:	IZOBRAŽEVANJE,
OTROŠKO VARSTVO, KULTURA, TELESNA KULTURA
L BIZJAN Jože (Smolnik 4)
2.	BIZJAN Jože (Smolnik 10)
3.	KOPRIVEC Jože
4.	KOPRIVEC Milan
5.	MAČEK Angelca
6.	MAČEK Peter
7.	OBLAK Ivica
8.	OBLAK Vinko
9.	PLESTENJAK Jože
ZDRUŽENA DELEGACIJA — SIS: RAZISKOVANJE, ZAPOSLOVANJE, STANOVANJSKO GOSPODARSTVO L BIZJAN Marija
2.	BOŽNAR Francka
3.	JANKOVECIvan
4.	JUSTIN Jernej
5.	KOPAČ Ivan
6.	KOŠIR Maks
7.	KRŽIŠNIK Marija
8.	OSREDKAR Ignac
9.	TROBEC Franc
ZDRUŽENA DELEGACIJA — SIS: ZDRAVSTVO, INVALIDSKO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE, SOCIALNO SKRBSTVO L KONČAN Ivan
2.	KOPRIVEC Helena
3.	KRŽIŠNIK Franc
4.	MRZLIKAR Franc
5.	OBLAK Valentin
6.	PLESTENJAK Anton
7.	SKOPEC Stane
8.	TROBEC Cilka
9.	ŽELEZNIK Barbka
DOBROVA
VOLIŠČA: 109. v Gasilskem domu Brezje, 110. v Zadružnem domu Dobrova, 111. Gaberje št. 4, 112. Hruševo št. 3, 113. Šujica št. 31,114. v Gasilskem domu Podsmreka, 115. Stranska vas.
DELEGACIJA ZA ZBOR KS Sob
L ERŽEN Vital
2.	GOGNJAVEC Vinko
3.	MARINKO Lojzka
4.	MAURER Neža
5.	SAKSIDA Janez
6.	SETNIKAR Janez
7.	RUS Ciril
8.	TUŠAK Zvone
POSEBNA DELEGACIJA SIS KULTURA
L CIUHA Zvone
2.	HUDNIK Lado
3.	IRT Jože
4.	KOSMAČ Danica
5.	KOZAMERNIK Franc
6.	LAZNIK Janez
7.	NOVAK Jože
8.	SVETE Jože
9.	ZDEŠAR Majda
POSEBNA DELEGACIJA SIS ZDRAVSTVO
1.	BOZOVIČAR Jože
2.	OTOREPEC Albin
3.	KOSMAČ Ivan
4.	ROTAR Tone
5.	ŠTREKEU Anica
6.	TRPIN Anton
7.	ŠUŠTERŠIČ Leo
POSEBNA DELEGACIJA — SIS ZAPOSLOVANJE
L GALIČ Bojan '
2.	KRIŽMAN Milko
3.	MARKEU Sonja
4.	MRZLIKAR Ciril
5.	ŠKOF Ciril
6.	TOMŠIČ Sonja
7.	ZADNIKAR Franc
POSEBNA DELEGACIJA SIS RAZISKOVANJE
1.	FLORJAN Franc
2.	GOGNJAVEC Bojan
3.	MARKEU Franc
4.	PAVLICA Dušan
5.	ŠUŠTERŠIČ Nevenka
6.	VALENTIČ Vitoš
POSEBNA DELEGACIJA — SIS SOCIALNO SKRBSTVO L GOLOBIČ Heda
2.	NOVAK Danica
3.	POGAČAR Ivanka
4.	KOZINA Urška
5.	RUS Stanislav
6.	SKOPEC Jana
7.	ŽEROVNIK Avguštin
POSEBNA DELEGACIJA SIS TELESNA KULTURA
L ARZENŠEK Alojzij
2.	BOŽIČNIK Stane
3.	ČERNETIČ Tone
4.	DOLAMIČ Jože
5.	HERIČ Minka
7.	POTOČNIK Tone
8.	ZADNIKAR Lidija
ZDRUŽENA DELEGACIJA — SIS	IZOBRAŽEVANJE,
OTROŠKO VARSTVO
L BOŽIČNIK Cvetka
2.	BRICEU Marija
3.	GOLOBIČ Branko
4.	MALOVRH Milena
5.	MIHEVC Valentin
6.	MRAMOR Zlata
7.	ZORC Marija
8.	ZDEŠAR Marko
G0L0-
ZAP0T0K
POSEBNA DELEGACIJA — SIS STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
L GERBIČ Aleš
2.	GROM Janko
3.	JOVAN Mira
4.	LAMOVŠEK Franc
5.	VRHUNC Peter
6.	ZALAZNIK Janez
7.	ŽELEZNIK Franc
VOLIŠČA: 92. v gasilskem domu na Golem, 93. v gasilskem domu Škrilje, 94. v šoli Zapotok.
DELEGACIJA ZA ZBOR KS Sob
L GANONI Vlado
2.	GOLOB Ludvik
3.	JAMNIK Anton
4.	JUNTEZ Anton
5.	MIHELIČ Justin
6.	SIVEC Darinka
7.	TEKA VEC Vida
ZDRUŽENA DELEGACIJA — SIS:	IZOBRAŽEVANJE,
KULTURA, TELESNA KUL-TURA, RAZISKOVANJE, ZDRAVSTVO L GANONI Vide
2.	JAMNIK Slavko
3.	KRNC Jože
4.	MLAKAR Anton
5.	PEČEK Nada
6.	PEČEK Zdenka
7.	ŠIVEC Tone
8.	VIRANT Iva
9.	ŽELEZNIK Jože
ZDRUŽENA DELEGACIJA — SIS: OTROŠKO VARSTVO, INVALIDSKO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE, ZAPOSLOVANJE, STANOVANJSKO GOSPODARSTVO, SOCIALNO SKRBSTVO
1.	ClBER Janez
2.	GOLOB Mihela
3.	GRINFELD Leopold
4.	HITI Joži
5.	JAMNIK Janez
6.	MAVEC Jožefa
7.	PONIKVAR Albert
8.	PANGERC Franc
9.	VIRANT Anton
HORJUL
VOLIŠČA: 116. Zakla-nec 30, 117. Stara šola, 118. Vrzdenec, Gasilski dom, 119. Zažar, Osnovna šola, 120. Koreno št. 8, 121. Šentjošt,
Stara šola, 122. Kuria vas, skladišče Lj. mlekarne.
123.	Butajnova št. 28,
124.	Podolnica
POSEBNA DELEGACIJA SIS KULTURA
L ČADEŽ Antonija
2.	KAVČIČ Ivanka
3.	KAVČIČ Matija
4.	LAVRENČIČ Jolanda
5.	LOGAR Janez
6.	LOGAR Mimi
7.	MUHA Franc
8.	POGORELEC Matija
9.	ZAMUC Janez
POSEBNA DELEGACIJA — SIS INVALIDSKO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE L BOŽIČNIK Meri
2.	GALIČ Ivica
3.	KOŠIR Alojzij
4.	LAMPRET Franc
5.	SUHADOLC Franc
6.	SVETE Ivan
7.	ŠTREKEU Franc
POSEBNA DELEGACIJA SIS OTROŠKO VARSTVO
L BIZJAN Marija
2.	ČEPON Andreja
3.	ERBEŽNIK Ivanka
4.	GOČEN Angela
5.	MRZLIKAR Ivana
6.	OBLAK Alojz
7.	PRAPROTNIK Marta
8.	SAMOTORČAN Anton
9.	RAZTRESEN Jelka
POSEBNA DELEGACIJA — SIS TELESNA KULTURA
L ČEPON Janez
2.	GARBAJS Janez
3.	INTIHAR Ida
4.	KOŠIR Hinko
5.	MEDVED Franc
6.	MEŽNARIČ Konrad
7.	NAJDIČ Franc
8.	SEČNIK Edo
9.	VODNIK Miro
POSEBNA DELEGACIJA — SIS STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
L GRBEC Janko
2.	HUDOLIN Jože
3.	HRIBERNIK Ivan
4.	INTIHAR Milojka
5.	JAMA Mihaela
6.	JAZBEC Jože
7.	KOZINA Ivan
8.	MAČEK Andrej
9.	ŽELEZNIK Milan
POSEBNA DELEGACIJA — SIS ZDRAVSTVO
1.	INTIHAR Pavle
2.	JURCA Ivan
3.	KOGOVŠEK Marija
4.	KONČAN Franc
5.	KONČAN Jana
6.	MALOVRH Franc
7.	PLESTENJAK Jože
8.	POGORELEC Anica
9.	SEČNIK Rudolf
POSEBNA DELEGACIJA — SIS SOCIALNO SKRBSTVO
L BASTARDA Peter L DROFTINA Ivan
3.	KONČAN Avgust
4.	KONČAN Marta
5.	KRANJEC Vera
6.	LEŠNJAK Janez
7.	LOGAR Julka
8.	NAGODE Antonija
9.	PLESTENJAK Marini .
ZDRUŽENA DELEGACIJA — SIS: IZOBRAŽEVANJE, RAZISKOVANJE L ČEPON Franci
2.	GABROVŠEK Ivan
3.	GABROVŠEK Polda
4.	KLOBUČAR Tončka
5.	KOMEL Marija
6.	KORENČAN Janez
7.	LAVRENČIČ Darko
8.	MALOVRH Feliks
9.	NOVAK Marija
10.	PIŠEK Peter
11.	VRHOVEC Francka
ZDRUŽENA DELEGACIJA — SIS: INVALIDSKO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE, ZAPOSLOVANJE L BUH Stanko
2.	DOLENC Jernej
3.	FILIPIČ Rajko
4.	KOGOVŠEK Ivan
5.	KOZJEK Bernard
6.	MAČEK Alojz
7.	MOLE Evstahij
8.	OSREDKAR Alojz
9.	POTREBUJEŠ Janko
10.	ŠTRAUS Jakob
11.	ŠUŠTERŠIČ Janez
5?.s
v šoli Iška vas.
DELEGACIJA ZA ZBOR KS Sob
L GOLC Franc 2. LOGAR Anka 3 PRAPROTNIK Jože
4.	SLOVŠA Jože ml.
5.	ŠUBIC Ivan
6.	TRČEK Franc
7.	TROHA Janko
8.	VRHOVEC Štefan
9.	ZDEŠAR Pavle
POSEBNA DELEGACIJA SIS IZOBRAŽEVANJE L CANKAR Bojan
2.	DRNOVŠEK Antonija
3.	JANEŽIČ Tilka
4.	JANEŽIČ Franc
5.	KRAMAR Jožica
6.	ŠPELAK Antonija
7.	ŽAGAR Meta
POSEBNA DELEGACIJA SIS RAZISKOVANJE
1.	LIKOVIČ Anton ml.
2.	MAVEC Marjan
3.	MOŠKRIČ Marija
4.	MEGLIČ Franc ml.
5.	PANGERC Anton
6.	PODRŽAJ Ciril
7.	ŽAGAR Jože
VOLIŠČA: 86. v Krajevnem uradu Ig, 87. v sejni sobi KS Ig, 88. v Mladinskem domu Ig, 89. v gasilskem domu Iška Loka, 90.
v gasilskem domu Matena,
DELEGACIJA ZA ZBOR KS Sob
L BRENČIČ Franci
2.	ČOŠ Ela
3.	GRMEK Anton
4.	LAPANJA Slavko
5.	LEGEN Ivan
6.	ORHINI Janez
7.	ŠUŠTARŠIČ Jože
8.	URŠIČ Anton ml.
9.	ŽAGAR Anton
POSEBNA DELEGACIJA SIS KULTURA L BOLHA Franc
2.	JUHA Minka
3.	PUCIHAR Franc
4.	ŠTRUMBEU Marinka
5.	TANCEK Slavka
6.	TONI Franc ml.
7.	ZDRAVJE Marija
POSEBNA DELEGACIJA SIS ZDRAVSTVO L BRANCEU Franc
2.	KRANJEC Franc
3.	KOBAL Alojzij
4.	STRAŽIŠAR Silva
5.	ŠKERJANC Jože
6.	ŽELEZNIKAR Jože
7.	ŽUPEC Franc
POSEBNA DELEGACIJA SIS OTROŠKO VARSTVO
1.	ČERNIČ Janez
2.	DUŠEK Tatjana
3.	INTIHAR Anton
4.	MAVEC Ciril
5.	PERŠIČ Julijana
6.	TEGELJ Viktorija
7.	ŽNIDARŠIČ Anton
POSEBNA DELEGACIJA — SIS INVALIDSKO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
1.	BUKOVEC Franc st.
2.	BOGOMIR Gabrijelčič
3.	GRDADOLNIK Alojz
4.	PLATNAR Franc
5.	ŠTEBLAJ Rado
6.	URŠIČ Franc
7.	ZDRAVJE Marija
POSEBNA DELEGACIJA — SIS TELESNA KULTURA L CIMPERMAN Valentina
2.	GABRIJELČIČ Drago
3.	GREBENC Jože
4.	KUS Franc
5.	MAVRIČ Danilo
6.	ŠIVEC Janez
7.	TAVŽEU Janko
POSEBNA DELEGACIJA -SIS STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
L KNAFEUC Janko
2.	KOMA ROV Gabrijel
3.	KUZMA Vera
4.	KORELC Zinka
5.	POLŠAK Danica
6.	SAGADIN Avgust
7.	REVEN Tine
ZDRUŽENA DELEGACIJA -SIS ZAPOSLOVANJE, SOCIALNO SKRBSTVO
L AMBROŽ Franc
2.	ČOŠ Miha
3.	JAPELJ Jože ml.
4.	KRAMAR Franc
5.	PAHOR Danica
6.	ROZMAN Dane
7.	ŠKERJANC Ivan
8.	WERBOLE Dragica
9.	ZDRAVJE Stane
K0LEZIJA
VOLIŠČA: 22. v prostorih družbenopolitičnih or-
ganizacij, Kolezijska 23,
XSK
23. v prostorih KŠ Kolezi-ja, Gerbičeva 16, 24'. v Samskem domu, Zelena pot 20, 25. v Gasilskem domu, Cesta v Mestni log 31,26. v Veterinarski bolnici, Cesta v Mestni log 47, 27. v Domu srednjih šol, Gerbičeva Sla, 28. v Domu srednjih šol, Gerbičeva Sla.
DELEGACIJA ZA ZBOR KS Sob
L ČERNEC Dragica
2.	BELINA Marjan
3.	DOLNIČAR Boris
4.	FATUR Frederika
5.	GRAHEK Stane
6.	KLEMŠE Franc
7.	ŠTEMBAL Tomaž
8.	PIZZULIN Rudi
9.	SMRTNIK Bernard
10.	POHLEVEN Roza
11.	ROETHEL Franc
12.	STANIČ Ciril
13.	STROHSACK Boris
14.	TROJAR Štefan
15.	VIDMAR VITOMIR
POSEBNA DELEGACIJA SIS IZOBRAŽEVANJE
1.	BOBIČ Radivoj
2.	PODGORNIK Albert
3.	MARKEU Janez
4.	PETEK Peter-Pavel
5.	STANIČ Marija
6.	ŠEGA Vida
7.	ŠKOF Milan
ZDRUŽENA DELEGACIJA'9 SIS: OTROŠKO VARSTVI« SOCIALNO SKRBSTVO, VALIDSKO - POKOJNINSIC ZAVAROVANJE, ZAf*3 SLOVANJE
L EMERŠIČ Stanislava ^
. / ii I
2.	HOČEVAR Slavka
3.	JELOČNIK Tomaž
4.	KOLAR Ljudmila
5.	KROFLIČ Marjan
6.	MIKLAVČIČ Borut
7.	PANGRIČ Anica
8.	ŠVORC Jaroslav
9.	ŽILNIK Štefka
ZDRUŽENA DELEGACUA4 $ SIS:	KULTURA, TELESIV
KULTURA, RAZISKOVANJ
1. BOBIČ Živo
• /
3. DEU Rudi	‘ j
. > . I . S . < l ( . '
4.	KRAU Mara
5.	KUNC Biserka
6.	PAVLIN Mojca
7.	TOMIČ Ana
8.	STANIČ Bojan
9.	ŠIVIC Ciril
KOZARJE
O!
IS
VOLIŠČI: 57. v m*U J rani Dolgi most, 58. VPl ] silskem domu Kozarje' ,
DELEGACIJA ZA Ž»°*	1
Sob	1 1
L BERNIK Franc
2.	KERMAVNER Lovro )
3.	KOVAČIČ Lojze
4.	PEKLAJ Janez
5.	STANOVNIK Marjan Sl<
b. ŠEBENIK Franci	L
7. TURK Mihaela ,	2.
■ ?■
POSEBNA DELEGACIJ* 4. SIS STANOVANJSKO 5. SPODARSTVO	6
1.	GRANDIČ Anton K-
2.	KRAČMAN Jože	8.
3.	KRŽIŠNIK Franc	9
4.	OVEN Janez
5.	ŠTOJS Janez , ■,-r<
6.	TRČEK Jernej	,St'
1. VODNIK Valentin
ZDRUŽENA DELEGACd 3.
SIS:	IZOBRAŽEv*ffS.
s'vr*(W\£az sa »/ a l*WTVO a
OTROŠKO VARSTVO ^ u
8.
SKOVANJE
1.	ARTAČ Darja
2.	BOC Marjan	v-
3.	FILIPIČ Srečo
4.	HRIBAR Marja	p<
5.	JANEŽIČ Duianka	SI
6.	KOS Albina	Ni
7.	SODN1KAR Jožica
8.	ZAJC Franci
9.	ŽAGAR Drago
s.
ZDRUŽENA DELEČA^5 SIS:	KULTURA, TEb 6.
KULTURA
L ARTAČ Milan
2.	GOVEKAR SaSo
3.	GREGORKA Janez
4.	JOVAN Vladimir , J
5.	KALIŠNIK Janez
6.	KONČAN Franc
7.	KOSI Bruno
8.	PRLINČ1Č Rado
9.	ZALAZNIK Franc
ZDRUŽENA DELEC*1.(
Sl 1. 2.
3.
4.
fl'*, 6.
SIS: ZDRAVSTVO,
SKO-POKOJNINSKO ^ 9 ROVANJE.ZAPOSLO^ ,
SOCIALNO SKRBSTV0
1.	AHLIN Anton	S|
2.	BRDAVS Alojz	s
3.	CIUHA Franc	. ' ,
4.	ČEPON Gabrijel ^ ^), 2‘
5.	DOLINAR Anton '
6. KUŠAR Vinko	i 4
7 OGOREVC Jože	,	5
8.	PODLESNIK	f,
9.	SUHADOLC Leop01
7.
KRIM RUDNIK
VOLIŠČA: 1. ♦ 5» 3 šoli Oskarja pf 4 Dolenjska c. 20* s štorih KS KriiH'*? 6
Pot k ribniku20.*®!^ 7

POSEBNA DELEGACIJA — SIS ZDRAVSTVO L BENČINA Drago
2.	KOŠAR Jože
3.	CVAR Teodora
4.	DORMIŠ Marija
5.	KRAGEU Vera
6.	PAHOR Branko
7.	ZEVNIK Jože
štorih VVZ Kn^V.
Orlova ul. T-VZ-V
štorih gostilne •	^
lenjska c. 105,Lf,
Rudnik, Dolenj**
1
2
3
4
POSEBNA DELEGACIJA — SIS STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
1.	IGNJATOVIČ Danica
2.	PAVLIČ Valter
3.	PAHOR Milan
4.	POUANEC Albina
5.	STRUNA Ljubo
6.	VRHUNC Janko
7.	ŽERTUŠ Franc
DELEGACIJA zA
l
TlIAŠA Ljubo'
2.	BEVC Marj«"*,
3.	BRADAČ »o*	*
4.	ČERNE Fran
5.	ČERNE An«*1
6.	JAKI Stank0 Je
7.	KANALE^
8.	KUMšE Iv,*n
SlUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI SEZNAM KANDIDATNIH LIST ZA DELEGACIJE KRAJEVNIH SKUPNOSTI V SKUPŠČINE
POTOČNIK Franc fVM). ROŠ Ivan I>1 SOVDAT Anton SKt2. ZUPANČIČ Dragica lP03. ŽILIH Jože
'OSEBNA DELEGACIJA — IS IZOBRAŽEVANJE
•	ARNERIČ Niko ' DOLAR Milena f DAFIČ Ramiz
I KERN Milenka I KJUDER Edo ; KRASNIČ Marjan “ KRETIC Vida !• ROŠ Stanka IM SVETLIČIČ Djordje
jWSEBNA DELEGACIJA —
18 kultura
•	ABRAM Franc
k ELI KAN Drago
•	JESIH Jože
•	KOSI Ado
•	POJE Juri
•	SVETLIČIČ Irena
•	SlMEC Vesna
i	Je|ka
REČAR Mojca
■osebna delegacija -f8 ^oravstvo
JfO* E AJT Gregor gl' FERLIČ Tinca ». * HOČEVAR Anica KOVAČIČ Jernej t Kf KADUNC Romana { “PRIČ Irena ^0VSEK-LUSKE Martina
Radulovič Nedeljko
1	R*l0VSEK'UNKEMarl ' RADULOVIČ Nedeljko ’ Ž11NIK Rado
sisS^?A oeeegacija -
aSRAZlSKOv^jg
2	rp?°LSEK M«®*
. 3. nrn?LEZ Alenka k 4 IasjU,NAR Pavle C(5 kaK,Jane?'
6	I AKj,n*i^AR Alefcsander
7	LmMPICMark<>
8	niRNlKJanko
9	vpEL°j“
9' VESEUČ Amalija
-
' KRISTAN K ' 7 p^KjS1
8. KaTL
9 p°^Aj,:a“ka
Ssio^lpSKO^KoT-
7-
Kami	La<
7; vno,G S,ane 8' B°ian
9' 2ARMKJFtc
s^5^,DELEGAaiA _
Ss&r«;
■	oRimšič
2 oRohIV02'
: 3. kamn^r E^in
s K<fi KMakS
■	Umovšekv
8' Ota Franc
7® SOCUlnoLBGACUA ~
2- BER-ff?klva
i > &	"°r
;■ ve*«g-Stolo
i	_
’■ i
S2B »S* ■
' 5’ P'STo^ Kudi
f p5feI1K Viktor
8 PodR?aj Marko S SLAČFV , Zla,ko
'	9 SV^KJo*,
LAVR|cA
^LlSCi. so ^ r ^ do«au ?!-v Kul*w-
^»sUsken, L*Tric*' «0, v do®“ O. S^^ACUa ZA ,
** ZBOR Ks
L JAMNIK Drago
2.	JANEŽIČ Jože
3.	KUPEUENIK Janez
4.	MARINČEK Vid
5.	SKOK Evgenija
6.	ZAJC-ŠUKER Marija
7.	ŽITNIK Milan POSEBNA DELEGACIJA — SIS STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
L JAKOPIN Dolfe
2.	KONCIUA Janez
3.	MIKOLIČ Evgen
4.	PINTAR Jože
5.	PUGEL Marija
6.	STANKOVIČ Dušan
7.	STOJANOVIČ Andrija
POSEBNA DELEGACIJA — SIS TELESNA KULTURA
1.	DREMEUTone
2.	HOMŠAK Ivica
3.	JANEŽIČ Dragica
4.	LEVSTEK Jože
5.	MIVŠEK Franc
6.	POGAČNIK Andrej
7.	SLANC Lojze
ZDRUŽENA DELEGACUA — SIS: KULTURA, RAZISKOVANJE
1.	BOŽIČ Anton
2.	BUDJA Ivan
3.	FILES Rafko
4.	ILC Marinka
5.	JANŽEU Jožica
6.	JAVORNIK Vido
7.	PRAZNIK Stane ml.
8.	SEMOLIČ Dušan
9.	SOKLIČ Darinka
ZDRUŽENA DELEGACIJA — SIS: ZDRAVSTVO, INVALIDSKO'POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
1.	FERJAN Vili
2.	KASTELIC Srečo
3.	PIRNAT Stane
4.	PODOBNIK Draga
5.	SEMAC Milan
6.	ŠKAFAR Vlasta
7.	ŠKRJANC Tone
8.	ZORC Milan
9.	ZUPAN Borut
ZDRUŽENA DELEG ACUA — SIS: SOCIALNO SKRBSTVO, ZAPOSLOVANJE
1.	AHČIN Anica
2.	ERKLAVEC Ivan
3.	FRKAL Miha
4.	GLAVIČ Tončka
3.	MEHLE Jože
6.	ROBIDA Ivanka
7.	TANCEK Tone
8.	TOMC Jože ml.
9.	URŠIČ Martin
ZDRUŽENA DELEGACUA — SIS: OTROŠKO VARSTVO, IZOBRAŽEVANJE
1.	BABNIK Jadranka
2.	DREMEU Ivan
3.	FINK Darinka
4.	GERJOL Vili
5.	KUHAR Tone ml.
6.	NEMANIČ Jožica
7.	ŠIFRER Branka
8.	ŠKRLJ Ljubica
9.	ŽGAJNAR Janez
MALGI
BELIČ
VOLIŠČA: 35. v Gimnaziji Vič, Tržaška c. 72, 36. v Gimnaziji Vič, Tržaška c. 72, 37. v DPD »Svoboda« Vič, Zavetiška 3 a, 38. v DPD »Svoboda« Vič, Zavetiška 3 a, 39. v DPD »Svoboda« Vič, Zavetiška 3 a, 40. v DO To vil, Tomažičeva 2,41. v TOZD Komunalne gradnje, Tomažičeva 10,42. V TOZD Komunalne gradnje, Tomažičeva 10,43. V TOZD Komunalne gradnje, Tomažičeva 10, 44. v TOZD Surovina. Cesta dveh cesarjev 370.
DELEGACIJA ZA ZBOR KS SOb
1.	BUH Tatjana
2.	ČEČ Viktor
3.	DOBOVIŠEK Marija
4.	JANJIČ Dragan
5.	KLEMEN-KREK Zofija
6.	LOGAR Jernej
7.	LOVŠIN Jože
8.	PETELIN Milan
9.	PETRAČ Mirko
10.	RUS VIKTOR
11.	URBAS Vlado
POSEBNA DELEGACIJA — SIS OTROŠKO VARSTVO L BUDIČ Bogomil
2.	COKLIN Danilo
3.	FURLAN Zdenka
4.	HROVAT Slavka
5.	ŠALI Majda
6.	VUJIČIČ Savo
7.	ZAVEC Anica
POSEBNA DELEGACUA — SIS ZDRAVSTVO
1.	GEORGUEVSKI Ivan
2.	KRMELJ Mojca
3.	MARGETA Ante
4.	DRAŽEN Danijel
5.	PAVČEK Rudi
6.	PUCIHAR Jože
7.	VEDONIK-ŽAGAR Marija
POSEBNA DELEGACIJA — SIS IZOBRAŽEVANJE
1.	BERCE Ivan
2.	CESAR Justina
3.	CIMPERŠEK Andrej
4.	LUBEJ Marjana
5.	MARIČIČ Nikola
6.	MOHAR Stanislav
7.	RECER Jožica
POSEBNA DELEGACIJA — SIS KULTURA
1.	BALAŽIČ Štefan
2.	ČEČ Vesna
3.	GLUVIČ Goran
4.	LEBAR Štefan
5.	MARTELANC Milena
6.	METLIKA Jelena
7.	ZUPANČIČ Mirko
POSEBNA DELEGACIJA — SIS Z APC SLOV ANJE
1.	BEZLAJ Ivica
2.	ČAHUK Branka
3.	GASPARI Edo
4.	GUMULAR Štefan
5.	HORVAT Ivo
6.	KALARJože
7.	ŠETINA Iztok
POSEBNA DELEGACUA — SIS RAZISKOVANJE
1.	BITENC Ivan
2.	ČELIK Pavle
3.	DOBOVIŠEK Meta
4.	KRČ Ivo
5.	LETONJA Vladimir
6.	PREMRU Lev
7.	ŠKETA Edvard
POSEBNA DELEGACIJA — SIS SOCIALNO SKRBSTVO
1.	HUMAR Anica
2.	KOBE Slavo
3.	KOS Jožica
4.	LONČAR Dušan
5.	MARN Darja
6.	ČSOLNIK Marta
7.	ŠUŠTARŠIČ Metka
POSEBNA DELEGACUA — SIS	INV ALIDSKO-POKOJ-
NINSKO ZAVAROVANJE
1.	FRIČ Herbert
2.	MIKLIČ Anton
3.	MOSER Ivanka
4.	MURN Stanko
5.	STANIČ Vlado
6.	ŠEBENIK Ferdo
7.	ŽERDIN Ivan
POSEBNA DELEGACUA — SIS STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
1.	HROVAT Tone
2.	KELŠIN Drago
3.	KOROŠEC Alojz
4.	LUBEJ Miro
5.	POTOČNIK Marija
6.	ŠEVERKAR Mile
7.	VERHOVNIK Janez
POSEBNA DELEGACUA — SIS TELESNA KULTURA
1.	KEREKEŠJože
2.	KOPRIVEC Ivan
3.	KREK Stanislav
4.	ŠEGATIN Borut
5.	ZUPAN Franc
6.	ŽVOKELJ Janez
7.	LABAN Svetislav
MILAN
ČESNIK
VOLIŠČA: 29. v prostorih TSŠ, Aškerčeva c. 7, 30. v prostorih SOb Ljubljana Vič-Rudnik, 32. v prostorih Doma slepih, Langusova 16, 33. v prostorih Fakultete za elektrotehniko, Tržaška c. 25, 34. v prostorih Zdravstvenega doma Vič, Postojnska ul. 24.
DELEGACIJA ZA ZBOR KS SOb
1.	CIGLER Jože
2.	KRIŠTOF Jožica
3.	LAPAJNE Miloš
4.	BLEIWEIS Breda
5.	NEDEUKOVIČ Vukadin
6.	OGRIZEK Zlata
7.	OPREŠN1K Pepca
8.	PREŠEREN Ninočka
9.	SEBAHER Henrik
10.	SIMONČIČ Kostja
11.	TURK Franjo
POSEBNA DELEGACIJA — SIS INV ALIDSKO-POKOJ-NINSKO ZAVAROVANJE
1.	ARTNAK Fredo
2.	BANFIBela
3.	BUKOVIČ Boris
4.	KOCMUR Majda
5.	POLJŠAK Rastko
6.	ŠPARL Ljudmila
7.	ŽAGAR Marija
POSEBNA DELEGACIJA — SIS STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
1.	BENKOVIČ Terezija
2.	DOLNIČAR Anton
3.	GORŠIČ Janez
4.	KRISTAN Pavle
5.	POGAČNIK Janez
6.	VIČENTIČ Dušan
7.	VUKADINOVIČ Milosav
POSEBNA DELEGACIJA — SIS OTROŠKO VARSTVO
1.	BANFI Vera
2.	DULAR Luči
3.	KRALJ Marija
4.	KUNAVER Jelena
5.	PONIKVAR Ivica
6.	ŠTEMBERGER Stane
7.	ŠTRUBELJ Anica
POSEBNA DELEGACIJA — SIS IZOBRAŽEVANJE
1.	KOZAK Damjan
2.	KOŽELJ Albina
3.	KRALJ Jorgi
4.	SLIVNIK Melanija
5.	ŠTRAJNAR Milena
6.	TURNŠEK Tit
7.	VELIKIČ Mirjana
POSEBNA DELEGACUA — SIS KULTURA
1.	DERGANC Primož
2.	KAVČIČ Roman
3.	MIHORKO Anica
4.	MIHORKO Milovan
5.	RUTAR Miloš
6.	SCHULZ Marko
7.	VAJNGERL ALOJZIJA
POSEBNA DELEGACIJA — SIS ZDRAVSTVO
1.	HLADNIK Milivoj
2.	JERMAN Niko
3.	KOLOVIČ Marijan
4.	KUMŠE Angela
5.	LEGAN Mojca
6.	RUPEL Slavko
7.	VIŠNJER Erna
ZDRUŽENA DELEGACIJA — SIS: SOCIALNO SKRBSTVO, ZAPOSLOVANJE
1.	BENEDIK Majda
2.	DEČMAN Miroslav
3.	DULAR Borut
4.	FAKIN Jure
5.	OSREDKAR Milena
6.	ROŽANEC Franc
7.	VAKSELJ Marko
8.	VERČKOJoža
9.	ŽUMER Jože
ZDRUŽENA DELEGACIJA -SIS: KULTURA, RAZISKOVANJE
1.	BARIČEVIČ Janez
2.	BARNA Renata
3.	GALIČIČ Boris
4.	PEČENKO Vlado
5.	RIBIČ Martin
6.	ŠEŠEK Boris
7.	TERČELJ Matija
8.	TURNŠEK Viktor
9.	VERČKO Radojka
NOTRANJE GORICE -PLEŠIVICA
VOLIŠČI:	107. Za-
družni dom Notranje gorice, 108. Zadružni dom Notranje gorice.
DELEGACIJA ZA ZBOR KS SOb
1.	DULAR Marinka 2 KUŠAR Franci
3.	PETRIČ Janez
4.	POPIT Dragica
5.	PRISTAVEC Miro
6.	SUSMAN Stane
7.	ŠEBENIK Ivan
POSEBNA DELEGACIJA SIS POKOJNINSKO-INVA-LIDSKO ZAVAROVANJE
1.	ČOT Jelka
2.	KLEMENČIČ Franc
3.	KRAMŽAR Jurij
4.	MERLAK Marjan
5.	NOVAK Franc
6.	OBLAK Franc
7.	VIDIGAJ Rajko
ZDRUŽENA DELEGACUA-SIS: KULTURA, TELESNA KULTURA
L ČUDEN Stane
2.	DERENČIN Marija
3.	DULAR Janez
4.	GERKŠIČ Nevenka
5.	JERINA Franc
6.	SELAN Janez
7.	SOJER Sonja
8.	ŽABKAR Jože
9.	ŽIBERNA Breda
ZDRUŽENA DELEGACIJA — SIS: RAZISKOVANJE, ZAPOSLOVANJE, STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
1.	BELIČ Franc
2.	HOČEVAR Dušan
3.	KOPRIVEC Franc
4.	MRAK Ivan
5.	SLUGA Marija
6.	SOJER Anton
7.	ŠEBENIK Jakob
8.	ZAJC Janez
9.	ŽIBERNA Andrej
ZDRUŽENA DELEGACIJA — SIS:	IZOBRAŽEVANJE,
OTROŠKO VARSTVO
1.	ARTAČ Milena
2.	LIPOVEC Irena
3.	REMŠKARTone
4.	SKUBIC Rada
5.	SMRTNIK Rezka
6.	SELAN Anka
7.	SOJER Jože
8.	SOJER Marija
9.	TOMŠIČ Marjan
ZDRUŽENA DELEGACIJA — SIS:	ZDRAVSTVO, SO-
CIALNO SKRBSTVO
1.	MAŽI Frenk
2.	SELAN Dore
3.	SAVANOVIČ Štefka
4.	VELKAVRH Ani
5.	ZALOŽNIK Ciril
6.	ZDEŠAR Janez
7.	ŽABKAR Minka
8.	ŽAGAR Milena
9.	ŽUPEC MILKA
PODPEČ -PRESERJE
VOLIŠČA: 98. Gasilski dom v Kamniku pod Krimom, 99. v Osnovni šoli Preserje, 100. Goričica pod Krimom št. 13 (pri Grču), 101. v sejni sobi KS Preserje, Kamnik pod Krimom št. 6,102. v domu »Svoboda« Podpeč, 103. v Osnovni šoli Jezero.
DELEGACUA ZA ZBOR KS SOb
1.	CERK Janez
2.	KLANČNIK Rozalija
3.	KOVAČIČ Janez
4.	PODLOGAR Jože
5.	ROGEU Lovro
6.	ROGELJ Stane
7.	SUHADOLNIK Anton
8.	TROJAR Franc
9.	ZAJC Janez
POSEBNA DELEGACUA — SIS TELESNA KULTURA
1.	KRAMBERGAR Marjetka
2.	MOŽEKJože
3.	PURIČAtif
4.	SMOLE Dragica
5.	ŠINKOVEC Dušan
6.	VIDOVIČ Damijan
7.	ZALAR Zdenko
POSEBNA DELEGACUA — SIS SOCIALNO SKRBSTVO
1.	BAJAT Tončka
2.	GREGORKA Jože
3.	JOVANOVIČ Vukica
4.	JEREB Jože
5.	KOCIJAN Milena
6.	LIENERTH Janez
7.	MOČNIK Anton
POSEBNA DELEGACUA — SIS STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
1.	FRLAN Davor
2.	JARNJEVIČ Slavko
3.	ROGEU Andrej
4.	RUPAR Janez
5.	ŠINKOVEC Alojz
6.	VERBIČ Anton
7.	ZALAR Ludvik
POSEBNA DELEGACUA SIS IZOBRAŽEVANJE
1.	DVORNIK Iva
2.	JENC Anton
3.	JURČEK Anči
4.	NAGODE Milan
5.	REMŠKAR Janez
6.	ŠUŠTERŠIČ Janko
7.	ŽIBERT Marjan
POSEBNA DELEGACIJA SIS KULTURA
L GAVRILOVIČ Milan
2.	GRMEK Anka
3.	MARINČ Milena
4.	PETELIN Milan
5.	SUHADOLNIK Franci
6.	ŠUŠTARŠIČ Vida
7.	VELIKONJA Cvetka
POSEBNA DELEGACUA SIS ZDRAVSTVO
1.	KOCIJAN Lidija
2.	KOŠČAK Anton
3.	KRAŠOVEC Nada
4.	MAKOVEC Ivan 5 MOŽEK Janez
6.	PETROVČIČ Pavla
7.	VEHOVAR Marija
POSEBNA DELEGACIJA SIS RAZISKOVANJE
1.	GOUA Miha
2.	OGRIČ Anton
3.	REMIC Zdenko
4.	SVETE Metka
5.	ŠELIH Ignac
6.	ŠEŠKAR Milan
7.	ZAVODNIK Danica
POSEBNA DELEGACUA SIS OTROŠKO VARSTVO
1.	DOLINAR Mihela
2.	GRABRIJAN Janez
3.	KIRN Jožef
4.	PERŠINJože
5.	SVETE Jera
6.	ŠUŠTERŠIČ Janez
7.	VADNAL Anton
POSEBNA DELEGACIJA —
SIS INVALIDSKO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
1.	HRIBAR Anton
2.	JERINA Ivan
3.	KLANČAR Rudi
4.	PETRIČ Jože
5.	REMIC Ančka
6.	REPAR Alojz
7.	ŠILC Vida
POSEBNA DELEGACUA — SIS ZAPOSLOVANJE
1.	GORŠIČ Marko
2.	JARC Ivan
3.	NAGODE Alojz
4.	PERŠIČ Anton
5.	SAMARDŽ1Č Ibro
6.	SVETE Silvo
7.	VEHAR Jana
POLHOV
GRADEC
VOLIŠČA: 125. v Zadružnem domu Polhov Gradec, 126. Dvor, v gasilskem domu, 127. Pristava št. 19, »Hoja«.
DELEGACIJA ZA ZBOR KS SOb
1.	BOŽNAR Terezija
2.	GOLC Matija
3.	KAVČIČ Jože
4.	NAGODE Franc
5.	PETERNEL Edgar
6.	POLAJNAR Ivan
7.	ŽELEZNIKAR Jože ml.
POSEBNA DELEGACIJA — SIS IZOBRAŽEVANJE
1.	BERLOT Zvonimir
2.	NOVAK Janez
3.	PUSTAVRH Cveta
4.	SLOVŠA Zlatka
5.	VOGRINČIČ Anton
6.	ZALOŽNIK Ana
7.	VARTZ Marjanca
POSEBNA DELEGACIJA — SIS OTROŠKO VARSTVO
1.	ČERNONada
2.	KOREN Ciril
4.	KOŽUH Marija
5.	PEČOVNIK Janez
6.	PRUNK Viktorija
7.	ŽELEZNIKAR Nada
POSEBNA DELEGACUA — SIS TELESNA KULTURA
1.	DOLINAR Janko
2.	KORITNIK Cvetka
3.	PEKLAJ Marko
4.	POGAČAR Anton ml.
5.	PRUNK Miloš
6.	RUS Lado
7.	SETNIKAR Ivan
ZDRUŽENA DELEGACUA — SIS: KULTURA, RAZISKOVANJE
1.	BIZJAN Irena
2.	GANTAR Marjan
3.	GVARDJANČIČ Ivan
4.	KORITNIK Milan
5.	LEBEN Gusti
6.	PEČOVNIK Ivanka
7.	SMUK Marija
8.	ŠINKOVEC Andrej
9.	ZIBELNIK Francka
ZDRUŽENA DELEGACUA — SIS: ZDRAVSTVO, INVALIDSKO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
1.	ALIČ Jože
2.	BIZJAN Vlado
3.	GVARDJANČIČ Janja
4.	KOŠIR Franc
5.	MLINAR Ivan
6.	NARTNIK Jernej
7.	PETJE Janez
8.	PETROVEC Milena
9.	STANOVNIK Ivan
ZDRUŽENA DELEGACUA — SIS: SOCIALNO SKRBSTVO, ZAPOSLOVANJE STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
1.	ČEPON Pavel
2.	KOVAČ Janez
3.	KOZJEK Zofija
4.	LIČAR Karolina
5.	MALOVRH Ivanka
6.	PEČA VAR Anton
7.	PEKLAJ Ivanka
8.	POGAČNIK Antonija
9.	RUS Marija
RAKITNA
VOLIŠČE: 104. v Zadružnem domu v Rakitni št. 66.
DELEGACIJA ZA ZBOR KS SOb
1.	BORŠTNIK Jože
2.	GRMEK Jože
3.	GRUM Franc
4.	KRANJC Rudolf
5.	KRŽIČ Andrej
6.	KRŽIČ Jože
7.	LIKOVIČ Ivan
8.	M1KUŠ Marija
9.	POGAČAR Helena
ZDRUŽENA DELEGACIJA — SIS: IZOBRAŽEVANJE. RAZISKOVANJE KULTURA,
ZAPOSLOVANJE, STANOVANJSKO GOSPODARSTVO, TELESNA KULTURA 11. GRMEK Angela
2.	GRUM Jože
3.	KNAP Jože
4.	KRANJC Jože
5.	KRŽIČ Janez
6.	MIKUŠ Franc
7.	MLINKO Štefanija
8.	ROT Igor
9.	ŠUŠTERŠIČ Branko
ZDRUŽENA DELEGACUA — SIS: ZDRAVSTVO, OTROŠKO VARSTVO, INVALIDSKO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE	SOCIALNO
SKRBSTVO
1.	BEZEK Janez
2.	GRMEK Franc
3.	KRANJC Marica
4.	KRŽIČ Franc ml.
5.	KRŽIČ Majda
6.	MAŠINOVIČ Anica
7.	MIKUŠ Jože
8.	PETRIČ Franc
9.	SUSMAN Jožefa
ROB
VOLIŠČA: 70. v Kulturnem domu na Robu, 71, v šoli v Krvavi peči, 72. v Pečkih, pri Oven Rudolfu, Pečki št. 6, 73. v šoli v Moharjih,74. v šoli v Velikem Osolniku.
DELEGACIJA ZA ZBOR KS SOb
1.	ARKO Jože
2.	BAVDEK Alojzij
3.	GERONI Janez
4.	GRČAR Igor
5.	KRAŠEVEC Franc
6.	PODLOGAR Milan
7.	ŠTRUKEU Anton
8.	ZGONEC Rajko
9.	ZAKRAJŠEK Anton
10.	ZAKRAJŠEK Jože
11.	ZGONC Jože
ZDRUŽENA DELEGACUA — SIS: ZDRAVSTVO, OTROŠKO VARSTVO, STANOVANJSKO GOSPODARSTVO, SOCIALNO SKRBSTVO 1. ADAMIČ Albin ~
"2. CIMPERMAN Miroslav
3.	GRUDEN Danijel
4.	JAMNIK Štefanija
5.	JAKIČ Marija
6.	KOVAČIČ Jože
7.	MAROLT Rozalija i. STRAŽIŠČAR Jože
9.	ŠTEBLAJ Ivana
10.	ZGONC Janez
11.	ŽNIDARŠIČ Stanislava
ZDRUŽENA DELEGACUA — SIS: INVALIDSKO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE ZAPOSLOVANJE
1.	BAVDEK Danijel
2.	CIMPERMAN Jože
3.	GARBAS Albin
4.	INTIHAR Janez ml.
5.	PONIKVAR Milan
6.	PETERLIN Štefan
7.	RUPAR Anton
8.	RUPAR Milan
9.	STRLE Anton
10.	ŠKERLI Julij
ZDRUŽENA DELEGACIJA — SIS:	IZOBRAŽEVANJE,
KULTURA, RAZISKOVANJE, TELESNA KULTURA
1.	CENTA Rajko
2.	CIMPERMAN Marija
3.	KLANČAR Mojca
4.	KLANČAR Anton
5.	JAMNIK Darja
6.	JAVORNIK Milica
7.	PETERLIN Milan
8.	PETERLIN Marjan
9.	PETERLIN Ana
ROŽNA
DOLINA
VOLIŠČA: 45. v Študentskem naselju — mala dvorana, 46. v prostorih KS Rožna dolina, Skapinova 4, 47. v prostora Biotehnične fakultete, TOZD Gozdarstvo, Večna pot 83, 48. v prostorih Iskra Commerce, servisni obrat Vič, C. IX.-6 a, 49. v prostora bifeja. Rožna doNna c. IX-17, 50. v šoti Poklicne kovinarsko stroke, C. na Brdo 25a.
DELEGACUA ZA ZBOR KS SOB
L BEUČ Janez
2.	BELIČ Viljem
3.	KERSNIČ Milica
4.	KOZAK Vidojka
5.	KRISTAN Judita
6.	MARTINEC Franjo
7.	MEDVEŠČEK Udislav
8.	POTTSEK Milica
9.	TADEL Anton
(Nadaljevanje na 8. strani)
DRUŽBENOPOLITIČNE SKUPNOSTI IN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI SEZNAM KANDIDATNIH LIST ZA DELEGACI
(Nadaljevanje s 7. strani)
10.	TAVČAR Meta
11.	VERTEU Peter
POSEBNA DELEGACIJA -SIS IZOBRAŽEVANJE
1.	GRABNAR Ela
2.	KOŽAR Jože
3.	LUŽNIK Janko
4.	RUPNIK Lilijana
5. SLAPNIK-MANOJLOVIČ Breda
6.	SOTLAR Lidija
7.	ZUPANČIČ Milan
POSEBNA DELEGACIJA -SIS RAZISKOVANJE
1.	JELENC Andrej
2.	LESKOVIC Marjeta
3.	LUŽNIK Marija
4.	MIKLIČ Janez
5.	ŠTRUKELJ Peter
6.	TAVČAR Dobrin
7.	VADNAL Angela
POSEBNA DELEGACIJA — SIS KULTURA
1.	AVBEU Duša
2.	BAZELJ Jakob
3.	CAJNKO Vitomira
4.	MAKOVEC Boris
5.	MLAČNada
6.	STEPANČIČ Matjaž
7.	VIDMAR-TRBIŽAN Živa
POSEBNA DELEGACIJA — SIS SIS ZDRAVSTVO
1.	KORBAR Tonka
2.	MOŽINA Andrej
3.	OSREDKAR Branko
4.	TIŠLER Janez J. TURK Nada
6.	ZAJC Viktor
7.	ŽIVKOVIČ Janko
POSEBNA DELEGACIJA — SIS OTROŠKO VARSTVO
1.	ARTAČ Breda
2.	KRISTAN Milena
3.	KRIŽAJ Tomaž
4.	MUNIK-OGRIN Milojka
5.	PURKART-FELICUJAN Sonja
6.	SLAPNIK Marija
7.	ŠILER Hedvika
POSEBNA DELEGACIJA — SIS POKOJNINSKO INVALIDSKO ZAVAROVANJE
1.	BABŠEK Balda
2.	BELIČ Viktor
3.	BELOPAVLOVIČ Tatjana
4.	BEŽAN Miro
5.	KOVAČ Albin
6.	MUSTAR Vinko
7.	ZDEŠAR Marjan
POSEBNA DELEGACIJA — SIS SOCIALNO SKRBSTVO
1.	JUGOVIČ Srečko
2.	PODBREGAR-MACAROL Erna
3.	REŠEK Nevenka
4.	ŠTRAKL Milena
5.	VELKAVRH Marko
6.	VERHOVEC Slavka
8.	VESEL Bogomir
POSEBNA DELEGACIJA — SIS ZAPOSLOVANJE
1.	ARTIČ Ferdinand
2.	BABŠEK Nastja
3.	DURANOVIČ Olga
4.	GALE Vili
5.	KOKALJ Dušana
6.	MRAVINEC Jože
7.	TRAMPUŽ Drago
POSEBNA DELEGACIJA — SIS TELESNA KULTURA
1.	HERIC Bojan
2.	JUSTIN Jože
3.	KOŠOROK Matjaž
4.	MARION Ljubo
5.	PUUIČ Slavko
6.	STRITAR Albin
7.	VERHOVEC Pavel
POSEBNA DELEGACIJA — SIS STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
1.	FREUH Janez
2.	HERMAN Tomaž
3.	KOKALJ Marjan
4.	KUŠAR Janko
5.	POLAK Stanislava
6.	TRAMŠEK Jože
7.	UPEU Ludvik	'
ŠKOFLJICA
VOLIŠČA: 78. v VVZ Škofljica, 79. v Osnovni ioM Škofljica, 80. v pisarni peskokopa, Pleše it 3,81. Cmniičc, 82. v Pijavi Gorid — zgradba družbenih organizacij, 83. v Smr-jenju it 12 pri Krivec Antonu, 84. v Gradišču nad Pijavo Gorico it. 1 pri Bukovec Jožetu.
DELEGACIJA ZA ZBOR KS SOB
L BOH Terezija.
2.	BOLHA Tončka
3.	GRUDEN Jože mL
4.	GRUDEN Marija
5.	GRUM Marija
6.	HORVAT Gabrijel
7.	JEREB Janez
8.	PADAR Andrej
9.	SKUBIC Alojz
POSEBNA DELEGACIJA — SIS KULTURA
1.	GR AT Antonija
2.	HAFNER Bogomil
3.	MILER Dušan
4.	POTOKAR Ivanka
5.	RUGELJ Ivica
6.	ŠTRUKELJ Jože
7.	VONČINA Jože
POSEBNA DELEGACIJA — SIS TELESNA KULTURA
1.	AHLIN Janez
2.	JANKOVIČ Franc ml.
3.	JORDAN Ivan ml.
4.	REPAR Marjan
5.	SAIBERT Lučka
6.	ŠULIGOJ Zvonko
7.	GERBIČ Marjan
ZDRUŽENA DELEGACIJA — SIS:	IZOBRAŽEVANJE,
OTROŠKO VARSTVO, RAZISKOVANJE
1.	BABNIK Janez
2.	BELINC Andreja
3.	GORIŠEK Jože
4.	JERAS Aleksander
5.	KOŠAK Draga
6.	KUMEL Marija-Biserka
7.	NOVAK Cilka
8.	PETRIČ Anica
9.	TOMŠIČ SLAVKA
ZDRUŽENA DELEGACIJA — SIS: ZDRAVSTVO, POKOJNINSKO INVALIDSKO ZAVAROVANJE
1.	HRIBAR Franc
2.	JAMNIK Janez
3.	JERAS Terezija
4.	KASTELIC Antonija
5.	MIKOLČEVIČ Stjepan
6.	NOVAK Anton
7.	PANGERC Jelka
8.	ŠPRINGER Ciril
9.	ŠKIBIN Ludvik ml.
ZDRUŽENA DELEGACUA — SIS: SOCIALNO SKRBSTVO, STANOVANJSKO GOSPODARSTVO, ZAPOSLOVANJE
1.	BENKO Vid
2.	CIBERJože
3.	HRIBAR Jožefa
4.	ILIČ Marijan
5.	PERGAR Marija
6.	PISLEVIČ Simeon
7.	PRPAR Darko
8.	VRŠIČ Alojz
9.	ZUPANČIČ Ciril
TOMIŠEU
VOLIŠČA: 95. v Brestu, Ljubljanske mlekarne, 96. v Osnovni šoli Tomišelj, 97. Vrbljenje 23, pri Modic Jožetu.
DELEGACIJA ZA ZBOR KS SOB
1.	BERNARD Franc
2.	ERJAVEC Avgust
3.	KURALT Jože
4.	MODIC Peter
5.	MODIC Srečko
6.	SMOLE Alojz
7.	SUSMAN Anton
8.	VODOPIVEC Franc
9.	ŽOTJože
ZDRUŽENA DELEGACIJA — SIS: RAZISKOVANJE, INVALIDSKO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
1.	GLAVAN Franc
2.	KURALT Angelca
3.	KUMŠE Jože
4.	MRAMOR Janez
5.	PAVLIČ Franc
6.	PREK Anton
7.	PREK Jože
8.	ŠKRABA Anton
9.	ZALAR Marjan
ZDRUŽENA DELEGACIJA — SIS:	IZOBRAŽEVANJE,
OTROŠKO VARSTVO, TELESNA KULTURA, KULTURA
1.	HRIBAR Spomenka
2.	JAKŠIČ Miroslava
3.	JERMAN Marjan
4.	KRAŠEVEC Jože
5.	KUMŠE Janez
6.	MAVEC Ivica
7.	MODIC Zdenka
8.	PREK Tončka
9.	ŠUŠTERŠIČ Angelca 10. ŠUŠTERŠIČ Vera
ZDRUŽENA DELEGACIJA — SIS: SOCIALNO SKRBSTVO, ZDRAVSTVO, ZAPOSLOVANJE, STANOVANJSKO GOSPODARSTVO L GLAVAN Anton
2.	GREGORIN Franc
3.	HLUPIČ Franc
4.	HLUPIČ Milka
5.	KUMŠE Lučka
6.	LESICA Zdravko
7.	MAKOVEC Marija
8.	MODIC Francka
9.	ŠTANGEU Angelca 10. LESICA Angela
TRNOVO
VOLIŠČA: 13. Opekarska c. 31, 14. Opekarska c. 31,15. Borsetova 2, 16. Borsetova 2, 17. Zoisova 5 (v prostoru FAGG) 18. Zoisova 5 (v prostoru FAGG), 19. Cesta dveh cesarjev 32 (baraka) 20. Pot na Rakovo Jelšo št. 19 (pri Mazi), 21. Pot na Rakovo Jelšo št. 19 (Pri Lu-kovič).
DELEGACIJA ZA ZBOR KS SOb
1.	AVBELJ Franc
2.	BARLIČ Janez
3.	DOMJAN Alojz
4.	GORKIČ Gorazd
5.	GRUJAKOVIČ Mile
6.	KLADOŠEK Roman
7.	KOLENC Anton
8.	KREGAR Vinko
9.	OTUJAC Barbara
10.	PLANINC Julij
11.	ŠEME Janez
POSEBNA DELEGACIJA — SIS IZOBRAŽEVANJE
1.	CAJHEN Breda
2.	CERŠAK Tomaž.
3.	PLEČKO Božidar
4.	SKALJA Jernej
5.	VIRTIČ Lojzka
6.	VODIŠKAR Drago
7.	ZELENKO Karel
POSEBNA DELEGACIJA — SIS KULTURA
1.	HOČEVAR Oril
2.	GABRIČ Branko
3.	GLOBOKAR Ladislav
4.	GOGALA Nevenka
5.	GRČAR Alenka
6.	KARLIN Igor
7.	SEBANC Breda
POSEBNA DELEGACIJA — SIS ZAPOSLOVANJE
1.	ČEBULAR Vera
2.	BRODNIK Tatjana
3.	HRASTAR Anton
4.	KAČAR Drago
5.	MRAMOR Marija
6.	OTUJAC Dušan
7.	ZAJC Metka
POSEBNA DELEGACIJA — SIS STANOVANJSKO GOSPODARSTVO L JANČAR Albin
2.	JORAS Milan
3.	KOREN Vida
4.	KRAJZLARJože
5.	KRANJC Rajko
6.	VALANT Irena
7.	VODNIK Vera
POSEBNA DELEGACIJA — SIS RAZISKOVANJE
1.	AMBROŽ Tomaž
2.	BRULC Nežka
3.	ČEBAŠEK Zvonko
4.	KASTELIC Ivan
5.	KASTELIC Janez
6.	LOŽAR Justina
7.	NAGLIČ Olga
POSEBNA DELEGACIJA — SIS ZDRAVSTVO
1.	DJERIČ Liljana
2.	DOBOVIŠEK Miroslava
3.	GERŠAK Andrej
4.	HROVAT Mara
5.	PIRKOVIČ Nina
6.	ŠTIBERNIK Helena
7.	TROHA Jože
POSEBNA DELEGACIJA — SIS TELESNA KULTURA
1.	BRENCELado
2.	JERE Vladislav
3.	KRAMAR Jurij
4.	MICIČ Zorka
5.	MIŽIGOJ Aid
6.	PERŠIN Aid
POSEBNA DELEGACIJA — SIS SOCIALNO SKRBSTVO
1.	JANKO Jože
2.	OJSTRŠEK Martin
3.	PARADIŽNIK Peter
4.	SIMOVIČ Milutin
5.	TOMAN Fanika
6.	URBANČIČ Nada
7.	ZORE Marija
POSEBNA DELEGACIJA — SIS OTROŠKO VARSTVO
1.	KODRIČ Jože
2.	PAVŠNAR Franc
3.	POLAJNAR Ludvik
4.	POPOVIČ Drago
5.	TERPIN Branka
6.	ULČNIK Iva
7.	VIDMAR Marija
POSEBNA DELEGACIJA — SIS INVALIDSKO-POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
1.	ADLEŠIČ Bojan
2.	ČERNIVEC Miro
3.	FERBEŽAR Tomo 4 GRILC Jože
5.	LAVRIČ Lado
6.	LEKIČ Matko
7.	VIHTELIČ Zvone
TURJAK
VOLIŠČA: 75. v Zadružnem domu na Turjaku, 76. pri Pritekel Francu, v Gradežu št. 15, 77. pri Podlogar Doroteji, v Malem Ločniku št. 16.
DELEGACIJA ZA ZBOR KS SOb
1.	ANDOLŠEKJože
2.	GODEC Anica
3.	KOS Vlasta
4.	LENIČ Rado ml.
5.	LUKANČIČ Janez
6.	PETRIČ Anton
7.	TEKA VEC Jože
ZDRUŽENA DELEGACIJA — SIS:	KULTURA, ZDRAV-
STVO, IZOBRAŽEVANJE, TELESNA KULTURA
1.	CENTA Marjana
2.	GAŠPER Norbert
3.	JAMNIK Zlato
4.	KLANČAR Lado
5.	PIRMAN Jože
6.	URŠIČ Jože
7.	ZRNEC Zalka
ZDRUŽENA DELEGACIJA — SIS: OTROŠKO VARSTVO, SOCIALNO SKRBSTVO, RAZISKOVANJE 1 GALE Anton
2.	IVANC Cirila
3.	KRAMPELJ Jože
4.	PURKART Dana
5.	ŠKRU Francka
6.	ZELNIK Dušan
7.	ŽELEZNIKAR Jože
ZDRUŽENA DELEGACIJA — SIS: ZAPOSLOVANJE, INVALIDSKO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE, STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
1.	BLATNIK Ludvik
2.	JAMNIK Mirko ml.
3.	KRAMPELJ Anton
4.	KLAVS Ivan
5.	LEVSTIK Jože
6.	ŠUŠTERŠIČ Mira
7.	ZRNEC Štefan
VELIKE
LAŠČE
VOLIŠČA: 61. v Krajevnem uradu v Velikih Laščah, 62. v šoli v Dvorski vasi, 63. v Mali Slevici št. 7 (gostilna), 64. v Kar-lovici, v Zadružnem domu, 65. v Podstrmecu, pri Krašovec Ivanu, Pod-strmec št. 6, 66. v Kapal-novem št 3, pri Gorjup Ivanki, 67. v Opalkovem št. 8, pri Grebenc Matiji, 68, v Malih Laščah, pri Levstek Ivanu, Male Lašče št. 28,69. v Rašici v Gasilskem domu.
DELEGACIJA ZA ZBOR KS SOb
1.	ADAMIČ Franc
2.	JAKLIČ Jože
3.	KOŠIR Bojan
4.	LUNDER Tonika
5.	MIŠIČ Olga
6.	PEČNIK Maks
7.	SAMSA Bogomir
8.	ŠILC Jože
9.	VIRANT Anton
POSEBNA DELEGACIJA — SIS KULTURA
1.	DEVJAK Srečo
2.	KOVAČIČ Ladka
3.	MAVSAR Jožica
4.	PEČNIK Meta
5.	RUSEC Jože
6.	SAMSA Zdenko
7.	VALJAVEC Niko
POSEBNA DELEGACIJA — SIS IZOBRAŽEVANJE
1.	ANDOLŠEKAna
2.	KOKOŠINEK Janez
3.	KRIŽMAN Tinca
4.	LUŠIN Janez
5.	PERHAJ Andrej
6.	ROZMAN Alenka
7.	VIRANT Darja
POSEBNA DELEGACIJA — SIS RAZISKOVANJE
1.	CVELBAR Polona
2.	DEBELJAK Franc
3.	JAKLIČ Anica
4.	JUREČIČ Jože
5.	SEDEJ Marjan
6.	ZAKRAJŠEK Jože
7.	ZIDAR Jože
POSEBNA DELEGACIJA — SIS ZDRAVSTVO
1.	HOČEVAR Janez
2.	IVANC Marta
3.	PETERKA Branka
4.	TOMŠIČ Janez
5.	TOMŠIČ Milan
6.	VIRANT Majda
7.	ZALAR Jože
POSEBNA DELEGACIJA — SIS OTROŠKO VARSTVO
1.	BAVDEK Marinka
2.	INTIHAR Marija
3.	KAPLAN Janez
4.	MAROLT Anica
5.	TOMŠIČ Joža
6.	ZAKRAJŠEK Sonja
7.	ŽUŽEK Gizela
POSEBNA DELEGACIJA — SIS STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
1.	GREBENC Helena
2.	KOBE Draga
3.	NOVAK Jernej
4.	PERUŠEK Janez
5.	SAMSA Majda
6.	TOMAŽIN Dominik
7.	ZABUKOVEC Jože
POSEBNA DELEGACIJA — SIS INVALIDSKO-POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
1.	ILC Nande
2.	NOVAK Angela
3.	PERHAJ Terezija
4.	SOMRAK Anton
5.	ŠEGA Karolina
6.	ŠKUU Alojz
7.	ŽNIDARŠIČ Janez
POSEBNA DELEGACIJA — SIS TELESNA KULTURA
1.	GRUDEN Janez
2.	HREN Ludvik
3.	PEČNIK Andrej
4.	RIGLER Janez
5.	SEVER Alojz
6.	VIRANT Martin
7.	ZALAR MILAN
ZDRUŽENA DELEGACIJA — SIS: ZAPOSLOVANJE, SOCIALNO SKRBSTVO
1.	AVŽLAHAR Jože
2.	GAČNIK Fani
3.	GALE Draga
4.	ILC Tonika
5.	KOVAČIČ Lado
6.	PLANINC*Alojz
7.	PRAZNIK Franc
8.	PURKART Anton
9.	ŽUŽEK Jože
VIČ
VOLIŠČA: 51. v prostorih Osnovne šole Vič, Nanoška ul., 52. v prostorih Osnovne šole Vič, Nanoška ul., 53. v prostorih Osnovne šole Vič, Nanoška ul.
DELEGACIJA ZA ZBOR KS SOb
L KLANČAR Jelo
2.	KREGAR ROVAN-Bo-siljka
3.	KUZMIN Franc
4.	MAROLT Viktor
5.	OREŠKOVIČ Jože
6.	RAKOVNIK-GREBENC > Hilda
7.	SEVER Franc
8.	TOFANT Zvone
9.	ZUPANC Matjaž
10.	CERKVENIK Miro
11.	GRIL Janez
12.	KALAN Darinka
POSEBNA DELEGACIJA — SIS OTROŠKO VARSTVO
1.	BRATINA Majda
2.	CETINSKI Andrej
3.	DOLENC Andrej
4.	LUSKOVEC Vika
5.	SEDEJ Jakob
6.	STREHOVEC Maja
7.	VOUČ Lidija
POSEBNA DELEGACIJA — SIS IZOBRAŽEVANJE
1.	HITI Eta
2.	JANŠA Klara
3.	JANKO Alfred
4.	KI RAM Jože
5.	LENARČIČ Anka
6.	MARKELJ Anton
7.	OROŽIM Anton
8.	MLADOVAN Alenka
POSEBNA DELEGACIJA — SIS KULTURA L BENČINA Marija
2.	BON Franja
3.	HUDEČEK Jože
4.	LAH Jolanda
5.	RACA Pavla
6.	STAMENOVIČ Drago
7.	ZALAR Jože
POSEBNA DELEGACIJA — SIS ZDRAVSTVO
1.	DOLNIČAR Anton
2.	LEVART Peter
3.	MIHELJ Marica
4.	PIRIH Nada
5.	PIJETLOVIČ Željko
6.	SINJERI Mirko
7.	ŽIGON Fani
POSEBNA DELEGACIJA — SIS STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
1.	BILIČ Vinko
2.	BEŽEK Nikolaj
3.	DOBROVOUC Lojze
4.	GOLJA Anton
5.	JEREB Marija
6.	PLESTENJAK Franc
7.	ZABUKOVEC Vlasta
ZDRUŽENA DELEGAajA— SIS: TELESNA KULTURA, ZAVAROVANJE, ZAPOSLOVANJE, RAZISKOVANJE
1.	BEBIČ Luka
2.	KALAR Jelka
3.	KODELA Marko
4.	KOKAU Dragica
5.	LESAR Jože
6.	MIŠ Franc
7.	STREHOVEC Andrej
8.	ŠKUFCA Alojz
9.	VRTAČNIK Roman 10. ZUPANČIČ Alojz
ZDRUŽENA DELEGACIJA — SIS: INVALIDSKO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE, SOCIALNO SKRBSTVO
1.	ČOKO Marija
2.	KURET Emil
3.	MAVRIČ Marija
4.	OPEKA Anton
5.	POREDOŠ Stefan
6.	SVETLIČIČ Nada
7.	VRHOVEC I'ai ka
8.	VRANJEK Brane
9.	ŽIGON Stane
VNANJE
GORICE
/
VOLIŠČE: 106. v Zadružnem domu v Vnanjih Goricah
DELEGACIJA ZA ZBOR KS SOb
1. BOGATAJ Milena 2 JAPELJ Zorka
3.	MARINKO Marko
4.	MARINKO Ignac
5.	MLINAR Franci
6.	NARTNIK Miro
7.	ULČIČ Boris
8.	SKUBIC Jožefa
9.	SMRTNIK Franc
ZDRUŽENA DELEGACIJA — SIS: IZOBRAŽEVANJE, ZAPOSLOVANJE, RAZISKOVANJE
1.	BARLE Roman
2.	BRULC Drago
3.	GREGORIN Milan
4.	GUBINA FERDINAND
5.	KERMAVNAR Marija
6.	MARINKO Magda
7.	TREZELJ Jože
8.	ROZMAN Janez
9.	ŠUŠTERŠIČ Marjeta
ZDRUŽENA DELEG ACUA — SIS: KULTURA, TELESNA KULTURA
1.	BREZOČNIK Ljubomir
2.	JANKOVIČ Andreja
3.	KLEMEN Marinka
4.	KUCLAR Fani
5.	KRŽIŠNIK Milena
6.	MARINKO Ignac
7.	SETNIČAR Cilka
8.	ŠIMENKO DuSan
9.	ZADEL Lojze
ZDRUŽENA DELEGACIJA — SIS: STANOVANJSKO GOSPODARSTVO, POKOJNINSKO INVALIDSKO ZAVAROVANJE
1.	ČIBEJ Peter
2.	DEMŠAR Cveto
3.	KRAŠEVEC Franc
4.	MAMIČ Jože st.
5.	NOVAK Terezija
6.	ROŽNIK Franc
7.	STANOVNIK Anton
8.	ZAJC Ivanka
9.	ZDEŠAR Ivan
ZDRUŽENA DELEGACIJA — SIS: OTROŠKO VARSTVO,
SOCIALNO SKRBSTVO, ZDRAVSTVO
1.	BROLIH Miro
2.	BRULC Anica
3.	KLEMEN Ivan
4.	KARLEK Sonja
5.	RIHAR Gabrijel
6.	ŠINKOVEC Alojz
7.	UJČIČ Cvetka
8.	ZALAR Tončka
9.	ZORE Anton
VRHOVCI
VOLIŠČE: 56. v Osnovni šoli Vlado Miklavc Vrhovci.
DELEGACIJA ZA ZBOR KS SOb
1.	CUKROV Tomislav
2.	DOLNIČAR Janez
3.	DOŠEN Vinko
4.	GRABNAR Janez
5.	MAROŠA Drago
6.	MIKLIČ Anton
7.	SUHADOLNIK Jože
8.	ŠULER Peter
9.	VERBIČ Marko
10.	VOUČ Marko
11.	ŽIVEC Vida
POSEBNA DELEGACIJA -SIS TELESNA KULTURA
1.	DC BROVOUC Dušan
2.	KG T91K Martin
3.	RO /C Jože
4.	ŠK( >F Franc
5.	VRI (OVC Boris
6.	VRHOVC Janko
7.	ŽIV1C Erika
ZDRUŽENA DELEGACIJA -SIS: IZOBRAŽEVANJE, RAZISKOVANJE, KULTURA. ZDRAVSTVO
1.	ADAMIČ Janez
2.	BERČIČ Stane
3.	BOFULIN Cvetka
4.	JAMNIK Vojko
5.	NOVAK Stane
6.	RAHTEN Martin
7.	SERGAŠ Franc
8.	SUHADOLC Mojca
9.	ŠPACAPAN Tončka
ZDRUŽENA DELEGACIJA' SIS: SOCIALNO SKRBSTVO-OTROŠKO VARSTVO, POKOJNINSKO INVALIDSKO ZAVAROVANJE, STANOVANJSKO GOSPODARSTVO, ZAPOSLOVANJE
1.	BURGAR Marjeta
2.	GABER Jože
3.	IVANIČ Marija
4.	JANŠA Stane
5.	JOVANOVIČ Simeon
6.	MAROLT Manja
7.	OSREDKAR Branko
8.	PEČARIČ Jože
9.	REPOVŽ Anton
ŽELIMLJE
VOLIŠČE: 15. v Osnov"1 šoli Želimlje
DELEGAajA ZA ZBOR *S SOb
L INTIHAR Alojz
2.	LEPOŠA Štefan
3.	OKOREN Jože
4.	PAZNARIvan
5.	POVŠE Peter
6.	ŠKRJANC Stani ilav
7.	TOMOVIČ Milka
Jt-
ZDRUŽENA DELEGACIJ, SIS:	OTROŠKO
INVALIDSKO POKOJ* SKO ZAVAROVANJE. 0, POSLOVANJE. SVrV0. VANJSKO GOSPODARS1 SOaALNO SKRBSTVO
1.	GLINŠEK Pavel
2.	JAKIČ Mihaela
3.	JURHAR Edvard
4.	KASTELIC Janez
5.	PIŠKUR Terezija
6.	PODLOGAR Rado
7.	SLADIČ Emil
8.	ŠKRJANC Alojz
9.	ŽUN1Č Franc
ZDRUŽENA DELEGACIJ
SIS:	IZOBRAŽEVA jg,
KULTURA, RAZISKOVA*-^
TITI .. i,: .	KULPU
TELESNA ZDRAVSTVO
1.	APOVNIK Iztok
2.	GLINŠEK Brane
3.	GOSPETI Alojz
4.	INTIHAR Alojz
5.	INTIHAR Marjan
6.	JURHAR Zorka
7.	KRANJC Ivan
8.	PODLIPEC Vid
9. ŠKET Mihaela
Iz velikanskih nenavadnih poso<^ morda bi lahko porekli tudi kotlov, se kadijo soparice iz raznobarvnih čud-nih tekočin. Na vrhu teh tekočin so pene nenavadnih narv, ki jih obdaja oster vonj in vse skupaj je videti malce zlovešče, nekako odbijajoče. Povrhu teh tekočin plavajo nenavadne plastične krogle, ki »pritakajo« iz posebnih sodov. S temi kroglami zadržujejo v kadeh toploto, ki ne ■nore izhlapevati tako hitro kot bi sicer in s tem privarčujejo sicer pol izgubljene toplotne energije. Le kdo je prišel na to idejo? Kakšne rešitve so včasih tako učinkovite kot preproste in nenavadne, da ne bi nihče pomislil na njih! Iz vseh teh kotlov pa se občasno zasvetlika kot riba v vodi in predstave je konec tisti trenutek, ko se svetleči predmeti začno dvigati in odbijati svetlobo na vse strani.
Vse skupaj pa bi bilo videti kot alkimistova »kuhinja« v mračnem srednjem veku, če ne bi bilo vse skupaj avtomatizirano in če ne bi videl delavca s komandno napravo v roki, ki od daleč dirigira, koliko časa naj bo predmet v posamezni kopeli, da bo prav dolgo pocinkan, pokroman, pokositran ali ponikljan ali po....Kovin,
OBISKALI SMO DELOVNI KOLEKTIV GALVANIKE
LESKET IZ BARVNIH SOPARIC
,NG* ALJAŽ MACAROL
hv'*' "anašai° na predmete, ki ne bleščijo, je v tej de-1 niči vrsta. Na videz neugledni predmeti se spremi-Am? a krčeče »dragocenosti«, ki bi jih prvi osvajalci dijaen*e zagotovo s pridom uporabili pri kupčijah z In-din'11^	'eP° se sve,'j° kromirani deli za gospo-
svetleč'	'n peči, svetleči deli za različne kuhinje,
je Dl-d za ^ kamP prikolice, odbijači za kombi-mon ‘,dnj! mat’ce. vijaki košare za nakupovanje po sa-dvr,reŽn* trgovinah, različni deli za konferenčne
j„l ........Kje vse po Jugoslaviji in tujini ne srečamo
Progo (ja'Van'*te 'z Gltfeka- Kje je to? V Škofljici za lahko tv! CV0 P° oz^' neugledni makadamski poti, ki bi tnobili ' -,ud' k°zja steza, če ne bi po njej vozili avto-nek mCc nc bila po kilometru in pol Galvanikadi-X ..
koleki'm Poreče, da so majhni, potem vsak član tega sai v „,>Vamal<* pogleda in pove, da 35 niti ni tako malo, zano i ^Stroki n' mogoče doseči podjetja s 100 ali 200 Pov>HCnirn' 'n ve^’ Po,em Pa v Galvaniki s poudarkom 0	,o> da so v Sloveniji sedaj največja galvanika, ki
Pravlja uslužnostna dela. Res je! Imajo prav!
^JIOVa pot združitve
,-jub*ian Z.Ž*,os90 K,edaj° v Galvaniki na dejstvo da so v P°t Km' i drzavnc 8“lvanike. pa vsaka korači svojo "e more' S' b.°.do zaicli konkurirati, čeprav danes še večanj,, P’ Pokriti vseh naročil in zato vsi načrtujejo po-I • c,avci z Glineka so že ponujali združitev, t
dar pravijo, da beračit okoli manjših ne bodo hodili. Z nekim kolektivom so se že pogovarjali in celo nekaj načrtovali, pa je vse skupaj padlo v Ljubljanico, ker so oni drugi iz druge občine in so v drugi občini bili pripravljeni zadevo »pozegnati« le v primeru, da bo sedež podjetja pri njih in da sploh vse postane bolj njihovo. »Enakopravno ali pa nič« so rekli v Galvani in ni bilo nič. V Gal-vani še vedno iščejo povezovanje in sodelovanje z drugimi partnerji, vendar prosjačiti okoli drugih ni prijetno.
Sploh pa so visoko akumulativni in rentabilni in sploh stojijo gospodarsko odlično tako, da se jim zdijo čudna vprašanja ob vsaki ponudbi o tesnejšem sodelovanju: »In koliko izgube imate?« Ko povedo, da nič, sogovorniku ni jasen namen združevanja. »Ne razumem, da ljudje ne uvidijo koristnosti tesnega sodelovanja,« pravi direktor inž. Aljaž Macarol.« Mi bi sodelovali s kom zaradi hitrejšega napredka, vendar trenutno takih ni in zato se bomo razvijali sami. Še vedno pa razmišljamo o povezavah v SOZD ali kakšno drugačno obliko npr. v Iskri, ki potrebujejo centralno galvano ali Meblo, ki ima enake potrebe ali SOZD LTH-Igo — Kovinostroj. Občina je naredila premalo pri povezovanju. Seveda pa se nismo pripravljeni združiti z neprimernim partnerjem, kot so nam že ponujali in bi tisti potem enostavno našo proizvodnjo ukinili. Oni bi izgubili konkurenco — torej nas, mi pa ne bi dobili nič razen morda službic. Pri ženitvah so včasih bile dote zelo važne in tega se moramo zavedati še danes« pravi inž. Macarol.
Galvanika je zrasla pred kratkim. Prej so imeli 30 zaposlenih. Sedaj delajo včasih tudi v treh izmenah, če so izjemni primeri, To se zgodi dvakrat, trikrat na leto, ko je treba izpolniti naročila. Dela je pa vedno veliko saj je ogromno naročil. Če je vsega preveč, se kar po domače zmenijo in pridejo vsi delat kakšno soboto in to kar brez plačila. Povsem brez?
Razširitev je neobhodna
»Ja!« zatrjuje predsednik upravnega odbora Dušan Drab. »Sicer pa, če sem odkrit, se nam to vendarle pozna na plačah saj npr. pet starih milijonov več realizacije na mesec pomeni kar precej dinarčkov več v kuverti, ker smo plačani po narejenem. Naš letni brutoprodukt je 11,5 milijona dinarjev. To je malo do tistega trenutka, ko to razčlenimo in zvemo, da je to pravzaprav vse čisto delo, torej čisto plačilo za delo. Material dobimo od naročnika in opravimo delo in vrnemo izdelek. Naš material so le tiste kisline in kolikor je kroma in drugih kovin, pa seveda elektrika. Vse ostalo je delo.«
V Galvani se že dolgo zavedajo, da je nujna razširitev. Prvotni načrt širjenja na domačemdvorišču so opustili. Dve stari milijardi je bila investicija, ki je kolektiv ne bi zmogel oziroma si je tudi niso upali prevzeti. Zato so sedaj odkupili stari Sinolesov obrat v Šentvidu, od koder se vozi tretjina zaposlenih.
»Milijon in pol smo odšteli zanj in tako naredili korak naprej. V stari stavbi s skladiščem bomo preuredili vse skupaj in naredili tam sodobno polavtomatsko eloksal-nico (to je postopek električne oksidacijske obdelave aluminija op. pisca). Po tem je veliko povpraševanje in slovenska podjetja vozijo izdelke eloksirat v Šibenik in celo Skopje. Svojo eloksalnico ima sedaj Impol in še zasebnik. Mi bi lahko potem pokrili potrebe celotne Slovenije. Linija nas bo veljala dva milijona in eden izmed interesentov (Alprem iz Kamnika) je pripravljen vlagati v naložbo. Pol prostora bo v Šentvidu ostalo še neizkoriščenega in tam bomo uredili obrat za kovinsko predelavo artiklov. Tu bomo pa širili cinkarstvo. Baker bomo opustili in namesto tega bomo sodobneje nikljali. Tako bomo naredili za pol več. Kositer in srebro ostaneta in seveda brušenje. Razvoj mislimo, da bo šel hitre) saj so naše najstarejše priprave stare tri leta,« pravi Aljaž Macarol.
Pa zdravje zaposlenih? »Poklicnih obolenj ni,« pove predsednik sindikata Vinko Borštar. »Cianide smo »postavili pred vrata« in ne delamo z njimi, v krom pa dajemo tablet^da se kopel peni in da sploh ni izhlapevanja. Mikroklima je kar ugodna, saj imamo tudi dobro urejeno ventilacijo. Kljub temu pa gremo vsako leto na zdravniški pregled. Za požar tudi ni več možnosti, ker smo izločili bencin in ga nadomestili z negorljivim triklo-retilenom.«
Kaj pa okolica? »Imamo čistilno napravo, a je premajhna. Kupili bomo novo za 2,5 milijona dinarjev. V Šentvidu jo bomo tudi morali urediti. Tam bomo rešili težave z vodo s ponovnim usposobljen jem starega stis-škega vodovoda. Tu na Glineku pa bo ostal problem z oskrbo z vodo, saj sta nam obe zajetji premalo. Sedaj čakamo na mestni vodovod. Imamo pa še skrbi s prostori, ki so neustrezni, saj smo v nekdanjih ponesrečenih hlevih in to že 19 let — toliko kot obstajamo,« se spomni Vinko Borštar, ki je od začetka tu.
DUŠAN DRAB
Dobra volja in prizadevnost vseh!
»Lahko se pohvalimo s porastom produktivnosti. V primerjavi z letom poprej smo lani naredili za 55 odstotkov vec. Tudi dohodek smo povečali za toliko kljub višjim cenam materiala in elektrike in le petodstotnemu povišanju cen naših uslug. Ostanka dohodka je za 18 odstotkov. Za stanovanja izločamo 9 odstotkov namesto obveznih zakonskih šest. Vse sporazume podpisujemo in mislim, da nam nihče ne more reči, da nismo solidarni,« pravi Dušan Drab.
S povprečnim osebnim dohodkom 6 tisočakov so v Galvani lahko zadovoljni. Tudi stanovanjska posojila dajejo in sedaj so se dogovorili, da bodo na morju najeli stanovanje za letovanje delavcev. »To, da smo majhni, pa nas večkrat tepe, ker ne moremo organizirati takšne družbenopolitične aktivnosti kot jo lahko v večjih kolektivih.« razlaga Vinko Borštar. »Imamo 26 delegatov od 35 ljudi. Potem pride še tu sindikat in ima vsak svojo funkcijo. Osnovne organizacije ZK nimamo, pa tudi mladinske organizacije ne. Premajhni smo. Majhnost nas je tepla tudi sedaj ob pripravi sporazumov in drugih aktov. Vse je bilo treba na novo urediti. Mi nimamo pravnikov in strokovnih služb, samoupravnih sporazumov in aktov pa imamo enako število kot Litostroj. Zato smo se kar potili, da smo vse pripravili. S sodelovanjem vseh in dobro voljo, ki je našim ljudem nikoli ne zmanjka, pa je šlo.«
Tekst in foto: MILOVAN DIMITRIČ
PlSMo 'Z ROŽNE DOLINE
CESTE
PuvsoO Do
bi,°’	0bfini	— tam, k)er Jih še ni
°^l*ke. yse . °0v*> drugod stare dobe zaplate ali kar nove v** opr^vijj/"11^0 en s*™ namen: pomagati ljudem, da ****** žal tu!« t***®' <*■ »e zbližujejo med seboj. Y«Čina skor- °<*d*,fr1ie*0’ * t*g* »*so krive ceste.
^'■ci pod j) de verjame, da so v Rožni dolini, tej le-,era je zares,	• °m’ ces,e hud problem. Komajda ka-
°*>a* čeprav s re,ena- Tei manjka en pločnik, drugi kar lak‘h. ki asfait ^ nj'** zlivajo na delo tisoči ljudi. Še več je Ves Prašen, v d n'so videle, V suhem vremenu je pešec sPr°ži prav- , ezJu pa so polne jezerc in vsako vozilo čuda teda^ ^ vodomet na mimoidoče. p htu plačuj.J’ e Prenekateri Rožnodolec godrnja: le I®0® hoditi nTu?Uk*ne davke' če moramo sredi Ljub-s hpnostjnobčj '',U,> ^dai *,os,a vendar krajevna **l ostal« sa * ^oskr*>e*‘za nas? To je njuna dolžnost! za p4g,„,,*,° pri •*“> godrnjanju, gotovo ne bi bilo Lr.**VB« skuDno.« .*** Prispevka. Godrnjamo pač vsi in vseh sort ^ 0b*ini1 s*“ ***“* pripravni tarči za
''apnosij smo R,vi°bn,' n'. os,al° 'e pri tem. V krajevni tov'"'*® razdrapann U8O,0vili’ da je zares že prava skun Ul'Ce' prav na Sl kapinove 'n z njo povezane Bajtah n|°S,‘ 'n otroški	P^ročju sta sedež krajevne
kolen °bokimt lužatm c }V slednie8a se ob dežju prebi-k> '	’Je 2e pnstopical v vrtec moker do
No k_
Vili ^»klne mini !L?*eb,,e*': kr«|.«i teh dveh ulic, tUf|j *8f*h*o cestiin evn€	nismo I« ugoto-
Po^ *** treba z lastnimf*!^° *>°,r*buJ*mo, temveč kraie°b*i,,i’ ki je u , Sr*d!‘,v* m delom priskočiti na
lien j« bi"* Skupn°st je*bi°V0r, l,'*,ne,*,,OS' ‘“vesticije. Prcdsednikfadbeni odbor	akcBe. Ustanov-
SV°jeEa I-tdvik Uoel i vi.	Vodil Požrtvovalni
'ZVaja|ci indei>nika' Oskr^ra,0VSe hi5e so usmeri|e vanj A "*«.no h..?!' i® začelo
CESTE, KAM VE GRESTE?
tačrt, se dogovorili

mov svojdi delavcev
v lastni delovni organizaciji, temveč tudi v njihovi krajevni skupnosti, je prišlo pri tem do izraza, čeprav le v ome je-nem obsegu. Poudariti kaže pomoč Železniškega transportnega podjetja, čigar strokovnjaki so prevzeli tehnični nadzor in ga brezhibno, požrtvovalno izvajal. Zares gre tej organizaciji združenega dela zahvala vseh krajanov!
Pa vse le ni šlo kot po maslu! Zataknilo se je že pri načrtih: bomo asfaltirali en pločnik, oba ali nobenega? Vsak kvadratni meter asfalta vendar podraži in seči bo treba globlje v žep. Pa je to vprašanje rešil na njemu lastni način naš krajan Luka Lesko šek, tudi član gradbenega odbora: »Eh, kaj bi! Ceste ne delamo za tri dni, temveč za dolga leta. Oba pločnika bomo asfaltirali pa konec!« No, Luka Lesko šek, ki je že marsikdaj v naši družbi znal udariti po mizi in smo mu vsi hvaležni za to, je tudi to pot uspel. Sporazumeli smo sc: oba pločnika, pa še lepe luči in zelenice, da bo cesta postala rožnodolska lepotica!
Potem smo začeli graditi, a ne brez težav! Podlaga je bila slaba, višine pragov hiš neurejene, neskladne — pač posledica gradnje pred desetletji, ko na to še nihče ni načrtno mislil. Celo nekaj hudih besed med sosedi je bilo zaradi tega!
Gradnja je lepo napredovala in 27. aprila 1977, praznik ne le naše občine, smo proslavili vsi občani prav na teh dveh cestah.
Tu bi lahko končala ta zapis in s tem opravila dolžnost, ki mi jo je naložil gradbeni odbor, če le ne bi bilo še nekaj pelina. Za prispevek vsake hiše smo se dogovorili. Gradbeni odbor je izračunal, koliko staneta cesti, koliko prispeva občina in koKko morajo dodati krajani obeh ulic. Potem smo tiste z nizkimi dohodki prispevka oprostili in na preostale porazdelili obveznosti.
Nekateri so svoje prispevke poravnali takoj, drugi čez čas. Tudi to se je zgodilo, da je sila požrtvovalni krajan dejal: »Ne, za cesto ne dam! Za to so davki. Bom padal, in to celo več, za rakov inštitut!« In dal je. Šlo mu je torej za princip. No, pozneje je malo odstopil od njega in priložil
tudi k cesti, čeprav je na principu še vedno vztrajal______
Nismo mu zamerili.
Nekaj drugega pa je z vrsto tistih, ki se še vedno upirajo prispevku. Ker revežev ni med njimi, bodo težko prepri-
čali krajane, da ne morejo poravnati svojih obveznosti. Pomisliti bi morali, da žive v tej skupnosti, da se vozijo po tej cesti s svojimi avtomobili, da nimajo le pravic, temveč tudi obveznosti. Občina samo z obvezno zbranimi sredstvi ne bi mogla urediti takih cest, ne glede na to, da je pri celokupnih stroških prispevek krajanov še vedno majhen. Ne le gradbeni odbor, celotna krajevna skupnost pričakuje, da bodo zamudniki čimprej poravnali svoj delež!
In končno kakorkoli je res, da je te zadeve še treba urediti, velja tudi tole: ta akcija ima svojo vrednost ne le kot
dosežek, ampak tudi kot pobuda. Že letos ji sledi nova — elektrifikacija in asfaltiranje hodnikov na Cesti V. Ljudje Rožne doline, ki so desetletja prej gledali take predloge z nezaupanjem, spet solidarno stopajo skupaj, da bi v svoji krajevni skupnosti dogradili novo cesto, obenem pa tudi tovariške odnose med seboj. Morda te zadnje še posebej!
Tako, da bi lahko porekli skupaj s Franom MilČinskim: »Ceste, ceste, kam ve greste? Ko življenje se Izteka, vidim: v isto stran drže — vedno, vedno do človeka!«
ALEKSANDRA KORNHAUSER
SKAPINOVA ULICA DANES!

M

naša s hup na varnost v prometu
UDELEŽENCI V PROMETU
Nenehne in najrazličnejše, spremljajoče se okoliščine, v katerih živijo in delajo ljudje, porajajo med njimi vedno znova nove odnose, ki jih še tako natančni in dobro oblikovani pravni predpisi ne morejo urejati dovolj uspešno. Tako je danes, še težje bo jutri, saj postaja življenje vse bolj razgibano, razvejano in zapleteno.
V	zakonitih določilih te vrste nastajajo tedaj vzroki, ki jih lahko izpolnjujejo le posamezniki sami z zavestnim medsebojnim uveljavljanjem moralno etičnih vrednot.
Kjerkoli so takšna nenapisana zakonodajna določila o humanih in kulturnih odnosih med ljudmi potrebna v sodobni cestni motorizaciji med vozniki motornih vozil, med pešci, kolesarji, skratka med vsemi udeleženci cestnega prometa.
Za življenje v prometu je človek sprejel strogo določen red. Red je tu potreben bolj kot na kateremkoli drugem področju. Od tega, kako ga uveljavlja, sta odvisna njegova osebna sreča in sreča drugih, saj je zdrav in za delo sposoben človek največje bogastvo vsake družbene skupnosti.
Spoštovanje in izpolnjevanje prometnih predpisov in pravil, kakor tudi dosledno upoštevanje pravic in prednosti, ki jih prometni predpisi nalagajo drugim udeležencem v prometu, je tedaj temeljna dolžnost vsakega uporabnika prometnih površin. Kdor krši ospovno načelo prometne varnosti, lahkomiselno izziva nesrečo!
Voznik motornega vozila, ki sede za volan, a se zdravstveno slabo počuti in je čustveno vznemirjen (zaskrbljen, žalosten, jezen, razdražljiv, pretirano vzburjen od veselja in podobno), naj ve, da je njegova pot močno tvegana. Če negativni fiziološki pojavi spremljajo voznika za volanom, ga lahko kaj hitro zapeljejo v hudo nesrečo.
V	prometu se situacije spreminjajo z bliskovito naglico. Vesten voznik zato neprestano spremlja vožnjo vozil nasproti, je pozoren na okolico cestnega pasu, po katerem vozi, ter je vedno pripravljen hitro in ustrezno ukrepati ob kakršnem koli presenečenju, zlasti še na križiščih, prehodih, ob stikih cest s cesto, po kateri vozi in podobno. Vsak trenutek nas lahko preseneti kak kolesar, voznik motornega vozila ali pešec in vsaka prometna površina lahko skriva raznovrstne pasti.
Upravljanje z vozilom prištevajo med najnapornejša opravila. Dolgotrajna neprekinjena vožnja je še posebno utrujajoča; čim daljša je vožnja, tem močneje in hitreje telesno in duševno izčrpava voznika.
Zlasti utruja vožnja pozimi, v snegu, v megli, nalivu,na poledeneli cesti, pa tudi ponoči.
Zato se bo voznik, ki rhu je varna vožnja prva in glavna skrb, vselej, ;.adar bo občutil utrujenost, pravočasno odločil za počitek ali celo za krajše spanje. Kolikokrat se je namreč že zgodilo, da je med vožnjo boju z utrujenostjo podlegel voznik! Zadremal je samo za hip, navadno pa se ni več prebudil.
Poleg izkušenih in discipliniranih se v promet vključujejo udeleženci, ki so o prometnih pravilih slabo poučeni. Mednje ne sodijo le starejši pešci ali vozniki vprežnih vozil, temveč tudi kolesaiji in vozniki vseh vrst motornih vozil — začetniki, ki si za sodoben cestni promet še niso pridobili potrebnih vozniških izkušenj. Z nenamernimi napakami povzročajo v prometnem redu zmedo in nerodne situacije. Izkušen in preudaren voznik, kolesar ali pešec se zaradi teh nerodnosti ne bo jezil nanje, spomnil se bo svojih prvih nebogljenih korakov v prometni vrvež, pa jih bo razumel. Se vec, neizkušenim nerodnežem bo vselej rad tako ali drugače pomagal iz zadreg in težav; pešca na primer, ki je zašel na nevaren vozni pas, bo zaščitil in ga popeljal na varno; tovarišu, ki mu je odpovedal motor na cesti, bo koristno svetoval ali mu bo pomagal spraviti vozilo iz prometnega toka.
Udeleženci v prometu, posebej vozniki motornih vozil, naj ne dovolijo, da jih zapelje moč motorja njihovega vozila, trenutna slaba volja ali njihova vihravost. Zavoljo tega bi le ogrožali druge ali jim kakorkoli brezobzirno oteževali uporabo ceste.'svojim vedenjem naj okolici ne dajo povoda, da bi jih uvrščala med ljudi brez srčne kulture.
Posebne pozornosti in obzirnosti so vredni v prometu otroci in stari ljudje. Za sodoben cestni promet so nezreli, nebogljeni. Igra, neprevidnost in podobno, lahko otroka v trenutku potisne iz prometnega zatišja v nevaren prometni vrtinec.
Telesne moči starih ljudi so prešibke, da bi mogli slediti hitrim prometnim utripom.
l ega se bo zavedal vsak razumen voznik motornega vozila ali drugega vozila. Na slabo preglednih odsekih ceste, na ovinkih — v naseljih in zunaj njih bo zmanjšal hitrost in zbral vse svoje sile v pripravljenost, da se ne samo izogne nesreči, marveč tudi vsaki možnosti, da bi nesrečo povzročil.
Kaj naj bi bilo hujšega od zavesti, da si zaradi malomarnosti poškodoval nebogljenega človeka ali mu gelo ugasnil življenje!
Zakonu še kako ali kdaj uideš, toda obtožbam žrtve svojega nepremišljenega in nemoralnega ravnanja v prometu nikakor in nikoli?
Prehitevanje ob nepravem času in na nevarnih cestnih odsekih, vrivanje vozila med vozila sovoznikov, nenapovedano ali prepozno napovedano spreminjanje smeri vožnje, izsiljevanje prednosti in podobno neodgovorno ravnanje v cestnem prometu zanesljivo privede do hudih nesreč in strahotnih posledic.
Vsak nevaren poskus ali tveganje posameznika,naj se vselej umakne preudarni oceni situacije in dejanjem, ki zagotavljajo varnost v prometu.
Voznikom, posebej še tistim, ki upravljajo motorno vozilo, je včasih v trenutku treba uporabiti prav vse svoje sposobnosti. Zato se bodo zavestno in pravočasno izognili vsem vplivom, ki bi lahko zmanjševali njihove vozniške sposobnosti. Tako vplivajo alkohol, zdravila, mamila! Ne glede na omejitve, ki jih postavlja zakon, sc bodo zavedni in odgovorni vozniki docela odrekli takim sredstvom, dokler vozijo in pred vožnjo. Zlasti naj se spomnijo, da nekatera zdravila skupaj z alkoholom, četudi oboje v majhnih količinah, lahko povzroče nenadne in hude motnje, ki bistveno prizadenejo voznikovo sposobnost za varno vožnjo. Alkohol je lažno poživilo. Vsaka kapljica alkohola jc v prometu večkrat solza trpljenja in žalosti tistih, ki jih imamo najrajši, ali ki nam niso nikoli storili nič žalega.
Poleg sodobnega in s prometno etiko osveščenega voznika spada med osnovne pogoje vame in srečne vožnje tudi tehnično brezhibno vozilo.
Poleg zahtev, ki jih postavljajo predpisi, vozniki tudi moralno odgovarjajo za to, da vozilo, od katerega je odvisna varna vožnja, vselej brezhibno.
Najboljše vozilo lahko postane nevaren, zahrbten sovražnik, kadar mu vozniki niso kos.
Dobri vozniki ne bodo dopustili, da bi jim gospodarilo vozilo! Nasprotno, vozniki naj ukazujejo stroju!
Hrupno ravnanje z motorji, čezmerno zastrupljanje zraka z izpušnimi plini, onesnaževanje prometnih površin in okolja ter podobni brezčutni odnosi do narave in človeka, niso le odsev neosveščenosti o prometni kulturi ter osnovnih zahtevah ekoloških razmer, marveč so neposredno poseganje po zdravju udeležencev v prometu in hkrati ogrožanje njihove prometne varnosti.
Sodobno življenje na prometnih površinah zahteva tedaj od vsakega posameznika kvalitetne spremembe osebnih vrednost, boljšo vzgojo in več znanja o prometu. Zato si moramo vsi, ki se kakorkoli vključujemo v prometno življenje, prizadevati, da se bomo vedno in povsod držali omenjenih načel etike in morale, zaradi nas samih, v srečo in zadovoljstvo soljudi in vse družbene skupnosti.
ANTON SOVDAT
OTROŠKO VARSTVO
MORDA BOMO NAŠLI REŠITEV
V predlogu programa družbenoekonomskega razvoja naše občine za letošnje leto so bili navedeni tudi podatki o razvoju otroškega varstva. Ni še dolgo tega, ko smo o težavah pisali tudi mi in od takrat se ni še veliko spremenilo. Morda v toliko, ker so se v murgelski vrtec končno le »vselili« in se prepustili varnim rokam vzgojiteljic otroci, ki so morali na ta dan kar dolgo čakati.
Potrebe po prostih mestih v vzgojnovarstvenih zavodih so vedno večje in ker v bližnji prihodnosti nimamo v programu večjega števila novih mest, bi res bilo treba razmišljati o možnostih za zadovoljitev vsaj najosnovnejših potreb. Temeljne organizacije združenega dela so — brez pretiravanja — že
škega varstva v naši občini, so namreč postavili na januarski seji občinske skupščine in odgovor ni mogel biti bolj jasen, kakor je bil: »Poskušali bomo na vse načine in izkoristili vse možne rešitve.«
Za malo boljše razpoloženje in bolj optimističen pogled na otroško varstvo v naši občini pa je v zadnjem času poskrbel otroški vrtec Sonje Vidmar v Murglah, kjer je dobilo prostor okrog dvesto otrok. V dveh oddelkih novega vrtca so dojenčki, v devetih oddelkih pa so starejši predšolski otroci. Zanje — poleg vzgojiteljic in varušk — skrbijo tudi štiri medicinske sestre.
V murgelski vrtec so sprejemali vse otroke, ne glede iz katere občine ali katere krajevne skupnosti
tako obremenjene, da bi nanje le težko računali. so, so pa sedaj v vzgojno varstvo zajeti vsi otroci Tako prihajamo v nekakšno slepo ulico, iz katere se mater samohranilk in tudi — morda s kakšno izborno vedno težje prebili.	jemo — vsi otroci, rojeni do letnika 1974, ki so bili
Morda bi res bila možnost varstvenih družin, na tem območju do sedaj brez varstva. Kasneje vendar tudi teh ni na pretek in se bo tudi ta vir bodo odprli še oddelek za otroke z razvojnimi mot-kmalu izčrpal. Vprašanje, kako rešiti problem otro- n jami.
mk
KULTURNIKI V IŠKI VASI SO PRIPRAVILI RECITAL IN OBČNI ZBOR
V nedeljo, 29. januarja, so v Kulturnem domu v Iški vasi pripravili v realizaciji Vesne Arhar recital pod naslovom »Obisk pri Otonu Župančiču«. Prijetno je bilo slišati besedo o delu in življenju našega velikega umetnika, čigar stoletnico rojstva letos praznujemo, združeno z odlično izbranim in uglajenim n nastopom moškega pevskega zbora Ig pod vodstvom Deane De Fabrizio.
Občani in člani društva so se zbrali nato na občnem zbora KUD »Iška vas«, ki so se ga udeležili predsednik izvršnega odbora občinske kulturne skupnosti Boris Makovec, predsednik Zveze kulturnih organizacij Miro Pelhan in predstavnik krajevne skupnosti Ig tovariš Cankar.
Na zboru so bila podana in sprejeta poročila upravnega in
SEMINAR
ZA
REFERENTE
MDA
Center za mladinske delovne akcije pri predsedstvu občinske konference ZSMS Ljubljana Vič-Rudnik je v soboto, 11. februarja, izvedel enodnevni seminar za referente za mladinske delovne brigade iz osnovnih organizacij ZSMS. Predvsem so sc pogovarjali o pripravah na mladinske delovne akcije v tem letu, seveda pa so pri tem upoštevali izkušnje iz minulega leta. Izdelali so tudi razrez in termine brigad ter sprožili priprave na brigade v okviru centra za mladinske delovne brigade.
Ker se je že lani izkazalo, da so lokalne delovne akcije predvsem kot predpriprava za druge akcije večjega obsega zelo zažel ene, bomo v letošnjem letu s to obliko dela nadaljevali. Omenimo naj še, da so konkretne priprave na brigade tekle že konec minulega leta. Torej dovolj zgodaj, da sc bo kamenje drobilo pod rokami mladih, kakor se je minulo leto v Beli krajini.	ANDREJ SELAN
Ttadzornega odbora za leto 1977, ki je bilo za društvo zelo uspešno ter predlagan obširen plan dela. in nalog za to leto. Za izpolnitev le-tega bodo potrebna tudi večja finančna sredstva, kajti društvo ima težave s prostori in delovnimi pripravami.
Pri pevski dejavnosti, kjer delujejo moški, ženski in mešani zbor, načrtujejo udeležbo na prireditvah in proslavah,dopolnitev izbora pesmi, sodelovanje z drugimi zbori in ob zaključku sezone pripravo koncerta.
Člani gledališke skupine pripravljajo dramsko delo Pavla Colie »Kulturna prireditev v Črni mlaki«, s katero bodo sode-
lovali na reviji gledaliških skupin. S tem delom nameravajo tudi gostovati prav tako tudi z recitacijami in »Butalci«.
Povabili so k sodelovanju vse, ki imajo veselje do nastopanja, saj razvoj in ohranitev kulturne dejavnosti temelji predvsem na množičnosti. Cilj društva pa ni le v izvajanju del, ampak dvigati kulturno raven pri gledalcih.
Zaradi izteka mandata so izvolili tudi novi upravni in nadzorni odbor društva. Predsednik je ponovno Franc Strle. Ob zaključku so podelili še priznanja KUD »Iška vas« nekaterim najzaslužnejšim članom moškega pevskega zbora, ki delujejo in uspešno nastopajo že peto leto.
Naj dodam, da je Jakša Miro zbor zelo dobro vodil in zaključil z željo, da društvo uspešno in kvalitetno izvršuje svoje delo in naloge.
MINKA PLATNAR
ŠOPEK
ZA
MAMO
NA
DOBROVI
Ob letošnjem 8. marcu prazniku žensk, želimo kloniti vsem ženam najlep*1 praznični šopek. Zato s1”0 povabili na našo celodnevno šolo slikarja Franca Drei"' Ija-Aca. Rad se je odzval va' bilu in naši želji, da mu poru11' gamo splesti ŠOPEK ZA MAMO z razstavo njegov'“ likovnih del...
Slikar Franc Dremelj-^ je Vrhničan, bil je partizan*: Dolomitih, zato najraje slik*] motive od Barja do Granit V »šopku za mamo« bo p1*' kazal krajino od ToškegaČe'J do naše Gradaščice, vrbe Stranski vasi in vse lepote Brezij. To pa je del sveta, ^ obdaja naš kraj. To je svČ
mlinov in žag, kozolcev in^
starih kmetij in kmečkegaž'v Ijenja. To je naš in njeg®' svet, ki počasi izumira in tiSL
neva pod najmodernejšijj
stroji in bagerji, pod odpau*^ in umazanijo modernef’ časa. Naš šopek bo P^l drobnih cvetk, nežnih tfa^ trnovk in petelinčkov, ki plaho skrivajo na bližnjih d‘r lomitskih obronkih.
Veseli bodo šopka tudi n^ učenci. Slikar bo vodil mla risarje od slike do slike in jy pripovedoval o svojem deh* . o lepotah narave, v kateri doma.
Otvoritev razstave bo prostorih nove šole na d govorilnih ur za starše marca ob 15.30.
Del šopka za praznični d* bo v krajevni skupnosti t ,
kulturna prireditev v .jj.
dvorij1
zadružnega doma, ki i0^, pravljamo skupno s SZVfj KUD, OO ZSMS in z beno šolo. Prireditev bo ie. marca ob 17. uri. Žene, » zaradi svojih visokih le' • bodo mogle udeležiti teh F , reditev, bodo domu pionirji
obiska!' : in mlad'-1'
naše šole. Z drobnim šop J cvetja jim bodo prinesli11 prisrčne čestitke za dan jj(
HEDVIKA LESo
KULTURNA DEJAVNOST V VNANJIH GORICAH
Po večletnem kulturnem mrtvilu smo se v Vnanjih goricah spet zbrali in organizirali v letu 1977 več kulturnih akcij in proslav. Mladinci smo sodelovali z drugimi družbeno-političnimi organizacijami v krajevni skupnosti. Kot primer naj navedem proslavo v počastitev dneva republike in kulturno akcijo ob dnevu JLA.
26.. septembra 1977 je osem mladincev imelo samostojen recital revolucionarnih in drugih pesmi. Poleg tega pa so nastopili gostje: violinist Tomaž Lorenz, kitarist Igor Saje in slikar amater Alojz Kalinšek. Na proslavo so prišli tudi funkcionarji KS. Po enournem programu je Alojz Kalinšek odprl razstavo svojih del. Tudi v naslednjih dveh dnevih, kolikor je bila razstava
odprta, je bila dobro obiskana.
22. decembra 1977 smo izvedli kulturno a
jo, sodelovali so: basist Ladko Korošec, s0P. „ nistka Sonja Hočevar in harmonikar M c Stantc. Po končanem nastopu jc Ladko predvajal diapozitive s svojih gostovanj- ^ obeh prireditvah jc bil obisk zelo dober in % manje občanov je preseglo naša pričakova To nam je dalo novih moči in še z večjo vnt; j,, smo se lotili priprav za letošnje obletni^, ? praznike. Seveda bomo tudi letos sodeIova • drugimi družbenopolitičnimi organizacij*
s*
DOLORES JANKO^ Vnanje 1°°
ŠTIRISTO NASMEJANIH LIC NA BELIH STRMINAH MOJSTRANE
Odrasli vse prepogosto pozabljamo na veselje, ki nam ga je nudila s snegom bogata zima. Preobremenjeni z vsakdanjim delom, težavami m noro dirko za ekonomskimi dobrinami pogosto pozabimo na tiste osnovne dejavnike, ki človeku življenje naredijo lepo in zanimivo. Čeprav v svetu odraslih pomeni sneg novo nastali problem, pa nudi otrokom obilico veselja in sproščenega igranja. In po dolgi vrsti suhih let se *e1“*rav® spomnila naših najmlajših ter jih ob koncu šolskega polletja obdarila s snegom.
Po nekajletnih kolobocijah z desetdnevnimi in premakljivimi počitnicami so se v skladu z naravo uredile 'udi razmere v šolstvu. Za 14 dni so se zaprla šolska vrata, cela dva tedna prez nalog, učenja in spraševanja, kinoma brez učenja pa ponekod e m šlo. Nekateri so se že pripravljali sledeče polletje, večina pa si je ob Polnoči smučarskih tovarišev in tova-
'c "ubirala novega znanja na
sne^u.
Ce bi na ZTKO Ljubljana Vič-Kudmk želeli ustreči vsem materam °eetom, bi pred kinom Vič vsako
jutro stalo deset ali še več avtobusov. Z njimi bi se vsi zainteresirani vozili na bele strmine, kjer bi dopolnili svoje znanje zavijanja. Na žalost pa so tudi pri smučarskem tečaju zmogljivosti omejene in tako je med počitnicami v organizaciji občinske ZTKO smučalo le 400 otrok. Smučišča v Mojstrani in na Rakitni ter omejena denarna sredstva so preprečila sprejemanje večjega števila otrok. Zavedati se moramo, da je v času počitnic na teh terenih veliko ostale, snega željne mladine, ki proste ure preživlja v naravi v okolici
OBČINSKO PRVENSTVO V TEKU NA SMUČEH
ZTKO Ljubljana Vič-Rudnik in komisija za rekreacijo pri OS ZSS "aseobčine razpisujeta TRIM tekmovanje občine Ljubljana Vič-Rud-"'b v teku na smučeh. Pravico udeležbe imajo vsi občani in zaposleni v "aši obdini,stari nad 15 let. Kategorizirani tekmovalci bodo sodelovali v kategoriji. Sodelujoči se bodo pognali v smučine razdeljeni v obi-ajne Štiri starostne skupine pri moških in tri pri nežnejšem spolu. Za-j®,.1 v<^je verjetnosti za ugodne snežne razmere bo tekmovanje v ne-I elip, 5. marca 1978 na Rakitni. Start bo ob 10. uri. Pismene prijave z "tnico rojstva, tekmovalno kategorijo in organizacijo, za katero udc-efenec tekmuje, sprejemajo do ponedeljka, 27. februarja 1978 do 12. ure v prostorih ZTKO, Trg MDB 14. Pred tem pa morate poravnati artnino, ki znaša kot običajno 20 din na žiro račun štev. ^'01-678-40136 ZTKO Ljubljana Vič-Rudmk. Vse dodatne infor-'"acije dobite na telefon štev. 23-381-90. Torej, vidimo se na Rakitni!
stalnega bivališča. Zavedati se moramo tudi, da organizacija takega tečaja zahteva veliko dela in odgovornosti, ki pa je peščica športnikov ne more v celoti naložiti na svoja ramena.
Čeprav osnovna šola mladega človeka uči in vzgaja, da bo po končani osemletki uspešno uveljavljal svoje želje in nagnjenja, pa ga v času počitnic popolnoma prepusti samemu sebi in dobri volji staršev. Verjetno ne bi bilo pretežko na bližnjih vzpetinah svojim učencem nuditi osnove smučarskega znanja. S tem bi omogočili vsem svojim učencem enake možnosti preživljanja počitnic in ne bi otroci po cele dneve ostajali na cesti prepuščeni svoji iznajdljivosti. Kljub želji staršev so premnogi ostali doma, brez organiziranega učenja smučanja, brez katerega le s težavo premaguje začetnik strmino.
Bele opojnosti
Kot že vrsto let nazaj so tudi letos viški otroci preživeli lepe počitniške dni v Mojstrani. Po prijetni avtobusni vožnji so se v vrstah glede na starost in predhodno znanje učili ter dopolnjevali svoje smučarsko zna-
nje. Po okusni enolončnici v času opoldanskega premora so se ponovno podali na sneg, kjer so do odhoda avtobusov pridno vadili. Obiskali so tudi smučišča v Kranjski gori, ki se le nekoliko razlikujejo od tistih v Mojstrani. Omeniti je treba tudi vrsto odraslih, ki so se v enaki meri kot mladina zagrizeno borili z belo podlago. Za razliko od minulih let, ko jih je pogosto pestilo pomanjkanje snega, pa ga letos ni primanjkovalo. V drugem tečaju ga je bilo še preveč in so ga morali tečajniki last-nonožno preteptati. Nagajala jim je
MELITA SEGALA DAMJAN KADUNC JASNA SAMARIN
DELEGATI 0 IZGRADNJI TELESNOKULTURNIH OBJEKTOV
NADOKNADITI ZAMUJENO
si°nki' — "stalil ljubljanskih občin imamo v naši občini neshitene pro-"■hOsof' Bos^ “ ureditev in izgradnjo športno rekreacijskih objektov. To žhg a, * ,zr*dua razgibanost terena In nezazidana zemljišča v neposredni bi-s*r*aih hs®*	žalost vseh za športno rekreativno dejavnost zaintere-
"•"žnosrnf “,0V pa so naravne možnosti vse preveč neizkoriščene. Kot smo po “a prvem mesto, pa po števihi že obstoječih športnih objektov 0 daleč za ostalimi občinami v Ljubljani.
Večnamenska telovadnica Krim-Rudnik
Zaradi pomanjkanja športno rekreacijskih objektov na tem področju in naraščajočih potreb hitro razvijajočega se dela mesta je načrtovani objekt zelo potreben. Namesto šolske telovadnice ob novi šoli, ki se bo gradila iz zbranega denarja s pomočjo samoprispevka, se bo ob denarni pomoči občinske TKS izgradila večnamenska telovadnica večjih dimenzij. Dvorana, ki bo 44x28x8
P°trelv>‘n Pa predvsem klican* h ™5anov 80 spodbudile po-
28 Pospešen«" VfČji meri zavzaril«i° Problema -v .re5,tev te8a perečega "e8a odboJ^* 80 dele8a,i Izvrš' Pravljali točni
0ra TKS na minuli seji razlega ° "resničevanju srednje-fnokulturn>h«Kmu izgradeni tele-ljana Vič-Rud'*k,-OV vobčini Liub-
0bs,oječ?ha‘!ltieV ‘n obnov "ovfliže
tov. ,e*esnokulturnih objek-
taUt. Na podlagi naj-potreb so se delegati sledeči vrstni red izgra-
metrov velika, bo razen šolski mladini nudila svojo streho tudi ostalim krajanom in občanom. S tako usklajenim načinom izgradnje novega objekta se bo celotna gradnja v veliki meri pocenila. Poleg glavne dvorane, ki bo primerna za vsa športna tekmovanja, bodo tudi pomožni prostori z vsemi potrebnimi pritiklinami. Celotna kvadratura pokritega prostora bo znašala 1752 kvadratnih metrov. Kot povsod je tudi pri tem objektu zanimivo, kdaj bo začetek gradnje. Z gradbenimi deli bodo pričeli v letu 1978.
Športno rekreacijski center Svoboda
Po idejnem načrtu bi se v srednjeročnem programu dogradil že obstoječi športni park Svoboda. Na zemljišču med Gerbičevo, Cesto v mestni
STRELSKA DRUŽINA KRIM
NOVA GENERACIJA
^r’,n želi z velikim številom novih ^"rtnikov s*ov*s mojstrov puške in skromnih
24 nicdnar^ebU!5b^co Prvens,vo z zračnim orožjem s prvo "e oiscipline v Novi Gorici je Krim kon-°?voji|a v if„!,0vletu '978. Simbolično medaljo je ni'ka nove k/; renc’ '"'"dinlt Dunja Valant, zna-"aPreduje move generacije, ki se vztrajno širi in
Vsem delovnim* dru?'ne 50 ponovno na široko odprta ^rivnosti	rnla<lim entuziastom, željnim strelskih
.Dr"žb«	bll° M Krimovce posebno težko,
•'"‘“‘»e	,e * “"»• d" J« pokrile stroške ne-
^•o rezsvJtii *“B,ciJ*, rekviziti, elektrike ze Ji* P« so D«tIrV0 ln »‘»k« prijavnine ze tekmove-•** kriti ^Kromni stroški, ki fh ni bil priprav-Čmu J? !'" »Pr- vamo cene streliva v .Kadrovski	** odstotkov,
lo v ^. emi so bili posebno boleči, saj je
P Po* Pre81oPihTše clv0*^'11 flanov’v drug0 družino
pahnil z	m|.nov, vendar se je močneje ra-
kr<er Prava poDnh,VpkVOm denarja v športu, kar je , ""jestrels|(a vr j* amatersko organizacijo, ka-tan° ^0ve"ci nailav 3r neka,eri menijo, da se bomo ^ v™* v državno reprezen-Velika^ "smeritev »Krima«, ni težko ^ 1* je cL-IT. krajevne skupnosti Krim-"0Vi?» P°dročju , ,1 Vsaka sP°r1na organizacija na ~ista|0i.n'la<1>h strelcev a{f "a,08°. aktivirati čimveč DOlenjski CCS,i 'Taktično Vafi ’da je potrebn« V? stre'’^;l pa vsiljuje spoz-tts^no poglobiti* ?Vanie ? Sol° 0skarja Ko-0 ^Portno delo r! lzk°ristiti idealne pogoje za ---------- el° Osnovna disciplina Krima še
naprej ostaja puška, vendar nova oprema, med katero sodijo tudi pištole najboljše kvalitete, omogoča vrhunsko vadbo tudi v disciplinah pištole. Prehod na zračno orožje je z vsakim letom bolj opazen, zato je urejeno pokrito strelišče za nadaljnje delo. Trenutno je Krimova dvorana ena najkvalitetnejših in vložen je ves trud, da se strelišče izboljša, da se montirajo sodobnejše naprave, izboljša organizacija in zagotovi strokoven nadzor vadbe.
Vsekakor bo program, ki je bil izdelan že v novembru 1977, zelo odvisen od sredstev, ki jih bo TTKS Vič-Rudnik pripravljen vložiti v delo »Krima«, vendar je družina z lastnim amaterskim kadrom odločena prevzeti največji delež obveznosti v svoje roke.
ZLATKO PODRŽAJ
DUNJA VALANT -»KRIM« V NOVEM
■ PRVA MEDALJA ZA LETU
log in Koprsko cesto se razprostira 1505 ha travnikov in polj, ki so zelo lokacijsko primerni za telesnokul-turne objekte. V radiju 1500 metrov je pokrito celotno mestno področje naše občine, z radijem 6 km pa pokriva celo mesto Ljubljana. Zaradi dobro urejenih prometnih zvez bi bilo malo problemov pri ureditvi prometa in dostopov. Od mestnih centrov športne rekreacije ima tudi največjo površino. Izdelana urbanistična študija predvideva kompleten program aktivnosti za vse kategorije uporabnikov. Po načrtu bi ob robu centra obstajala igrišča za kolektivne igre z žogo, v notranjosti pa bi izgradili otroška igrišča in objekte za pasivno rekreacijo.
Odprta igrišča
V novo nastalih naseljih, ob tovarniških obratih in šolah se pogosto postavlja vprašanje, kje naj mladina sprošča energijo pri igri z žogo. Arhitekti in urejevalci okolja novih stanovanjskih naselij so vse prepogosto pozabili na prostor, kjer bi se smelo brez strahu igrati nogomet ali košarko. Da bi se popravile nastale napake, nameravamo v naši občini pospešeno izgraditi večje število športnih igrišč, asfaltiranih ploščadi, kjer bo svoje mesto imela športna aktivnost.
Na levem m desnem bregu Ljubljanice ter Malega grabna obstajajo vse možnosti za obnovitev športne aktivnosti ob vodi, ki je bila pred leti zelo bogata. Značaj dejavnosti narekuje širšo obdelavo, to je mestni predel in funkcionalni pas ob Ljubljanici do Podpeči. Za mesto Ljubljana tako dragoceno območje je izpostavljeno vse večjemu pritisku črnih gradenj, ki posegajo funkcionalno in oblikovno v območje reke in sam breg Ljubljanice. Zato bi bilo potrebno v prvi vrsti zagotoviti sredstva za odkup zemljišč in izdelavo investicijsko tehničnih dokumentacij, da bi lahko center v naslednjem srednjeročnem obdobju konkuriral kot SR objekt mestnega in republiškega pomena.
Za izgradnjo po vrsti naštetih objektov in pa tudi drugih (TVD Partizan Vič, TVD Partizan Trnovo, Kopališče Kolezija) bo potrebno vložiti veliko skupnih naporov in finančnih sredstev. Predvsem bo potrebno zagotoviti s skupnimi močmi nove finančne vire, ki bodo pospešili izvršitev izdelanih načrtov. Od tega, kako bomo občani pomagali pri združevanju dodatnih sredstev za izgradnjo telesnokultumih objektov zavisi uresničitev zadanih nalog, ki bodo veliko pripomogle k dvigovanju družbenega in tudi zasebnega standarda. Zavedati pa se moramo, da nam športna dejavnost omogoča zdravo in zanimivo življenje.
tudi elektrika, ki je v drugem tečaju pogosto ustavila vlečnico, vendar so kljub vsem težavam uspešno prebrodili osnovne korake ter tako v veliki meri postali pravi smučarji.
Edini v Ljubljani
Ko smo pred počitnicami prebirali ter iskali najprimernješo varianto za počitnice na snegu, smo v celi Ljubljani edino v naši občini zasledili tečaj, ki so ga pripravili marljivi športniki na ZTKO. V pomoč so jim priskočili tudi športni pedagogi nekaterih osnovnih šol ter izbrani smučarski vaditelji. Vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešni izvedbi tečaja, se v imenu vseh udeležencev zahvaljujemo. Nekaj vtisov pa so povedali tudi udeleženci.
Jasna Samarin: »Tečaja v Mojstrani sem se udeležila že lani. Ugotavljam, da sem v enem letu veliko napredovala. To kaže tudi uvrstitev v boljšo vrsto. Čeprav sem bila prvi dan bolna, se na tečaju odlično počutim in se bom le s težavo ponovno navadila šole.«
Damjan Kadunc: »Takoj na začetku vam povem, da smučam že celi dve leti. Ker sem se vpisal v pravo šolo, se tudi spodobi, da znam pravilno smučati. Tako sem, na pobudo strica , zašel v ta avtobus. Na tečaju mi je vse zelo všeč, še najbolj pa moja tovarišica Irena.«
Melita Segala, vodja tečaja: »Čeprav imam stalno polno glavo skrbi, moram priznati, da me delo z otroki veseli. Večjih težav na srečo nimamo, manjše pa sproti rešujemo. Predvsem se mi smilijo starši, ki vsak dan prosijo za sprejem svojega otroka, ki pa ga zaradi omejenega števila obrokov v Zdravilišču Triglav in prepolnega smučišča ne moremo vzeti. Osebno menim, da bodo v bodoče šole morale v večji meri poskrbeti za svoje učence. Tečaj bi brez problemov 100 % povečali, vendar preko te številke ne moremo. Upam, da bo prihodnje leto manj otrok ostalo doma.«

športne
drobtinice
Tradicionalnega smuka z Golovca , ki so ga priredili športniki SK Krim, se je udeležilo izredno veliko udeležencev. Kljub nekoliko poledeneli in zato zahtevni progi je štartalo preko 100 smučarjev. Med člani so se najbolje odrezali Cerkovnik, Jarc in Ščurk, med članicami pa Zgonc, Turk in Golob. Ob odlični organizaciji je prireditev zelo lepo uspela.
Ob nekaj ugodnih snežnih razmerah v Ljubljani se tekači na smučeh lahko rekreirajo tudi v bližini doma. V ta namen sta v naši občini pripravljeni tekaški progi na Brdu in na Golovcu. Tako se lahko vsi temeljito telesno pripravijo za sodelovanja na občinskem prvenstvu in drugih množičnih prireditvah po Sloveniji. Steze čakajo.
Po končanem drugem kolu zimske atletske lige za osnovnošolce, ki vadijo v prvi atletski selekciji, so lepe uspehe dosegli tudi pionirji naše občine. Med 780 udeleženci iz 41 šol ljubljanskega območja po drugem kolu v skupnem seštevku med pionirkami vodi Karin Paškulin (Vič), med šolskimi ekipami pa je v tem kolu zmagala OS Trnovo.
V dveh tednih počitnic so se v Poreču zbrali najboljši slovenski kajakaši, ki so pod vodstvom trenerja J. Gerkmana izpopolnjevali tehniko in pridobivali novih moči. Priprav na morju se je poleg trenerja udeležilo tudi večje število najboljših tekmovalcev Kajak kanu kluba Ljubljana. Novo znanje.
Najbolj množične prireditve v smučarskih tekih pri nas, Trnovskega maratona, se je v velikem številu udeležila tudi ekipa TVD Partizan Vič, z 29 poslanimi prijavami so tudi najbolj zastopano društvo TVD Partizan.
ODGOVOR NA VPRAŠANJE DELEGATA:
REAMATERJZACIJA
KADROV
V TELESNI KULTURI DA ALI NE?
Na redni skupni seji TKS občine Ljubljana Vič-Rudnik je bilo sproženo zanimivo vprašanje glede reamaterizacije strokovnih kadrov v telesni kulturi. Zaradi prisotnosti tega problema na vseh področjih športno rekreativne dejavnosti in njegove aktualnosti objavljamo odgovor predsednika ZTKO Janeza Žvokla v celoti:
»Vprašanje dela amaterskih kadrov v telesni kulturi opažamo že vrsto let in ni specifično samo za telesno kulturo, ampak se pojavlja tudi v ostalih sferah družbenega in društvenega življenja. Ne bi mogel analizirati vzrokov za tako stanje, čeprav bi ravno analiza lahko pokazala poti in ustrezne rešitve. Problema razvrednotenja dela amaterskih kadrov ne moremo razrešiti čez noč, čeprav se v resolucijah, zlasti SZDL, zahteva ponovna reamaterizacija kadrov. Od diskusij do izvajanja načel pa je dolga pot. TKS in Zveza telesno kulturnih organizacij se v svojih programih zavzemata za načelo amaterskega dela strokovnih in družbenih kadrov v telesni kulturi. To je zapisano v analizi telesno kulturne dejavnosti, ki je bila obravnavana na predsedstvu SZDL v naši občini in tudi v povzetku razprave na posvetu o zasnovah množičnosti telesnokultumih dejavnosti v okviru Zveze telesnokultumih organizacij. V teh analizah in razpravah smo poudarili, da je treba iskati nove načine motiviranja kadrov v telesni kulturi. Svoj čas je bilo amatersko delo nagrajeno z uspehom društva, s prehodom na množični in rekreacijski šport pa je tak način stimulacije odpadel. Zato je potrebno postaviti nova merila za vrednotenje uspehov dela. V zvezi s tem predlaga SZDL, da je treba v bodoče amaterskim kadrom dati več družbenega priznanja za njihovo angažiranost. Ob vprašanju reamaterizacije pa ne moremo mimo dveh problemov, ki otežujejo uresničitev sprejetih načel. Prvi problem je odtekanje kadrov v sfero vrhunskega športa, kjer so veliko bolje plačani kot tisti, ki delajo na množičnosti in rekreaciji. Postavke v športni rekreaciji so za polovico nižje kot v vrhunskem športu. Skupščina TKS je zadolžila ZTKO, da skuša zmanjšati honorarje za društvene delavce. ZTKS si bo prizadevala, da načelo reamaterizacije uveljavi v izdelavi programov za leto 1978.«
i
^ , __ _____ . ■ ———
Pred dnevi je bila na Vrhniki otvoritev novega, modernega trgovskega centra na Vrhniki. Zgradil ga je viški Mercator.
lužno sadje in snežinke, februarski posnetek izpred občinske stavbe
Z izleta v Dražgošah
Pogled na delovišče avto ceste Vrhnika—Dolgi most
DRUŠTVO UPOKOJENCEV NA VIČU
VESTI
IN OBVESTILA
Leto je naokrog. Staro smo zaključili, pregledali izvršeno delo, da bi bilo v prihodnje boljše in bi čimbolj koristilo članom-upokojencem.
V preteklem letu se število članov ni dosti spremenilo. Doslej največjemu letnemu prirastku 113 članov (na novo je pristopilo 97,16 se jih je priselilo od drugod), pa je sledil velik izpad — 84 primerov smrti med članstvom, odselilo 27 in izstopilo 7, to je kar 5 primerov več, kot je pristopilo novih članov.
Članarino za preteklo leto je plačalo do konca leta 1508 članov, za letos pa do 10. februarja že 604. V društvo je vključenih 1600 članov, čeprav jih na območju živi precej več.
Tako bo tudi letos naloga društva, da število svojih članov poveča, ustrezno danim možnostim, saj skromna članarina 20 dinarjev na leto in 50 dinarjev, ki jih plačujejo za posmrtnino zavarovani člani na leto, res ne more biti resna ovira za vpis v članstvo. Z večjim številom članov pa bi društvo močno pridobilo na svojem ugledu in bi imelo večje možnosti za reševanje posameznih najbolj perečih problemov svojega članstva.
No, društvo je dalo konec lanskega leta enajstim svojim socialno najbolj ogroženim članom enkratno zimsko pomoč do zneska 900 dinarjev.
Pomembna društvena dejavnost v preteklem letu so bili
predvsem izleti, ki jih prireja za svoje člane in prijatelje že od leta 1969. dalje. Brez dvoma so ti izleti prijetna in kulturna rekreacija, za marsikoga pomenijo pobeg iz vsakdanjosti. Z nami hodijo na izlete tudi prek 80 let stari upokojenci, v naši družbi se počutijo prav prijetno.
Lansko leto smo priredili 15 izletov, katerih se je udeležil 1201 izletnik. Posebej naj omenim izlet za dan žena v Koper in Gorico, kjer smo čestitali našim izletnicam, jih obdarili in jim zapeli nekaj prijetnih domačih pesmic. Pomemben je bil izlet v Dražgoše, kjer smo si ogledali znamenit spomenik NOB in počastili spomin na padle v boju proti okupatorju. Do zdaj smo obiskali že vrsto spomenikov NOB in zgodovinska obeležja našega boja za svobodo. Upamo, da je po teh potovanjih po naši lepi zemlji ostalo prav toliko prijetnih spominov, kolikor je bilo izletov.
In za konec še naše povabilo na vse člane, ki svojih obveznosti do društva še niso izpolnili, da to store čim prej. Zlasti velja naše vabilo za člane, ki plačujejo za posmrtnino. Velja namreč načelo »Kjer ni plačila, tudi ni izplačila.«
LOJZE ČATAR
GASILSKO DRUŠTVO j KOZARJE -PETINPETDESET LET DELOVANJA
Gasilsko društvo Kozarje slavi letos 55-Ietnico svojega humaneg* delovanja. Prav temu jubileju je bil dan poseben poudarek na redni letni konferenci, ki je bila v soboto 28. januarja. Že sama udeležba n* konferenci, kjer se je zbralo 56 članov, je pokazala, da se članstvo **" veda pomena letne konference in jubileju, ki ga društvo slavi.
Konferenci so prisostvovali tudi številni predstavniki krajevnih družbenopolitičnih organizacij, občinske gasilske zveze, Uprave S* ljudsko obrambo mesta Ljubljane, sektorskega poveljstva Vič, sosed' njih gasilskih društev in pa seveda delegati pobratenega Industrijskega gasilskega društva Tovarne celoloza in papirja Duro Salaj iz Krškega ;
Predsednik delovnega predsedstva Franc Tomc je uvodoma v krat- j kih besedah prikazal delo društva v 55-letnem obdobju. Pri tem ni p°' zabil povedati, kako se je društvo razvijalo, posebno še v zadnjih letihi | ko se pred gasilsko društvo postavljajo vedno večje odgovornosti in na- j loge. Pa ne samo zato, ker se sodobna tehnika vse bolj širi in s tem j vedno bolj ogroža požarno varnost, ampak tudi zato, ker Zakon o vaf' | stvu pred požarom daje status posebnega družbenega pomena in s tem tudi posebne naloge pri izvajanju požarnega varstva ter koncept8 j
SLO.	1
Poročilo o delu društva je podal poveljnik društva. Iz poročila je bil® razvidno, da je bilo društvo delovno in se trudilo ter po svojih močeh skrbelo za napredek društva, strokovno vzgojo članstva in s tem pove-Čanja požarnega varstva ter krepitvi vloge, ki jo ima gasilska organi^8' cija v SLO. Veliko dela so vložili v vzgojo mladega naraščaja, kar ppu' juje tudi udeležba, saj je bilo več kakor polovica prisotnih mladih. P®" sebno skrb pa posvečajo izobraževanju članov enote združeneg8 odreda.
Razprava je pokazala, da se društvo ne boji dela, da teži k napredku. Manjka jim osebne opreme, kot so dežni plašči, zimske delovne oblek® in podobno. Pred gasilskim domom imajo hidrant, ki je že vrsto I** pokvarjen, čeprav so o tem obvestili tudi že mestni vodovod. Po in^ot' ■nacijah, ki so jih dobili pred letom dni, je gasilski dom pred rušenjem' vendar se jim zdi čudno, da jih o tem nihče ne obvesti, saj to ni stan®' vanjska stavba, kjer stanovalce lahko preseliš, kamor je, ampak je t0 zgradba, v kateri je orodje in oprema, ki je vredna več kakot 700.000,00 din in ki je tudi ni moč postaviti kamorkoli. Skratka skrbi i® dela dovolj.
Sprejeli so tudi program dela za leto 1978, ki je dokaj obseže® 1 stvaren. Veliko dela so namenili vzgoji mladih, posebno še dekletom' ki jih tudi ne manjka v društvu. Radi bi kupili TAM 5.000-litrsko ®| sterno, pregledali bodo hidrantno omrežje, udeleževali se bodo t® movanj, ki jih bosta razpisali občinska in mestna gasilska zv®za te’ drugih gasilskih dejavnosti, ki jih bodo organizirala gasilska društv®' Skrbeli bodo tudi zato, da se dopolni enota v združenem odredu. _
Ob zaključku je podelil predsednik občinske gasilske zveze Jer®®) Črtane zaslužnim članom društva več priznanj in odlikovanj za dolg®" letno delo, zastopnica sektorskega poveljstva Vič Mira Poje p® ie društvu izročila posebno priznanje, saj se je društvo udeležilo teh111 vanj, ki so bila posvečena Titovim in partijskim jubilejem. Predsed®1^ društva pa je izročil Francu Peklenku in Ivanu Skodlarju plaketi vet®
ranov.
FRANC CIUHA
/	\
NASA KOMUNA — GLASILO OK SZDL LJUBLJANA VlC-RUDNIK — UREJATA IZDAJATELJSKI SVET (predsednik FRANC MALOVRH) IN UREDNIŠKI ODBOR — ing. JANEZ ČE-MAŽAR, MILOVAN DIMI-TRIČ, JANJA DOMITROVIČ (glavna in odgovorna urednica), ing. ALOJZ HABJAN — JANEZ JAGODIC, PETER DURJAVA, IVO ZALAR — Tehnični urednik IVAN ŽITKO — UREDNIŠTVO NASE KOMUNE — LJUB-UANA, TRG MDB 7 — TELEFON 23-38fT int. 26 ali 20-728 — Tekoči račun SDK: 50103-678-51173 — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk Tiskarna Ljudska pravica — Ljubljana—GLASILO DOBIJO VSA GOSPODINJSTVA V OBČINI BREZPLAČNO — GLASILO NAŠA KOMUNA IZHAJA MESEČNO V NAKLADI 26.000 IZVODOV
v ____________________y
. ^ . <
Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu (Ur. list SRS št. 23-77)in 44. člena Statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik in 22. člena Statuta krajevne skupnosti Krim-Rudnik je Zbor delegatov KS Krim-Rudnik na svoji seji dne 6. februarja 1978 sprejel
SKLEP 0 UGOTOVITVI IZIDA REFERENDUMA 0 RAZDELITVI KRAJEVNE J SKUPNOSTI KRIM-RUDNIK IN USTANOVITVI NOVIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
NA TEM OBMOČJU	1
1.	člen
Z referendumom sta bili ustanovljeni na območju dosedanje krajevne skupnosti Krim-Rudnik dve novi krajevni skupnosti in to:
Krajevna skupnost Krim-Rudnik in krajevna skupnost Barje.
2.	člen
Na podlagi-iz ida referenduma se določijo območja novih krajevnih skupnosti in to:
a) Krajevna skupnost Krim-Rudnik obsega: Dolenjska cesta od štev. 14 do štev 248 — parne, od štev 9 do štev. 163 neparne. Galjevica v celoti, Gornji Rudnik v celoti, Ižanska cesta od štev 2 do štev. 64 g — parne in od
štev 15 do štev 99 — neparne, Jesihov štradon, Jurčkova pot v celoti parne in neparne številke, Knezov štradon v celoti. Livada v celoti, Melikova ulica v celoti, Ob dolenjski železnici v celoti, Orlova ulica v celoti, Peruzzijeva ulica delno in to od štev. 1 do 13 — neparne in od štev 12 do 24b parne. Pot k ribniku v celoti. Pot na debeli hrib v celoti, Pot na grič v celoti. Pot na Orle v celoti, Pot ob gozdu v celoti, Pri mostičarjih v celoti, Rakovni-ška ulica v celoti, Rudnik v celoti, Spodnji Rudnik v celoti in Ulica borcev za severno mejo v celoti.
b) Krajevna skupnost Barje obsega: Črna vas v celoti, Hauptmanca v celoti, Bovški štradon v celoti. Ižanska cesta od štev. 84 — parne do konca in od štev. 105 — neparne do konca. Joškov štradon, Lahova pot v celoti,
Lipe v celoti, Mihov štradon v celoti. Na požaru v c ^ Peruzzijeva ulica od štev. 56 — parne do lconc1a,r$jče', štev. 63 — neparne do konca, Šinkov štradon, L* štradon in Volarjev štradon.
3. člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v
nem glasilu.
Številka: 120-78.
Ljubljana, dne 14. februarja 1978.