Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 1 ISSN 0350-5561 9 , IUJJU ,, za konec tedna V petek (3/12 °C) bo rahlo pršilo, v soboto (1/8 °C) in nedeljo (1/10 °C) bo delno oblačno. 61 let številka 7 četrtek, 20. februarja 2014 Mladi bi stopili v preteklost Velenje, 18. februarja - V torek dopoldne je v sejni dvorani velenjske mestne hiše potekal 24. Medobčinski otroški parlament, ki ga je pripravila MZPM Velenje. Dvorano je napolnilo 80 predstavnikov vseh osnovnih šol iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Razmišljanja mladih o razmerah v družbi, kar je bila letošnja tema, so bila precej kritična. Dobro bi bilo, če bi jih slišalo več odraslih, tokrat pa jim je poleg velenjskega župana Bojana Kontiča, ki je bil njihov gostitelj, prisluhnilo več učiteljev, ravnatelji, predstavniki policije in Mladinskega sveta Velenje. Glavno sporočilo parlamenta je bilo, da si mladi želijo več pristnih stikov tako z vrstniki kot odraslimi, več pogovorov, svet brez interneta in druge tehnološke navlake, pa manj laži in več solidarnosti. Želijo si svet, ki ga poznajo po pripovedovanju staršev, babic in dedkov. Več o tem mladostnem premišlja-nju pa bomo pripravili za prihodnjo številko. ■ bš Opazujejo 30 plazovitih mest Prejšnjo sredo so tudi v MO Velenje zaznali premike zemlje na večinoma že znanih plazovitih mestih. Trenutno jih opazujejo kar 30, ki so lahko nevarni, ker vreme še vedno ni ugodno. Med drugim so zaznali nove razpoke na cesti pod starim plazom v Podgorju pri Postrpineku, kjer čakajo na državna sredstva, da ga bodo lahko odpravili. Plaz ogroža eno od stanovanjskih hiš nad gasilskim domom v Šentilju, kjer ne plazi prvič. Enkrat so ga že odpravili, ogrožena hiša pa je zgrajena na pilotih. Območje si je v petek ogledal tudi geolog, tako da že pripravljajo dokumentacijo za sanacijo. Hiša ni toliko ogrožena, da bi jo bilo treba izseliti. Posedel se je tudi del ceste Ložnica-Andraž. Več na 24. strani. 1,80 EVR KAIHO VELENJE Sanjska služba evro poslanca Milena Krstič - Planine Slovenski volilci bodo maja (lahko) šli na volišča. Potekale bodo volitve poslancev v Evropski parlament. Vsaki članici EUpripada število poslancev po načelu padajoče sorazmernosti. To pomeni, da imajo države z več prebivalci tudi več sedežev v evropskem parlamentu, države z manj prebivalci pa vseeno več kot bi jih imele, če bi veljala stroga sorazmernost. In od 751 mest v evropskem parlamentu jih Slovenija zaseda osem. O njihovem delu Slovenci vemo toliko, kot hočemo vedeti, zagotovo pa vemo, da je posel evro poslanca sanjski posel. 13.000 evrovplače vsak mesec, brez bojazni odpuščanj (če seveda ne želiš zaslužiti še kaj postrani, pa te pri tem dobijo), je za povprečnega slovenskega delavca več, kot dobi v kuverti vse leto, za brezposelnega pa nedosegljivo. Tako ni čudno, da se zaradi sestavljanja list za volitve v evropski parlament na političnem prizorišču vsakič dviguje vročica. Že zaradi izbire prvih na listah, ki bodo imeli več možnosti za izvolitev. Uvrstitev na prvo mesto je tudi stvar prestiža. Tudi med strankami. Večina jih še taktizira, koga bo tja postavila. Časa imajo do 25. aprila, ko bo kandidature treba vložiti in ko se bo tudi začela uradna volilna kampanja. V to vročico je v Sloveniji nafacebooku posegla ideja, da bi (vsaj) enega slovenskega evro poslanca izvolili z žrebom. V Evropskem parlamentu bi ga čakala sanjska služba, ki jo ponuja gibanje z enakim imenom, Sanjska služba. Pobudniki pravijo, da želijo z družbenopolitičnim eksperimentom preveriti, ali je slovensko volilno telo res tako apatično, kot se kaže ob (sploh zadnjih) volitvah, preveriti utopičnost neposredne demokracije in preveriti, koliko lahko neposredna demokracija s pomočjo sodobnih komunikacijskih tehnologij zaživi v praksi. Listo osmih bodo sestavili z žrebom, enega ali več, kolikor jih bodo pač volilci izvolili (približno 50.000 glasov pa potrebuje eden) pa izstrelili v sanje. Izbira kandidatov za žreb pri sestavi liste že poteka. Zamisel je samo do ponedeljka »všečkalo« 7.000 ljudi, ki so se zavezali, da bodo na volitvah podprli kandidata, izbranega z žrebom. Glede na to, da je v Sloveniji vse več stvari bolj kot ne loterija, da pa ima loterija od časa do časa Slovenijo celo rada - kar spomnite se Euro Jackpota - si mislim, da bodo morali slovenski poslanci, ki se bodo potegovali za sanjsko službo na strankarskih listah računati tudi na to, da bodo imeli resne konkurente v rojakih, ki so danes še na zavodu za zaposlovanje, po volitvah pa bodo morda v Evropskem parlamentu. Res me prav zanima, kaj bo pokazal eksperiment. Vas ne? Okupacija s pesmijo Sedem desetletij od prihoda Štirinajste na Štajersko in smrti pesnika Karla Destovnika - Kajuha Velenje, Šoštanj - Okupacija s pesmijo je naslov tistega, kar se bo v teh dneh dogajalo v Velenju in je posvečeno 70. obletnici smrti pesnika Karla Destovnika - Kajuha. Ne bodite presenečeni, če vas bodo na lokalcu na sedežih čakali verzi njegovih pesmi, če boste v kakšni kavarni deležni poetičnih popotnic, na ulici zavojčka pesmi, v mestu pa Kajuhovih branj. V petek se bodo Kajuhu s krajšo prireditvijo, recitalom, kitaro in razmislekom poklonili v njegovem rojstnem Šoštanju, v parku, ki nosi po njem tudi ime. V soboto bo proslava v spomin na legendarno Štirinajsto pri spomeniku v Osreških pečeh na območju Raven pri Šoštanju, Kajuhov pohod iz Lajš do Žlebnika in proslava pri spomeniku v Zavodnjah. Vrhunec jubilejnih dogodkov pa bo proslava ob 70. letnici prihoda XIV. divizije na Štajersko in smrti Karla Destovnika - Kajuha, ki bo tokrat v velenjskem kulturnem domu. Že pred tem so se tako Kajuha kot Štirinajste spomnili s številnimi dogodki v Šaleški dolini, na Velenjskem gradu je na ogled razstava Prihod XIV. divizije na Štajersko, v knjižnicah v Velenju in Šoštanju pa razstava Kajuh - moj pesnik. ■ mkp m 9770350556014 Naš čas, 13. 2. 2014, barve: CM K, stran 14 2 OD SREDE DO TORKA 20. februarja 2014 m lokalne novice Protestno pismo vrhu banke, poslancem ... Šmartno ob Paki - Župan občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar je na nedavni seji občinskega sveta svetnike seznanil s protestnim pismom, ki ga je lokalna skupnost v minulih dneh naslovila na vodstvo banke, na njenega predsednika nadzornega sveta, poslance državnega zbora iz regije Saša ter na ministra za finance v zvezi z nameravanim zaprtjem poslovalnice NLB v kraju. Svetniki so podprli namere lokalne skupnosti, hkrati pa naložili občinskemu vodstvu, naj začne iskati novega ponudnika bančnih storitev. V protestnem pismu med drugim navajajo, da bo namera banke pustila trajne posledice pri razvoju lokalne skupnosti. Z ukrepom bo banka med drugim otežila poslovanje 2000 fizičnim osebam, kolikor jih ima odprt račun v šmarški poslovalnici, več kot 100 samostojnih podjetnikov in gospodarskih družb ne bo imelo zagotovljenega osebnega poslovanja v kraju delovanja, precejšnje število starejših oseb, ki niso vešče uporabe elektronskega poslovanja, pa bo »odrezala« od možnosti finančnega poslovanja. Hkrati v pismu naslovnike obveščajo, da poslovalnica s svojo dejavnostjo zajema širše območje, ne le območje lokalne skupnosti. _ntp Izbirajo »naj prostovoljca« Velenje, 13. februar - Na spletni strani Mestne občine je objavljen javni natečaj »Naj prostovoljec in prostovoljska organizacija leta 2013 v mestni občini Velenje«; pod častnim pokroviteljstvom župana Bojana Kontiča ga organizirajo Mladinski svet Velenje, Mladinski center Velenje in Mestna občina Velenje. Prijavljeni prostovoljke in prostovoljci se bodo potegovali za naziv v dveh starostnih kategorijah, in sicer v kategoriji do 30 let ter v kategoriji nad 30 let. Tudi letos bodo v obeh kategorijah izbrali »Naj prostovoljko« in »Naj prostovoljca«, poleg tega pa še »Naj prostovoljsko organizacijo«. Rok za prijavo je sobota, 15. marca. Prireditev, na kateri bodo razglašeni, bo kot običajno na »dan za spremembe«, v soboto, 5. aprila. Zamenjali bodo strop telovadnice Topolšica, 13. februarja - V četrtek so v Topolšici začeli obnavljati telovadnico podružnične šole. Pouk telesne vzgoje bodo v času, ko bo obnova potekala, izvajali v prostorih gasilskega doma, če pa bo vreme dopuščalo, pa na šolskem igrišču, je povedala ravnateljica matične OŠ Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj mag. Majda Zaveršnik - Puc. Najbolj je bil potreben menjave leseni stropni opaž. Zadnjo prenovo podružnične šole Topolšica, trajala je tri leta, je Občina Šoštanj zaključila leta 2008. Takrat so zamenjali salonitno strešno kritino na telovadnici, stavbno pohištvo in kritino na celotnem šolskem poslopju (v njem je tudi vrtec) ter obnovili fasado. Občina Šoštanj je za obnovo takrat namenila 250.000 evrov. ■ mkp Sejnine v dober namen Velenje - Nadzorni svet družbe Esotech pod vodstvom Roberta Hudournika (člana: prof. dr. Duško Uršič in Boštjan Žigon) se je odpovedal lanskoletnim sejninam. Znesek so namenili nakupu invalidskega vozička njihovemu nekdanjemu sodelavcu Borisu Luzarju. Obenem so sprejeli sklep, da bodo tudi letošnje sejnine namenili v dobrodelni namen. ■ mkp Štorklja je januarja prišla 30-krat V Mestni občini Velenje se razveselijo vsakega novorojenčka, zato so bili v januarju res veseli, ko je na svet privekalo kar 30 mladih Ve-lenjčanov (15 deklic in 15 dečkov). V tem času so zabeležili 18 smrti, med njimi jih je bila dobra polovica starih več kot 80 let. Sicer pa je v celem lanskem letu umrlo 224 občanov mestne občine Velenje (največ januarja 27, najmanj pa februarja, julija in septembra - po 14, med njimi je bilo 111 moških in 113 žensk). V celem lanskem letu se je rodil 301 dojenček, fantkov je bilo 134, deklic pa 167. ■ mz Za oblačila pacientov bolnišnice Šoštanj, 12. februarja - V sredo je v vili Mayer v Šoštanju potekala dobrodelna dražba slik cerkva šoštanjske župnije, ki krasijo njihov letošnji koledar. Organizirala jo je Urška Delopst, ki je bila z izkupičkom, 1.270 evri, zelo zadovoljna. Zadovoljna pa je bila tudi, ker so uspeli na dražbi prodati vseh dvanajst slik. Izkupiček bodo namenili za nakup oblačil za paciente v Bolnišnici Topolšica. ■ mkp Obisk ministra za kulturo Minister za kulturo dr. Uroš Grilc je pogovor ocenil za konkreten in konstruktiven. (foto: Edita Fric) Milena Krstič - Planine Velenje, 14. februarja - V petek se je na krajšem delovnem obisku v Velenju mudil minister za kulturo dr. Uroš Grilc. Srečal se je z županom Bojanom Kontičem, vodjem Urada za družbene dejavnosti Dra- gom Martinškom ter direktorji in sodelavci javnih zavodov s področja kulture in občinske uprave. Predstavili so mu delo in pomembnejše projekte, pogovor pa je tekel tudi o načinu dodeljevanja sredstev na osnovi razpisov ministrstva za kulturo in možnostih sofinanciranja Dr. Uroš Grilc pohvalil pristop k udejanjanju kulturne politike v mestni občini različnih kulturnih dejavnosti. Minister je pritrdil stališču župana, da morajo biti ukrepi kulturne politike usmerjeni v boljšo organiziranost institucij v kulturi in v nadgrajevanje kulturnih vsebin, varče- vanje pa takšno, da ne bo zniževalo že doseženih standardov. Dr. Uroš Grilc pa ni skoparil s pohvalami na račun celovitega pristopa k udejanjanju kulturne politike v lokalni skupnosti. »Velenje sem si želel obiskati, ker je s številnimi javnimi zavodi in zelo živahnim dogajanjem v kulturi prav posebno med mestnimi občinami. Glede na število prebivalcev sodi v vrh tistega, kar si predstavljamo kot dobro umestitev kulture v lokalno okolje in dostopnost kulturnih vsebin in institucij ljudem, ki tukaj živijo,« je dejal v izjavi po pogovorih. Beseda je tekla tudi o nacionalnem programu za kulturo, ki mestnim občinam narekuje izdelavo lokalnih programov. »Verjamem, da bo z veliko dialoga Velenje dobilo kakovosten razvojno usmerjen lokalni program, ki bo postavil še bolj trdne temelje za razvoj in dostopnost kulture v tem okolju. Pa ne samo to. Ta bo lahko celo pomemben model za ostala lokalna okolja.« Nekateri dogodki ob 70. obletnici prihoda XIV. divizije na Štajersko in 70. obletnici smrti Karla Destovnika Kajuha v Mestni občini Velenje 21. 2. 2014 15:00 Paka pri Velenju Proslava pri spomeniku XIV. divizije 21. 2. 2014 16:30 Cirkovce Spominska slovesnost pri spominski plošči na osnovni šoli v Cirkovcah 22. 2. 2014 10:30 Avla Doma kulture Velenje Kajuhova »rimokovačnica« 22. 2. 2014 11:00 Ravne pri Šoštanju Proslava pri spomeniku padlih borcev XIV. divizije v Osreških pečeh 22. 2. 2014 11:30 Zbirno mesto: nasproti letališča v Lajšah pri Šoštanju (Kodrunova domačija, Ravne 16/a) 16. Kajuhov pohod do Žlebnikove domačije 22. 2. 2014 14:00 Zavodnje - pri Žlebniku Proslava pri spomeniku v Zavodnjah, kjer je padel borec in pesnik XIV. divizije Karel Destovnik Kajuh 22. 2. 2014 19:00 Dom kulture Velenje Osrednja svečanost ob 70. obletnici prihoda XIV. divizije na Štajersko in smrti Karla Destovnika Kajuha Vlada bo kadrovsko popolna; bo tudi sicer? Veliko dela za gospodarskega ministra -Projekti mirujejo, voda ne - Celjski račun: minus krat minus je plus Medtem ko so naši zimski športniki poskrbeli, da nam je vsaj malo bolj toplo pri srcu, mnoge zanima, kdaj si bodo tudi naši politiki z delom zaslužili, da jim »obesimo« kakšno kolajno. Ali člani vlade. Lahko boljše vladanje pričakujemo vsaj zdaj, ko bo vlada popolna. Vsaj kadrovsko naj bi bila kmalu popolna, a to, ali bo številčno popolnjena vlada res popolna, bomo šele videli. Kandidati za nove ministre so predstavitve te dni že opravili, če jih bodo uspešno, bi jih lahko poslanci potrdili že na današnji izredni seji. Za gospodarstvenike naj bi bil najpomembnejši minister za gospodarstvo, za naše območje ministrica za zdravstvo. Zato, seveda, ker je z našega območja. Tudi ko sta bili v igri še dve kandidatki, ni bilo težav, saj sta bili obe »naši«. Prevladala je presoja, da je boljša izbira Alenka Trop Skaza (ne zaradi imena). Pa čeprav so nekateri zadnji čas navijali tudi za Brigito Cokl. Tudi zato, ker je že zdaj državna sekretarka na tem ministrstvu, nekateri so zanjo navijali tudi zato, ker je pred kratkim položila temeljni kamen za novo celjsko urgenco. Na Polzeli bi seveda radi, da bi se vladno gospodarsko kolo zavrtelo že pred prihodom novega ministra. Saj pravijo, da potrebujejo le malo konkretne denarne spodbude, pa bodo lahko nadaljevali proizvodnjo in stotnijam zaposlenih ne bo treba na cesto. Njim se dnevi negotovosti zdijo neskončno dolgi. Kot so se zdeli tistim v Papirnici Radeče. Tudi zadnje dni, saj v ponedeljek tovarna, zdaj v tujih rokah, proizvodnje poskusno še ni pognala. Morda se tudi ta danes že »vrti«. Da ni nič presenetljivega, da pri nas veliko projektov splava po vodi, saj je v naši deželici toliko poplav - je seveda že slaba šala. Je pa res, da se visokih voda že nekaj časa ne moremo znebiti. Zato je morda še bolj presenetljivo, da se tako zatika pri izvajanju 45 milijonov evrov vrednega protipoplavnega projekta na območju Savinje. Še posebno, ker je večina denarja iz evropskih fondov. Pa tokrat niso zastoji zaradi gradbincev, bolj zaradi načrtovalcev, saj veliko del ne morejo narediti, ker ni projektov ne gradbenih dovoljenj. Ceprav nekateri pravijo, da bi se pri takih delih lahko nekaj papirologije zakonito zaobšlo. Pa tako v okolici Celja ta čas stoji veliko del, pri mnogih so že nekajmesečne zamude. Ob tem pa tudi že opravljena dela nimajo takih učinkov, kot bi jih lahko imela. Minister(stvo) za kmetijstvo, ki ima v tem primeru menda v rokah »škarje in platno«, se sicer ne izgovarja na to, da ima veliko dela z odpravljanjem posledic žleda, a mnogi pravijo, da njegova ekipa vsega dela ni pravočasno opravila. In še kdo. Zato so ob deževnih dneh tudi na tem območjih, kjer so dela že začeli, zaskrbljeni. Mre tudi upanje, da bodo lahko že v naslednjem obdobju začeli izvajati drugi del projekta protipoplavnih ukrepov. Šele z dokončanjem teh pa bi bilo širše celjsko območje varnejše pred visokimi vodami. Všmarski občini pa še ne vedo, kam bi z dobrimi tremi milijoni evrov, ki naj bi jih dobili s prodajo zemljišč okoli Jalšingrada. Saj ne da nimajo potreb, le radi bi jih čim bolj koristno uporabili. Občina seje namreč odločila, da bo prodala zemljišče, ki je že veliko desetletij namenjeno za igrišče za golf. Pred več desetletji je tako veliko igrišče načrtovalo in začelo uresničevati Zdravilišče Rogaška, pred leti seje del znova lotil šmarski golf klub in tudi ta hitro omagal in urejeno igrišče je začelo propadati. Občina, kije zemljišče dobila od kmetijskega sklada, se je zdaj odločila, da ga proda. Ker je tudi z akti opredeljeno kot območje za golf, s prodajo naj ne bi imela težav; zanj se zanimajo tujci. Radi pa bi, da bi ti »vzeli« tudi dvorec Jelšingrad. Tudi tega lastnik prodaja že dalj časa, resen kupec je bil »lokalni« gradbinec, a do nakupa (še) ni prišlo. Pa še to: v Celju se bodo pri čiščenju onesnažene zemljine stare Cinkarne očitno šli zakone matematike. Eden teh pravi, da je minus krat minus plus. In tako naj bi to negativno onesnaženo zemljino »množili« z negativnim pepelom iz ljubljanske toplarne in dobili okoljsko pozitiven rezultat. ■ k ■ ■ 107,81 NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: TIskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 20. 2. 2014, barve: CM K, stran 11 20. februarja 2014 MiCftfl AKTUALNO Tovariš ne moreš biti z vsakim, gospod si lahko 3 V vsaki članici in članu borčevske organizacije je vsaj malo upornika Milena Krstič - Planine Tretji mandat, ta se že počasi izteka, je že na čelu Območne organizacije Zveze združenj za vrednote NOB Velenje, pa kakšnega »poštenega« pogovora z njim še nismo opravili. Objavljali smo njegove izjave in poudarke z govorov, ki jih je imel na proslavah in srečanjih. Tokrat, ob spominskih dogodkih ob 70. obletnici prihoda XIV. divizije na Štajersko in smrti Karla Destovnika - Kajuha, ki je, kot pravi, »njegov« pesnik, pa to popravljamo. Tukaj je pogovor s tovarišem Bojanom Kontičem. Tovariš? Ne gospod? »V borčevski organizaciji se naslavljamo s tovarišice in tovariši. Tovarištvo je veliko več kot gospod in gospa. S tem se včasih pošalimo, velikokrat pa mislimo zelo resno. Tovariš ne moreš biti z vsakim. Gospod pa si lahko. Tovariš si le s tistimi, s katerimi te nekaj veže. Nekaj globljega. V našem primeru gre za spoštovanje najpomembnejšega dela slovenske zgodovine.« Zelo čustveno povedano. »Morda. Veliko lepih trenutkov doživljam med našimi članicami in člani. Včasih, ko poslušam njihove zgodbe in jih podoživljam, čutim kar mravljince po telesu.« Njihove zgodbe še zapisujete? »V mojem mandatu smo izdali dve knjigi in začeli izdajati Šaleškega upornika. Ta je zelo bran. Berejo ga tudi tisti, ki ga dobijo pri sosedu, sorodnikih ali prijateljih, ker jim tam pride v roke. Tako skrbimo, da nekatere stvari nikoli ne bi utonile v pozabo.« Eni so čez noč pozabili Kako pa ste prišli v to organizacijo, kaj vas je pritegnilo? »A veste, da o tem nikoli nisem posebej razmišljal? Morda zato, ker so mi te vrednote blizu, ker je oče preživel grozote druge svetovne vojne, ker je natančno vedel, kaj so partizani, kaj okupatorji in njegovi pomagači? Svoja spoznanja je prenašal na nas, otroke. Občasno smo obiskovali tudi kraje, kjer so se odvijali pomembni dogodki druge svetovne vojne. Mogoče pa tudi iz upora proti tistim, ki so čez noč pozabili, kaj so govorili še pred nekaj leti, kam so spadali in komu so pripadali. Ko »Od kulture mi je najbolj tuj kulturni boj.« pa je prišlo tisto - češ, zdaj je pa demokracija - so zbrali »pogum« in povedali, da se z zadevami, ki so jih prej podpirali ali po tihem odobravali, ne strinjajo. Neke vrste odpor do takega razmišljanja in takega ravnanja je tudi moje vztrajanje tako v politični opciji, ki ji pripadam, kot organizaciji borcev za vrednote NOB, ki jo spoštujem.« Normalno je seveda, da med članstvom danes ni več veliko tistih, ki so doživljali, izkusili vojno vihro 1941-1945. Pomlajujete se. Koliko tistih, ki so bili obdobju priča, je še med vami? »Iz leta v leto manj. Precej pod polovico našega članstva, zato jih še bolj spoštujemo, še bolj poslušamo, želimo si čim več njihovih zgodb zabeležiti, zato tudi vse te pisne oblike, o katerih sem prej govoril. Da ne bi šlo nič v pozabo. Zelo hvaležni so, ko vidijo, da jih o tistem, za kar so se borili, bili pripravljeni žrtvovati svoje življenje, mnogi so izgubili sebi drage, še kdo posluša in jih ceni, vztraja pri njihovih vrednotah. Želim si, da bi bili ti ljudje lahko bolj zadovoljni s položajem, v katerem so danes. Trdno sem prepričan, da bi bilo, če bi vsi živeli po načelih, zaradi katerih so partizani prijeli v roke orožje in se skupaj z drugimi uprli okupatorju, danes v Sloveniji precej drugače.« Za prihodnost združenja ga ni strah Najbolj številčna starostna struktura znotraj organizacije? »Mislim, da med 50 in 60 let. To so ljudje, ki so neposredno imeli Mladi prihajajo tudi zato, ker želijo spoznati svojo zgodovino, ker so tudi neke vrste uporniki. Tudi proti razmeram današnjega dne, ne samo tistim, ki so povezane s preteklostjo. Ni me strah za prihodnost združenja. Res ne. Vrednote ostajajo vrednote ne glede na čas, v katerem živimo.« Mladi prinašajo tudi nove poglede v organizacijo. Svoje poglede, vsaj kak poudarek, so vnašali Bojan Kontič, predsednik območne Zveze združenj borcev za vrednote NOB:»Rdeča zvezda bo na naših prireditvah, dokler __bomo mi.« »Vrednote ostajajo vrednote, ne glede na čas, v katerem živimo.« možnost preko pripovedovanj spoznati preteklost in se na osnovi tega odločili, da se priključijo. Prihajajo pa mladi, kar je dobro. Še danes srečujem ljudi, ki pravijo, pa saj jaz ne morem biti član, saj nisem bil borec ... Pa ne gre za to! Gre za to, kako bi se sami odločili, če bi se bili prisiljeni odločiti, tako kot so se bili oni. Pa nam tega k sreči ni bilo treba. najbrž tudi predsedniki. Koliko se pogledi organizacije spreme-V nijo, ko pride nov obraz v vrh organizacije? Za Dolničarjem je prišel Stanovnik, po Stanovniku Turnšek? »Z zadnjim predsednikom izkušenj še nimam, menim pa, da bistvenih odstopanj ne bo. Drugačno je lahko samo zavzemanje za vrednote. In pristop. Poznal in sodeloval pa sem z obema, ki jih omenjate, s pokojnim Ivanom Dolničarjem in Janezom Stanovnikom, ki je danes častni predsednik organizacije. Bila sta dobra predsednika. Oba. Stanovnik je sicer imel kdaj kakšen »izlet« kam, kjer ga nismo povsem razumeli. Bil pa je odličen predsednik. Prepoznavni znak naše organizacije. Ni pa bistvo v predsedniku. To velja tudi za našo območno organizacijo. Bistvo je v ljudeh, ki so pripravljeni pri tem delovati prostovoljno, brezplačno, pripravljati in organizirati aktivnosti ... Moč je v članstvu, ne v predsedniku.« Po proslavah se praši Ob proslavah, prireditvah, se je v zadnjem obdobju velikokrat pra-šilo ... »Nekdo, ki je upornik, ki razmišlja s svojo glavo, se drži Kajuhove Slovenske pesmi - »O, če ljudi bi ne »Za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti, je razmišljal Kajuh. Bi tudi danes?« bilo pri nas, ljudi, ki ne ubogajo na vsak ukaz, tedaj bi nas že kdaj odnesel plaz ...«. Če ne bi bili sposobni na politično dogajanje in razmere v državi opozoriti z našega zornega kota, ljudje našega delovanja še opazili ne bi.« Rdečo zvezdo na proslavah imajo eni za provokacijo. »Tisti, ki jo povezujejo s socializmom, komunizmom, s časi, ko so morali živeti na način, da so po tihem odobravali sistem, a se v njem izobraževali, uporabili vse usluge, takoj ko se je ta sistem zamenjal, pa pričeli udrihati in govoriti kako veliki reveži da so bili, kake krivice so se jim dogajale ... Mnogim so se res! Zgodili so se povojni izvensodni poboji. To je nekaj, kar smo v borčevski organizaciji obsodili in še obsojamo. Ne moremo pa pristati na to, da nam prepovejo simbol partizanov med drugo svetovno vojno. Rdeča zvezda bo na naših prireditvah, dokler bomo mi ... Je del zgodovine, del 2. svetovne vojne in del našega življenja v preteklosti.« Pred časom ste dejali, da vam je od kulture najbolj tuj kulturni boj, šču-vanje enih Slovencev proti drugim. »Nepravilnosti so se vedno dogajale. Ni ga naroda na zemeljski obli, ki bi lahko bil s svojo zgodovino povsem zadovoljen in ne bi moral kdaj pa kdaj priznati, da so bila odstopanja. Saj, mi smo napake delali tudi po osamosvojitvi. Zdaj nekateri že kritično gledajo tudi na obdobje po letu 1991, ko smo dobili na eni strani peščico bogatašev, na drugi strani pa kup revežev. Ljudje se sprašujejo, ali so za to šli na plebiscit? »Nekateri so tranzicijo uspešno izkoristili, drugi so potegnili krajši konec. Če kdo v Sloveniji misli, da je bilo do leta 1990 vse narobe, potem pa je vse zacvetelo, se moti. Tako kot pred letom 1990 ni bilo vse narobe, ni bilo pa tudi vse prav, tudi po letu 1990 ni.« V soboto bo v Velenju državna proslava ob 70. obletnici prihoda XIV. divizije na Štajersko in smrti Karla Destovnika - Kajuha. Kajuh vam je blizu. Eden od verzov vam je pomagal pri razmišljanju malo prej. Velikokrat ga uporabite tudi pri kakšnem govoru. Kateri njegov verz, ali pesem pa vam je najljubši(a)? »Težko rečem. Več jih je. Všeč so mi tako njegove ljubezenske kot tiste, ki so odraz časa, v katerem je živel. Pogosto pa se ustavim pri verzu: »Lepo je, veš, mama, lepo je živeti, toda za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti!« V njem je dal vedeti, da je slutil, da ima veliko več možnosti, da ne bo preživel vojne, kot da jo bo. Pa je kljub temu vztrajal. Še več, za to, za kar je umrl, bi hotel še enkrat umreti!? So danes med tistimi, ki upravljajo državo, taki, ki bi razmišljali tako kot je razmišljal pesnik? In bi Kajuh dandanes razmišljal podobno kot je? Večkrat se to sprašujem.« ■ Udarniško čistili pri Škalskem jezeru Velenje, 13. februarja - Posledice ledene ujme bodo hitreje odpravljene, če bo več ljudi pripravljeno udarniško pomagati. Zaposleni v podjetju PV Invest in člani velenjskega odbora Pozitivne Slovenije so v četrtek pomagali odstranjevati in obrezovati polomljeno drevje. ■ : -MW .•■"•'Uir- 7m VÜJ . - ^ & ^^-- 'JCJar ' 'V Da bodo rekreativne poti okoli Škalskega jezera spet varne in lepe, so se poledic žledoloma lotili udarniško. Strašna Jožeta za gasilce Šmartno ob Paki - Gledališčnika Jože Krajnc in Jože Robida, humoristič-ni par »Strašna Jožeta«, sta se odločila, da bosta izrazila posebno zahvalo in spoštovanje domačim gasilcem - članicam in članom prostovoljnih gasilskih društev Šmartno ob Paki ter Paška vas - ter ostalim sodelujočim za izjemno požrtvovalno in človekoljubno delo, s katerim so se izkazali tudi ob zadnjih težavah z žledom. Za nekaj zasluženih trenutkov zabave, sproščenosti in razvedrila bosta posebej za njih uprizorila uspešno gledališko komedijo z naslovom Na eks. Vodstvi društev sta z veseljem sprejeli njuno pobudo, ki jo bosta Strašna Jožeta udejanjila ob prvi primerni priložnosti. ■ tp Župan se je zahvalil Ledena ujma je bila grozna, njene posledice bomo še dolgo čutili, pokazala pa je, da znamo stopiti skupaj - Bojan Kontič se je zahvalil vsem, ki so pomagali v težavah Mira Zakošek Delovanje gasilcev, pripadnikov Civilne zaščite in mnogih prostovoljcev je potekalo v času ledenega objema v mestni občini vzorno. Tako sta ga ocenila na obisku v Velenju tudi minister za obrambo Roman Jakič in poveljnik CZ Slovenije Srečko Šestan. Aktivnosti je usmerjal krizni štab, ki ga je vodil župan s svojimi sodelavci, udeleževali pa so se ga predstavniki gasilcev, Civilne zaščite, Elektra Celje, policije, reševalcev, občinske uprave ..., ki so ukrepali hitro in tam, kjer je bilo najbolj nujno. Ob vsem tem je še posebej razveseljivo, da so ukrepali tako, da kljub nevarnostim, ki so grozile na vsakem koraku, nihče ni bil težje poškodovan. Pa tudi tako, da so »prišli« do vseh občanov, ki so bili še posebej prizadeti na oddaljenih hribovitih mestih, takoj ko je bilo to možno. Zavedali so se, kako velike so stiske, ko si odrezan od sve- ta brez elektrike in vsega, kar nujno potrebuješ. Prav zato so delali hrabro, hitro in učinkovito dolge dneve in na začetku tudi noči. Župan Bojan Kontič se je želel vsem, ki so pri tem sodelovali, še posebej pa seveda gasilcem, ki so bili v prvih vrstah, zahvaliti. Povabil jih je na nedeljsko kosilo in gasilsko veselico. Za razpoloženje je skrbel ansambel bratov Avbreht iz Cir-kovc. Prišli so v polnem številu, saj so bili tudi sami veseli in ponosni, da so del te zgodbe, ki so jo tudi v teh težkih dneh bogatili številni delovni uspehi, predvsem pa neizmerna želja pomagati bližnjemu v stiski. Župan se je ob tej priložnosti zahvalil tudi delovnim kolektivom, ki so takoj ponudili pomoč in sodelovanje, še posebej Premogovniku, Termoelektrarni in Gorenju. Povsod so tudi z razumevanjem sprejeli, da so bili njihovi delavci v tistih dneh na drugih dolžnostih. Zahvalil pa se je tudi Radiu Velenje, ki je o vsem neposredno poročal. ■ Naš čas, 20. 2. 2014, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO Men 20. februarja 2014 Fori na Bližnjem vzhodu Predstavljajo uspešno glavno znamko TOP TAPES - Svoje proizvode prodajajo v 58 držav Skupina Fori, ki izvaža svoje proizvode v več kot 58 držav sveta, je sodelovala v začetku meseca na svetovno znanih energetskih sejmih v Dubaju ter Iranu. Med drugim so predstavili svojo blagovno znamko TOP TAPES - vodoodbojne zaščitne trakove za vse vrste kablov. Znamka spada v divizijo tehničnega tekstila Skupine Fori, z njo pa beležijo kar dvajsetodstotno rast prodaje. Glavna veja divizije je avtomobilski program, veliko pozornosti pa namenijo kabelskemu programu. »Samo z nenehnim razvijanjem novih artiklov ter širitvijo programa tudi na področje izolacijskih trakov lahko povečujejo svojo konkurenčno prednost, svojo prizadevnost pa izkazujejo s tretjim svetovnim tržnim deležem v vodoodbojnih trakovih. Svoje proizvode tehničnega tekstila proizvajajo v Sloveniji, Srbiji in na Kitajskem, njihovi največji kupci pa so največje svetovne skupine proizvajalcev avtomobilov ter kablov,« prvi direktor Milan Forštner. V državah Bližnjega vzhoda vidijo že dobro poznajo v Iranu, Katarju, bodo svoje trakove predstavljali na svoje velike razvojne priložnosti, še posebej, ker beležijo te države kljub svetovni recesiji stabilno gospodarsko rast, v energetskem smislu pa se nenehno razvijajo. TOP TAPES Savdski Arabiji, Libanonu, dogovarjajo pa se tudi za izvoz v Združene arabske emirate ter Oman. V prihodnjih dneh načrtujejo številne tržne aktivnosti, med drugim sejmu v Moskvi, pa tudi na tradicionalnem sejmu žice in kablov vDus-seldorfu v začetku aprila. Za spodbujanje podjetništva 200 tisočakov Med kriterije delitve sredstev so letos zapisali tudi spodbujanje projektov za razvoj mestnega središča Vodja Službe za razvojne projekte in gospodarstvo Mestne občine Velenje Karla Sitar je svetnike na zadnji seji seznanila, da so lani dobro »naložili« sredstva, ki so jih namenili za spodbujanju podjetništva. V proračunu so za te namene zagotovili 50 tisoč evrov, dejansko pa so jih izplačali 31.796,50 evra, saj je eden od upravičencev do sofinanciranja po napovedanem preverjanju namenske porabe sredstev odstopil od pogodbe o dodelitvi sredstev, dva upravičenca pa sta investicijo realizirala v manjšem obsegu, kot je bilo predvideno. Po 10 tisoč evrov so namenili podjetjema Norma soft in Vimosa, slabih 5 tisoč evrov Marku Markoji in Aja-Lini, dobra dva tisočaka pa Mikrobiologiji Avberšek. Karla Sitar: »Letos je na voljo 200 tisočakov.« Za spodbujanje podjetništva je v proračunu Mestne občine Velenje letos namenjenih 200 tisoč evrov, z njimi pa bodo sofinancirali naložbe v gospodarstvo in ustvarjanje novih delovnih mest ter subvencionirali najemnine poslovnih prostorov v mestnem središču. Teh je trenutno praznih kar 1.500 kvadratnih metrov. ■ mz Za razvoj kmetijstva in podeželja 14 tisoč evrov Šmartno ob Paki - Občina Šmartno ob Paki bo v teh dneh objavila javni razpis za dodelitev finančnih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter podeželja v lokalni skupnosti za letos. Za ta namen je predvidenih v proračunu 14 tisoč evrov ali za 1000 evrov več kot lani. Lani je na ta razpis prispelo 31 vlog, komisija za kmetijstvo pa se je na osnovi meril pozitivno opredelila do 25 upravičencev, ki jim je razdelila dobrih 11 tisoč evrov. ■ tp KLS ostaja na Ljubnem Gradili bodo tako, kot bodo kazala naročila -Januarja celo bolje od načrtov Tatjana Podgoršek Konec lanskega leta je v javnosti odmevala izjava direktorja družbe KLS Ljubno Bogomirja Straška, da bodo selili proizvodnjo drugam, če se ne bodo mogli širiti na Ljubnem. Sosednjih zemljišč v poslovni coni Loke, ki jih je želela družba kupiti za izgradnjo novih proizvodnih prostorov, lastniki niso hoteli prodati ali pa so zanje zahtevali nenormalno visoke cene. Težave jim je povzročala tudi motena dobava električne energije. Zadeve so rešili, »zato zaradi težav, o katerih smo govorili, KLS ne bo obstal ali se selil,« je potrdil Bogomir Strašek. Kot je dejal, jim je bilo vse bolj jasno, da prav dolgo ne bodo več mogli čakati na nakup želenega zemljišča za nadaljnjo širitev, ki je zaradi povečanih naročil nujna. Negotovosti, kam in kako se bodo lahko širili, si niso mogli »privoščiti«. »Kajti naročila prihajajo, mi pa smo toliko odgovorno podjetje, da moramo vedeti, kako jih bomo izpolnili.« Zelo ugodno so kupili 4.300 kvadratnih metrov veliko zemljišče od Regijske razvojne agencije. Z umnejšo razporeditvijo ter z možnostjo dozidave obstoječih prostorov si bodo zagotovili blizu 1.200 kvadratnih metrov površin, kar zadošča potrebam družbe za naslednjih pet let. Načrte za projekte so že naročili. Ko jih bodo pridobili, bodo vložili vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja, in ko ga bodo dobili, bodo zgradili temelje. »Gradili bomo glede na naročila. Kakor kaže, bomo prvo halo zgradili do konca tega oziroma najkasneje do začetka prihodnjega leta.« Za zdaj so zadovoljni tudi z izkazano voljo Elektra Celje o zadostni in nemoteni dobavi električne energije za potrebe družbe. Njegovi predstavniki so jih seznanili s planom, v katerem so predvideli, da bodo potegnili kablovod iz Nazarij do Ljubnega. »Upam, da bodo zadeve tako tekle, čeprav nas sedaj skrbi, da ima elektro podjetje po nedavni naravni ujmi drugačne prioritete.« Družba, ki zaposluje več kot 200 delavcev in je eno vodilnih svetovnih podjetij za razvoj in proizvodnjo zobatih obročev vztrajnikov za avtomobilske motorje, je lansko poslovno leto sklenila z blizu 28 milijoni evrov prihodkov od prodaje in z več kot 5 milijoni evrov dobička. Letos lovi novo mejo rasti prodaje. Prihodke naj bi dvignili nad 30 milijonov evrov, v razvoj naj bi vložili blizu 6,5 milijona evrov. Po zagotovilih Straška so leto začeli bolje od pogumno zastavljenih načrtov. ■ Celjske mlekarne s produktom leta Arja vas - Slovenski potrošniki so v zadnji tretjini lanskega leta že drugič zapored ocenjevali, kateri inovativni izdelki široke potrošnje na slovenskih prodajnih policah so jih najbolj navdušili in jih z veseljem uporabljajo. Pred nedavnim so razglasili zmagovalce, ki so pridobili pečat Produkt leta 2014. Laskavi naziv so potrošniki med drugim namenili izdelkoma mlekarne Ce-leia iz Arje vasi, in sicer vsem trem okusom otroškega jogurta Zelene Doline Oki Doki in LCA probiotičnemu jogurtu s kosmiči Zelene Doline, pripravljenih v dveh različicah: čokoladni kosmiči ter kosmiči, lešniki in med. Po mnenju direktorja mlekarne Marjana Jakoba si prizadevajo biti drugačni, inovativni, kar potrošniki cenijo. Za mlekarno predstavlja nagrada zaupanje potrošnikov, potrditev, da dobro poznajo njihove želje, hkrati pa je to nagrada za dosedanja prizadevanja in izziv biti še boljši, saj si slovenski potrošniki zaslužijo najboljše. Pri tem - še dodaja - se je treba zavedati, da kakovost ni naključje, ampak rezultat sistematičnih prizadevanj. ■ tp ■ »Vsak kanček kmečke pameti« Tako člani Govedorejskega društva Šaleške doline svetujejo pristojnemu ministrstvu -Letos prvič soorganizatorji srečanja z rejci iz Zgornje Savinjske doline Govorjenju o samooskrbi je lepo prisluhniti, veliko težje pa v zvezi s tem - glede na nerazumevanje pri pristojnih, kaj narediti, so med drugim dejali na občnem zboru. Tatjana Podgoršek Metleče, 6. februarja - Govedo-rejsko društvo Šaleške doline, ki šteje nekaj več kot 110 članov, je lani praznovalo 20-letnico delovanja. Jubilej so zaznamovali z izdajo zbornika ob koncu leta. Sonja Arlič, predsednica društva, je na nedavnem občnem zboru zbranim v sejni sobi Kmetijske zadruge Šaleška dolina med drugim dejala, da je bila to tudi ena od zah- tevnejših aktivnosti društva v minulem letu. Še večje so lani namenili reševanju težav, ki jim jih ne manjka. »Poskušali smo se vključevati po najboljših močeh, a nismo bili najuspešnejši,« je dejala Arličeva. Največje težave kmetijcem - po njenih besedah - povzroča vlada RS s svojimi nerazumnimi odločitvami in predpisi. Opozarjali so na dolgoročne posledice uvedbe davka na nepremičnine za slovensko kmetijstvu, a so tudi na pristojnih ministr- stvih naleteli na gluha ušesa. »Trohico zdrave kmečke pameti bi lahko vsaj na kmetijskem ministrstvu uporabili pri svojem delu,« je menila Ar-ličeva. Skrbi jih obdobje po ukinitvi mlečnih kvot po letu 2015, a očitno skrbi samo govedorejce in mlekarje. »Kmetje v Nemčiji in na Irskem že tri leta poznajo strategijo države pri proizvodnji mleka, naše ministrstvo pa bo šele čez dva meseca organiziralo prvi sestanek z vsemi vplete- nimi. To je neresno.« Še vedno so se ukvarjali s težavami glede zakola enega goveda na domu za domače potrebe, poskušali članom društva dopovedati, da pristojno ministrstvo ne bo več v celoti plačevalo kontrole, ki znaša 5 evrov na kravo na leto. Težav ni manjkalo pri zagotavljanju kakovostne krme za živino, ki sta jo oklestila lanska suša in obilno deževje. Poleg omenjenega je društvo organiziralo delavnico o uporabi interneta na kmetiji ter strokovno ekskurzijo v Prekmurje. Sonja Arlič je pri predstavitvi letošnjega okvirnega delovnega programa društva izrazila prepričanje, da jim dela ne bo zmanjkalo celo leto, saj bodo nadaljevali že začete aktivnosti o težavah, na katere opozarjajo pristojne. Prav tako bodo reševali tekoče težave članov, organizirali strokovno predavanje, ekskurzijo, letos prvič pa bodo soorganizatorji srečanja rejcev govedi Šaleške in Zgornje Savinjske doline. To bo v Šmihelu nad Mozirjem. Nekateri člani so spomnili še na začetek priprav na razstavo govedi prihodnje leto. ■ Naš čas, 20. 2. 2014, barve: CM K, stran 11 20. februarja 2014 MiCftfl GOSPODARSTVO Asco je premijska blagovna znamka Gorenja 5 Gorenje krepi s premijsko blagovno znamko Asco prisotnost na ameriškem trgu -Sklenili strateško partnerstvo za distribucijo aparatov visokega cenovnega razreda z ameriško korporacijo Sub-Zero Group Inc Mira Zakošek Asko je premijska blagovna znamka Skupine Gorenje, s katero krepijo svojo globalno prisotnost. Poleg Skandinavije in Avstralije jim po- Gorenje ima 64-letno tradicijo Skupina Gorenje je eden vodilnih evropskih proizvajalcev gospodinjskih aparatov s 64-letno tradicijo delovanja. S svojimi inovativnimi in tehnološko naprednimi aparati, ki jih odlikuje vrhunski dizajn, poenostavlja življenje uporabnikov v 90 državah po vsem svetu. Ponudbo gospodinjskih aparatov pod globalnima blagovnima znamkama Gorenje in Asko ter lokalnimi blagovnimi znamkami Atag, Pelgrim, Mora, Upo, Etna in Körting dopolnjuje s programom kuhinjskega pohištva ter drugih aparatov za dom, kot so grelniki vode in toplotne črpalke. meni enega najpomembnejših trgov za to blagovno znamko Severna Amerika, predvsem ZDA, kjer je Asko prisoten že od leta 1987. Prav za to so pred nedavnim sklenili sodelovanje s Sub-Zero Group Inc., vodilnim proizvajalcem gospodinjskih aparatov visokega cenovnega razreda. Udejanjili ga bodo v začetku aprila. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac si od tega sodelovanja veliko obeta: »Verjamemo, da je Sub-Zero Group pravi partner za Skupino Gorenje in premijsko blagovno znamko Asko v Severni Ameriki. Smo evropski proizvajalec z več kot 60-letno tradicijo, ki Prejemniki številnih priznanj Gorenje je že večkrat prejelo nagrade za odličnost v oblikovanju in inovativne rešitve. 92 odstotkov prihodkov ustvarijo v Evropi, največ v Nemčiji, Rusiji, Beneluksu, Ukrajini, Skandinaviji ter jugovzhodni Evropi. 92 odstotkov prihodkov ustvari v Evropi, vendar želimo okrepiti svojo globalno prisotnost. Dolgoročno poslovno sodelovanje, ki smo ga sklenili s Sub-Zero Group Inc., tako tlakuje pot do uresničitve tega cilja. Sub-Zero Group Inc. je sinonim za prestižne hladilno-zamrzovalne in kuhalne aparate najvišjega cenovnega razreda in sklenjeno poslovno sodelovanje prinaša prednosti obema družbama.« Jim Bakke, predsednik uprave Sub-Zero Group Inc., kot vodja in predstavnik tretje generacije tega družinskega podjetja posebno pozornost posveča usklajenosti in kompatibilnosti partnerjev. O Gorenju je dejal: »Obe podjetji so pred približno šestimi desetletji ustanovili podjetniki z vizijo kakovosti, zmogljivosti in dizajna. Tako nas z Askom družijo bogata tradicija ter zelo podobne vrednote. Proizvodi Asko so izdelani kot profesionalni aparati z brezčasnim dizajnom, vrhunsko in dolgotrajno zmogljivostjo ter inovativnimi funkcijami in lastnostmi. Veseli me, da lahko preko svojih odličnih in Sub-Zero Group Inc. bo od aprila ekskluzivni distributer pralnih, sušilnih in pomivalnih strojev Asko v Severni Ameriki učinkovitih prodajnih in storitvenih kanalov ponudimo izdelke te ugledne blagovne znamke.« ■ Aparati Asco pomenijo za Gorenje novo dimenzijo razvoja. O Sub-Zero Group Inc. Sub-Zero Group Inc. proizvaja premijske aparate blagovnih znamk Sub-Zero in Wolf za globalni trg. Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1945 s sedežem v kraju Madison v zvezni državi Wisconsin. Je vodilni proizvajalec luksuznih hladilnih in zamrzovalnih aparatov ter aparatov za hrambo vina, izdelanih v ZDA. Kot podjetje, specializirano za proizvodnjo aparatov za ohranjanje svežine hrane, je pionir tehnologije dvojnega hlajenja (ločenega sistema za vzdrževanje vlage in temperature v hladilnem in zamrzovalnem delu aparata) ter se ponaša z dosežkom, da je prvo podjetje, ki je omogočilo shranjevanje hrane pri temperaturah pod -18 °C. Razglasili inovatorje leta Premogovnik Velenje in njegova hčerinska družba HTZ Velenje sta v kulturnem domu v Šoštanju sklenila akcijo Inovator leta, ki jo omenjeni podjetji skupaj pripravljata že Premogovnik Velenje je uspešno prestal revizijo izvajanja projekta »Varnostno spremljanje moštva in upravljanje s sredstvi v nevarnih okoljih«. Projekt je Premogovnik skupaj s partnerjem prijavil na Razpis za spodbujanje R & R projektov razvoja e-storitev 2012-2014 Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ). Cilj projekta je zagotoviti celovito obravnavo moštva in opreme v okoljih s povišanim tveganjem in stopnjo nevarnosti. Predstavitev izvedbe projekta e- četrto leto zapored. Razglasili so najboljše inovatorje in promotorje inovacijske dejavnosti ter najbolj inovativno področje oziroma organizacijsko enoto. -VTIS je potrdila, da je do zdaj v Premogovniku Velenje opravljenih že približno 70 odstotkov načrtovanih dejavnosti in okrog 60 odstotkov pri konzorcijskem partnerju. Izplačanih je bilo 106.213 evrov oziroma 63 odstotkov načrtovanih in odobrenih sredstev sofinanciranja. Skupaj je v akciji sodelovalo 22 promotorjev in 119 inovatorjev (avtorjev in soavtorjev), prevzetih oziroma v akcijo vključenih je bilo 176 koristnih predlogov. 140 koristnih Ta projekt se je med kar 72 prijavljenimi uvrstil med 10 projektov, katerih izvedbo sofinancira MIZŠ. Skupino za izvedbo projekta sestavlja 14 sodelavcev iz Premogovnika Velenje in 8 sodelavcev konzorcij-skega partnerja, rok za njegovo končanje pa je letošnji julij. ■ predlogov je bilo realiziranih, ostali pa so v različnih fazah realizacije. Bojan Stropnik, vodja inovacijske dejavnosti v Premogovniku Velenje, ki je predstavil lanskoletne rezultate in dosežke na tem področju -ti so po njegovi oceni zelo dobri, se je inovatorjem in promotorjem inovacijske dejavnosti zahvalil za njihov prispevek, vodstvoma obeh družb pa za podporo in spodbujanje inovativnega razmišljanja v Skupini PV. Prepričan je, da bodo v letošnjem letu uspeli dosedanje uspehe na tem področju še nadgraditi. Bojan Voh, vodja razvoja v podjetju HTZ Velenje, ki je največje invalidsko podjetje v Sloveniji in je z nekaj več kot 800 zaposlenimi tudi www.nlb.si največje hčerinsko podjetje v Skupini Premogovnik Velenje, je predstavil razvojne dosežke te družbe v zadnjih nekaj letih. »Strokovna usposobljenost zaposlenih, znanje in dolgoletne izkušnje ter visoka tehnološka razvitost zagotavljajo našemu podjetju fleksibilnost in trdne temelje za prihodnost. Z nenehnim razvojem ter inovativnimi in tržno naravnanimi programi razširjamo svoje delovanje,« je med drugim v svoji predstavitvi dejal Voh. Najboljši inovatorji in promotorji inovacijske dejavnosti so prejeli plaketo in nagrado ter prav posebno, za to priložnost izdelano ploščico iz ksilita. V kategoriji Najboljši inovator le- nlbO ta je zmagal Damjan Maze, drugo mesto je zasedla Mateja Sovič, tretje pa sta si delila Boštjan Gorjup in Aleksander Kavčnik. V kategoriji Najboljši promotor leta je prvo mesto zasedel Vladimir Sredenšek, drugi je bil Silvo Pečovnik, tretje mesto sta si tudi v tej kategoriji razdelila dva, in sicer Robert Brezovnik in Gregor Železnik. Za najboljšo organizacijsko enoto v inovativno-sti za leto 2013 so razglasili Strojni remont iz podjetja HTZ Velenje. Janko Avberšek, vodja Strojnega remonta HTZ, je v imenu najboljše organizacijske enote iz rok direktorja družbe HTZ Velenje Dejana Ra- dovanovica prejel prehodni pokal. ■ Kontaktni center: 01 477 20 00 Najboljši inovatorji Premogovnika in njegovega hčerinskega podjetja HTZ Proučujejo nevarna okolja Projekt sofinancira ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport NLB Krediti za odpravo posledic ekstremnih vremenskih razmer Med revizijo projekta Za vse, ki ste v vremenski ujmi utrpeli škodo, smo pripravili posebno ponudbo osebnih in stanovanjskih kreditov, po ugodnejših pogojih od redne ponudbe: • NLB Osebni kredit (najvišji znesek kredita je 5.000 evrov, doba odplačevanja do pet let) in • NLB Stanovanjski kredit (najvišji znesek kredita je 30.000 evrov, doba odplačevanja do deset let). Ponudba velja do 31. maja 2014. Za dodatne informacije smo vam na voljo v vseh NLB Poslovalnicah in na telefonski številki 01 477 20 00. Naš čas, 13. 2. 2014, barve: CM K, stran 14 6 UTRIP Men 20. februarja 2014 OD SREDEDO- TO Sreda, 12. februarja Že zjutraj je bilo jasno, okrog česa se bodo vrteli vsi domači komentarji. Tina Maze je v ženskem smuku na olimpijskih igrah skupaj z Dominique Gisin ugnala konkurenco in postala olimpijska prvakinja. Slovenci smo tako dobili prvo zlato medaljo na zimskih olimpijskih igrah sploh. Proti večeru smo lahko videli, kako jo je junakinja prejela, in za posladek videli tudi, kako sta bronasti medalji prejeli Teja Gregorin in Vesna Fabjan. Nekdanjo nizozemsko ministrico za zdravje Els Borst, ki je zaslužna za uvedbo prve evtanazijske zakonodaje na svetu, so našli mrtvo v garaži. Obdukcija je pokazala, da ni umrla naravne smrti. Na indonezijskem otoku Java je izbruhnil vulkan Kelud. Zaradi izbruha sta umrla dva človeka, več kot 200 tisoč ljudi pa so evakuirali. V Grčiji so se soočali z visoko brezposelnostjo. Ta je dosegla rekordnih 28 odstotkov, pri čemer je brez dela največ mladih do 25. leta starosti - kar 61,4 odstotka. Izvršni odbor Pozitivne Slovenije je podprl predlog premierke Alenke Bratušek, da za ministrico za zdravje predlaga Alenko Trop Skaza, za gospodarskega ministra pa Metoda Dragonjo. Predstavniški dom ameriškega kongresa je potrdil zakon, ki bo vladi omogočal neovirano zadolževanje naslednjih 13 mesecev in s tem državi pomagal pred morebitnim bankrotom. V Španiji je bil korak bližje k uresničitvi sporni zakon o omejitvi pravice do splava - predlog opozicijskih socialistov, da se zakon umakne iz razprave, je bil namreč preglasovan. Na Irskem in na zahodu Velike Britanije so se borili s hudim neurjem. Veter je pihal s hitrostjo do 180 kilometrov na uro, podrl je številne drogove električne napeljave in drevesa. Četrtek, 13. februarja Vlada je razmišljala, da so posledice ledene ujme velike in pomembne. Sklenila je, da se bo posebna vladna delovna skupina lotila priprave intervencijskega zakona, s katerim bi pospešili sanacijo. Vlada pripravlja intervencijski zakon za hitrejšo sanacijo po ledeni ujmi. Medtem so se nekatere vasi na Notranjskem še vedno spopadale s težavami, tudi zaradi poplav. Prebivalci Šmarate so bili mobilni le s čolnom, v Planini pa so stanovalci ostali ujeti v poplavljeni hiši. Predsednica vlade Alenka Bratu-šek je državnemu zboru tudi uradno poslala predloge za spremembo ministrske ekipe. Po tem, ko je bila prisiljena odstopiti Tina Komel, so predlagani kandidati za ministre: Alenka Trop Skaza, Metod Dragonja in Gorazd Žmavc. é ■ £ j ¿for gg^g BSÄri-y tí Peter Prevc je na veliki skakalnici skočil do brona. Tina Maze je na zimskih olimpijskih igrah osvojila prvo zlato medaljo za Slovenijo. Petek, 14. februarja Ni šlo drugače: Agencija Republike Slovenije za okolje je spet izdala opozorilo o povečani poplavni ogroženosti na kraških poljih in rekah. Gladina Planinskega polja je prav ta dan presegla rekordni vodostaj. Bil je prvi od informativnih dni. Bodoči dijaki in študentje so tako obiskovali favorizirane srednje šole in fakultete ter zbirali informacije o študijskih smereh in učnih programih. lo dve žrtvi, več ljudi je bilo pogrešanih. Pestro je bilo tudi v Turčiji. V tamkajšnjem parlamentu so poslanci po 20-urni razpravi izglasovali sporni načrt reform v sodstvu. Pri tem so se stepli, eden od poslancev je zasedanje končal z zlomljenim nosom. Pretepali so se tudi v Črni gori. Med protivladnimi protesti v Pod-gorici se je več deset protestnikov spopadlo s policisti, pri čemer je bilo ranjenih nekaj policistov in okoli deset protestnikov. Nedelja, 16. februarja Skoraj dva tedna bo najhujšem udaru žleda so se stotine slovenskih domov še vedno soočale z življenjem brez električne energije. Meteorologi niso obljubljali boljšega; razglasili so oranžni alarm zaradi napovedanih močnih padavin. V Južnoafriški republiki je več kot 200 rudarjev ostalo ujetih v jašku rudnika zlata. Nekateri med njimi si niso upali na plano, saj so se bali aretacije. Mladi so se informirali o možnostih nadaljnjega šolanja. V Nemčiji je minister za kmetijstvo Hans-Peter Friedrich odstopil zaradi pritiskov, da je še kot notranji minister posredoval zaupne podatke preiskave otroške pornografije poslancu, ki je med osumljenimi. Drugi nemški minister - zunanji Frank-Walter Steinmeier - pa je obiskal Rusijo. V Moskvi je posvaril pred zaostrovanjem boja za oblast v Ukrajini in vse strani pozval k zmernosti. Sobota, 15. februarja Športni navdušenci so se znova veselili. Peter Prevc je na veliki skakalnici skočil še do bronaste olimpijske medalje. Na različnih koncih Slovenije so moči združili prostovoljci, ki so v delovni akciji Vsi za enega, eden za vse družno odstranjevali posledice nedavne vremenske ujme. Posledice nenavadnega obnašanja narave so medtem še vztrajale. Nad Lokavcem pri Ajdovščini je tako očitno začel drseti velik plaz. Tudi v Veliki Britaniji narava ni popuščala. Potem ko so se več tednov spopadali z obilnimi padavinami in neurji, je vreme zahteva- ocenjena na 3,7 milijona evrov. Zaradi posledic uničujočega žledu so na vladi odločili, da bo Slovenija v program za razvoj podeželja vključila nov ukrep za sanacijo gozdov, za kar namerava v letih 2014-2020 nameniti do 20 milijonov evrov. Obljubili so, da bomo denar iskali tudi v Evropi. O izrednih vremenskih razmerah so poročali iz Japonske. Tam je v snežnem viharju umrlo 19 ljudi, več kot 1600 pa je bilo ranjenih. Italija je dobila novega premierja: predsednik Giorgio Napolitano je sestavo nove italijanske vlade zaupal vodji Demokratske stranke Mat-teu Renziju. Združeni narodi so v poročilu o Severni Koreji mednarodno skupnost pozvali k ukrepanju, češ da izvaja država hude zločine proti človečnosti, zaradi česar bi moral predsednik Kim Džong Un stopiti pred roko pravice. Torek, 18. februarja Že od jutra dalje se je pisalo in govorilo predvsem o Tini Maze. Z zmago na olimpijskem veleslalomu je Sloveniji priborila še drugo zlato odličje in v svojo senco skrila nič manj neverjetno zmago hokejistov nad reprezentanco Avstrije. Jakov Fak je bil četrti. ZDA so poleg Kitajske največja onesnaževalka podnebja, k ukrepom proti podnebnim spremembam pa poziva prav njihov zunanji minister. Ameriški zunanji minister John Kerry je med obiskom Indonezije pozval svetovno skupnost k ukrepanju proti podnebnim spremembam. Ukrajinski protestniki so zapustili mestno hišo v Kijevu, ki so jo zasedli med protivladnimi protesti. Ponedeljek, 17. februarja Izvedeli smo, da je škoda na hitrih cestah in avtocestah po ledeni ujmi Zjutraj je bil na cestah spet sneg. In zgodilo se je precej prometnih nesreč. Druga zlata medalja za Slovenijo na ZOI. Druga za Tino Maze Kot kandidatka za zdravstveno ministrico se je pred odborom DZ za zdravstvo predstavila Alenka Trop Skaza. Z osmimi glasovi za in enim proti je bila njena kandidatura podprta. Izredne razmere so vladale na Notranjskem. Vodostaji so tam še vedno naraščali, dvigovala se tako gladina Cerkniškega jezera kot gladina voda na Planinskem polju. V Kijevu je v spopadih med protestniki in policisti umrlo sedem pro-testnikov in dva policista. Policija je skušala okoli 25 tisoč protestnikov na Trgu neodvisnosti razgnati z vodnimi topovi. Protestniki so se zbirali na Tajskem. S spopadih s tamkajšnjo policijo so umrli trije ljudje, najmanj 60 je bilo ranjenih. žabjor perspektiva 1 Misli, ki se igrajo z nami Tjaša Zajc Radovedno smo stali v preddverju stanovanjskega bloka in se opazovali. Američanka, zraven nje Avstralec, Kolumbijka, Grk, tri dekleta iz Turčije in fant iz Hongkonga. V temi, kije ob pol devetih zjutraj še vedno objemala Lille, smo se v koloni sprehodili do fakultete in se v klepetu začeli spoznavati. Prvi vtisi so nastali po stereotipnih predsodkih, ki se jim s poznavanjem držav pretežno skozi oči medijev skoraj ne moreš izogniti. Kljub temu da smo kasneje dobili boljšo predstavo o posamezniku in njegovem rojstnem kraju, so bila naša različna ozadja odlična osnova za zanimive debate. Odhod v tujino nam omogoča samorefleksijo. V gruči ljudi iz različnih držav se soočijo različne družbene norme ter moralna prepričanja in nas opomnijo, v kako miselno omejenem svetu smo živeli prej. Spoznamo, da imajo vprašanja, katerih odgovori so bili prej samoumevni, več vidikov. Denimo kaj je sprejemljivo obnašanje in ravnanje, kakšni naj bi bili medosebni odnosi in podobno. Pogovori lahko hitro postanejo razgreti, ker se ne moremo izogniti nenehnemu šoku, da je nekaj, kar se nam zdi nesprejemljivo, za drugega povsem običajno, celo zaželeno. Razlika v razmišljanju ne nastane le zaradi različnih potnih listov, temveč tudi zaradi starostnih okvirov. Mlajši kot so študentje, lažje so brezskrbnejši in sposobni uživati v vsakem dnevu. Še nekaj let, dokler bodo študirali, skoraj ne bodo razmišljali o prihodnosti. Ta prinese željo po udobju, stalnosti, privzgojeno skozi socializacijo. Stalna služba, navade in rutine naj bi bile posameznikov uspeh, ker olajšujejo življenje. Ne razmišljamo, da nam hkrati delajo največ škode, saj počasi razmišljamo manj kot prej, postanemo ozkogledi in stvari nehamo prevpraševati. To pa počasi hromi našo prilagodljivost, pripravljenost na spreminjanje in rast. Življenje znotraj uveljavljenih okvirjev je enostavno lažje. Pretekli teden nam je predaval avstralski profesor, rojen v Belgiji, preseljen v ZDA in sedaj razpet med Evropo in Avstralijo. Govoril je o podjetništvu; o tem, kako biti kreativen, iskati nove ideje, zaupati vase in vztrajati pri dobri ideji, ne glede na mnenja in udarce drugih. Poudarjal je, da je neuspeh nujen spremljevalec vsakega uspeha, zato moramo sprejeti dejstvo, da nam bo tudi spodletelo. Neuspeh je povratna informacija. Je tisto, kar ti mora dati novo znanje, kako drugič ravnati drugače. In, kot je nenehno poudarjal, je vedno treba ostati pozitiven. Ce bi takšno "novodobno " razmišljanje prenesli v Slovenijo, na naš položaj in politiko, bi ga pospremil le ciničen zajedljiv vzdih. Neuspeh je pri nas nesprejemljiv. Trenutno hočemo ljudi, ki poznajo rešitve, in pričakujemo junaka, ki bo z levo roko rešil nastalo situacijo. Hkrati pa smo do obisti pesimistični in apatični, da se ničesar ne da spremeniti. Slovenija je zaradi svoje majhnosti zaprta v svoji coni udobja in omejenosti. Zelo malo je multikulturnosti, odprtosti za spremembe in drugačne rešitve. Naš najpogostejši odgovor se glasi: "Ne da se, ne gre." Ko se novih podvigov s takšnim odnosom loteva velik del družbe, je zelo težko dalj časa ostati pozitiven. Ce je tvoja okolica konservativna in neustvarjalna, sam hitro podležeš konformnosti in težko razvijaš svoj ustvarjalni potencial. Da je to postal velik problem, je razumljivo. Ena za razvoj najtežjih stvari je, da se nenehno siliš v neprijetne naloge, v zahtevne podvige. Da se lotevaš ciljev, ki te plašijo, in zavestno stopiš iz cone udobja. To je nelagodno. Neprijetno. Obuti copate in teči v dežju je težje in bolj zoprno kot ležanje na kavču. A hkrati edina možnost, da ostaneš gibčen. Negativno za Nazarje Nazarje - Računsko sodišče RS je pred nedavnim izdalo negativno mnenje o poslovanju Občine Nazarje v letu 2011. Nepravilnosti so revizorji ugotovili pri prodaji nepremičnega premoženja, oddaji prostorov v najem, pri javnih naročilih in investicijskih odhodkih ter tudi v zadolževanju. Kot ugotavljajo, je občina prodala zemljišča v vrednosti nekaj manj kot 500 tisoč evrov, ne da bi njihovo vrednost pred izvedbo prodaje ocenil pooblaščeni ocenjevalec. Prav tako lokalna skupnost ni poskrbela za pravočasno plačilo razlike kupnine in ni obračunala zakonskih zamudnih obresti, zemljiško vknjižbo pa je dovolila pred prejemom razlike kupnine. Javnemu podjetju je dovolila oddajo prostorov, katerih lastnica je, v najem brez potrebnega ustreznega pooblastila. Lokalna skupnost je prepozno pridobila bančno garancijo za izvedbo pogodbenih obveznosti in odpravo napak v garancijskem roku, prav tako ni upoštevala zakonsko določenih plačilnih rokov pri plačilu obveznosti iz proračuna. Med nepravilnostmi je še izdaja poroštva za reševanje likvidnostnih težav javnemu podjetju, katerega lastnica je, čeprav za izdajo niso bili izpolnjeni vsi pogoji. Računsko sodišče je na občino naslovilo tudi priporočila za izboljšanje poslovanja, odzivnega poročila pa ni zahtevalo, ker so bile že med revizijskim postopkom (kjer je bilo mogoče) odpravljene razkrite nepravilnosti oziroma sprejeti ustrezni popravljalni ukrepi. ■ tp Naš čas, 20. 2. 2014, barve: CM K, stran 7 20. februarja 2014 MiCftfl INTERVJU Vse bolj dovzetni za energetsko varčnost 7 Obnovljivi viri energije so zastonj, tehnologije za njihovo pretvorbo v energijo pa še v razvoju - Vse več javnih stavb z obnovo varčuje -Energetska obnova kulturnih spomenikov nov izziv za KSSENO Bojana Špegel Velenje, 12. februarja - Na februarski seji sveta Mestne občine Velenje so svetnice in svetniki med drugim dali tudi soglasje k zadolžitvi javnega zavoda Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (KSSENA) do višine 60 tisoč evrov za izvedbo evropskega projekta EE Culture. Ker nas je zanimalo, za kakšen projekt gre, smo obiskali direktorja Boštjana Krajnca, ki nam je obenem predstavil še druge uspešne projekte tega javnega zavoda, ki deluje od leta 2006. Takrat so ga skupaj ustanovili mestne občine Velenje, Celje, Slovenj Gradec in Komunalno podjetje Velenje. KSSENA deluje na področju obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti predvsem za javni sektor. »Največ delamo za občine ustanoviteljice; za njih izvajamo energetski menedžment, torej celovito upravljanje z energijo v javnih zgradbah,« pravi direktor, ki doda, da se pozna, da smo tudi v Sloveniji vedno bolj dovzetni za energetsko samozadostnost in pomen obnovljivih virov energije. »Vse bolj se zavedamo tudi, kako pomembno je za Slovenijo, da imamo svoje vire energije. To smo videli tudi ob zadnjih vremenskih ujmah,« še doda. Trenutno je v KSEENI, ki ima sedež v velenjski občinski hiši, 8 zaposlenih. V glavnem gre za strokovni kader. »Doslej smo uspešno zaključili kar nekaj projektov. Med najuspešnejše sodi projekt Move iz teritorialnega programa Slovenija -Avstrija, v okviru katerega smo pripravili številne projekte za energetsko sanacijo javnih zgradb. Prav v okviru tega projekta smo financirali celoten razvoj in postavitev samozadostnih uličnih svetilk na sonce in veter, ki so v Velenju postavljene v Sončnem parku in ob Škalskem jezeru,« pove naš sogovornik. Trenutno se veliko ukvarjajo s projektom Geosse, pri katerem so glavni partner. »Gre za našo idejo in znanje, ki ga prenašamo v jugovzhodno Evropo. Projekt se osredotoča na izkoriščanje geotermalne energije za pridobivanje električne energije. Denar za obnovo kulturnega spomenika Zavod KSSENA je konec lanskega leta pridobil nov projekt z naslovom EE Culture, ki ga bodo izvedli skupaj z energetsko agencijo iz Zagreba. »Pomembna partnerja v tem projektu bosta občini Velenje in Celje. Cilj projekta je povečanje energetske učinkovitosti v objektu, ki je pod spomeniškim varstvom. V praksi se zelo pogosto srečujemo s težavami zgradb, ki sodijo v kulturno dediščino, saj so energetske sanacije podvržene drugačnim pravilom. V okviru tega projekta bomo pripravili smernice za obnovo tovrstnih projektov.« V okviru projekta, ki bo trajal 13 mesecev, je Zavodu KSSENA namenjenih dobrih 93 tisoč evrov. Aktivnosti so začeli izvajati ta mesec, zelo verjetno pa je, da bodo pripravili načrt za obnovo stare pekarne v Starem Velenju. Za obnovo bi lahko pridobili kar 95 % nepovratnih sredstev. Občinska javna razsvetljava je varčna Že nekaj let nadgrajujejo tudi projekt zamenjave javne razsvetljave v občinah ustanoviteljicah. »Občini Velenje in Celje sta vso javno razsvetljavo, ki je v njuni lasti, že energetsko preuredili in zadostujeta pogojem, ki jih predpisuje evropska zakonodaja o rabi energije na prebivalca. Ves čas iščemo nove možnosti za večjo energetsko učinkovitost, na tem področju res napredujemo,« pove Kranjc. Samo lani so v Velenju zamenjali osemnajst energetsko neučinkovitih svetilk z LED svetilkami in petindvajsetih LED svetilk, ki se napajajo iz že predhodno postavljenih energetsko samozadostnih uličnih svetilk (ESUS). Tako bodo po ocenah prihranili okoli 3,3 MWh na leto. Poleg tega so izboljšali 3C omrežja ob Kidričevi in Kersnikovi cesti. Dejstvo pa je, da javna razsvetljava, ki je v lasti Elektra Celje, v Velenju še ni v celoti obnovljena. Boštjan Krajnc Prihodnost v energetskem pogodbeništvu Direktor KSSENE pravi, da bi zavod lahko danes že preživel tudi brez evropskih razpisov za nepovratna sredstva. »Naša dejavnost je tržna. Pri delovanju nam pomagajo tudi ustanovitelji; približno četrtino vseh sredstev pridobimo od njih, največ pa prispeva MO Velenje. Krepi pa se nam tudi tržna dejavnost za druge občine.« V prihodnosti se ob razpršenem financiranju najbolj vidijo v izvajanju različnih energetskih projektov. »Izvajamo tudi projekte, ki jih je težko finančno oceniti, kot je bila pred leti naša borba proti gradbenim dovoljenjem za sončne elektrarne, pri čemer smo veliko prispevali k ukinitvi. V okviru konzorcija energetskih agencij se borimo, da bi v našo zakonodajo vnesli energetsko pogod-beništvo. Tako bi lahko podjetja, ki imajo denar, vlagala tudi v energetsko sanacijo javne infrastrukture. Sploh, ker imajo občine omejena finančna sredstva, tako pa bi lahko veliko naredili tudi za zagon gospodarstva. Vidimo se tudi kot vez med evropskimi direktivami in primeri dobrih praks, ki jih s svojim znanjem poskušamo prenašati v naše regionalno okolje,« še doda Krajnc. MO Velenje je bila ena prvih slovenskih občini, ki se je s podpisom konvencije županov obvezala, da bo do leta 2020 zmanjšala emisije CO2 v mestu. V KSSENI prav sedaj pripravljajo prvo poročilo o dosedanjih ukrepih in njihovi uspešnosti. ■ Zakaj samozadostne svetilke pozimi ne svetijo? Glede na to, da v zimskih dneh sprehajalci po Sončnem parki in v okolici Škalskega jezera opažajo, da samozadostne svetilke ESUS ponoči ne delujejo, razvoj pa so sofinancirali v KSSENI, smo vprašali, zakaj se to dogaja. »Težko je konkretno odgovoriti zakaj, ker nimamo več vpogleda v delovanje svetilk. Je pa z obnovljivimi viri dobesedno tako, da delujejo kot piha veter. Gre sicer za lep primer izkoriščanja dveh vrst obnovljivih virov energije. Vidimo pa lahko, kako težko je razvijati tehnologije za pretvarjanje obnovljivih virov v nam koristno električno energijo. Dejstvo je, da so obnovljivi viri brezplačni in da jih je veliko, pretvorba v elektriko pa je precej komplicirana in zelo draga. Največja težava je pri shranjevanju električne energije, pri velikosti in moči baterij, kjer so velike izgube, pa tudi pri sami pretvorbi energije,« nam je odgovoril Boštjan Krajnc. Svetla prihodnost se odraža tudi v doseženih rezultatih V podjetju Telemach zagotavljajo, da bodo letos ljudje spoznali moč njihovega omrežja - Eden najugodnejših ponudnikov Tatjana Podgoršek V nedavni naravni ujmi je žled povzročil nemalo težav tudi v telekomunikacijah. Ditka Maučec, direktorica marketinga v podjetju Telemach - vodilnem slovenskem kabelskem ponudniku televizijskih storitev, telefonije in širokopasovnega dostopa do interneta - je v pogovoru zagotovila, da njihovi naročniki večjih težav niso občutili, saj imajo večino omrežja zaščitenega z neprekinjenim napajanjem in generatorji. Na lokacijah, kjer je kljub temu prišlo do izpada, so v manj kot 24 urah zagotovili nadomestna napajanja z električno energijo. »Naše storitve niso bile motene zaradi vzrokov na naši strani. Večina težav je bilo povezanih z izpadom električne energije na lokalni ravni.« Ostaja Telemach največji in najhitreje rastoči ponudnik TV storitev in največji kabelski operater v Sloveniji, kakšna je njegova prednost pred konkurenco, kako so pripravljeni na nove tehnologije, je nekaj naših vprašanj, na katera je Ditka Maučec takole odgovorila: Na osnovi česa trdite, da je Telemach največji in najhitreje rastoči ponudnik TVstoritev in največji kabelski operater v Sloveniji? »Telemach ponuja svojim naročnikom najkakovostnejšo televizijsko vsebino, tudi v sliki HD, ki jo lahko spremljajo na več televizorjih in prenosnih napravah, kot so prenosnik, tablica ali pametni telefon. Zagotavljamo odlične internetne hitrosti, ki bodo v najmanjšem paketu kmalu večje od največjih, ki jih ponujajo konkurenčni ponudniki na infrastrukturi bakrene parice ADSL. Smo ponudnik z najugodnejšimi klici v tujino na fiksni telefoniji, 120 tisoč gospodinjstev se med seboj lahko kliče brezplačno. Pred nedavnim smo začeli ugodno ponudbo mobilnih paketov že od treh evrov dalje. Na mobilnem trgu z novo akcijo, ki jo ponujamo trgu, postajamo vse pomembnejši igralec tudi v tem segmentu. Organsko rastemo izredno hitro tudi s pripojitvami sistemov, s čimer si želimo vse več ljudem ponuditi vse najsodobnejše storitve.« Kakšna je vaša prednost pred konkurenco? »Teh prednosti je več: od lastne infrastrukture, ki je najprimernejša za prenos televizijskih programov, najkakovostnejše televizijske vsebine in programov (tudi v HD sliki) v standardnih paketih brez doplačila do ugodnih klicev v tujino, kar nam omogoča povezava celotne skupine United Group. Že nekaj let imamo najbolje ocenjen klicni center. Prav tako ne gre spregledati, da lahko ljudje na dodatnih televizorjih brez doplačila spremljajo analogne programe in da v kar nekaj paketih ponujamo digitalne sprejemnike brez doplačila.« Pakete je težko primerjati, pa vendar je cena pomembna. Niste najcenejši. Kje je za potrošnika tista presežna vrednost v vaši ponudbi? »Telemach je eden najugodnješih ponudnikov glede na ponudbo, ki jo ponuja na trgu. Potrebno je pogledati, koliko programov dobi naročnik, na koliko televizorjih jih lahko spremlja, ali so sprejemniki do-plačljivi ali ne, kakšna hitrost interneta je v določenem paketu, kakšne so cene klicev. Če primerjate vse velike operaterje, ki po- nujajo najsodobnejše rešitve, ugotovite, da smo med najugodnejšimi.« Aprila lanije postal Telemach član skupine UnitedGroup. Kaj to prinaša podjetju in kaj uporabnikom vaših storitev? »Sinergije pri nakupu opreme za naročnike, najboljše televizijske vsebine in progra- me na ravni korporacije, ugodne klice preko digitalne telefonije v skupini in v tujino, odlično hrbtenično infrastrukturo s povezavo v svet (Ljubljana, Zagreb, Sarajevo, Beograd, Budimprešta, Dunaj). Ta omogoča, da naročnikom zagotavljamo obljubljene hitrosti interneta, povezavo s sestrsko družbo Total TV, preko katere dosežemo vsak slovenski dom. Poleg tega je še veliko drugih sinergij. Kar naenkrat smo postali vo- dilni telekomunikacijski ponudnik fiksnih storitev v regiji.« Lani ste prevzeli celjski Elektro Turnšek. So njegovi nekdanji uporabniki zadovoljni z vami? »Res je. Ob nakupu smo morali nadgraditi omrežje, da lahko uporabnikom Elektra Turnšek ponudimo vse, kar ponujamo našim ostalim naročnikom. Ob tem je bilo veliko klicev in vprašanj, zakaj so jim izginili televizijski programi, ki so jih prej gledali leta in leta. Vse, kar je bilo potrebno storiti, je bila ponastavitev programov na televizorjih. Centrale in omrežje smo pripravili do te mere, da uporabniki ob prehodu na Telemachove Trojčke MIX ali četvorčke 4MIX lahko koristijo programske sheme našega sistema, uporabljajo precej hitrejši internet in našo digitalno telefonijo. Lepo število uporabnikov, ki so prej uporabljali storitve Elektra Turnšek, je prešlo na Telemachove pakete in so s storitvami zadovoljni.« Uvedli ste tudi mobilno telefonijo. Koliko Slovenije »pokrivate« in kakšen je odziv na ponudbo? »Telemachova mobilna telefonija tehnično za signal uporablja primarno Tušmobilovo omrežje, sekundarno pa Telekomovo omrežje prek nacionalnega gostovanja. Pokritost je skoraj 99-odstotna. Odziv na ponudbo je odličen, ker je tudi ponudba odlična. Postajamo vse pomembnejši igralec na mobilnem trgu.« Kabelskim operaterjem so napovedovali temnejšo prihodnost, saj naj bijih prehitele nove tehnologije (IPTV)? Imate odgovor? »Boljše tehnologije za prenos video signala od kabelskega ni. Nekateri imajo radi fu-turistična napovedovanja, in če bi bilo to, o čemer me sprašujete, vsaj delček res, potem ne bi bili najhitreje rastoči ponudnik storitev že 5. leto zapored. Naša prednost je, da dostavljamo vse naročene programe v naročnikov dom, zato je preklop med programi hitrejši, brezplačno je lahko retransmisi-rati analogne programe na dodatne televizorje, koaksilani kabel lažje prenaša kvalitetne programe HD pred bakreno parico, ki ima svoje omejitve. IP TV ima za predpogoj internetno povezavo, in če ta pade, se prekine, na televizorju ne bo več televizijskih programov. Pri nas programi potujejo do naročnika ločeno in v tem primeru so programi še vedno vidni. Če se dotaknem še interneta, ki ga ponujamo preko optike, koaksialnega kabla ... Kabelski modem je bil v lanskoletni raziskavi ocenjen kot najboljši pretvornik hitrosti. Meritve so bile rezultat razmerja med obljubljenimi teoretičnimi hitrostmi, ki jih oglašujemo operaterji, in med dejanskimi doseženimi. Z nadgradnjo na sistem EuroDocsis 3.0, ki smo ga izvedli, lahko dosegamo hitrosti do 400 Mbps. V svetu so opravili teste, kjer so dosegli hitrosti do 1,2 Gbps. Povprečne hitrosti, ki jih uporabljajo naročniki, so od 8 in 10 Mbps. Torej, čaka nas svetla prihodnost in to se odraža tudi v doseženih rezultatih.« Kakšne novosti lahko pričakujemo uporabniki vaših storitev v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini v tem letu oziroma v najbližji prihodnosti? »Vse, ki jih bodo deležni tudi ostali naročniki. Nove HD programe, še višje hitrosti interneta, ugodne pakete. Dodali bomo še kakšno novo storitev, veliko novih produktov v opremi, predvsem pa je letos čas, ko bodo ljudje spoznali moč našega omrežja, zato jim svetujem, da redno spremljajo našo spletno stran www.telemach.si, na kateri stalno objavljamo novosti.« ■ Ditka Maučec: »Od zdaj omogočamo internetno povezavo tudi na belih lisah v Savinjski dolini.« Naš čas, 13. 2. 2014, barve: CM K, stran 14 8 IZOBRAŽEVANJE Men 20. februarja 2014 Odločajo se o svoji prihodnosti Obisk na informativnem dnevu na šolah Šolskega centra Velenje presegel pričakovanja - Večje zanimanje za elektrikarja, mehatronika, gastronoma in gimnazijske programe - Prijave za vpis do 4. aprila Tatjana Podgoršek Slovenska izobraževalna središča so bila minuli petek in soboto bolj oblegana kot običajno. Na srednjih, višjih in visokih šolah so potekali informativni dnevi, na katerih so bodoči dijaki in študenti obiskovali izbrane šole ter zbirali informacije o študijskih smereh, učnih programih, pogojih izobraževanja ... Na marsikateri srednjih šoli so predstavitev programov in pisnega postopka popestrili dijaki z zanimivimi točkami, goste pa skupaj z učitelji popeljali skozi učilnice splošnih in strokovnih predmetov, praktičnega pouka ter laboratorije. V prvih letnikih srednjih šol je za šolsko leto 2014/2015 bodočim dijakom na voljo nekaj več kot 23 tisoč mest, v prvih letnikih fakultet pa za bodoče študente slabih 21 tisoč. zem ter vse gimnazijske programe (splošni program, športni oddelek in obe smeri umetniške gimnazije). Na ŠCV pripisujejo večje zanimanje za te usmeritve nedavno objavljenim podatkom o uspešnosti sre- Pomembni datumi Prihodnji meseci bodo tako zaznamovani z odločitvami in prvimi koraki na prehodu iz osnovne šole v srednjo ali morda iz srednje na viš- o izpolnjevanju pogojev, ki jih priložijo prijavi za vpis v srednjo šolo. Na srednjih šolah bodo te zbirali do 4. aprila, prijave za višješolske programe morajo dijaki oddati do 7. marca, za visokošolske pa do 5. marca. Na Fakulteti za energetiko, ki ima sedež v Krškem, dislocirano enoto pa v Velenju, so povedali, da so za študijsko leto 2014/15 za visokošolski strokovni program Energetika za redni študij razpisali 80 in Več zanimanja za ... Na šolah Šolskega centra Velenje (ŠCV), ki so za šolsko leto 2014/20125 razpisale 662 prostih mest v 21 srednješolskih programih, so z obiskom zelo zadovoljni. Ta je presegel pričakovanja, saj so na informativnih dnevih kljub upadanju števila devetošolcev v Šaleški dolini zabeležili več obiskovalcev kot na lanskih. Letos so med udeleženci zaznali več zanimanja za triletni program elektrikar, tehnika mehatronike, gastronomijo in turi- Izbira je težka Izbira ustreznega izobraževalnega programa je za mladostnike pogosto težka, so nam priznali nekateri udeleženci informativnega dne, saj ne vedo, ali naj izberejo poklic, ki jih veseli, ali tistega, v katerem ne bodo srečni, bodo pa morda prej kot v katerem koli drugem dobili zaposlitev. Aljaž Kolšek iz Šmartnega ob Pa-ki nam je povedal, da se je odločil za poklic, ki ga veseli. »Na informativnem dnevu so me zanimale predvsem informacije, ki jih o programu mehatronika še nisem imel. Rad upravljam robote in stroje, za program pa sem se odločil tudi zaradi večje možnosti za zaposlitev.« Žiga Kugonič iz Šoštanja je želel dnjih šol, po katerih je Gimnazija Velenje po rezultatih dijakov na maturi zasedla drugo mesto v širši savinjski in koroški regiji. »Glede na to, da pri nas že nekaj let nismo imeli omejitve vpisa in se torej k nam ne vpisujejo samo najboljši dijaki, je to še toliko bolj razveseljiv rezultat. Pomeni, da dijaki pri nas, če želijo, lahko ogromno pridobijo,« je komentirala Gabrijela Fidler - šolska svetovalna delavka na Gimnaziji Velenje. Za ostale programe ŠCV je bilo zanimanje primerljivo s preteklimi leti. jo ali visoko šolo. Kandidati za vpis v obe smeri umetniške gimnazije (glasbeno in likovno) morajo pred vpisom opraviti preizkusa umetniške nadarjenosti. Ta bo v soboto, 22. marca, zanje pa se morajo prijaviti do 5. marca. Enako velja za vse kandidate za vpis v športni oddelek. Tudi ti morajo še pred prijavo za vpis na šolo predložiti obrazce, ki so jih prejeli na informativnem dnevu in izkazujejo njihovo športno aktivnost ter rezultate. Z vsemi kandidati bodo opravili pogovor, nato pa bodo do 28. marca prejeli potrdila Za program mehatronike je bilo letos več zanimanja kot lani. Obisk na informativnem dnevu na šolah Šolskega centra Velenje je presegel pričakovanja. za izredni študij 20 mest. Za univerzitetni program Energetika pa 35 mest za redni študij. Obisk na informativnih dnevih je bil zadovoljiv. Poleg tega so decembra lani in letošnji prvi mesec predstavili študijske programe fakultete na 25 srednjih šolah po vsej Sloveniji in upajo na dober vpis. Na Visoki šoli za varstvo okolja Velenje so na informativnih dnevih zaznali manjši obisk v primerjavi z lanskim. So pa bili udeleženci iz vseh slovenskih regij, še najmanj jih je bilo iz Šaleške doline. Za prihodnje študijsko leto so razpisali za dodiplomski študij v programu Varstvo okolja in ekotehnologija 50 mest za redni in prav toliko za izredni študij. ■ Aljaž Kolšek na informativnem dnevu pridobiti informacijo, na osnovi katere se bo lažje odločil, ali se bo vpisal v program strojni tehnik ali meha-tronik. »Izbira je težka, predvsem pa moraš vedeti, kaj bi rad počel v življenju. Najbrž se bom odločil za mehatronika, ker si lahko v tem poklicu zelo inovativen. Potrudil Žiga Kugonič se bom, da bom čim uspešneje končal osnovno šolo.« Luka Komljenovič iz Velenja se je udeležil informativnega dneva Šole za storitvene dejavnosti ŠCV, ker ga zanima štiriletni program gastronomsko-turistični tehnik. »Gastronomija me veseli, v turizmu pa tudi vidim prihodnost. So- Luka Komljenovič šolci, ki so se odločili za podobno izobraževalno pot, gledajo na to pozitivno, drugi negativno, ker o omenjenih poklicih razmišljajo drugače kot sam. Informativni dan me je utrdil v prepričanju, da sem se odločil prav.« Vabijo športno obarvane počitnice Velenje, 24. februarja - Športna zveza Velenje bo skupaj s Fundacijo za Šport in ŠRZ Rdeča dvorana v času zimskih počitnic za šolsko mladino organizirala različne športne aktivnosti, ki se bodo zvrstile od ponedeljka, 24. februarja, do petka, 28. februarja. Ves teden bo potekal Športni tabor Zmaga Kuštrina; v njem bodo udeleženci igrali tenis, badminton, odbojko in namizni tenis, streljali z zračno puško in drsali na drsališču v Sončnem parku. V Rdeči dvorani bodo lahko osnovnošolci igrali rokomet, nogomet, organizirali bodo samostojno igranje namiznega tenisa, badmintona in tenisa za otroke. Strelišče strelskega društva Mrož bo zanje odprto od 10. do 12. ure. V sredo bodo v Rdeči dvorani pripravili Dan košarke. Med zimskimi počitnicami bo organiziran tudi petdnevni smučarski tečaj na Golteh. bš Drugi največji projekt Velenje - Šolski center Velenje je v šolskem letu 2012/2013 pristopil k energetski sanaciji stavb na Trgu mladosti. Projekt je drugi največji na centru po izgradnji energetskega poligona na Medpodjetniškem izobraževalnem centru na Starem jašku. Vreden je slabe 2,4 milijona evrov, od tega bosta glavnino denarja zanj prispevala kohezijski sklad EU in ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Po rokovniku naj bi projekt končali prihodnji mesec. Vodja projekta Uroš Lukič je povedal, da bo učinkov vlaganj več. Najbolj občutni bodo prihranki pri porabe energije. Tako naj bi prihranili blizu 50 odstotkov toplotne in približno 20 odstotkov električne energije. Izboljšali bodo bivalne pogoje v zgradbah, mikro klimo v učilnicah, prispevali k lepšemu videzu okolja. Med vzgojne »učinke« pa uvrščajo večjo odgovornost za urejeno okolje, spodbujanje ekološke ozaveščenosti udeležencev izobraževanja ter zaposlenih, projekt pa omogoča tudi večjo promocijo učinkovitejše rabe obnovljivih virov energije. ■ tp Gimnazijcem predstavili delovanje občine Velenje, 14. februarja - Skupnost občin Slovenije vsako leto pozove slovenske občine k pripravi dneva odprtih vrat, ki naj bi potekal 14. februarja, na dan, ko je bila leta 1992 Skupnost občin Slovenije uradno ustanovljena. Kot vsako leto so se vabilu odzvali tudi v Mestni občini Velenje. Tokrat so v sejno dvorano mestne hiše povabili dijake tretjih letnikov Gimnazije Velenje. Direktorica občinske uprave Andreja Katič jim je predstavila delovanje občinske uprave, sveta MO Velenje, nadzornega odbora in drugih delovnih teles, podrobneje pa je spregovorila tudi o številnih in raznolikih nalogah, ki jih v lokalni skupnosti opravlja občina. ■ Odpadlo bo treba nadomestiti V Šoštanju so en dan odpadlega pouka že 1 nadomestili - V Velenju ga bodo načeloma 12. aprila Velenje, Šoštanj - V dneh, ko so bila nekatera območja v Sloveniji, zaradi vremenske ujme močno prizadeta - taka je bila tudi Šaleška dolina - je v številnih šolah pouk odpadel. Doma so dva dni tako ostali učenci vseh šestih velenjskih osnovnih šol in osnovne šole v Šoštanju. Prekinitev pouka je treba nadomestiti. Šole se lahko o tem, kdaj bodo nadomeščale pouk, odločijo same, ministrstvo pa je šolam, kjer ni bilo pouka do treh dni, priporočilo, da to izvedejo v okviru delovnih sobot najkasneje do 16. maja, ne pa med prazniki ali šolskimi počitnicami. V Šoštanju so v Osnovni šoli Karla Destovnika - Kajuha en izostal dan spravili pod šolsko streho že to soboto, 15. februarja, drugega bodo nadomestili v soboto, 15. marca. Ravnateljica mag. Majda Zaveršnik - Puc je povedala, da je bilo treba soboti za nadomeščanje skrbno pretehtati tudi zaradi načrtovane šole v naravi za šestošolce. V Velenju so se ravnatelji načeloma dogovorili, kot je povedal Drago Martinšek, vodja Urada za družbene dejavnosti, da bodo en dan pouka nadomeščali 12. aprila, takrat bo delovni dan tudi za dijake Šolskega centra Velenje. »Druga sobota, primerna za nadomeščanje, pa je 24. maj, ko bodo imele velenjske osnovne šole otroško olimpiado. Ker pa ta dan sega preko priporočil ministrstva, moramo v zvezi s tem pridobiti njihovo mnenje,« je povedal Martinšek. ■ mkp Med najboljšimi šolami Ljubljana - Fakulteta Alma Mater je prejšnji teden objavila sicer že precej »razvpiti in tudi sporni« seznam 100 najboljših osnovnih šol v Sloveniji na osnovi rezultatov nacionalnega preverjanja znanja. Tega preverjajo ob koncu 6. in 9. razreda. Iz regije Saša sta na tem seznamu dve osnovni šoli, in sicer Livada Velenje na 60. in šola Blaža Arniča Luče na 94. mestu. Osnova za razporeditev na lestvico najuspešnejših gimnazij in drugih srednjih šol v Sloveniji pa so bili rezultati mature dijakov. Med 81 uvrščenimi je na seznamu Gimnazija Šolskega centra Velenje, in sicer na 20. mestu. Na velenjski gimnaziji ocenjujejo, da je to uspeh, saj že nekaj let ne vpisujejo le odličnih dijakov, saj glede uspeha nimajo omejitev vpisa. ■ tp Naš čas, 20. 2. 2014, barve: CM K, stran 11 20. februarja 2014 MiCftfl KULTURA 9 Regijsko glasbeno tekmovanje V četrtek, 13. februarja, je glasbena šola Velenje gostila 17. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja, ki ga organizira Zveza slovenskih glasbenih šol. Letos so mladi glasbeniki tekmovali v igranju na trobila, tolkala, harmoniko, tamburico in v komornih skupinah v kitarskem in klavirskem duu ter v komornih skupinah z godali. Na tekmovanju je nastopilo 106 glasbenikov iz 11 glasbenih šol celjskega in koroškega območja. V Velenju smo lahko ponosni na dejstvo, da je bilo največ prijavljenih tekmovalcev (kar 34) prav iz domače glasbene šole. Prvi tekmovalni dan je potekal v sredo na Glasbeni šoli Celje, drugi pa v Velenju - oba sta se zaključila s slavnostnim koncertom prvonagrajencev. Tekmovalci Glasbene šole Velenje so skupaj osvojili kar 25 zlatih, 8 srebrnih in 2 posebni priznanji. Zlati so bili harmonikarji (Benjamina Breznikar, Branko Dobrovoljski, Matija Drolc), trobentači (Hana Juhart, Jaka Hudo-breznik, Nina Pohorec, Jan Ovčjak), pozavnisti (Jure Hrovat, Ahac Pustinek, Oskar Rednak, Luka Ovčjak), tubist (Gašper Poprijan), tol-kalisti (Matic Ravnikar, Nejc Sakulac, Maj Turnšek, Luka Jovanovič, Anže Plazl, Luka Ramšak, Filip Štih, Neža Vipavc). Zelo uspešni so bili tudi kitaristi in pianisti, ki so nastopili v duih. Tako sta zlato priznanje prejela kitarista Doris Cosic in Din Cejvanovic ter štirje klavirski dui (Rok Tadej Brunšek in Neža Tovšak, Vita Plamberger in Mark Seme, Vita Hofinger Mihelič in Miha Unterlehner, Ana Golob in Asja Lešnik). Poleg tega so posebno priznanje za izvedbo skladbe slovenskega avtorja dobili Rok Tadej Brunšek in Neža Tovšak ter Ana Golob in Asja Lešnik. Vsem tekmovalcem, korepetirjem, mentorjem in staršem iskreno čestitamo za njihove odlične dosežke ter želimo veliko uspeha na državnem tekmovanju, ki bo čez dober mesec dni. Ni sonce to, kar se vrti Šoštanj, Velenje 11. in 12. februarja - Ni sonce to, kar se vrti, je vi-deopoetični dogodek, nastal iz belgijsko slovenske naveze, pesnika Bardthesquela Jaquessa Bardta in ljubljanskega društva Smehomat. Prva realizacija tega projekta je bila v šoštanjskem kulturnem domu, sledile so si izvedbe v Velenju, Celju in Ljubljani. V letu 2013 sta člana društva Marko Kumer Murč, sicer iz Raven pri Šoštanju in Nina Cijan, v Belgijskem mestu Ghent skupaj s tam živečim pesnikom Bardthesqujem Jaquesom, posnela kratek video poetični film, osnovan na avtorjevi pesmi. To sodelovanje se je nadaljevalo v prevode pesmi tega aktualnega pesnika, ki trenutno dela magisterij iz filozofije, kar se močno izraža v njegovih pesmih. Kljub filozofskemu pridihu so te velikokrat humor-ne, saj sam zatrjuje, da je življenje brez smeha zapravljeno. Pesnik je pesmi inter-ral v svo jem jeziku (v Velenju pa v angleščini), ob inte rakciji pesnika in ob-č i n - preti- stva se je na zaslonu vrtel slovenski prevod poezije. Marko Kumer (v Velenju Nina Cijan) je skrbel za prevod pogovora s pesnikom, ki je predstavil tudi zanimiv način predstavljanja poezije v Evropi, kjer pesniki dobesedno tekmujejo med seboj v interpretaciji poezije, ki jo ocenjujeta komisija in občinstvo. Ni odveč povedati, da je bil že velikokrat zmagovalec. Bardthesque Jacquesa je t. i. slam performer. Kaj je slam per-morming? Gre za tekmovanja v recitiranju svojih pesmi, ki so izredno ritmične in vsebinsko bogate. Tekmovalci imajo na voljo le 3 minute za njihovo predstavitev. Ta tekmovanja se v Sloveniji še niso udomačila. Dijaki v Velenju pa so bili nad živim performansom navdušeni. Morda bodo prav oni to idejo prenesli v tukajšnje okolje. Društvo Smehomat je v zadnjih letih že večkrat opozorilo nase; v okviru Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 so posneli dva uspešna filma 5 rezin srca (Nina Cijan in Urban Zorko) ter Zelena utopija (Marko Kumer in Urban Zorko). ^ Leau 2013 pa kratki umetniški film | Srce v kamnu. Gostje so bili zelo navdušeni tudi nad lokalnim pesnikom Kajuhom, ki ga slavimo ravno v času dogodka. ■ Milojka Bačovnik Komprej Brina Zabukovnik Jerič Šola poje - Šoštanj poje Šoštanj, 11. februarja - »Kdor poje rad, ostane mlad.« S temi besedami je župan Občine Šoštanj Darko Menih nagovoril poslušalce prireditve Šola poje - Šoštanj poje, ki jo že tradicionalno v okviru kulturnega praznika pripravijo na Osnovni šoli Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj. Tudi tokratno srečanje pevskih zborov je pokazalo, da je Občina Šoštanj občina številnih dobrih pevcev. Kot je povedal župan, imajo kar 22 pevskih sestavov, od najmlajših - otrok Vrtca Šoštanj, do članov pevskega zbora Društva upokojencev Šoštanj. Oba zbora sta nastopala, pripravila pa sta tudi prisrčno skupno točko, zapeli so Šmentano muho. Predstavili so se tudi številni drugi zbori, dva šolska zbora, ob koncu pa so navdušili še člani mešanega pevskega zbora Svoboda Šoštanj. ■ T. R. 33 avtorjev v 23. Hotenjih Velik odziv na razpis za nov zbornik Šaleškega literarnega društva Predstavitev v ritmih Karton banda in melodij iz risank Bojana Špegel Velenje, 12. februarja - Šaleško literarno društvo Hotenja je v polni velenjski knjižnici predstavilo 23. številko literarnega zbornika Hotenja. Naslovnico krasi likovno delo člana Društva Šaleških likovnikov Iva Kolarja, uredniški odbor v sestavi Peter Rezman, Milojka B. Komprej in Tatjana Vidmar pa je v zbornik umestil dela 33 avtorjev. Med njimi so tako člani društva kot gostje od drugod, še posebej pa veseli, da so vanj umestili tudi poezijo treh osnovnošolcev, saj so se na razpis odzvali na osnovnih šolah Antona Aškerca in Karla Destovnika Kajuha. Predsednica Šaleškega literarnega društva Hotenja Milojka B. Kom-prej nam je povedala: »Naše društvo deluje že vrsto let, že v osemdesetih se je iz skupine, ki je brala svojo literaturo in se vse pogosteje družila, razvila skupina, ki je začela izdajati zbornik Hotenja. Zadnja izdaja je bila načrtovana že lansko leto decembra, a smo predstavitev morali prestaviti v čas letošnjega kulturnega praznika. Razpis smo objavili maja lani, poslali smo tudi vabila različnim slovenskim literarnim društvom. Odziv nas je prijetno presenetil, septembra, ko smo začeli pregledovati prispela dela, smo ugotovili, da se je prijavilo kar 19 naših članov in 15 gostov iz drugih društev. Posebej pa smo veseli, da smo lahko v zbornik umestili tudi »mlado« literaturo.« Tudi tokrat v zborniku prevladuje poezija, nekaj je tudi proznih del, so pa šaleškim avtorjem v njem odmerili več prostora kot gostom. Tudi zato, ker izid zbornika poleg JSKD in Zveze kulturnih društev Šaleške doline finančno vsa leta podpira MO Vele- nje, člani društva pa se družijo prav ob objavah in predstavitvah svojega literarnega ustvarjanja. Predstavitev zbornika je bila res drugačna. Karton band, ki ga sestavljajo Gorazd Planko, Marko Berze-lak, Mladen Pepič in Tomaž Pačnik, nas je z glasbo popeljal v svet legendarnih risank in stripov, od vsemogočnega Popaja do roza Panterja, Backa Jona do nepozabne glasbe iz risanke »A je to!«, ob kateri smo vsi pomislili na nerodna Pata in Mata, glavna junaka v njej. Tatjana Vidmar nam je predstavila tudi prvo in zadnjo pesem v novih Hotenjih, spoznali smo tudi vse avtorje, ki so jih povabili po njihov izvod knjige. Za piko na i je poskrbela predstava »HAPRDANS ali HAmlet PRinc DANSki« v izvedbi Kajetana Čopa. V zanimivo improvizacijo je vključil tudi gledalce, za glasbeno spremljavo pa sta poskrbela Gorazd Planko in Zmago Štih. sc k J 9 m fTJ*«. ul i v v&i ■ If li I i re m-1 i • :.:/ i! * s- - literatov, ki so prispevali svoja dela za 23. Hotenja, je prišla na predstavitev novega literarnega zbornika, ki so ga dobili iz rok predsednice društva Milojke B. Komprej. - T H Večina literatov, ki so prispevali svoja dela za 23. Hotenja, je prišla na predstavitev nove, literarnega zbornika, ki so ga dobili iz rok predsednice društva Milojke B. Kompr Ljudska pesem še v • • živi Vinska Gora, 15. februarja - V soboto se je v nabito polnem Kr-stnikovem domu zbralo 10 skupin pevcev in godcev. Na tokrat že 7. srečanju ljudskih pevcev pod naslovom Ob vaškem perišču, ki ga je pripravilo Turistično društvo Vinska Gora, so dokazali, da je ljudska pesem ne le živa, ampak tudi izjemno priljubljena. Da je prireditev resnično vseslovenska, potrjujejo tudi letošnji nastopajoči, ki so prišli iz večine slovenskih pokrajin. Predstavil se je tudi mlad domači harmonikar Aljaž Sedovnik in skupina Reber. Slednja že vsa leta prav na tej pri- Skupina Reber je zapela tudi s skupino Rompompom. reditvi predstavi svoje nove pesmi. Organizatorji so na prireditev upravičeno zelo ponosni, še posebej, ker je po mnenju nastopajočih najkvalitetnejša tovrstna v Sloveniji. Po prireditvi je bilo zanimivo tu- di druženje preko 90 nastopajočih. »Izmenjava izkušenj je vedno dobrodošla. Prireditev pa smo posneli na video zgoščenko, zato se bo predvajala tudi na lokalnih televizijah,« nam je povedal Franc Špegel iz skupine Reber, ki je kot predsednik Turistične zveze Velenje tudi tokrat pomagal pri organizaciji dogodka. ■ bš Pravljični večer za odrasle Velenje, 13. februarja - Prejšnji četrtek so v Knjižnici Velenje drugo leto zapored pripravili pravljični večer za odrasle. Tovrstne večere sicer že vrsto let organizira Mariborska knjižnica skupaj s partnerskimi knjižnicami, lani pa se jim je pridružila tudi velenjska knjižnica. Če sodimo po številu navdušenih obiskovalcev, bi lahko rekli, da nedvomno tudi odrasli radi prisluhnejo kakovostni zgodbi, pravljici, basni ali pripovedki. Ali kot je nekoč dejal britanski zgodovinar, pisatelj, literarni kritik in akademik Clive Lewis: »Nekega dne boste dovolj stari, da boste spet začeli brati pravljice.« Na pravljičnem vrtiljaku so se v dobri uri druženja, poleg obiskovalcev seveda, zavrtele odlične slovenske pravljičarke iz petih slovenskih knjižnic. Za piko na i čarobnega večera pa je poskrbela glasbena gostja Aleksandra Cavnik z odlično interpretacijo znanih napevov. ■ Metka Pivk Srdič Na pravljični vrtiljak je prišlo veliko odraslih. Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 10 KULTURA Men 20. februarja 2014 im \ Dve Pepelki Osnovna šola Gorica je s petjem in plesom pričarala pravljični svet - Moči so združili gledališki klub, glasbeni projekt, plesni krožek, gledališki krožek in profesorji velenjske glasbene šole Milena Krstič - Planine Velenje, 13. februarja - Polna dvorana kulturnega doma je bila v četrtek zvečer nagrada vsem ustvarjalcem glasbene pravljice Pepelka v izvedbi Osnovne šole Gorica. V zameno za pet evrov, kolikor jih je stala vstopnica, so napolnili šolski sklad, sebe pa obogatili z veliko dobrimi in aktualnimi sporočili, ki pridejo še kako prav. »... Pa naj bo tako hudo, naj bo še tako temno, verjeti moraš vase in v svojo srečico!« je le eno od njih. Predstava je nastala na pobudo učiteljice Tjaše Lešnik. »Besedilo je sodobno, dodane so mu pesmice in posrečeno besedišče,« je potem, ko je bila predstava že za njimi, ko je trema splahnela, zadovoljna pripovedovala učiteljica Barbara Trebi-žan, ki je predstavo režirala. Vaditi so začeli proti koncu lanskega šolskega leta, »glavni« pa so učenci šestega in sedmega razreda. Dvaindvajset. »Večina se jih je prvič pojavila na odrskih deskah, sploh v vlogi, ko je treba peti, plesati in govoriti hkrati.« Za princa Davida Sušca, ki je bil vesel, da je dobil to vlogo, je bilo malo lažje. »Ni mi treba peti, besedila ni prav veliko ... Vseeno pa je malo treme«. Čeprav ima že kar nekaj izkušenj. »Večkrat sem že bil na odrskih deskah, bil pa sem tudi napovedovalec na dobrodelnem koncertu Zapoj srce.« Nejla Dragonic je bila ena od dveh Pepelk. Na »tiskovni konferenci« pred predstavo je dala izjavo za javnost, ki bi ji jo lahko zavidala tudi kakšna izkušena igralka: »V vlogi mi je najbolj všeč to, da je Pepel-ka mila, prijazna deklica, ki vsem rada pomaga, je ljubezniva ... Zelo všeč mi je, da se zaljubi. Tudi princ je zelo kul .... V glavnem - vloga mi je zelo všeč.« Druga Pepelka Neža Pungatnik je soglašala. »Smo se pa kar nekaj časa pripravljali. Če pomislim, oktobra smo začeli, zdaj pa je februar ... In 'evo ga', zdaj smo končali. Vam je bilo všeč?« Seveda. Vse nam je bilo všeč. »Ku- 1*1 Ena od Pepelk je rekla, da je princ »kul«. Pa še res je. Zaigral ga je David Sušec. stumogradinja in šivilja sta se tudi res potrudili. Kolikor sta se lahko. Obleke so nam zelo všeč, preproste so, mačeha in sestri so ... vauv, zelo lepe, tudi Pepelkina obleka za ples je zelo lepa,« pa dodajali drugi. Ko smo jih vprašali po tremi, pa: »Ja, seveda. Ta mora biti. Brez nje ni ničesar.« ■ Dan prej, pred vajo, so stopili skupaj. Takrat je bilo še nekaj treme, a se je, ko se je predstava začela, ta v hipu razblinila. Besedilo Iztok Valič/brata Grimm, glasba: Dimitrij Beuermann, Tadeja Vulc, režija: Barbara Trebižan, plesne koreografije: Petra Zakel-šek Lesjak, korepetitorka in zboro-vodkinja: Tjaša Lešnik, kostumo-grafija: Tatjana Kortnik, izdelava kostumov: Šiviljstvo Mrak, glasba: profesorji glasbene šole Frana Koruna Koželjskega, vloge: Nejla Dragonic, Neža Pungartnik (Pepelki), Hana Žličar (mačeha), Lejla Avdic (cmera), Ana Sotler (Jera), David Sušec (princ), Matevž Sušec (Poldi), Viktorija Razdevšek (vila) in služabnice ter princese: Diana Avdic, Iva Hrboka, Anina Pavic, Pija Lucija Kralj, Manca Salmič, Naja Škarja, Tina Dominkovic, Eva Dominkovic, Ana Jurko, Nina Ramšak, Lana Laslo, Neja Kuster, Maša Čanč, Nina Senič. Kraljic v Šoštanju Šoštanj, 14. februarja - Od petka si lahko v Mestni galeriji Šoštanj ogledate razstavo člana društva Šaleških likovnikov Z l a t k a Kraljica iz Velenja. Naslov razstave Krokarji in Murske mrtvice zgovorno priča o slikaijevem ciklusu. Njegova rodna pokrajina Medžimurje mu je ves čas njegovega življenja ustvarjalni navdih, tako v literaturi, v kateri je prejel že vrsto nagrad, kakor v slikarstvu. V bistvu je Kraljicev temeljni jezik ustvarjalnega izražanja literatura, likovna umetnost pa je nekakšno vizualno dopolnilo. Čeprav bi ne mogli reči, da v slikarstvu zaostaja, nasprotno, zanj je značilna spontana poteza čopiča, s katero s hitro eruptivno gesto in ustvarjalno dinamiko nadomesti pomanjkanje akademskih prvin. Likovni kritik Matija Plevnik je o Kraljičevih delih med drugim zapisal: »Figuralika je po motiviki in vzdušju na mestih podobna Tisnikarju, vendar je Kraljicev kolorit vedrejši, a še vedno strog pri soustvarjanju vzdušja zamolklosti. Poleg odličnih likovnih del je večeru dalo pečat Medžimursko kulturno društvo z recitalom Kraljiceve poezije, glasbo in besedo, ki jo je v narečju spretno predstavil Matija Blagus. ■ Milojka Bačovnik Komprej, foto Dejan Tonkli Koncert učiteljev Navada je, da se okoli slovenskega kulturnega praznika vsako leto zvrstijo raznovrstni kulturni dogodki. Tako so ob tem prazniku v ponedeljek, 10. februarja, v veliki dvorani glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje pripravili tradicionalni 'Koncert učiteljev glasbene šole'. Na njem je v različnih zasedbah zaigralo 40 učiteljev glasbene šole. Prvi del večera je prinesel dela iz baročne glasbene zakladnice. Tanja Mršnjak Petrej je na kljunasto flavto zaigrala odlomek iz Veracinijeve Sonate, na čembalu pa jo je spremljala Barbara de Costa. Kitarist Dan Grahelj se je predstavil s pre-ludijem iz Bachove Suite za lutnjo, slišali smo dve Handlovi ariji, ki sta ju zapela baritonist Janko Potočnik in mezzosopranistka Gordana Hleb. Sledili sta dve romantični skladbi. Harfistka Katja Skrinar je zaigrala Fantazijo na odlomke iz opere Jevgenij Onjegin Čajkovskega, violinistka Jerneja Srebernjak pa je ob klavirski spremljavi Pascal Vehovec tankočutno zaigrala Svendsenovo Romanco. V drugem delu koncerta so se na odru zvrstile različne komorne kombinacije. Slišali smo trio flavt (Ana Zajc Smolčnikar, Mojca Ušen Tkalčec, Špela Zamrnik), pa Trio Bonueto (v katerem igrajo oboiske Urška Rener, Tanja Mršnjak Petrej in Nina Tafi) ter tolkalski trio (Tomaž Lojen, Janez Marin in Davor Plamberger). Oboisti in tolkalci so zaigrali zanimiva dela mladih slovenskih skladateljic Tine Mauko in Tadeje Vulc. Velenjčani smo lahko posebej ponosni na tolkalista Davorja Plambergerja in Tomaža Lojena, ki sta v okviru Slovenskega tolkalnega projekta SToP prejela nagrado Prešernovega sklada 2014. Sledil je nastop kvarteta kitar (v sestavi Dan Grahelj, Teja Germadnik, Monika Krajnc Štih, Ksenja Kramaršek) s kontrabasom (Andrej Hočevar) -zaigrali so nam rumbo v stilu flamenka, pa godalni kvartet Korun štrajh (Jerneja Srebrnjak, Andreja Mohorič, Jasmina Rijavec in Jerica Žgeč), ki se mu je z Bizetovo Habanero pridružila mezzosopranistka Gordana Hleb. Za zaključek koncerta je na odru velike dvorane glasbene šole zaigral še priložnostni pihalni orkester učiteljev glasbene šole Velenje, ki ga je vodil Nikolaj Žličar. Koncert je na prijeten način prikazal poustvarjalno plat učiteljev glasbene šole, ki kar kliče po ponovnih priložnostih. Dvorana je bila navdušena. ■ ALTERMATOR Učitelj v mojem žepu Aleš Ojsteršek »Z našo šolo je bilo tako, da smo do leta 2007 učencem prepovedovali rabo telefonov v šoli, od takrat naprej pa jih k rabi spodbujamo in jo sistematično vključujemo v učni proces. Rezultati so spodbudni!« Tako je svoje izkušnje ob srečanju z digitalno kulturo predstavila ravnateljica v Jacksonvillu v ZDA na Unescovem simpoziju o rabi mobilne tehnologije v šoli. Tej spremembi so botrovala dejstva in soočenje z realnostjo o slabih matematičnih dosežkih njihovih učencev, nadalje s spoznanji, da potrebujejo znanja za družbo 21. stoletja, z vedenjem, da svet digitalnega razdvaja ter da morajo upoštevati potrebe učencev. Svojo slabost so prepoznali v tem, da kot šola niso mogli odgovoriti na dejstvo, da hodijo učenci naokoli s svojimi pametnimi telefoni. Podobno izkušnjo mi je predstavila ravnateljica iz Singapurja, kjer so se prav tako soočili s spoznanjem, da je boj učiteljev s pametnimi napravami učencev že vnaprej izgubljen. Sami so na to odgovorili s preoblikovanjem šole, kjer učijo sodelovanja, skupno gradnjo znanja, učencu dovoljujejo lastni proces napredovanja, nadzoru učitelja pa je dodan nadzor učenca. Še največ pozornosti so namenili ravno učiteljem in njihovi usposobljenosti. Pomembno podrobnost predstavlja dosežek singapurskih učencev v Programu mednarodne primerjave dosežkov učencev PISA, ki preverja znanja učencev 15-letnikov na področju bralne, matematične in naravoslovne pismenosti v državah članicah OECD, kjer so v samem vrhu. V omenjeni raziskavi so se dobro odrezali tudi slovenski učenci, ki so izkazali znanje nad povprečjem sovrstnikov, kot izziv pa se kaže zaostanek na področju bralne pismenosti, še posebej, ker gre za znanja, ki so osnova za sodelovanje, skupinsko delo, zmožnost predstavitve spoznanja drugim. Podobnosti, kako se uvajanja mobilne tehnologije lotevajo na različnih koncih sveta je veliko - predvsem pa gre povsod za vprašanje, kako opolnomo-čiti učitelje. Koliko in kako se mora spremeniti vodstvo šole, šolska infrastruktura, šolski sistem, izobraževanje za učiteljski poklic, da je učitelju omogočen spremenjen pristop dela v razredu. Najprej učitelj, nato tehnologija. Tem vprašanjem ob bok se potem postavljajo merila uspešnosti in kot je bilo začutiti ob nedavni objavi seznama »uspešnih šol«, je tema aktualna. Je tudi moderna, saj gre za vprašanje, ki se ga po evropskih državah različno lotevajo. Javno rangiranje šol glede na dosežke učencev na eksternih preverjanjih znanja se zdi v nekaterih državah instrument, ki prispeva k transparentnosti dela šol, pa tudi večji učinkovitosti dela šol (npr. Velika Britanija). Objave rezultatov v državah potekajo na različne načine. Lahko so objavljeni »surovi podatki« kot npr. na Švedskem, ali pa podatki, ki so »uteženi« glede na ostale značilnosti šole (populacija vpisana v določeno šolo), npr. Islandija. V nekaterih kot npr. Danska, Estonija in Francija objavljajo samo rezultate preverjanj, ki potekajo med šolanjem na določeni ravni - tako kot bi npr. v Sloveniji objavljali rezultate nacionalnega preverjanja po 6. razredu osnovne šole. V državah kot so Madžarska, Velika Britanija, Romunija morajo šole poročila o dosežkih učencev na nacionalnih preizkusih znanja in na maturi vključiti v letne publikacije šole, ki so na voljo tudi staršem. Študija mreže Eurydice ne vrednoti poročil držav, in se tudi ne ukvarja z vzroki in posledicami določenih aktivnosti. Prav zato velja na vprašanja javne objave podatkov dosežkov učencev posamezne šole širše opozoriti. Še posebej, ker študija Eurydice posebej navaja, da sodi Slovenija (poleg Španije in francoskega dela Belgije) med tiste države, kjer je objavljanje rezultatov po šolah izrecno prepovedano. Vprašanje tudi je, ali sama objava rezultatov prispeva k izboljšanju šolskih rezultatov. Prav zato so tudi v Veliki Britaniji od osemdesetih let (to je obdobje tacheriz-ma oziroma obdobje marketizacije šole, ko so tudi v šoli začeli prevladovati tržni koncepti, ko je bila šola razumljena kot podjetje, ki je dolžna nuditi izdelke kot storitve na trgu, udeleženci izobraževanja pa so potrošniki, ki med kvaliteto storitev izbirajo) pa do danes spremenili način objavljanja in poleg surovih podatkov vključili tudi mnogo bolj kompleksne kazalnike. Koliko in kako se mora spremeniti šola, da bi bila bolj po meri učitelja in učenca, ko razmišljamo o sodobnih tehnologijah in znanju? Gre namreč za področje, ki se ga deloma lahko lotimo na lokalni ravni, kjer smo pravzaprav ustanovitelji naših šol. Zavedati se je potrebno spoznanja, da svet digitalnega predstavlja ločnico na povečevanje katere vplivajo dejavniki, kot so pomanjkanje motivacije, nedostopnost opreme, pomanjkljiva znanja in neizkoriščenost možnosti. Slednja se zdi večini sogovornikov skorajda kot greh. Ali kot je dejal mladi Američan, ki je bil deležen spremenjene šole, ki je v sistem znala vključiti mobilno tehnologijo: »pametni telefon je kot učitelj v mojem žepu.« ■ Naš čas, 20. 2. 2014, barve: CM K, stran 11 20. februarja 2014 MiCftfl 107,8 MHz 11 Bravooooo naši! »Pa to je neverjetno. Bravooooo naši! Dajmo Tina, dajmo »risi«, Jakov, Teja, Peter »mišica«, Jernej, Jurij, Robi, Katja, Špela ...« tako se sliši tudi v naši radijski in časopisni hiši v teh dneh, ko so naše oči zazrte v dogajanja na zimskih olimpijskih igrah v Sočiju. Tu naša olimpijska odprava ni vidna le po opremi, ampak tudi po rezultatih. Pred Tinino zlato medaljo pred dvema dnevoma smo bili menda druga država udeleženka po številu osvojenih medalj glede na število prebivalcev. V redakciji tokrat ni nikogar, ki se ga olimpijske igre in nastopi naših športnic in športnikov ne bi vsaj malo dotaknili. Še novinarko Bojano Špegel je »zadelo«, ki je sicer sama v mladosti trenirala kotalkanje, a se kasneje za kakšne športne zvrsti in spremljanje tovrstnih dogodkov ni ogrevala. Novinarka Milena Krstič Planinc stavi med našimi najbolj na skakalce, ki so res fantje od fare ter na hokejiste. So ji všeč fejst fantje. Šla bi stavit, da bodo na koncu osvojili bronasto kolajno. Če se ji je kdo, pravi, pred začetkom olimpijskih iger zaradi tega posmehoval, je danes takih vse manj. »Če so dobri, so dobri« dodaja. Čeprav ob nastopih naših nihče ni ravnodušen, je zaznati nervozo pri nekaterih bolj, pri drugih manj. Med bolj »napetimi« pa sta računovodkinja Suzana Goršek in vodja Zlata kolajna za Tino - toda brez njih ji gotovo ne bi uspelo: (od leve): Nina Jug in Suzana Goršek marketinga Nina Jug. Dlani pa si je ob spremljanju Tininega torkovega nastopa in osvojitve njene druge zlate kolajne »ogrel« tudi vodja tehnikov na Radiu Velenje Mitja Čretnik. Glasbene novičke * Glasbene novičke * Glasbene novičke Valovi skupine In&Out Člani skupine In & Out, ki so navduševali z nastopi v oddaji X Factor na POP TV, so končno dočakali izid svojega prvenca z naslovom Valovi. Ta vsebuje devet avtorskih pesmi, na prvi predstavitvi plošče minuli četrtek pa so prisotnim v Studiu 14 Radia Slovenija v živo predstavili šest skladb: Zgodba zase, Da vidiš kot jaz, Ostanki starih dni, Tisoč ljudi, Valovi in Vesna. Člani skupine so seveda na izdelek, ki so ga ustvarjali leto dni, upravičeno ponosni. Vse skupaj se je sicer malce zavleklo, saj so morali album sami financirati, denar zanj pa so zbrali z nastopi. Poleg članov zasedbe so pri nastanku albuma sodelovali še raper Rok Trkaj in bobnar Aleš Uranjek ter producent Dejan Radičevic. Album so poimenovali po pesmi Valovi, ki je sicer najljubši komad članov skupine in je tudi najbolj rockerski. ni. Poleti bo sicer minilo dvajset let, odkar je ena izmed priljubljenih slovenskih pevk prvič stopila na oder in zapela, kar pomeni, da bo druga polovica leta simpatične Štajerke zagotovo minila v znamenju delovnega praznovanja njene pevske dvajsetletnice. U2 na oskarjih Irska skupina U2 bo nastopila na že 86. slovesni podelitvi prestižnih filmskih nagrad oskar, ki bo 2. marca potekala v znameniti dvorani Dolby Theatre v Hollywoodu. Skupina bo izvedla skladbo Ordinary Love, ki jo je napisala za film Mandela: Dolga pot do svobode, Natalija Verboten je predstavila novo skladbo Natalija se je prvič v dvajsetih letih, odkar poje, odločila, da točno na valentinovo izda novo skladbo in se tako svojim oboževalcem zahvali za vsa leta podpore in pozornosti. Prelepa balada z naslovom Če bi te srečala prej je pravzaprav slovenska priredba skladbe Nije nam vreme znane srbske avtorice in pevke Aleksandre Kovač. Skladba je bila Natalijina skrita ljubezen zadnjih šest let, odkar jo je prvič slišala, pa si jo je zaželela zapeti v slovenšči- in za katero je tudi nominirana za žlahtno filmsko nagrado. V kategoriji oskar za izvirno skladbo so nominirane še skladbe Happy iz animirane komedije Jaz, baraba 2, Let It Go iz animirane pustolovščine Ledeno kraljestvo in The Moon Song iz romantične drame Ona. U2 so za omenjeno pesem 12. januarja že dobili zlati globus - še eno prestižno filmsko nagrado. Zaklonišče prepeva tik pred izidom novega albuma Kar deset let je minilo od zadnjega studijskega albuma novogoriške skupine Zaklonišče prepeva Sellam alejkum. Vmes je sicer ob 15-letni-ci delovanja skupine izšel dvojni album njihovih največjih uspešnic, a na nove avtorske skladbe smo morali čakati do letos. 27. februarja bo končno izšel povsem nov studijski album z naslovom Samo da prode demokratija, ki so ga posneli s pro-ducentom Rokom Podbevškom. Že v času njegovega nastajanja so predstavili nekaj novih skladb, uradno pa izid nove plošče napoveduje protestniška himna Samo da prode demokratija (i da opet zaživimo kao ljudi). Za single so posneli tudi videospot, ki ga je režiral Ven Jemer-šic. Nov album je avtorsko najbolj zrel album zasedbe doslej. Z njim zvokovno stopa v korak s časom, vendar ostaja zvesta svoji rokerski tradiciji. Frontman skupine Kiss bo izdal avtobiografijo Pevec in kitarist legendarne ameriške hard rock skupine Kiss Paul Stanley bo aprila izdal avtobiografijo z naslovom Face The Music: A Life Exposed. Na 432 straneh bo pripovedovala o njegovem življenju od samih začetkov, njegovem hen-dikepu - na desno uho je namreč gluh - in o družini, iz katere izhaja. Istega meseca bodo Kiss sprejeti tudi v Dvorano slavnih rock'n'rolla, vendar še ni znano, ali bosta k temu povabljena tudi prvotna člana za- sedbe Ace Frehley in Peter Criss. Skupina Kiss je nastala leta 1973 v New Yorku, njihova najbolj znana uspešnica pa je I Was Made for Loving You. Sicer pa je zasedba znana tudi po svojih bleščečih nastopih, polnih svetlobnih in pirotehničnih efektov, ter po tem, da njeni člani na koncertih nastopajo s poslikanimi obrazi in v bleščečih kostumih. M ŠALEŠKI stidentski Kili PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. DANIJELA - Iluzija 2. NATALIJA VERBOTEN - Če bi te srečala prej 3. BRUNO MARS - Moonshine Iluzija je naslov nove skladbe hrvaške pevke Danijele Martinovic, ki navdušuje s plesnim ritmom, nalezljivo melodijo in vrhunsko produkcijo. Glasbo je napisal Petar Grašo, ki se je skupaj z Antonijo Šola podpisal tudi pod besedilo. Za moderen zvok je poskrbel producent Enes Tvrtkovic, ki je v novo skladbo spretno vtkal značilen Danijelin glasbeni izraz. f N N N M N N N N N M N N N N N N t LESTVICA DO Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Prva liga - Ej, mala 2. Mladi upi - Zdaj me poglej 3. Katrca - Stara katrca 4. Tapravi faloti - Skrivnostno dekle 5. Gorenjski kvintet - Najina ljubezen 6. Nemir - Na lepih prtičkih 7. HA Avsenik - Narodna noša 8. Rosa - Pesem zate 9. Prleški kvintet - Dobra misel 10. Vihar - Kje je najin tih večer ... več na www.radiovelenje.com \ N N N N N N N N N N N N N N N N J NEISHA Predstavila je nov videospot za aktualno skladbo Zvezdni prah, ki je drugačen od njenih dosedanjih. Videospot je namreč del diplomske naloge študenta ALU Marka Maaga, ki je zasnoval celoten koncept, od ideje in animacij do fotografij, skratka, umetniško delo v celoti. BILLY IDOL V Slovenijo prihaja Billy Idol. Koncert glasbene ikone (predvsem) osemdesetih let prejšnjega stoletja bo 24. junija v ljubljanski Hali Tivoli. Britanski glasbenik bo tokrat v Sloveniji drugič, prvič jo je obiskal pred štirimi leti. AVTOMOBILI Skupina Avtomobili predstavlja skladbo Lepotica dneva z njihovega zadnjega albuma Pozna pomlad. Avtomobili so v zadnjih mesecih zelo dejavni. Pripravljajo nove skladbe, obenem pa preigravajo ... na krotko... tudi starejše, saj želijo nekatere od njih ponovno posneti v drugačnih priredbah in jih predstaviti v novi obleki. PERPETUUM JAZZILE Najbolj znana slovenska vokalna zasedba, ki z izjemnimi izvedbami navdušuje svoje privržence po vsem svetu, bo nastopila na velikem koncertu ob dnevu žena v velenjski Rdeči dvorani. Dogodek, ki so ga poimenovali Z glasbo za lepši jutri, bo v petek, 7. marca. NUDE Strokovna komisija RTV Slovenija jih je povabila k sodelovanju na Emi in Celjani v teh dneh v studiu pospešeno pilijo novi singel, ki ga bo moč slišati v začetku marca. V letošnjem letu lahko pričakujemo tudi izdajo dvd-ja s posnetkom odličnega konecrta v Križankah, ki so ga izvedli oktobra lani. www.ssk-klub.si Dijaki pozor! Ljubljanski študentje smo si že oddahnili po stresu izpitnega obdobja, kmalu pa si bodo lahko oddahnili tudi naši mariborski prijatelji. Najbolj sproščeni bodo v prihodnjih dneh prav zagotovo naši dijaki, ki v petek z zadnjo šolsko uro vstopajo v prve počitnice leta 2014. Tudi v tem tednu pa se nam je zgodilo marsikaj zanimivega. Medtem ko je organizacijska ekipa ŠŠK-ja cel vikend vročično načrtovala in premišljevala nadaljnje projekte na delovnem vikendu, med katere seveda sodi tudi festival Dnevi mladih in kulture, so se naši člani v petek lahko udeležili etno koncerta v eMCe placu. Ta je prispeval k razširjanju obzorja na glasbenem področju in prav posebnem doživetju glasbe, ki je danes ob poplavi popularnih in manj alternativnih hitov le redko lahko poslušan v živo. Teden smo preživeli nostalgično. Vrnili smo se v prostore, kjer smo vsekakor preživeli precej razburljivih in lepih let, na Šolski center Velenje. Dijake smo obiskovali med razrednimi urami ter jim predstavljali delovanje našega študentskega kluba in jih spodbujali k aktivni udeležbi v dijaški sekciji. Organizacijske in izvedbene sposobnosti naših dijakov se pokažejo predvsem preko dijaškega festivala Park s5 dogaja, ustvarjalni so med šolskimi počitnicami, pomagajo pa tudi pri drugih projektih ŠŠK-ja. Prav zaradi njihovega truda bodo tudi te počitnice prehitro minile, saj obljubljajo zanimiv program za prav vse njihove sošolce, prijatelje in ostale ljubitelje ŠŠK-ja. Uvod v počitniško dogajanje bomo naredil že med vikendom. V petek se bomo smejali Tinu Vodopivcu, ki je eden najboljših stand up komikov pri nas, na odru pa se mu bodo pridružili še Pedja Bajovic, Žan Papič in Nejc Šmit. V soboto ponujamo celo dve različni možnosti. Nekatere vabimo, da se nam pridružijo na Kopah, kjer bo potekal KKS Winterfest, v eMCe placu pa bo Sound Arson 4.2. Dolgčas nam tudi v prihodnje ne bo. EKSKLUZIVNO ZA DIJAKE: Želiš postati aktiven član naše ekipe? Si želiš pokukati v ozadje naših projektov ali sodelovati pri izvedbi le-teh. Imaš idejo, ki bi jo lahko z našo pomo- ■POSTANI VMSttH v "SOMI čjo uresničil? Upamo, da v tednu pred zimskimi počitnicami niste špricali razredne ure, saj smo vas obiskali mi. Vsi, ki vas sodelovanje pri ŠŠK--ju zanima, ste vabljeni, da se nam pridružite jutri, v petek, 21. februarja, ob 14. uri v Gaudeamusu v Kunigundi. ■ MS Naš čas, 13. 2. 2014, barve: CM K, stran 14 12 matu 20. februarja 2014 Da glasba res ne pozna meja, dokazuje tudi zanimiva skupina Karton band. Sestavljajo jo mladi Šalečani, najraje pa očitno preigravajo glasbo iz risank. Marko Berzelak, ki ga poznamo kot pevca skupine Spev, v njej sedi za bobni. Go-razd Planko, kitarist in komponist, se dobro spozna na klasično glasbo, Mladen Pepič in Tomaž Pačnik pa z njima očitno delita ne le ljubezen do glasbe, ampak tudi ljubezen do risank. Kako lepo je, ko glasba prebudi otroka v tebi, pa sedaj vedo vsi, ki so jim že prisluhnili. * Kdo pravi, da policisti in policistke ne pijejo?! Slika je corpus delicti! Glavni organizator policijskega smučarskega državnega prvenstva ter drugega tekmovanja Združenja Sever v veleslalomu minuli petek na Golteh mag. Darko Repenšek se je sicer še prešerno smejal, preden je opazil, da ga je za njegovim hrbtom kar iz pokala »srknilaaaa« policistka (v pokoju) Dragica Hriberšek iz Laz pri Velenju, ko je postala zmagovalka med policijskimi »Severnjakinjami«, in za po vrh skupaj s kolegi in kolegicami za celjsko območje osvojila še prehodni pokal. Vozniško so ji odvzeli strogi kolegi takoj po tem. Seveda in na srečo brez odbitka točk in plačilnega naloga. (Foto Jože Miklavc) ^ Naj pada sneg ali dež, naj bodo vse ceste poledenele, Anica Podlesnik ne manjka na prav nobeni velenjski kulturni prireditvi. Ne le da ima kulturo rada, že dolga leta jo tudi soustvarja. Simpatična nekdanja učiteljica je velika poznavalka življenja in navad v Šaleški dolini, ki jih rada deli tudi z drugimi. Vse to velja tudi za Karla Draga Semeta, zato ne čudi, da si imata vedno kaj povedati. Tokrat je morala biti tema resna. Verjetno sta se pogovarjala o vremenu, ki prejšnji teden ni bil le mašilo v pogovorih. Oblekel ženino krilo Medtem ko se pri nas soočamo s spremenljivim vremenom, v Braziliji vlada poletje. Prav visoke tempera- to. Gre za velik projekt: Fico Eataly World naj bi omogočil 5000 delovnih mest in pritegnil šest milijonov obiskovalcev letno, njegov promet pa naj bi se gibal okoli 80 milijonov evrov. Dekle stlačil v jašek ture so razlog, da se je 41-letni uradnik Andre Amaral Silva odločil za nenavaden podvig, ki na njegovem delovnem mestu sicer ni dovoljen. In to navkljub dejstvu, da prostori večinoma niso klimatizirani - moški pač morajo nositi dolge hlače. A na dan, ko se je temperatura povzpela na 40,8 stopinj Celzija, je Silva oblekel ženino krilo. Hišnik ga je želel pri vstopu v stavbo ustaviti, a mu je Andre odvrnil: »Če so krila dovoljena ženskam, so tudi meni«. Golo sankanje V nemškem mestu Cochstedt so v minulih dneh pripravili svetovno prvenstvu v golem sankanju. Po 70 metrov dolgi progi so se spustili tekmovalci iz vseh koncev sveta, a vendar ne goli - pravila tekmovanja tega ne dovoljujejo. Zaradi varnosti so namreč organizatorji sklenili, da morajo biti tekmovalci kljub nazivu »golo sankanje« oblečeni vsaj v spodnjice, rokavice, obute morajo imeti čevlje in nadete čelade. Progo so morali umetno zasnežiti, dogajanje na njej pa si je ogledalo več tisoč ljudi. Da so sodelujoči na takšnih dogodkih svojevrstni junaki, priča podatek, da so se v spodnjicah na sneg in led podali, čeprav se temperature gibljejo okoli 0 stopinj Celzija. Zabaviščni park za gurmane V svetu že tako velja, da je v Italiji doma dobra hrana, a v tej naši zahodni sosedi so se odločili svoj ugled med sladokusci še povečati. Pri Bo-logni nastaja Fico Eataly World, nekakšen zabaviščni park za vse, ki uživajo v dobri hrani. Na okoli 80 tisoč kvadratnih metrov površine naj bi najboljša italijanska podjetja svoje spe-cialitete predstavila že prihodnje le- Na Kitajskem so ljudje med sprehodom po ulici slišali vpitje na pomoč. Prihajalo je izpod tal, točneje iz jaška. Izkazalo se je, da je bilo v njem ujeto dekle, nadzorne kamere pa so razkrile vso grozljivost zgodbe. Moški je namreč za svoje dekle pripravil past in jo dobesedno stlačil v jašek, zaprl pokrov in odkorakal naprej. Dekle je v jašku, globokem več kot tri metre, mokro in izčrpano preživelo več kot 60 ur. Skušala se je sicer rešiti - slekla se je do spodnjega perila in iz oblek naredila vrv, s katero se je nameravala povzpeti na svobodo. A je bila prešibka, da bi lahko dvignila pokrov jaška. »Prvo noč nisem nič spala. Mislila sem, da se bom zadušila, če bom dvignila pogled,« je povedalo dekle. Policisti so moškega prijeli in ga aretirali zaradi poskusa umora. Sprva jim je osumljeni pojasnjeval, da je želel dekle ubiti, ker sta imela afero, kasneje pa je le priznal, da je to storil, ker ji je zaradi svoje odvisnosti od iger na srečo dolžan približno 12 tisoč evrov. Človeško meso na jedilnem listu V neki hotelski restavraciji v Nigeriji so na jedilnem listu med drugim ponujali pečeno človeško glavo, in sicer po precej visoki ceni. Gostje restavracije pripovedujejo, da niso verjeli, da gre za dejanske dele človeškega telesa, a kuharji v restavraciji se očitno niso šalili. Potem ko so posamezniki poročali, da se v okolici restavracije večkrat gibljejo sumljive osebe, se je policija odločila za preiskavo. V restavraciji so odkrili dve človeški glavi, zaviti v celofan, v ostalih hotelskih površinah pa še celo kopico orožja. Razlika Med nekdanjimi »gastar-bajterji« in sodobnimi iskalci zaposlitev na tujem so vendarle velike razlike. Sodobne je domovina vsaj v veliki meri oborožila z znanjem, tudi tujih jezikov. Tako in drugače Vsake toliko časa presenetijo naše okolje govorice, da bodo bolnišnico Topolšica ukinili. Sicer jo ves čas pridno na veliko popravljajo in drugače obnavljajo. Zaščita Škoda, da Slovenci nismo čebele. »Oni na vrhu« se namreč odločajo o zaščiti te pridne živali. Slovencev kot prislovič-no pridnih menda ni več mogoče zaščititi. Korist Naši športniki so v Rusiji zelo uspešni. Vrnili se bodo z lepo bero kolajn. Prav bi bilo, da bi bili tako uspešni tudi naši politiki in gospodarstveniki, ki se tudi pogosto udeležujejo raznih »pomembnih« dogodkov v tujini. Ne polni bolnišnic Gripa ne polni bolnišnic. Nekateri bolniki sicer res morajo zaradi te bolezni v bolnišnico - le obiski so zaradi gripoznih obolenj v marsikateri bolnišnici omejeni in so zato te bolj prazne. Koristna izraba Ta čas tudi mnogi razmišljajo o tem, kako najbolje izkoristiti podrta in polomljena drevesa. Eni bi iz tega delali sekance, nekateri politiki polena. Da bi imeli zalogo, ko bi jih bilo treba drugim metati pod noge. Zeleno ni za vse V mnogih krajih se usmerjajo v zeleni turizem. V nekaterih smučarskih centrih se morajo. Zaradi muhaste zime. Na koruzi V EU razpravljajo o tem, da bi v Evropi dovolili uporabljati še eno gensko spremenjeno koruzo. Bi lahko uporaba takih vplivala na gene ljudi, ki živijo na koruzi?! Po informacije Mladi so šli konec tedna spet v šole in na fakultete po informacije o nadaljnjem izobraževanju. Te informacije je še vedno lažje dobiti kot pa informacije o zaposlovanju. Naš čas, 20. 2. 2014, barve: CM K, stran 13 20. februarja 2014 MiCftfl MED VAMI 13 Šoštanj pripravljen na Karnevalsko olimpijado 2014 Ekipe bivših jugoslovanskih republik se bodo pomerile z domačimi v igri Združevanje narodov in kultur Milena Krstič - Planinc Šoštanj - Da uspe, ne gre ničesar prepuščati naključju. Tega se še kako zavedajo v Turistično-olepševalnem društvu Šoštanj, v katerem so v teh dneh priprave na izvedbo pustnega karnevala - Pusta Šoštanjskega, ki bo v soboto, 1. marca, na vrhuncu. Mesto je že od sobote okrašeno in že napeljuje na pustne norčije, pred organizacijskim odborom pa je še nekaj piljenj podrobnosti. Letošnji karneval bo, vsaj z naslovom, aktualen: Karnevalska olimpijada 2014 in podnaslovom Združevanje narodov in kulture. Mimo tribune, postavljene na Trg bratov Mravljakov, se bo, kot napovedujejo organizatorji, zvrstilo blizu 30 karnevalskih skupin, samo iz bivših republik nekdanje skupne države jih je svoj prihod potrdilo osem, med slovenskimi bo videti tri »vrste« kurentov, med njimi Demone in Korante 94, znova Dornavske cigane, Liške puste iz Kanala ob Soči, prihajajo pusti iz Ilirske Bistrice ter Dobove in seveda sosednjega Mozirja, s katerim zelo dobro sodelujejo in si ne glede na bližino in količino dogajanj ne hodijo v zelje. Največ uro in pol »Tokrat bomo skrbno pazili, da bo karneval trajal največ uro in pol, deset minut bomo vzeli za rezervo,« pravi Peter Rado-ja, alfa in omega karnevala. Prav na trajanje je bilo v preteklih letih nekaj kritik. V tak čas bodo morali spraviti vse skupine, tuje, slovenske, etnografske in šaljive lokalne. »Tuje skupine so svoj prihod potrdile že pred časom,« pravi Radoja. Potrebno je bilo tudi zato, da so zanje uspeli urediti bivanje. S tem je bilo v preteklih letih kar nekaj zadreg, tokrat jih ne bo. Namestitve so zanje rezervirali v velenjskem Hostlu, Pust bo spet krivih ust Velenje, 17. februarja - Takoj po zimskih počitnicah bo tudi v Velenju vikend pustno obarvan. Letos bo po dolgih letih pustno dogajanje napovedal pustni ples v Rdeči dvorani, ki bo v soboto, 1. marca. Karnevala v Velenju tudi letos ne bo, bo pa več otroških pustnih rajanj. Največjega pripravljajo na pustni torek, 4. marca, v velenjski Rdeči dvorani. Tudi letos bo potekalo z naslovom »Pust, pust, krivih ust«, pripravlja pa ga več organizatorjev (MC Velenje, TZ Velenje, MZPM Velenje, Rdeča dvorana ŠTZ, Festival Velenje in Mestna občina Velenje). Na toplem in suhem bodo malčki skupaj s starši in animatorji lahko zimo preganjali od 17. ure dalje. Tudi letos bodo poskrbeli za pestro pustno rajanje ob glasbi, za katero bo poskrbel DJ Mrky. Najlepše družinske maske bodo nagradili. Poskrbeli bodo tudi, da ne bo manjkalo mastnih in slastnih krofov in drugih pustnih dobrot. Že čez vikend pa pustna rajanja pripravljajo v številnih društvih prijateljev mladine. V soboto, 1. marca, ob 10. uri ga pripravljajo v domu krajanov v Paki, ob istem času bodo začeli v Šentilju, prav tako v domu krajanov. Tudi DPM Konovo in DPM Kavče bosta v soboto pripravili otroško pustno rajanje. V doma krajanov prvi vabijo ob 15., drugi pa ob 16. uri. DPM Šmartno ob Paki pa bo otroško pustno rajanje pripravilo v nedeljo, 2. marca, ob 14.30 v dvorani Marof. ■ bš Veliko sicer v teh dneh govorijo, a veliko tudi delajo. Vse naloge so skrbno razdeljene. hotelu v Topolšici in apartmajih v Ravnah pri Šoštanju. V soboto na EtnoFest na Ptuj Gostuje pa tudi Pust Šoštanjski. Letos so se že udeležili karnevala v Bolgariji, to soboto pa odhajajo na otvoritveno slovesnost na Ptuj, kjer bo potekala slovesnost z mednarodnim FECC EtnoFest srečanjem in povorko tradicionalnih pustnih likov in mask s predajo oblasti Princu karnevala. Princi so prava visokost vseh karnevalov, zato si v Šoštanju štejejo v veliko čast, da bodo gostili kar tri, letošnjega Miroslava Slodnjaka, lanskega Vlada Hvalca in predlanskega Janeza Golca Plemenitega. Na častni tribuni v Šoštanju bo tudi predsednik mednarodnega FECC Branko Brumen in predsednik slovenskega Andrej Klasinc. Obveznosti pa Pust Šoštanjski čakajo tudi po tem, ko bo karneval že odšel iz njihovega mesta, gostoval bo v Mozirju in na Dobovi, čez leto pa še na najmanj štirih mednarodnih karnevalih. »Odvisno od denarja,« pravi Radoja. Kdo v jugoslovanskih igrah? Radoja napoveduje rekordno število skupin iz naše nekdaj skupne države: iz Makedonije prihaja skupina iz Kavadarcev, najštevilčnejše bo zastopana Srbija (Vrnjačka Banja, banja Koviljača, Šabac, beograjska Rakovica, Niš), Bosno in Hercegovino bo zastopala Banja Luka, Hrvaško pa Ivanic Grad. Rekviziti so last društva Posebnost ali najbolj prepoznaven znak Pusta Šoštanjskega so Koši in Tresimirji. Rekviziti so last društva. Skrbno jih imajo pospravljene v svojih klubskih prostorih, delavnici ali popravljalnici - kakor hočete. Uredili so si jih v spodnjih prostorih kulturnega doma. »V depoju je 30 rekvizitov za Koše in 20 za Tremisirje. Slednje zdaj malo obnavljamo, medtem ko si moramo za obnovo in dodatne Koše poiskati nekoga, ki je tega vešč. Gospod, ki je v preteklosti skrbel za to, je žal umrl.« Imajo pa po novem v svojih vrstah tudi »društvenega slikarja« v podobi Ivana Žni-darja mlajšega. Čeprav se je iz Šoštanja preselil v Velenje, so ga vzeli za svojega. Žnidar ima v teh dneh obilico dela. Narisati vse, in to v precejšnjih formatih, ni kar tako. Mesto že kaže karnevalsko podobo. Vanjo so ga preoblekli v soboto. ■ Mozaik doživetij za poživitev turističnega gospodarstva v Saši Le čakati na goste in zaslužek je sizifovo poslanstvo Namen srečanja predstavnikov turizma, županov ter poslancev z območja Zgornje Savinjske in Šaleške doline v sredo, 12. februarja, v hotelu Golte (organizirala ga je Savinjsko-šaleška območna razvoj- na agencija d. o. o. Saša ORA) je bil predstavitev novega filma s prikazom možnosti izrabe turističnih danosti in razvoja tega področja gospodarstva. Mozaik doživetij Savinjska in Šaleška dolina je film, ki sta ga izdelala filmska ustvarjalca Bojana Planina in Tomo Čonkaš iz studia Mozaik, v sodelovanju s Sašo ORO in številnimi akterji s tega območja. Film prikazuje številne danosti, možnosti ter še neizkoriščene potenciale. Ob tem so neka- teri prisotni predstavili konkretne aktivnosti za obdobje zimskih počitnic ter različne turistične produkte. Po projekciji filma, ki so ga prisotni ocenili kot pomembno pridobitev in novo možnost za privabljanje turistov (s tekstovno opremo tudi v tujih jezikih), so svoje izkušnje in videnje predstavili Andrej Skok (Terme Topolšica), Mitja Škra-bl (ZLTC Golte), Jure Kolenc (Kamp Menina Varpolje), Urška Gaberšek (TIC Velenje), Jože Tla- ker (Združenje Zgornjesavinjski želodec), Urška Reberčnik (Turistična kmetija in velnes Korošec Ljubija), Helena Bizjak Žerovnik (Hotel Planinka Ljubno ob Savinji), oglasila pa sta se tudi županja Občine Nazarje Majda Podkrižnik ter prisotni poslanec državnega zbora RS Jakob Presečnik. Slednja sta zelo pohvalno ocenila novo filmsko pridobitev ter možnosti in ponudbe turistično-etnografskih posebnosti v obeh dolinah in nakazala podporo v okoljih, v katerih delujeta. S svojo prisotnostjo sta pridobitev pozdravila tudi župana Občin Šmartno ob Paki Janko Kopušar in Luč Ciril Rosc. ■ Jože Miklavc REKLI SO ... Udeleženci predstavitve novega turistično-etnografskega filma Mozaik doživetij v hotelu Golte O idejah in prijemih za privabljanje že znanih in novih gostov so svoje videnje predstavili še nekateri drugi izkušeni ponudniki in podjetniki iz Saše. Jure Kolenc iz kampa Menina je dejal: »Nujno je potrebno povezati Šaleško, Savinjsko in Zgornjo Savinjsko dolino s kolesarskimi stezami skozi naselja in do turističnih objektov, zgraditi tematske pohodne poti (kot je že Pot po Golteh) ter ustvariti pogo- je za pridobitev statusa kopališč ob Savinji (kar zdaj pospešeno pripravlja le Občina Rečica ob Savinji). Nujno je tudi povezovanje ponudnikov različnih gostin-sko-turističnih storitev!« Toni Jese-ničnik, podjetnik Agencije Avota iz Škal, je povedal: »Kot kaže, orjem ledino pri nas, ker se ukvarjam z gosti, ki prihajajo in se zadržujejo v tem izjemnem prostoru lepot, naravnih danosti in kulturno-turističnih znamenitostih. Gostom, predvsem novim, je potrebno organizirati bivanje, načrtovati ekskurzije, oglede, kulturne prireditve ter predstaviti številne možnosti tako pri nas kot širše po Sloveniji. To gre le s skrbnim načrtovanjem in spremljanjem posameznikov, družin in vodenjem skupin.« Urška Gaberšek, vodja TIC Velenje: »Odkrijte Velenje, mladostno mesto mozaika doživetij. Gostje, ki pridejo prvič in se zadržujejo na območju dveh slikovitih dolin, morajo obiskati moderno, inova-tivno, kulturniško, muzejsko in še vedno mlado mesto, zgrajeno na tradiciji premogovništva. Mesto s ponosom in spominom na pozitivne pridobitve iz obdobja socializma, Velenje z mnogimi mednarodnimi in slovenskimi priznanji za urejenost ter tudi celotna Šaleška dolina sta prepletena s pisano paleto kulturnih prireditev in neizmernim potencialom ustvarjalne inovativnosti, mladosti ... odprta z vseh strani ter v obe smeri z Zgornjo Savinjsko dolino.« ■ Naš čas, 13. 2. 2014, barve: CM K, stran 14 14 NASI KRAJI IN LJUDJE Men 20. februarja 2014 Biseri Maturantskega plesa Maturantski večer (oz. ples) je eden najzabavnejših in najbolj glamuroznih dogodkov tako za dekleta kot za fante. Zato je pomembno, kaj boste oblekli in kako boste izgledali, saj se boste pokazali vsej svoji generaciji. Fantje imate resnično zelo malo priložnosti, da se pokažete v vsem svojem sijaju, tokrat pa jo boste imeli. Maturantski ples je tradicija, ki jo spoštujete vsi, tudi najbolj razgrajaški fantje med vami. Verjamem, da vas je še kar nekaj, ki ste v zadregi, kaj obleči. Tihi in nenapisani »dress code« je temna obleka, kravata, ki ustreza barvi srajce, in kakovostni čevlji. Če imate res srečo, vas soplesalka ne muči z barvo svoje obleke in mami ni treba histerično iskati pravega odtenka srajce oziroma kravate. Cilj vsega je, da ste videti drugače kot po navadi, bolj odraslo, urejeno in prefinjeno. Če ste se odločili za obleko, potem je pametno, da kupite kvalitetno, malo dražjo, da jo boste uporabljali za vse slovesnosti (kot bi rekli na jugu: »za sva-tove i sahrane«). Naj vas ne premamijo nizke cene, oglejte si sestavo blaga, šive, podlogo, gumbe ... Danes je na maturantskem plesu vedno bolj popularen nekonvencionalen slog oblačenja. Videti boste originalni, mladostni, nagajivi in tudi denarnici bo prizanešeno. Posežete lahko po »oversize« kosih, netih, srajcah z različnimi vzorci (živalski, rože, geometrija, zgodovina ...), zanimivimi potiski, majicami, ki jih lahko poslikate kar vi ali kolega, ki ima vsaj malo smisla za risanje ... Oblečete se lahko večplastno, barvno, retro ... in pri tem seveda upoštevajte svojo velikost in težo. Tudi frizura je lahko retro rockabilly, mini fru fru, prečka na strani, moker zali-zan videz. Oglejte si kakšen film iz 30., 40. let prejšnjega stoletja in v trenutku boste dobili navdih. In za piko na i - kaplja dobrega parfuma, nasmeh na obraz in večer bo nepozaben. ■ J. Stevančevič, P. Meh h SOLSKI CENTER VELENJE VOLONTE fMfoTGLGIJG Center ponovne uporabe izpolnil pričakovanja Svetniki so bili z delom centra ponovne uporabe zadovoljni, občina pa ga bo še nadgradila Konec decembra leta 2012 je Mestna občina Velenje v sklopu projekta USE-REUSE ustanovila Center ponovne uporabe. Projekt vodi Okoljsko raziskovalni zavod s partnerji in pridruženimi partnerji, med katerimi je tudi Mestna občina Velenje, sofinancirata pa ga Evropski socialni sklad in Ministrstvo Republike Slovenije za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V okviru projekta so, kot je ob predstavitvi Center bodo izpopolnili Mestna občina Velenje je uspešno kandidirala še z enim projektom v okviru programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Hrvaška (projekt IMBY), v sklopu katerega načrtujejo izpopolnitev Centra ponovne uporabe Velenje. Uredili bodo mizarske, strojne in elektro delavnice, nakupili še nekaj orodja in opreme pa tudi električno dostavno vozilo za odvzem opreme iz gospodinjstev. Tako bodo ponudbo in dejavnosti centra ponovne uporabe še razširili, s tem pa odprli še kakšno delovno mesto. opravljenega dela za lansko leto velenjskim svetnikom, povedala Alenka Rednjak, vodja Urada za razvoj in investicije, usposobili promotorko centra ponovne uporabe, ki so jo zaposlili za čas trajanja projekta, torej do konca letošnjega leta. Mestna občina Velenje je Center ponovne uporabe vzpostavila z lastnimi sredstvi. Zagotovili so primerne prostore ter njihovo vzdrževanje, zaposlili dva delavca preko javnih del ter nakupili osnovno opremo za delovanje centra. Center zdaj deluje pod okriljem občine Velenje, in sicer kot socialno podjetje, katerega namen ni dobiček, temveč družbeno koristna dejavnost. V Center ponovne uporabe Velenje lahko prebivalci Šaleške doline oddajo rabljene stvari - pohištvo, gospodinjske aparate, posodo, keramiko, športno opremo, knjige, dekorativne dodatke, otroško opremo. Te izdelke popravijo, inovativno obnovijo in prodajo novim uporabnikom po simbolični ceni. Tako preusmerjajo tok potencialnih odpadkov iz zbirnih centrov nazaj v uporabo, ekološko osveščajo prebivalce, skrbijo za varčevanje z naravnimi viri in energijo ter zmanjšujejo količino odpadkov. Lani so vzpostavili dobro sodelovanje z različnimi podjetji, zavodi, šolami in drugimi organizacijami. Pripravili so številne promocijske dejavnosti, več oza-veščevalnih in humanitarnih akcij ter izobraževalnih delavnic. Center je pridobil veliko donatorjev in tudi rednih obiskovalcev, kupcev iz vse Slovenije. t cMOS\« de\°va0fuV>°iaV>em Žled prizadel smucisce v Zavodnjah V soboto, 15. februarja, so se člani Športnega društva Zavodnje sestali na rednem letnem občnem zboru, na katerem so obravnavali delo v letu 2013 ter načrt dela za leto 2014. Med drugim so obravnavali tudi razmere na smučišču po žledu v začetku tega meseca. Žled je namreč podrl drevje, ki je poškodovalo garažo za teptalni stroj in sanitarije. Precej podrtega drevja in vej je tudi ob robu smučišča, a jo je vsaj vlečnica odnesla brez poškodb. Glede na vremenske napovedi je sicer le malo upanja, da bi to sezono otroci uživali na tem smučišču. Seveda je bilo na občnem zboru precej pozornosti namenjene prijaznejšim zadevam, saj rekreacija in druženje poteka po načrtih. Športno društvo Zavodnje šteje 165 članov in že šestnajst let skrbi za druženje in rekreacijo ljudi v kraju. Poleti organizirajo rekreacijo na domačem športnem igrišču, pozimi v novem domu krajanov, kjer imajo trenutno na voljo odbojko, namizni tenis in kegljanje. Po končanem občnem zboru in točki razno so se članice in člani Športnega društva Zavodnje razšli z enotnim mnenjem, da kljub težavam nadaljujejo po začrtani poti. Tako so se že naslednji dan v Zavodnjah srečali šahi-sti Lajš in domače ekipe ter odigrali tradicionalno tekmo ob dnevu kulture, ker je prejšnji teden ni bilo možno izvesti. Prednost čiščenju drevja in vodotokov Šoštanj - Približno dva meseca bo trajalo, da bodo v Šoštanju odpravili najbolj nujne posledice žledoloma. Občina bo poskrbela za odstranitev drevja, ki sega v cestne pasove, da bodo zagotovili varnost in preglednost vseh občinskih kategoriziranih cest. Pomagali pa bodo tudi Agenciji RS za okolje očistiti vodotoke, da ob morebitnih močnih nalivih preprečijo nevarnost poplav. ■ mkp Zahvala ob naravni nesreči na gostinskem objektu Pri skalci Zahvaljujem se Mestni občini Velenje in prostovoljnim gasilcem iz Šaleka za hitro posredovanje pri odstranjevanju padlih dreves z objekta in s tem preprečitvi še večje škode, kot sem jo utrpel. Hvala - Na pomoč ■ Miran Grobelnik ČetitMa yi rojStn dan Naši dragi članici Tanji želimo vse najboljše ob njenem jubileju! Gerontološko društvo Slatine ■ ■ Naš čas, 20. 2. 2014, barve: CM K, stran 15 20. februarja 2014 NASI KRAJI IN LJUDJE 15 Majhna, a lepa občina V občini Dobrna v iztekajočem se finančnem načrtovalnem obdobju pridobili za projekte več kot 5 milijonov evrov nepovratnega denarja - Posodobitev zahtevajo telovadnica, športna šolska igrišča, predvsem pa ceste Tatjana Podgoršek Občina Dobrna, ki šteje nekaj več kot 2.000 prebivalcev, se ponaša z bogato kulturno in naravno dediščino. Sloves ji daje zdravilni vrelec, saj sodijo tamkajšnje toplice med najstarejša zdravilišča pri nas. Tudi zaradi »posledic« 610-letne tradicije turizma njen župan Martin Brecl (občino vodi vse od njene ustanovitve leta 1998) pravi: »Naša lokalna skupnost sodi sicer med manjše, a je najlepša. Pridobili smo naziv Čebelam prijazna občna. Če je prijazna do čebel, je tudi do občanov in gostov. Pred tremi leti je bila med tremi razglašenimi za najbolj zeleno slovensko občino. Za pridobitev nazivov je potrebno izpolnjevati določena merila,« je pojasnil Brecl in dodal, da so za izvedbo projektov s področja ekološke sanacije, izgradnje energetsko varčnih in okolju prijaznih objektov pridobili na razpisih v obdobju 2007 do 2014 več kot 5 milijonov evrov nepovratnih sredstev. V ospredju komunalna infrastruktura Razvoj so v minulih letih usmerili predvsem v komunalno infrastrukturo. Za odvajanje in čiščenje odpadnih voda so poskrbeli s čistilno napravo s 4.000 populacijskimi enotami, v tem trenutku izbirajo izvajalca in čakajo na razpis za sofinanciranje izgradnje kanalizacije na območju Klanca, Lokovine, Vinske Gorice in dela Vrbe. Do leta 2015 naj bi v celoti uresničili obvezen program opremljanja območja z javnim kanalizacijskim omrežjem in s tem zadostili evropski direktivi na tem področju. Nič manj ni naporna ekološka sanacija oskrbe s pitno vodo. V preteklih letih so jo dovažali v vodne zbiralnike na območju občine ogromne količine, danes jo vozijo le še v nekatera zasebna zajetja. Dolgoročno oskrbo s pitno vodo so praktično zagotovili doslej vsem občanom, razen krajanom na območju Brdc in Vinske Občina Dobrna meri 31,67 kvadratnih metrov in ima blizu 2.200 prebivalcev. Največje naselje je vas Dobrna, ki leži na 375 metrih nadmorske višine, najvišje ležeči del lokalne skupnosti je Paški Kozjak - Štrukljev vrh (1.227 metrov). Občino Dobrna tvori 11 naselij: Dobrna, Klanc, Zavrh nad Dobrno, Lokovina, Loka pri Dobrni, Parož, Pristova, Brdce nad Dobrno, Strmec nad Dobrno, Vinska Gorica in Vrba. Letos načrtujejo nadaljevanje aktivnosti pri ureditvi središča občine. Martin Brecl: »Po ureditvi komunalne nas čaka sedaj ureditev cestne infrastrukture, posodobitev zahtevajo telovadnica, športna igrišča...« Gorice. A tudi tem bodo dokaj kmalu zagotovili nemoteno oskrbo s to dobrino, saj so pred nedavnim našli zadostne količine vode za omenjeni območji. »Tisto, kar ljudje od občine najbolj pričakujejo, smo dejansko zagotovili.« Kulturni dom, knjižnica, vrtec ... Kot je še dejal Martin Brecl, so bili velik zalogaj tudi nekateri objekti, ki so jih zgradili v zadnjih nekaj letih in s katerimi prav tako zagotavljajo kakovostnejše življenje občanom. Ponosni so na nov kulturni dom, knjižnico, v celoti so prenovili osnovno šolo, prihodnji mesec bodo predali svojemu namenu energetski vrtec. Naložba je ocenjena na 1,9 milijona evrov. »Nadaljujejo tudi aktivnosti pri urejanju središča Dobrne. Tu smo v minulih letih zgradili 48 stanovanj in nekaj poslovnih prostorov, sedaj nas čaka izgradnja paviljona med občinsko stavbo in eko tržnico. Gradbena dovoljenja imamo še za nekaj projektov, ostaja nam še nekaj drugih potreb. Čeprav niso v modi večji objekti za starejše, nameravamo na Dobrni urediti center, v katerem bi omogočili starejšim prijazno bivanje v domačem okolju, v bližini svojih domačih.« Občinam več denarja Martin Brecl upa, da bo Savinjska regija, znotraj nje pa njihova lokalna skupnost, tudi v prihajajočem finančnem načrtvanju nadpovprečno uspešna pri pridobivanju evropskega nepovratnega denarja. Po njegovem mnenju bi bilo modro, če bi država namenila V občini se ponašajo z novim kulturnim domom, knjižnico, obnovljeno šolo, prihodnji mesec bodo predali svojemu namenu nov energetski vrtec lokalnim skupnostim več denarja, kot ga je doslej, da bodo lahko te zagotavljale potreben lastni delež pri izvedbi takšnih projektov. »Vsaj v naši občini smo doslej izvajali le tiste, za katere smo pridobili dodaten denar. Statistika kaže, da so lokalne skupnosti v minulem finančnem obdobju prispevale za razvoj Martin Brecl glede bližine oziroma sosedstva z mestno občino Velenje: »Moja prva služba je bila na Komunalnem podjetju Velenje. Tam sem se osebnostno in strokovno gradil. Delovno okolje je bilo prijetno, zato imam na ta čas lepe spomine. S prejšnjim županom Srečkom Mehom smo dobro sodelovali, nič drugače ni s sedanjim županom Bojanom Kontičem. Tudi pri projektih se sosedje vedno najdemo. Mestni občini Velenje sem hvaležen, ker nam je omogočila partnerstvo pri projektu vodooskrbe za del naše lokalne skupnosti. V tem trenutku skupaj peljemo projekt kolesarskih poti Savinjske regije in najbrž bi se še našlo kaj skupnega.« 75 odstotkov javnega denarja, od tega je bilo polovico evropskega. Z naložbami so pomagale gospodarstvu pri ustvarjanju in ohranjanju novih delovnih mest.« Zaradi vlaganj v komunalo so v občini Dobrna zanemarjali cestno infrastrukturo, čeprav se lahko pohvalijo tudi pri tem s kakšnim posodobljenim cestnim odsekom, delom pločnika, kolesarske steze. Posodobitev in obnovo zahtevajo 20 let stara šolska in druga športna igrišča, pa telovadnica in še kaj bi se našlo, pravi Brecl. Tudi ta vlaganja so sestavni del razvoja turizma, mobilnosti regije, kar naj bi spodbujala novo finančno načrtovanje. ■ Kritike zavračamo z dvignjeno glavo Člani Občinskega štaba CZ občine Mozirje in operativci tamkajšnjega gasilskega društva v 8 dneh žledoloma opravili 2619 delovnih ur -Kako do več kot 14 tisoč evrov za povračilo škode? Tatjana Podgoršek Mozirje, 17. februarja - Občina Mozirje je v ponedeljek pripravila novinarsko konferenco na temo Poročilo o odpravi posledic žledo-loma v občini. »Krivdo« za sklic konference je mozirski župan Ivan Suhoveršnik pripisal medijem, ki med prizadetimi kraji zaradi žledoloma naj ne bi omenjali občine Mozirje, »čeprav se je pri nas veliko dogajalo.Gasilci, električarji, člani občinskega štaba civilne zaščite (CZ) lokalne skupnosti so bili vse dni na terenu in pomagali pri odpravljanju posledic naravne nesreče. Moramo pa priznati, da ni bilo pravega pretoka informacij tudi med štabom CZ, gasilci in ostalimi. Zato smo pri tehtanju prednostni in pomanjkljivosti akcije sklenili, da bo poslej štab CZ v mozirskem gasilskem domu in ne več v prostorih občine, kot je bilo doslej.« Po zagotovilih poveljnika občin- skega štaba CZ Jožeta Slatinška so bili na terenu že 31. januarja in v naslednjih 8 dneh opravili veliko intervencij. »Sodelovanje gasilcev tudi v tej naravni nesreči je znova potrdilo, da so ti v Sloveniji res naše naravno bogastvo,« je med drugim dejal Slatinšek. Po besedah vodje intervenci- je Milana Krofliča so operativci mozirskega gasilskega društva pomagali občanom po najboljših močeh. »Odzivali smo se na klice na pomoč. Če teh ni bilo, tudi nismo mogli pomagati.« Na terenu je bilo - tako Krofič - 72 operativcev, ki so v 8 dneh opravili 105 intervencij na 391 lokacijah. Štirje med njimi so se poškodovali, a k sreči niso potrebovali zdravniške pomoči. Odstranili so več kot 2.000 dreves s cestišč ali tam, kjer so ta ogrožala okolico. Očistili so blizu 60 kilometrov cest, do zaselkov, ki so bili odrezani od sveta, so se »prebili« tretji dan žledoloma (v ponedeljek popoldne ali v torek zjutraj). Opravili so več kot 2.600 delovnih ur, ki so po ceniku Gasilske zveze Slovenije vredne 68 tisoč evrov. »Moram pa izreči ostro kritiko na račun celjskega regijskega centra CZ in države. Od nikogar nismo prejeli nobene pomoči, čeprav smo zanjo zaprosili. Zaprosili smo za težko mehanizacijo, druge stroje, a dobili negativne odgovore. Kot državljan naj bi bil enakovreden državljanom v večjih slovenskih mestih, a nisem bil. Ne oporekam pomoči, ki so je bili deležni na Notranjskem, a tudi na našem območju so bili ljudje 4, 5 dni brez elektrike.« Milan Kroflič se je med drugim še vprašal, kdo jim bo kril stroške v višini dobrih 14 tisoč evrov, saj zavarovalnica zavrača škodo zaradi interveniranja. Tehnika, ki so jo uporabljali, je zastarela, zato je bilo okvar veliko, v znesku so še stroški goriva in škoda na dveh strojih. Nekaj mehanizacije so operativcem posodili člani domačega gasilskega društva. Na naše vprašaje, kaj porečejo na kritike občanov, da so se odzvali prepozno, da so si vzeli nekatere pristojnosti, vse pogosteje se sliši, da so se pripeljali do podrtega drevesa, se fotografirali, nato pa obrnili ... , se je Milan Koflič odzval: »Kritike zavračamo z dvignjeno glavo. Določene bi morda lahko sprejeli, vendar s 4 vozili, ki smo jih imeli na voljo, brez ustrezne opreme za podiranje in odstranjevanje dreves - v svojih vrstah nimamo sekačev, nismo mogli zagotoviti pomoči vsem občanom enakovredno in hitro, kot so želeli. S podiranjem dreves, predvsem v Mozirju, bi bolj ogrožali lastnino in življenja gasilcev, zato sem se odločil, da jih ne bomo odstranili. Drevesa še danes stojijo, kar pomeni, da je bila odločitev prava.« ■ Z novinarske konference Škode za 9,5 milijona evrov Celje - Na Elektru Celje, ki je po velikosti in pokritosti območja z električno energijo tretje največje tovrstno podjetje v državi, so ocenili, da je žledolom povzročil za 9,5 milijona evrov škode na njihovem omrežju, od tega samo na srednje- in nizkonapetostnem omrežju za 7,8 milijona evrov. Do konca minulega tedna so s 4 agregati napajali še 69 odjemalcev na območju Radelj, Slovenj Gradca ter Uršlje gore. Pričakujejo, da bodo v teh dneh lahko odklopili vse agregate in s tem zagotovili odjemalcem oskrbo z električno energijo preko omrežja. Kot še poudarjajo, so trenutne rešitve vzpostavljanja omrežja začasne, za trajne bo potrebnih več mesecev. Posledice nesreče bodo delno krili iz zavarovalnine, delno z rebalansom letošnjega načrta poslovanja, upajo pa tudi na možnosti pridobitve ustreznega kredita iz EBR za odpravo posledic naravnih nesreč. Za agregate, s katerimi so sami zagotovili oskrbo z električno energijo, bodo krili stroške za gorivo, tistim, ki so si agregate priskrbeli sami, pa svetujejo, naj se obrnejo na civilno zaščito. ■ tp Naš čas, 13. 2. 2014, barve: CM K, stran 14 16 SPORT 20. februarja 2014 V soboto za tretje mesto Rokometaši Gorenja so si z zmago z 28 : 23 na Danskem proti Aalborgu zagotovili napredovanje med šestnajst najboljših moštev v ligi prvakov - V soboto s Flensburgom (20.30) Aktualni slovenski prvaki so v predzadnjem, 9. krogu najmočnejšega klubskega tekmovanja na stari celini v nedeljo gostovali pri danskem prvaku, ki jih i je v prvi tekmi v Rdeči dvorani premagal s petimi goli razlike. Bili so pred zahtevno nalogo. Zavedali so se, da v zadnjih dveh dvobojih, v soboto bodo gostili nemški Flensburg, potrebujejo še dve točki za izpolnitev cilja, ki so si ga zadali pred začetkom tekmovanja: napredovati v drugi del. Trener Ivan Vajdl je pred odhodom na Dansko napovedal igro na zmago, ob tem pa tudi opozoril: »To bo vražje težko!« Toda njegovi igralci niso podlegli velikemu pritisku oziroma nujnosti zmage. Najboljše dansko moštvo so presenetili z odločno in agresivno igro in se jim z zmago s petimi goli razlike oddolžili za velenjski poraz. Še bolj pomembno pa je, da so se utrdili na četrtem mestu, ki zagotavlja napredovanje v osmino finala tega elitnega tekmovanja. S tema dvema točkama so se izenačili s tretjim Aalborgom po točkah. V zadnjem desetem krogu predtekmovanja bodo oboji imeli najtežja nasprotnika, Aalborg bo gostoval pri vodilnem Hamburgu, Velenjčani pa bodo v soboto (ob 20:30) gostili drugi Flensburg. Ob morebitnem porazu Dancev bi bila našim prvakom že točka dovolj za osvojitev celo tretjega mesta. Njihova nedeljska zmaga pred več kot 4000 gledalci je bila povsem zaslužena. Domači rokometaši so na tekmi le dvakrat vodili. Na samem začetku so povedli z 1:0. Toda po treh obrambah Benjamina Buriča, ki je v napeljevanju ubranil tudi nekaj 'čistih' žog in lob, so že v 7. minuti vodili s 4 : 1 ter napovedali, po kaj so prišli. Silovit ritem so nare- kovali do sredine tega S tekme v Velenju REKLI 5Q ... A v* S pomočjo gledalcev Trener Ivan Vajdl: Fantje so pokazali pravo igro, veliko borbenost. Niso podlegli pritisku nekaj tisoč gledalcev in zaslužijo si veliko čestitko za to pomembno zmago, ki nas je popeljala med 16 najboljših moštev v Evropi. Tudi Celjanom je uspel ta pod- vig. Ne glede na to, da je odšlo mnogo igralcev v tuje klube, ima Slovenija še vedno dve moštvi v ligi prvakov, kar je seveda nadvse spodbudno in razveseljivo ter ponovna potrditev, da v Sloveniji dobro delamo v rokometu. Na nasprotnika smo se nadvse dobro pripravili. Predvsem sem vesel, da smo tudi v trenukih, ko so se nam približali, ohranili mirne glave in končnico odigrali resnično na visoki ravni ter prišli do super zmage. V soboto bomo lahko zaigrali dokaj mirno. Skušali bomo ponoviti odlično igro iz Danske in uspeti proti tako močnemu moštvu, kot je Flensburg, ki seveda prihaja v Velenje kot velik favorit. Želim si, da bi bila Rdeča dvorana nabito polna, da skupaj z navijači proslavimo uvrstitev med šestnajst, predvsem pa, da nam pomagajo priti do tretjega mesta.« dela igre, ko jim je popustila zbranost, in domači so drugič na tekmi povedli (11: 10). Trener Ivan Vajdl je vzel minuto odmora, po katerem so njegovi igralci znova zaigrali odločno, se otresli pritiska domačih, jim ušli za dva gola, prvi del pa dobili z golom razlike (15 : 14). Odločno so začeli tudi drugi polčas. Za šest minut je Benjamin Burič skupaj z vrhunsko igro svojih soigralcev v obrambi zaklenil svoja vrata, v napadu pa so zadevali, kot so želeli, in povedli v 36. minuti z 18 : 14. Šele po tem vodstvu so domači dosegli prvi gol v drugem polčasu. Njihov trenerje vzel minuto odmora, kar pa Velenjčanov ni zmedlo. Nasprotno, še naprej so igrali sijajno in v 41. minuti povedli z 20 : 15. Kljub visokemu vodstvu so v nadaljevanju vendarle še trepetali za zmago, ko so se po zaporednih izključitvah Nika Medveda in Roka Golčarja (v 46. minuti je bilo zanj zaradi tretje izključitve konec tekme), nekoliko smole pri strelih (okvir vrat Jerneja Papeža), pa izgubljenih žogah Danci približali deset minut pred koncem le na gol zaostanka (20 : 21). Trener Ivan Vajdl je vzel novo minuto odmora, umiril igralce, ki so nato znova zablesteli in se na koncu zasluženo veselili četrte zmage. Včeraj so Velenjčani v zadnjem (22.) krogu prvega dela domačega prvenstva gostovali v Novem mestu pri Krki, v soboto pa bo za njihove ljubitelje v Rdeči dvorani gotovo pravi rokometni praznik. Proti Nemcem bodo lahko zaigrali povsem sproščeno. Toda če bo v njihovi igri takšna odločenost, kot je bila na Danskem, morda lahko premagajo tudi tako slovito moštvo, kot je Flensburg. ■ S. Vovk J Grosuplje prepričljivo boljše od Elektre Razen Portoroža, ki je za točko izgubil tekmo v Šentjurju, so v 15. krogu prve državne košarkarske lige zmagale gostujoče ekipe. Pred maloštevilnimi navijači v šoštanjski športni dvorani so izgubili tudi košarkarji Elektre; prepričljivo so bili boljši od njih košarkarji Grosupelj, ki so v Šoštanju slavili s 77 : 56. Gostje so prekinili serijo treh zaporednih porazov in se z osmo zmago ponovno zavihteli na četrto mesto, ki še vodi v ligo za prvaka. Gro-supeljčani so dolgo veljali za najprijetnejše presenečenje lige Telemach, na drugi strani pa se Šoštanjčani še naprej borijo s finančnimi težavami, z vključevanjem svojih mladih igralcev pa ob nekaterih izkušenih tudi ne najdejo poti iz krize. Le s štirimi zmagami ob enajstih porazih so košarkarji Elektre skupaj s Tajfunom in Mariborom čisto pri dnu lestvice. Upanje na presenečenje proti Grosupljam je splavalo po vodi že v prvem delu, saj so razigrane goste domači bolj kot ne le opazovali. Še bolj kot v obrambi je škripalo v napadu. To pa so znali dobro izkoristiti gostje, ki so po dobljenem skoku in odlični obrambi bliskovito jurišali na šoštanjski koš. Še posebno neugodni in neustavljivi so bili trije Američani - Krubally (zmagovalec »All star« tekme v zabijanju), podajalec Williams in organizator Butler, s petimi trojkami iz sedmih poskusov pa je rešetal šoštanjski koš še Antonijevič. Košarkarji Elektre so v prvi četrtini zadeli le eno trojko, enkrat za dve in dva prosta meta. Po desetih minutah so gostje tako vodili s 25 : 7. Do sredine druge četrtine je teklo vse po starem, košarkarji Grosupelj so silovito nadaljevali in po delnem izidu 17 : 0 prišli do najvišjega vodstva na srečanju - 31 : 7. Domači trener Smiljanič je z različnimi obrambami, tudi s številnimi menjavami poizkušal ustaviti nalet gostov, kar pa mu je v nadaljevanju delno uspelo. Za podvig in priključek v tej tekmi pa žal ni zadostovala dobra igra Američana Nathana Priesta in v napadu dobro razpoloženega Lelica. Do 37. minute so košarkarji Elektre uspeli znižati zaostanek na 13 točk 54 : 67, vendar so z dvema trojkama gostje ponovno povišali razliko - ob koncu so se veselili zaslužene zmage s 77 : 56. Elektro v nadaljevanju čakata dve težki gostovanji pri Rogaški in Šentjurju, nato pa v zadnjem krogu prvega dela še tekma doma z Mariborom. Ivan Smiljanič, trener Elektre Šoštanja: »Ekipa Grosupelj je imela za razliko od nas veliko več skokov. Pokazala je tudi premoč pod obročem, saj ji pri tem nismo mogli slediti. To je tudi prevesilo tehtnico v njihovo korist. Moji fantje so poskušali igrati po najboljših močeh, a so nasprotniki že zelo zgodaj ustvarili veliko razliko. Te nismo uspeli nadoknaditi.« ■ Sedaj na polno znova doma Nogometaši Rudarja so se po enotedenskih pripravah v hrvaškem Medulinu vrnili domov, kjer spet nadaljujejo vadbo prav tako s polno močjo. Med potjo so se ustavili v Kozini, kjer so s 4 : 0 premagali člana druge slovenske lige Ah Mas Tech iz Ankarana. Na Hrvaškem pa so igrali tek- me z zelo močnimi nasprotniki. Čeprav na takšnih tekmah igralci v glavah nimajo 'zahteve' po zmagi, kar je značilno za prvenstvene dvoboje, so na vseh pokazali zelo podjetno igro. Seveda se vsak igralec želi dokazati trenerju, ki je bil zadovoljen z opravljenim, zelo pa tudi, da so se priprave končale brez poškodb. Z njimi so bili tudi vsi trije novi igralci. Korošec Nejc Plesec, ki je v Rudar prišel iz Celja in bo na začetku marca dopolnil šele 20 let. Druga njihova okrepitev je Sežančan Milan Kocič (pred dnevi je dopolnil 24 let). Ta igralec v Sloveniji ni igral nobene prvoligaške tekme. Že kot mladinec je odšel v Italijo, od tam v Avstrijo. Nazadnje je bil član drugoligaškega moštva Hartberg, k Rudarju pa je prišel kot prost igralec. Njihov novi-stari član je znova postal Nikola Tolimir, ki je bil zadnji dve sezoni v Romuniji in na Cipru, kjer pa žal ni veliko igral. Do nadaljevanja prvenstva je le še šestnajst dni. Rudarji bodo v uvo- du drugega dela v lokalnem derbi-ju gostovali v Celju. V preostalih dneh bo trener Jernej Javornik s sodelavcem Spasojem Bulajičem in trenerjem vratarjev Milkom Verbo-tnom odpravljal pomanjkljivosti, da bi spomladi igrali še bolje in morda jesensko uvrstitev (prezimujejo na 5. mestu) še izboljšali. Predvidoma bodo odigrali še dve prijateljski tekmi. V soboto bo na travnatem igrišču ob Škalskem jezeru njihov nasprotnik drugouvrščeno moštvo v jesenskem delu v drugi ligi - Radomlje, generalko za Celje pa bodo imeli 1. marca na tekmi s tretjim v drugi ligi - Aluminijem. S. Vovk K sliki: (Rudarji čistili gozd) Nogometaši pa ne živijo samo za žogo. V torek so nogometne dre- se zamenjali s pravimi rudarskimi delovnimi oblačili in skupaj s trenerji odpravljali posledice, ki jih je vremenska ujma povzročila tudi v okolici velenjskega mestnega stadiona. ■ (S. Vovk) Rudar - Ah Mas Tech (2. SNL) 4 : 0 (Mate Eterovic 2, Kristian Bubalovic, Dalibor Radujko); Inter Zaprešič (2. hrvaška liga) 3 : 1 (Leon Črnčič, Ivan Firer, Denis Kli-nar); Jedinstvo Bihac (1. liga BiH 2 : 2 (Ivan Firer, Rajko Rotman); Čelik 3 : 0 (strelci: Ivan Firer, Nejc Plesec, Aljaž Krefl) Jelenko 16., Berlot 33. Soči, 18. februarja - V torek sta se z najboljšimi na svetu v nordijski kombinaciji na veliki skakalnici in teku na 10 kilometrov pomerila člana velenjskega smučarsko skakalnega kluba Marjan Jelenko in Gašper Berlot. Jelenko je zasedel 16. mesto. Po skoku je bil 14., na koncu je v teku zaostal nekaj več kot minuto. Gašper Berlot je bil 33. Naš čas, 20. 2. 2014, barve: CM K, stran 17 20. februarja 2014 ŠPORT IN REKREACIJA 17 Z odliko sklenili zimsko sezono Velenjski atleti, še posebej mladi, so se izkazali V soboto, 15. februarja, se je s Prvenstvom Slovenije za člane in članice v atletiki zaključila zimska tekmovalna sezona. Za velenjske atlete je bila kljub slabšim pogojem za trening (nimajo namreč atletske dvorane) odlična. Atleti so tekmovali v vseh starostnih kategorijah, na različnih mednarodnih mitingih in na vseh prvenstvih Slovenije. Dosegli so dobre rezultate, popravili nekaj osebnih rekordov, nadobudni mladi Tomaž Turinek pa je poleg naslova državnega prvaka v kategoriji U12 postavil tudi nov državni rekord v teku na 60 m s časom 8,54. Odlični so bili tudi starejši atleti, ki so na Dunaju na prvenstvu Slovenije v krožnih tekih osvojili kar sedem odličij, med člani pa je v kratki dvorani postala državna prvakinja v teku na 60 m s časom 7,45 Maja Mihalinec, Peter Hribaršek pa je med člani v teku na 60 m z ovirami s časom 8,24 osvojil bron. Izkazali so se tudi naši najmlajši, ki so tekmovali na prvenstvu Slovenije v posamičnem in ekipnem mnogoboju v kategoriji pionirjev in pionirk U12 in U14. Atleti so se med sabo pomerili v teku na 60 in 300 m, skoku v daljino in suvanju težke žoge. Obe ekipi sta bili odlični, saj je postala ekipa pionirjev in pionirk U14 viceprvakinja, ekipa pionirjev in pionirk U12 pa je osvojila naslov državnih prvakov Slovenije. To dokazuje, da v Velenju z mladimi delajo dobro in da v klubu raste nov, obetaven atletski rod. Uvrstitev je vsekakor presenetljiva, saj so premagali vse slovenske klube, na čelu z ljubljanskim Massom in celjskim Kladivaijem. Med posamezniki se je ponovno odlično odrezal Tomaž Turinek, ki je bil med mnogobojci srebrn, z mlajšim bratom Sebastjanom Turi-nekom pa sta ekipno prav tako osvojila srebro. Odlična Mihalinčeva Celje, 15 februarja - V Celju, kjer je potekalo člansko dvoran- sko državno prvenstvo v atletiki je v teku na 60 m je zmagala članica velenjskega atletskega kluba Maja Mihalinec z najhitrejšim rezultatom sezone, 7,45 s. Mihalinčeva, ki se je vrnila v Slovenijo po študiju v ZDA, je bila z drugim slovenskim naslovom v karieri zelo zadovoljna: Z odličji so se okitili: • Maja Mihalinec: Prvenstvo Slovenije v dvorani za člane in članice,. 60 m, 1. mesto s časom 7,45. • Mark Ilič: Prvenstvo Slovenije v krožnih tekih-kategorija članov, 800 m, 2. mesto s časom 1:55,38, • Breznik Jan: Prvenstvo Slovenije v krožnih tekih-kategorija članov, 3000 m, 2. mesto s časom, 8:52,51, • Peter Hribaršek: Prvenstvo Slovenije v dvorani za člane in članice,. 60 m ovire, 3. mesto s časom 8,24, • Jan Kramer: Prvenstvo Slovenije v krožnih tekih-kategorija članov, 800 m, 3. mesto s časom, 4:13,11, Mladinci: • Kevin Dolar: Prvenstvo Slovenije v krožnih tekih-kategorija mladincev, 3000 m, 1. mesto s časom 9:22,02, • Barbara Kladnik: Prvenstvo Slovenije v krožnih tekih-kategorija mladink, 1500 m, 2. mesto s časom 5:22,68, • Katja Vrdjuka: Prvenstvo Slovenije v krožnih tekih-kategorija mladink, 3000 m, 2. mesto s časom 10:44,51, • Vesna Kašnik: Prvenstvo Slovenije v krožnih tekih-kategorija mladink, 3000 m, 2. mesto s časom 11:02,76, Pionirji: • Tomaž Turinek: Prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke U12, 60 m, 1. mesto in nov državni rekord z rezultatom 8,54, • Timotej Šalamon: Prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke U14, 60 m ovire, 3. mesto s časom 10,66, • Dino Subašič: Prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke U16, troskok, 3. mesto 12,04 m, • Majcenovič Teodor: Prvenstvo Slovenije za pionirje in pionirke U16, 60 m ovire , 3. mesto s časom 9,65, »Po petletnem študiju v ZDA se vračam v domačo atletiko. To je bila moja prva dvoranska sezona po vrnitvi v Slovenijo in upam, da sem z dobrimi rezultati in naslovom državne prvakinje pokazala, da sem ponovno pripravljena posegati po najvišjih uvrstitvah«. Kegljanje Poraženi na domačih stezah Po dveh zaporednih zmagah so kegljači Šoštanja pričakovali še tretjo. To veselje pa so jim preprečili kegljači Litije, ki so domačine premagali z visokim rezultatom. Litijani so do zmage prišli veliko težje, kot kaže rezultat. Da bodo imeli domačini težko delo, se je pokazalo že v igri prvega para, ko sta si ekipi razdelili točki, prednost enega keglja pa je bila v korist domačinov. Tudi v drugem paru je igra potekala dokaj izenačeno vse dotlej, ko so domačini napravili nekaj napak - metov v prazno. Gostje so tako srečno povedli s 3 : 1 in prednostjo 30 kegljev. Upanje za zmago sta še vedno imeli obe ekipi. Šošta-njčani so potrebovali v tretjem paru obe točki, med tem ko so morali gostje obdržati razliko v kegljih. Pomembnost tekme je izdajala igralce v tretjem paru, domačini pa so napravili preveč napak in zmaga je odšla v Litijo. Domača ekipa tako ostaja na zadnjem mestu, vendar še ima možnost za obstanek, saj se razlika točk ni veliko spremenila. Zaradi mladinskega državnega prvenstva bodo kegljači v vseh ligah prosti. V naslednjem 15. krogu (8. marca) Šoštanjčani na domačih stezah pričakujejo trenutno vodilni Ceršak. ■ Odbojkarji Šoštanja Topolšice so po treh porazih v četrtem krogu zelene skupine prikazali svoj pravi obraz in s sijajno predstavo gladko odpravili solidno ekipo Krke. Gledalci so lahko na tej tekmi uživali v dobrih akcijah obeh ekip, mnogo uspešnejši pri tem pa so bili domačini. V prvem nizu si do zaključka sicer nobena od ekip ni priigrala več kot dveh točk naskoka, nato so odboj-karje iz Novega mesta Šoštanjčani z bojevito in zavzeto igro v polju ter uspešnimi akcijami na mreži potisnili v podrejeni položaj. S tako igro so si priigrali štiri točke, prednost pa je zadostovala za dobljeni prvi niz na 21. Uspešno igro so domači v nadaljevanju še stopnjevali. Odlično so zaustavili najnevarnejšega gostujočega igralca korektorja Bralca, ki jim je v prvem nizu povzročal kar nekaj težav. Ob dobrem sprejemu so nevarnosti za goste pretile z vseh strani. Pozabljena sta bila dva tesna poraza na pet nizov v Novem mestu. S takim pristopom in igro bi Šoštanjčani spravili na kolena tudi marsikatero ekipo iz zgornjega dela. Tudi začetni udarci so postali nerešljiva uganka za goste. Sprejemalec Zupanc je z nekaj asi povzročal pravi nemir v ekipi gostov, odlično pa so bili pri začetnih udarcih razpoloženi tudi korektor Lipovac, podajalec Bojinovič in bloker, domači kapetan Pavič. Tako so goste potisnili daleč od mreže, od koder so le s težavo organizirali dobre napade. Da je bila težava gostov pri organizaciji igre in realizaciji na mreži še večja, so z odličnimi bloki poskrbeli razpoloženi domači igralci. Tudi izdelane akcije gostov so bile obsojene na neuspeh -Šoštanjčani so s trojnim, dvojnim ali samo z enojnim blokom povzročali Krkašem, ki veljajo za eno najbolj uigranih ekip na prvenstvu in igrajo že tretje leto skupaj v isti postavi, nerešljive težave. Domačini so spretno nadzorovali igro in potek srečanja ter prihajali do novih točk. Drugi niz se je hitro končal na 25 : 18. Igralci Šoštanja Topolšice Zupanc Boženk, Lipovac, Uršič, Pavič, Kožel-nik in prosti igralec Ivartnik so v silovitem tempu odigrali še tretji niz. Po vodstvu 9 : 3 in malo za tem 22 : 16 pa so vendarle dovolili gostom, da so se približali, kaj več pa jim ni uspelo. Tekmo so za čistih in zasluženih 3 : 0 s 25 : 22 v tretjem nizu dobili igralci Šoštanj Topolšice, ki jih čakata še tekmi s Kranjem in Fužinarjem. Z Astecom se bod srečali že v soboto ob 19. uri v športni dvorani v Šoštanju. ■ Judoistom medalje med kadeti Prejšnjo soboto je v športni dvorani v Slovenj Gradcu potekalo zelo dobro obiskano državno prvenstvo kadetov, kadetinj U18 in starejših dečkov in deklic U14. Prvenstva se je udeležilo preko 300 tekmovalcev in tekmovalk iz 35 slovenskih klubov. Dopoldan so potekali boji na 4 borilnih prostorih v konkurenci kadetov. Zbrani so bili vsi najboljši kadeti in kadetinje iz Slovenije. V tej konkurenci lahko rečemo, da ni več slabih borcev, saj uvrstitev za medalje pomeni tudi mladinski razred kategoriziranega športnika. Velenjski judo klub je na prvenstvo poslal štiri tekmovalce, dve dekleti in dva fanta. Vsi štirje so bili v konkurenci za dobitnike medalj. Tokrat sta dekleti dosegli boljši rezultat od kolegov kadetov. Hanna Štor se je v kategoriji do 70 kg prebila v finale in klonila šele proti favorizirani tekmovalki iz Bežigrada ter osvojila 2. mesto. Veronika Mohorič nadaljuje zbiranje medalj z največjih tekmovanj. Tokrat je kot najmlajša med konkurenco kategorije +70 kg osvojila bronasto medaljo za osvojeno 3. mesto. Med fanti je pričakovanja izpolnil Nik Lemež in osvojil tretje mesto v zelo dobri konkurenci kategorije do 55 kg. Uvrstitev bi lahko bila še višja, če ne bi v zadnjih sekundah tekme izgubil polfinalne tekme. Več se je pričakovalo od Tilna Vodeba, ki tokrat ni imel svojega dne in je po dveh porazil končal na 9. mestu. Popoldan so nadaljevali boje na državnem prvenstvu U14, mlajši predstavniki Judo kluba Velenje. Do medalje se je tokrat prebila le Tea Laznik, ki je v kategoriji do 63 kg zasedla odlično tretje mesto. Blizu medalje je bil tudi Miha Ciglar v kategoriji do 66 kg. Na koncu je zasedel 5. mesto, tik za nosilci medalj. Blizu je bil tudi David Hostič v najtežji kategoriji +66 kg. Po dveh zmagah in porazih je bil na koncu sedmi. Urh Štober je v kategoriji do 42 kg med 25 tekmovalci osvojil 9. mesto. Čeprav sta se Urban Marič in Vid Jelaš dobro borila, sta ostala brez posamične zmage in uvrstitve. ■ Z.S. Vodstvo sedmih golov premalo za zmago Z današnjo teko med Ajdovkami in Koprčankami bo v prvi rokometni ligi za ženske sklenjen prvi del prvenstva. Štiri so bile že v soboto, tudi med Celjankami in Velenjčakami. To je bila osrednja tekma 18. kroga, v kateri sta si ekipi razdelili točki, saj se je končala z 28 : 28. Po trditvah Velenjčank pa sta na to 'delitev' vplivala tudi sodnika (Boris Košir iz Predvora in Boris Sintič z Golnika). Glede na razplet so si gostje vsekakor zaslužile zmago. Po prvem polčasu so imele prepričljivo prednost štirih golov (15 : 11), v 20. minuti celo sedmih (13 : 6). Tudi začetek drugega polčasa je bil spodbuden in jim je vlival upanje, da se bodo z zmago po točkah izenačile z domačinkami. V 39. minuti so povedle z 19 : 14. Nato je ponovno sledil pritisk Celjank, ki so se večkrat približale na dva gola zaostanka. V zadnjih 5 minutah pa je sledila igra živcev, v kateri so bile ''močnejše'' domače rokometašice. V 58. minuti so uspele izenačiti na 27 : 27 in nato po obrambi Golobove še povedle. Na drugi strani je Fatkičeva dosegla gol za gostje in izenačila na 28 : 28. V zadnjih 5 sekundah tekme so velenjske rokometašice po izgubljeni žogi Celjank izvedle hiter protinapad, Ferenčeva je ujela dolgo podajo Amonove, ki so jo Celjanke zrušile tik pred strelom na 6-metrski črti, a piščalka sodnikov je ostala nema. Prvenstvo bodo rokometašice nadaljevala v soboto, 1. marca, ko bo na sporedu prvi krog končnice. Še 21. pokal Krimovkam? Konec tega tedna, v soboto in nedeljo, bo v Hrpeljah sklepni turnir slovenskega pokala za rokometašice, nanj pa so se uvrstile ekipe Veplas Velenje, Zagorje Gen-I, Zelene doline Žalec in Krim Mercator. Naslov branijo igralke ljubljanskega Krima, ki so pokal osvojile že dvajsetkrat, igralke velenjskega Veplasa pa so bile v zadnjih dveh sezonah obakrat tretje. Krka brez možnosti v Šoštanju Liga prvakov, 9 krog, skupina D: Aalborg Handball - Gorenje 23:28 (14:15) Gorenje: Taletovič, Benjamin Buric 16 obramb (3x7 m), N. Cehte, Medved 3, S. Buric, S. Buric, K. Cehte 7, Skube 8 (2), Golčar 3, Šoštarič, Dobelšek, Gams 1, Nosan, Oštir, Dujmovič, Beciri 2, Papež 4. Trener: Ivan Vajdl. Sedemmetrovke: Aalborg 9 (6), Gorenje 5 (3). Izključitve: Aalborg 6 minuta, Gorenje 12 minuta. Rdeči karton Golčar (46. min. - tretja izključitev) 10. krog: Gorenje - Flensburg (Rdeča dvorana, sobota, 22. 2. ob 20.30). 1. NLB Leasing liga, 21. krog: Krka - Gorenje (včeraj) Prva DRL za ženske, 18. krog Celje Celjske mesnine: Veplas Velenje 28:28 (11:15) Celje: Hrovatič (1 obramba), Močič, Golob (13 obramb), Vrček 1, Krebs, Hren, Regner 3, Pišek 1, Pelikan 4, Jankovič 11 (3), Palir 2, Tako so igrali Klakočer 3, Jug 3, Zupančič, Ljepoja. Trener: Rajko Begovič. Velenje: Amon (12 obramb), Naglič 4 (3), Hrnčič 7 (1), Fatkic 7 (2), Sivka 3, Halilovic 2, NakiC Milka 2, MičiC, Majerič, TomiC, Ferenc 1, Finkšt 2, NakiC Branka, TabakoviC, SimiC, Gyorke. Trenerka: Snežana RodiC. Sedemmetrovke: Celje 3 (5), Velenje 7 (^.Izključitve: Celje 10 minut, Velenje 14 minut. Drugi izidi: Zagorje GEN-I : Zelene doline Žalec 35:23 (16:11), Piran : Krka 25:28 (13:11), Naklo Peko Tržič : Tenzor DP Logik Ptuj 30:30 (13:15), Ajdovščina - Fikon Koper (danes). Vrstni red: 1. Zagorje GEN-I 18 tekem - 36 točk, 2. Celje Celjske mesnine 17 - 27, 3. Veplas Velenje 18 - 24, 4. Krka 18 - 25, 5. Zelene doline Žalec 18 - 20, 6. Piran 17 - 17, 7. Mlinotest Ajdovščina 17 - 15, 8. Fikon Koper 16 - 6 9. Tenzor DP Logik Ptuj 17 - 3, 10. Naklo Peko Tržič 18 - 1. Liga Telemach, 15. krog Elektra Šoštanj - Grosuplje 56 : 77 (43 : 62, 23 : 42, 7 : 25) Elektra Šoštanj: Rizman 3, U. Bukovič 3, Podvršnik 2, Zagorc 6 (4-8), LeliC 17 (4-6), Pri- est 11 (1-4), Dimec, Bajramlic 4 (0-2), Hasic, Atanackovic 5, Brčina 5 (2-2) Vrstni red: 1. Helios Domžale 28, 2. Rogaška 27, 3. Hopsi Polzela 26, 4. Grosuplje 23, 5. Zlatorog Laško, 5. Portorož oba 22, 7. Slovan 20, 8. Tajfun, 9. Maribor Nova KBM, 10. Elektra Šoštanj vsi 19 1. DOL, zelena sk., 4. kr. Šoštanj Topolšica - Krka 3 : 0 (21, 18, 22) Šoštanj Topolšica: Ivartnik, Zupanc 20, Lipovac 10, Bojinovič 5, Port, Kumer, Boženk 6, Rojnik, Pavič 7, Menih, Koželnik, Uršič 7. Vrstni red: 1. Fužinar Metal Ravne 25, Šoštanj Topolšica 22, 3. Krka 21, 4. Astec Triglav 17 Kegljanje, 2 liga - vzhod 14. krog Šoštanj : Litija 1:7 ( 3137 : 3170) Šoštanj : Fidej - 559 (1), Sečki - 523 (0), Jug - 525 (0), Pintarič - 519 ( (0), Kramer - 520 (0), Hasičič - 491 (0). Naš čas, 13. 2. 2014, barve: CM K, stran 14 18 MODROBELA KRONIKA 20. februarja 2014 Policisti odlično smučajo Na državnem prvenstvu slovenske policije ter 2. državnem prvenstvu policijskega veteranskega združenja Sever v veleslalomu se je prejšnji petek (14. 2.) na smučišču Blatnik na Golteh pomerilo več kot sto policistk in policistov. Ob brezhibni organizaciji, izjemno lepem vremenu ter, kot je bilo slišati, odlično pripravljeni veleslalomski progi (SK Velenje) so policisti pokazali, da imajo obilo kondicije ter znanja v hitrem smučanju. Še zlasti najmlajši, aktivni policisti, so prikazali izjemno znanje in tekmovalnega duha. Ker je bilo veliko starostnih razredov, rezultatov ne navajamo, so se pa z ekipnim prvim mestom odlično odrezali članice in člani PVD Sever za celjsko območje (prvaka sta postala Dragica Hriberšek iz Velenja in Darko Repenšek iz Nazarij). Medalje in pokale sta najboljšim podelila namestnik generalnega direktorja Policije Slovenije Karol Turk ter predsednik združenja Sever Miha Molan. ■ Jože Miklavc Ustavil jih je šele stinger V audiju je bilo pet oseb - Po več poskusih pravilnega ustavljanja so policisti uporabili sredstvo za prisilno ustavljanje Velenje, Šoštanj, Mislinja, 16. februarja - V nedeljo ni šlo drugače, kot da so policisti pri ustavljanju voznika osebnega avtomobila audi A6, bele barve, ustavili s stingerjem. Nekaj pred pol četrto uro so voznika najprej ustavljali na parkirišču v Velenju. Ta se je sprva ustavil, potem pa zapeljal vzvratno in trčil v službeno vozilo policije ter nadaljeval vožnjo v smeri proti Škalam in naprej proti Gaberkam. Tam so ga policisti znova skušali ustaviti, a brez uspeha. Pravilno so ga ustavljali potem tudi na območju Graške gore, kjer pa voznik prav tako ni upošteval znakov policije. V Šmiklavžu na območju Mislinje pa so se odločili za uporabo sredstva za prisilno ustavljanje motornih vozil - stinger. V ustavljenem vozilu je bilo pet oseb, trije moški in dve ženski. Voznik in sopotnik sta pobegnila. Sopotnika so policisti kmalu po pobegu prijeli, o pobeglem vozniku pa še zbirajo informacije. ■ Nepravilno v ■ vtv w kroziscu Velenje, 14. februarja - V petek popoldan je počilo v krožišču prodajnega centra na Cesti Simona Blatnika. Voznik osebnega avtomobila je zaradi nepravilnega vključevanja trčil v voznico osebnega avtomobila. Na vozilih je nastala materialna škoda. Pri povzročitelju nesreče je preizkus pokazal prisotnost alkohola, in sicer več kot 0,52 mg v litru izdihanega zraka. Nekaj malega je vzel Dva pobega v enem dnevu Velenje, 11. februarja - V torek popoldan je neznani voznik tovornega avtomobila pred trgovino na Partizanski cesti zaradi nepravilnega premika trčil v zapornico in jo poškodoval, nato pa s kraja odpeljal. Ker so registrske oznake vozila znane, najbrž ne bo težko priti tudi do voznika. Računa lahko na plačilni nalog za dva prekrška. Enako lahko računa drug voznik tovornega vozila, ki je na bencinskem servisu na Selu zaradi nepravilnega premika trčil v osebni avto, vožnjo pa potem nadaljeval v smeri Arje vasi. Tudi registrske oznake tega vozila so znane. Vlomilci in tatovi brez odmora Velenje, 11. februarja - Tudi v zadnjem tednu se je na območju prostojnosti Policijske postaje Velenje zgodilo več vlomov in tatvin. V torek zjutraj na gradbišču v Skor-nem pri Šoštanju, kjer je storilec na silo odprl pokrov rezervoarja za gorivo na delovnem stroju in si natočil 150 litrov dizelskega goriva. S stanovanjske hiše na Šlandrovi v Velenju je bilo istega dne ukradenih šest metrov bakrenih odtočnih cevi. V četrtek, 13. februarja, okoli poldneva je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo v Velikem Vrhu na območju Šmartnega ob Paki. Vlomilec je na silo prišel v garažo in odnesel agregat. V ponedeljek, 17. februarja, ponoči, pa je storilec v odklenjenem osebnem avtomobilu, parkiranem na parkirišču prevozniškega podjetja na Koroški cesti v Velenju, odmontiral in odnesel starejši avto-radio. Pri hišni preiskavi zasegli amfetamine Velenje, 13. februarja - V četrtek dopoldan so policisti, ki so po odredbi Okrožnega sodišča v stanovanju 37-letnega moškega na Kersnikovi opravili hišno preiskavo, zasegli prepovedano drogo - amfetamine, ter ostali pribor. Zoper njega bodo podali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami. Velenje, 16. februarja - Policisti so v nedeljo obravnavali prijavo kupca, ki je dan prej v Hipermarketu Mercator v Mercator Centru pri blagajni pozabil denarnico. Ko se je po nekaj minutah vrnil ponjo, ga je ta sicer še čakala, a je iz nje izginila manjša vsota denarja. Policisti za storilcem kaznivega dejanja poizvedujejo. Šoštanj, 16. februarja - V nedeljo v zgodnjih jutranjih urah, malo po 5. uri je 28-letni moški, sicer stanujoč na območju Republike Avstrije, bil je pijan, prišel k 27-letni sestri in njenemu 44-letnemu prijatelju v stanovanje na Cesti talcev in jo napadel z nožem. Prijatelj jo je ubranil, napadalec - policisti ga poznajo kot povratnika, pa ga je večkrat zabodel z nožem. Ranjenemu v predelu hrbta, ramen in ušesa je s pomočjo znanca uspelo napadalca obvladati, potem pa so že prišli policisti. Poškodovanega 44-letnika so z reševalnim avtomobilom prepeljali v Bolnišnico Celje, kjer so ugotovili, da je utrpel lažje poškodbe. Ker je tudi oškodovanec utrpel lažje poškodbe, so ga prav tako z reševalnim vozilom, a v spremstvu policije, prepeljali v bolnišnico. Ogled kraja je opravila ogledna skupina SKP Celje, ki je zoper osumljenca odredila 48-urno policijsko pridržanje, v nadaljevanju pa ga bodo kazensko ovadili. ■ Demonstracijske delavnice za lastnike gozdov Velenje, 17. februarja - Zavod za gozdove Slovenije (Območna enota Nazarje, Krajevna enota Šoštanj) in Mestna občina Velenje organizirata demonstracijsko delavnico za lastnike gozdov z naslovom »Varno delo z motorno žago s poudarkom na obdelavi poškodovanega drevja«. Nedavna ledena ujma z žledom je v slovenskih gozdovih poškodovala veliko drevja. Še posebej močno so poškodovani listavci. Posek in spravilo poškodovanih dreves sta izjemno nevarno in naporno delo, zato bodo za lastnike gozdov z območja MO Velenje organizirali demonstracijsko delavnico. Demonstracijo dela bodo izvedli profesionalni sekači in učitelji Srednje gozdarske in lesarske šole iz Postojne. Prvo demonstracijo so izvedli minuli torek, naslednja pa bo v torek, 25. februarja. Prijave za udeležbo na delavnici sprejemata revirna gozdarja Janez Žgavec in Dean Kregar (telefonski številki: 041 657 625, 041 657 621). Iz policijske beležke Ne sme ji blizu Šoštanj, 11. februarja - V torek so šli policisti že zjutraj v Šoštanj na Koroško cesto, kjer je v stanovanju 28-letni zunajzakonski partner izvajal nasilje nad partnerko. Ne prvič. To jutro pa ji je povzročil tudi telesne poškodbe. Policisti so mu izrekli varnostni ukrep prepoved približevanja, zoper njega pa bodo podali tudi kazensko ovadbo za kaznivo dejanje nasilje v družini. 83-letna soseda v bolnišnici Lokovica, 12. februarja - V sredo popoldan sta se na dovozni cesti do stanovanjskih hiš v Lokovici sprli 26-letna in 83-letna soseda. Besedni spopad se je zaključil s fizičnim napadom mlajše na starejšo. Ta je padla in utrpela hudo telesno poškodbo. Z reševalnim vozilom so jo prepeljali v Bolnišnico Celje. Mlajšo čaka kazenska ovadba. Z otrokoma od doma Velenje, 14. februarja - V petek ni bilo valentinovega za vse. Za mamico z dvema otrokoma, ki je pred nasilnim 30-letnim zunajzakonskim partnerjem ubežala iz stanovanja na Stantetovi, že ne. A so se policisti z njim že srečali in mu izrekli prepoved približevanja. Računa pa naj tudi na kazensko ovadbo. Zasegli avto Velenje - V zadnjem tednu so policisti zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov zasegli en avto, in sicer v sredo. Vredno pohvale V zadnjem tednu jih je bilo več, ki si zaslužijo pohvalo na teh straneh. Najprej občanka, ki je v sredo, 12. februarja, policistom izročila bankovec manjše vrednosti, ki ga je našla v bankomatu na bencinskem servisu na Celjski cesti v Velenju. Hranijo ga policisti. Istega dne jim je občanka izročila mobilni telefon samsung galaxy bele barve, ki ga je našla ob reki Paki v Šaleku. Lastnik ga lahko prevzame pri njih. Eden ob občanov pa jim je v petek, 14. februarja, izročil mobilni telefon, ki ga je našel v italijanskem Trbižu. Policisti lastnika telefona ugotavljajo. Varnostnik z okrajnega sodišča pa jim je izročil denarnico. To so lastnici iz Šmartnega ob Paki policisti že vrnili. Pohvala gre tudi občanki, ki je policistom v ponedeljek, 17. februarja, popoldan, izročila šop ključev z dvema kontaktnima ključema neznanega vozila. Našla jih je pred Nakupovalnim centrom Velenje. Varnostni vidik sanacije posledic naravne ujme V zadnjih dveh tednih smo prav vsi spoznali moč narave, tokrat z uničujočim žledom, kije tako drevesa kot električne stebre in daljnovode lomil in uničeval, da smo lahko le nemo opazovali. Narava nam je v zadnjem desetletju že nekajkrat pokazala, da je Ona vladar tega planeta, in ne človek. Ob takšnih dogodkih vselej nekako ostrmimo pred njeno močjo in lastno nebogljenostjo v primerjavi z njeno razsežnostjo in silovitostjo z različnimi obrazi. In ne glede na pripravljenost nikoli ne moremo biti stoodstotno pripravljeni, kajti narava je močnejša in nas s svojimi»izbruhi« opozarja, da bi bilo prav, da jo veliko bolj spoštujemo in upoštevamo. Končne ocene o škodi še ni in ta bo zagotovo precejšnja. Sedaj je v ospredju sanacija, poleg tistih prvih interventnih ukrepov in začasnih rešitev bo marsikje treba še veliko postoriti. V Šaleški dolini so gasilci in pripadniki Civilne zaščite prejeli odlične ocene za ukrepanje, kar je odraz predhodnega investiranja tako v nabavo ustrezne opreme kot usposabljanja pripadnikov reševalnih služb. Ustreznost in pravilnost sistemskih ukrepov, ne glede, ali gre za lokalno (občinsko), regionalno ali državno raven, se najbolje pokaže v dejanskih situacijah, kot je bila ta. Pripravljenost in zmožnost delovanja je odvisna od načrtno zastavljenih sistemskih ukrepov. To velja tudi za sanacijo in odpravo škode, ki sledi prvim in interventnim ukrepom. Tudi ta segment zahteva resen pristop. Določitev prioritete ukrepanja je zagotovo na prvem mestu. Izbira pravilnih ukrepov, ki temeljijo na strokovni oceni strokovnjakov ali pristojnih institucij, je naslednji korak. Tretji korak je akcija na terenu, ki bo zaradi specifičnih okoliščin tudi nevarno opravilo. Zato bodo pristojni imeli še obilico dela. Spoštovanje varnostnih standardov, uporaba zaščitne opreme in posebna previdnost pri delu bodo zagotovilo, da ne bo dodatnih smrtnih žrtev ali poškodovanih pri odpravljanju posledic naravne ujme. In to ne velja zgolj za profesionalce, ampak za vse, ki se boste v naslednjih dneh, tednih in mesecih lotili dela v gozdovih ali na objektih. Pri tem je prav, da opozorim na upoštevanje prometne signalizacije in druge znake, ki prepovedujejo dostop na posamezna območja, kjer bo potekala sanacija. Če nismo ustrezno opremljeni in usposobljeni, je lahko zadrževanje na takšnem območju smrtno nevarno. Marsikje so še poškodovana drevesa, stebri in ograje ali pa so tla razmočena in grozijo plazovi tako, da bodo veter, dež in sneg še marsikje povzročili dodatne nevšečnosti. Na varnostni vidik želim opozoriti tudi vse, ki se boste sami lotili dela v gozdu, sadovnjaku ali na vrtu ob hiši. Preden se lotimo dela, je prav, da najprej naredimo načrt in se dela lotimo postopoma. Če nimamo ustrezne varovalne in druge opreme, je bolje delo prepustiti profesionalcem, ki bodo to opravili veliko hitreje in varneje. Mislim, da se boste strinjali z menoj, če napišem, da je bilo dovolj in da ne potrebujemo dodatnih poškodb ali smrtnih žrtev pri odpravljanju posledic. Tako kot narava tudi delo zahteva spoštovanje in upoštevanje, ne glede, ali gre za profesionalce ali amaterje. Podcenjevanje okoliščin in precenjevanje lastnih sposobnosti je zelo slaba in obenem nevarna kombinacija, zato se dela lotimo premišljeno in načrtno. Od našega pristopa je namreč odvisna naša prihodnost in kakovost našega življenja. Po toči zvoniti pa je prepozno. Srečno! ■ Adil Huselja P. S.: V zadnji kolumni sem pisal o številki 112. Če je koga ustrašila navedba, kaj naj bi klicatelj moral vse povedati, naj zapišem, da je to idealno obvestilo, ki pristojnim omogoča kakovostno napotitev reševalnih služb. Dovolj pa je, da ob dogodku čim prej sporočite, kaj vidite in kdo potrebuje pomoč. Gasilci in ostali pripadniki interventnih služb, ki so si v preteklih dneh in tednih zaslužili veliko pohvalo, vam bodo hvaležni. Da o pomoči potrebnih niti ne govorimo. Goličnika bo zamenjal Mežnar Šoštanj - Šoštanjski gasilci bodo v soboto, 22. februarja, volili novo vodstvo PGD Šoštanj - mesto. Z mesta predsednika se umika Boris Golič-nik, zamenjal naj bi ga Klemen Mežnar. Goličnik bo kariero v gasilstvu nadaljeval kot občinski gasilski poveljnik. ■ mkp Naš čas, 20. 2. 2014, barve: CM K, stran 19 20. februarja 2014 MiCftfl UTRIP 19 Zavod se ne more financirati sam Nova direktorica javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki bi rada k obstoječim dodala še nekatere nove vsebine - Pričakuje pobude občanov Tatjana Podgoršek V ponedeljek, 3. februarja, je dolgoletni direktor javnega zavoda Mladinski center Šmartno ob Paki Janez Dvornik predal posle novi direktorici zavoda Mirjam Povh iz Velenja. Na javnem razpisu je bila izbrana med petimi kandidati. Pred prihodom v Šmartno ob Paki je bila univerzitetna diplomirana pravnica, zaposlena na Računskem sodišču RS, bila pa je nekaj časa tudi direktorica šoštanjske občinske uprave. Odgovora na vprašanje, na osnovi česa so izbrali prav njo, ne pozna. Kot je dejala, bi nam lahko pri tem pomagala predsednica sveta zavoda ali predsednik komisije za izbiro pri svetu. Se bo pa zares trudila dokazati, da so se odločili prav. Bo novo vodstvo uvedlo nove ukrepe, zastavilo nove cilje? Povhova meni, da je zavod doslej deloval uspešno. Ponu- ja veliko različnih vsebin, sledi željam in potrebam občanov, ima že kar nekaj tradicionalnih prireditev. Vse bi rada obdržala ter jim dodala nove vsebine. Kakšne, se bo odločila na osnovi pobud občanov in tistega, kar bodo lahko uresničili v prostorih centra ali s pomočjo zaposlenih. »Želela bi, da se v teh prostorih srečujejo vse generacije in da bi njihovo znanje ter ideje pustile tukaj svoj pečat.« Po prepričanju občinskih svetnikov, zlasti iz vrst opozicije, bi se moral javni zavod financirati sam. Miljam Povh meni, da se takšen, kot je, ne more financirati sam, zagotovo pa je želja pridobiti čim več lastnih sredstev. »Vsekakor bo potrebno upoštevati lokalne vidike in potrebe. Znano je, da če zaračunava vstopnino na prire- ditve, ki jih organizira, bistveno pade njihova obiskanost, pa čeprav cena vstopnic ne pokrije stroškov organizacije. Potencial mladinskega centra so prenočišča in oddajanje prostorov. Je pa tudi pri tem pomembna cena.« Kako bodo torej približali dejavnost zavoda čim širšemu krogu občanov? Z agresivnejšim obveščanjem preko spletnih strani, ob kakšnih priložnostih z dodatnimi plakati in letaki ter s sodobnimi komunikacijskimi sredstvi. Prav tako upajo na pomoč društev, tako pri idejah kot tudi njihovi izvedbi. »Seveda bomo poskušali vnesti v zavod dejavnosti, zanimive za vse, in se povezati tudi vsebinsko vsaj z okoliškimi zavodi. Resnično upam, da bodo občani podali kakšne pobude. Za ta namen bodo odprti elektronski naslov, poštni predal in vrata zavoda,« je še dejala Mirjam Povh. ■ Mirjam Povh: »Ne smemo spregledati, da so občani navajeni, da so jim prostori in nekatere usluge zavoda večkrat na voljo brezplačno in so prav zaradi tega tudi bolj povezani z njim.« Zgodilo se je ... od 21. do 27. februarja - 21. februarja 1914 je bil rojen narodni heroj dr. Dušan Mravljak - Mrož, doma iz Šoštanja. Dušan Mravljak je kot borec legendarnega Pohorskega bataljona padel v boju z nemškimi enotami 8. januarja 1943 na Osankarici na Pohorju; za narodnega heroja je bil proglašen 22. julija 1953; - februarja leta 1982 so atleta Staneta Miklavžina izbrali za športnika občine Velenje za leto 1981; - 22. februarja 1875 je v Pragi umrl pravnik evropskega slovesa dr. Josip Krajnc, ki je bil rojen v Ška-lah pri Velenju; - 22. februarja 1944 se je v Šentvidu pri Zavodnjah tragično končala kratka in neizpeta življenjska pot pesnika Karla Destovnika -Kajuha; - 22. februarja 1990 je imel v Velenju svoje predvolilno zborovanje kandidat za predsednika predsedstva SR Slovenije Ivan Kramber-ger, imenovan tudi »Dobri človek iz Negove«; - leta 1934, 23. februarja, se je na Dobovcu pri Trbovljah rodil dr. Matjaž Kmecl, redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti in častni občan Mestne občine Velenje; - 24. februarja 1975 so v Velenju Karel Destovnik Kajuh (Foto Arhiv Muzeja Velenje) začeli izvajati II. stopnjo študija na oddelku za kontrolo kakovosti Visoke šole za organizacijo dela iz Kranja, na katero se je vpisalo 38 slušateljev iz Velenja in okolice; - 25. februarja 1979 so po štiriletnem premoru v Velenju ponovno organizirali pustni karneval; - 25. februarja 1993 je Radio Velenje začel svoj program oddajati tudi na frekvenci 107,8 MHz z oddajnika Plešivec; - v založništvu Revije za antropologijo in novejšo zgodovino Borec in založništva Pozoj Velenje je na današnji dan leta 1997 izšla knjiga Od zibeli do groba avtorja Jožeta Hudalesa; gre za pionirsko delo velenjskega etnologa dr. Jožeta Hudalesa na področju raziskovanja družine in za podrobno obdelavo matičnih knjig velenjske župnije sv. Martina od poznega 18. do konca 19. stoletja; - 27. februarja 1997 je izšla prva številka Našega časa v barvah. ■ Damijan Kljajič A ELEN VELENJE Selo 22, Velenje (nekdanji kamnolom GIP Vegrad) 041/606 349 031/ 660 161 www.jelen.si Podjetniki, pokličite nas in se nam pridružite, postanite del vaše in naše rubrike VEDEŽ. Seznanite naše bralce s svojimi storitvami. Info: 03 898 17 50 • Hidravlične cevi hansa^flex • Gradbeni odpadki -koncesija GP PIRC Gradbeništvo in druge storitve d.o.o 041 606 376 franc.brlec@siol.net Skiro inženiring d.o.o. www.skiro.si, info@skiro.si Latkova vas 214 a, 3312 Prebold telefon 03/703 1 220 Prodaja, montaža in popravilo gum ter platišč za avtomobile, štirikolesnike, motorje, viličarje, traktorje, tovorna vozila in gradbene stroje. lGUMgflWRAKT0R5EB hU oroskon Oven 21. 3. - 20. 4. Že na začetku tega tedna ste ugotovili, da bodo vaši nemajhni načrti težko uresničljivi. Sedaj vam je to še bolj jasno, a se še ne boste vdali. Čim prej morate prenehati razmišljati o preteklosti, saj boste zaradi tega le še bolj zmedeni in negotovi pri odločitvah o prihodnosti. Kdor se enkrat opeče, je pač bolj pazljiv, vi pa ste se doslej opekli že večkrat. In prav nič ne bo narobe, če boste tokrat zato še bolj oprezni. V naslednjem tednu se boste odločno soočili s problemi in boste končno dočakali tudi pravo rešitev. Pomembno poglavje vaše preteklosti bo končno utonilo v pozabo in lahko boste neobremenjeno načrtovali nova doživetja. Zdravje: občutljivi boste, zato dovolj počivajte. Bik 21. 4. - 20. 5. Vsekakor se vam obeta nekaj novega In zanimivega na področju ljubezni, saj boste preživeli vikend v družbi prijetne osebe, ki je zlepa ne boste mogli pozabiti. Spoznali boste, da ste pravzaprav živeli v neki navidezni kletki, iz katere bi lahko že zdavnaj poleteli. Žal se imate premalo radi, da bi vi naredili odločilen korak in stopili iz nje. Srečno naključje bo poskrbelo, da vam ne bo treba narediti nič, le nasmejali se boste, ko vam bo nova simpatija povedala, kaj čuti. S tem bo opravila tisto, česar ste se najbolj bali. Kljub vsemu boste ob koncu tedna zelo zadovoljni, saj boste ugotovili, da ste si sami ustvarili navidezne ovire, ki so vam preprečevale boljše rezultate. Sedaj bo šlo le še navzgor. In to hitro. Dvojčka21i5.B-i21B6ii Odločno se boste soočili s problemi in tudi končno dočakali pravo rešitev. Tudi zato, ker ste se vendarle premaknili iz mrtve točke in sami naredili veliko za svojo prihodnost. Veselite se in uživajte v družbi družine in prijateljev. Priložnosti boste imeli več kot dovolj, le izrabiti jih morate. V naslednjih dneh, še vedno zimsko obarvanih, boste mnogi uživali v zimskih počitnicah. Tisti, ki ne boste, boste verjetno že razmišljali o . Čim prej se odločite, kje in kdaj, da vam ne bo spet kaj prekrižalo načrtov. Tudi finančno stanje se vam bo končno izboljšalo, tudi zato, ker ste krepko stisnili pas. V naslednjih dneh boste bolj odsotni pri delu, zato bodo temu primerni tudi rezultati. Nekako se ne boste mogli ujeti s sodelavci. Pustite času čas in se raje še malo držite v ozadju. Tako bo trenutno najbolje. Rak 22. 6. - 22. 7. Čas bi že bil, da se vsaj malo sprostite. Preveč si namreč prizadevate, da bi imeli vse pod nadzorom. Ne le svoja dejanja, ampak tudi druge. Šele ob koncu tega tedna se boste začeli umirjati in sami sebi dopovedali, da se morate manj vmešavati v življenja drugih. Vaša pustolovska žilica vas bo prve dni novega delovnega tedna vodila po samotnih poteh z dejanji ali pa samo z mislimi. Veliko bolj celovito boste videli tudi cilje za bližnjo prihodnost. Nekaj bo takšnih, ki bodo morala zoreti nekaj časa, preden si boste upali o njih razmišljati tudi na glas. Šele potem bo prišel čas, da jih začnete uresničevati. Z neko odločitvijo pa ne boste več odlašali, saj vas tako svari tudi notranji glas. Prav je, da ste si zaupali in niste poslušali drugih. Dokaz pride v nekaj dneh. Lev 23. 7. - 23. 8. Po navadi niste sanjač, a tokrat boste. Sanjarili boste predvsem o neki trenutno nedosegljivi osebi ali nedosegljivem življenjskem cilju. In prav sanjarjenje vam bo pomagalo, da se boste lažje lotili nujnih opravkov, ki vam res ne bodo dišali. Tako se boste namreč prepričali, da se je vredno potruditi. Vsekakor boste prav v teh dneh uspešno dokončali neko poglavje svojega življenja. Iz trenutka v trenutek bo vaš korak v prihodnost bolj lahek in varen. Čutili boste namreč veliko nove energije in odločnosti. V naslednjem tednu boste z lahkoto uresničili vse svoje zamisli. Pa še počutje bo vsak dan boljše. Tudi zato, ker se boste sami potrudili zase in se postavili na prvo mesto. Devica 24. 8. - 23. 9. V začetku tedna ste bili zelo skeptični zaradi neke osebne zadeve. Možnosti bodo majhne, vi pa ne boste obupali, saj ste pravi borec. Začutili boste notranjo ubranost med vašimi čustvi in razumom, kar se vam sicer zadnje čase ni dogajalo. Tudi zdravje bo odlično. K temu bo zagotovo pripomoglo tudi to, da že nekaj časa živite precej mirno. Morda boste v naslednjih dneh nekoliko nervozni le zaradi nekih materialnih skrbi, vendar boste tokrat o denarju razmišljali malo drugače. Veliko bolj razumno, saj se boste začeli zavedati, da boste brez posojila težko uresničili sanje. Sedaj se morate le še odločiti, kje in kako boste prišli do denarja, pa si boste lahko za nekaj časa oddahnili. Kar se čustev tiče, pa bo teden prav viharen. Tehtnica 24. 9. - 23. 10. Vse bolj pozitivni boste, prepričani boste o pravilnosti odločitve, ki nI bila lahka. Zato se bodo spremembe na bolje dogajale tako bliskovito, da skoraj ne boste mogli verjeti. Predvsem pa vam bo iz ramen padlo veliko breme. Prav zaradi svoje intuicije boste vedeli, kje in kdaj bo bolje, da se pravočasno ustavite. Trenutno bo to na finančnem področju. Ne tvegajte, če niste prepričani, da boste uspeli. Čas je zelo neugoden, zato se ne gre zanašati na srečo. Raje pojdite po korakih in počasi. Najprej poskusite in če bo uspelo, še nadgradite. Zdravje bo solidno, le več časa bi morali preživeti na zraku. Privoščite si še kakšno vitaminsko terapijo, pa jo boste dokaj dobra odnesli. Torek bo prinesel nepričakovan razplet zadeve, ki vas že nekaj časa muči. Dober bo, brez skrbi. Škorpijon 24.10. - 22. 11. Končno boste pripravljeni, da se tudi psihično poslovite od nekega doživetja, ki vas je močno prizadelo. Morda boste sposobni tudi tega, da osebi, ki vam veliko pomeni, dovolite, da odide iz vašega življenja. Veselili se boste že nekako pozabljenega občutka svobode. Zdelo se vam bo, da ste lahkotni kot ptica, ki od daleč vidi nešteto možnosti pod seboj. Šele zdaj boste neobremenjeno videli svoje prihodnje korake, vendar pa bodite pri odločitvah vseeno previdni. Dobro premislite, preden boste iz idej prešli v dejanja, saj ni vredno, da se vam sedaj, ko je spet vse tako, kakor ste nekaj mesecev želeli, ponovno zaplete. Zvezde vam priporočajo, da naslednje dni izkoristite za aktiven počitek, kar pomeni, da morate večkrat vsaj na sprehod. Če boste šli na počitnice, boste zadeli žebljico na glavico. Strelec 23.11. - 21. 12. Preganjala vas bo slaba volja, pa še sami ne boste vedeli, zakaj vam je ne uspe pregnati. Počutili se boste krivi za marsikaj, pa bo to le v vaši glavi. Morda tudi zato, ker se vam zadnje čase res dogajajo stvari, ki jih niste vajeni. Verjetno boste zato v teh dneh, sploh pa v dolgih nočeh, veliko premišljevali. Zato boste težko, precej nemirno spali. Sprehodi v naravo vam bodo še posebej pomagali, da boste premagali žalost, ki se bo naselila v vas. Zavedali se boste, da ne bo lahko, da spet pridete v staro formo. Vendar boste uspeli. Korak za korakom. Vsak dan boste naredili več. Najbolj veseli pa boste, ko vas bo z nežnostmi spet zasipal vaš partner, ki je bil zadnje čase kar preveč odsoten. In to po vaši krivdi. Kozorog 22.12. - 20. 1. v / V Na začetku naslednjega tedna boste z lahkimi koraki uresničevali svoje poslovne cilje in opravljali številne delovne obveznosti. Pripravljeni boste tudi na nove življenjske tokove, ki se nakazujejo že nekaj časa. Najbolj boste veseli, ker se boste vsem novostim zlahka prilagajali. A pri neki zelo osebni odločitvi boste še nekaj dni v veliki dlleni Če boste pustili času čas, boste sami našli ravno prave odgovore. TI bodo od vas terjali tudi več odločnosti in veliko manj prijaznosti. Enostavno boste morali s tistimi, ki vam jemljejo energijo, vsaj za nekaj časa prekiniti stike. Paziti pa morate na svoje zdravje, ki vam zna v naslednjih dneh še malce ponagajati. Vodnar 21. 1. - 20. 2. Ker boste Iskali odgovore v sebi, boste kmalu našli odgovor na vprašanje, kaj si želite početi v prihodnosti. Končno boste vedeli, katero delo vas res osrečuje. In to zato, ker si boste iskreno priznali, kaj si želite v prihodnosti. Vse bo tako, kot mora biti, zato se boste počutili dobro. Lahko bi celo rekli, da boste preprosto srečni. Morda boste dokončno spoznali tudi, kaj boste potrebovali za še bolj popolno zdravje, pa čeprav v teh dneh z njim ne boste imeli težav. Za razliko od mnogih okoli vas. Spoznali boste, da ste veliko bolj uspešni in zadovoljni, če ne komplicirate. Čas trenutno velikim željam ni naklonjen in tega se boste začeli zavedati prav v teh dneh. Ljubezen vas bo grela, mir v vas pa bo zelo prijeten. Ribi 21. 2. - 20. 3. Ob koncutedna se boste počutili precej slabo. In res boste popolnoma Izčrpani, čeprav si sprva sploh ne boste priznali. Poleg tega boste ves čas prepirljivi, iskali boste krivdo za nastalo situacijo v vseh okoli vas, le v sebi ne. Nekoliko več pozitivne energije in poguma boste občutili šele sredi prihodnjega tedna. V vaše življenje bodo takrat prišle bliskovite spremembe, ki jih sploh ne boste pričakovali. A dejstvo je, da ste jih povzročili sami, s svojim delom. Pravzaprav bodo spremembe rezultat vaše zrelosti in potrpežljivosti, pa tudi delovnih navad, ki vam jih mnogi zavidajo. Čeprav delujete raztreseno, ste izjemno pridni in učinkoviti, kar mnogi še vedno cenijo. In prav to vam bo odprlo vrata v lepšo prihodnost. Februar bo letos res vaš mesec. Naš čas, 13. 2. 2014, barve: CM K, stran 14 20 TV SPORED 20. februarja 2014 Četrtek, Petek, Sobota, Nedelja, Ponedeljek, Torek, Sreda, 20. februarja 1 21. februarja 1 22. februarja 1 23. februarja 1 24. februarja 1 25. februarja 1 26. februarja tvslot tvslot tvslot tvslot tvslot tvslot tvslot 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.40 Bizgeci, ris. 10.45 Pingu, ris. film 11.10 Bizgeci, ris. 11.15 Infodrom 11.25 Življenje kot v filmu, 2/3 12.00 Mladi Leonardo, 4/13 12.25 Odpeti pesniki 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Odkrito, ponov. 14.20 Slovenski utrinki 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.45 Bela, ris. 15.50 Adi v morju, ris. 15.55 Vse o Rozi, ris. 16.05 Firbcologi: O risanju 16.45 Dobra ura z Boštjanom 17.00 Poročila, vreme, šport 17.25 Dobra ura z Boštjanom 18.30 Infodrom 18.35 Pipi in Melkijad, ris. 18.40 Manja, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Tarča 21.30 Prava ideja! 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Osmi dan 23.35 Panoptikum 00.30 Ugriznimo znanost, ponov. 00.45 Dnevnik, vreme, šport 01.35 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Infokanal 06.10 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.40 Bizgeci: Kako postati tepih, ris. 10.45 Alfa Beta, ris. film 11.10 Bizgeci: Koruza, ris. 11.15 Infodrom, ponov. 11.20 Življenje kot v filmu, 3/3 12.00 Mladi Leonardo, 5/13 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča, ponov. 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.50 Odd. za otroke 15.55 Gregor in dinozavri, ris. 16.05 Muzikajeto, glasb. odd. 16.45 Dobra ura z Akijem 17.00 Poročila, vreme, šport 17.25 Dobra ura z Akijem 18.30 Infodrom 18.35 Angelina balerina, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. 21.30 Na lepše 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Polnočni klub: Pogovor z neznancem 00.20 Dnevnik, ponov. 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.30 Infokanal tv slo t tvslor Í17 nn l/annnl,¡ rio 07.00 Kanopki, ris. 07.05 Bine, ris. 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Gozdna druščina, ris. 07.25 Bela, ris. 07.30 Pujsa Pepa, ris. 07.35 Šampion Jon, ris. 07.40 Vse o Rozi, ris. 07.50 Adi v vesolju, ris. 07.55 Klasične pravljice: Zakaj je morje slano, ris. 08.00 Zgodbe iz školjke 08.30 SOCI 2014 sledi Olimpijski studio 08.40 Smučanje prostega sloga, smuč. kros (M), vključ. v prenos 09.25 Nord. komb., smuč. skoki, ekipna tekma (M), vkjljuč. v prenos 10.20 Smuč. prost. sloga, smuč. kros (M), prenos 11.50 Nord. komb., tek 4x5 km (M), prenos 13.10 Hokej na ledu, tekma za 3. mesto (Ž), vključ. v prenos 15.45 Nogomet, vrhunci evrop. lige, pregled jesenskega dela 17.00 Krling, finale (Ž), vkjuč. v prenos 18.10 Umet. drsanje, finale (Ž), prenos 19.00 Med odmorom: Žrebanje Deteljice 20.00 Sočijada, večerna olim. odd. 20.30 Nogomet, evrop. liga, Maribor : Sevilla, prenos iz Maribora 23.15 Smuč. prost. sloga, snežni žleb, finale (Ž), posn. 23.30 Samohranilec, 3/4 00.25 Zabavni infokanal pop 07.00 Kanopki, ris. 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Gozdna druščina, ris. 07.30 Bela, ris. 07.35 Pujsa Pepa, ris. 07.40 Šampion Jon, ris. 07.45 Vse o Rozi, ris. 07.50 Adi v vesolju, ris. 07.55 Klasične pravljice: Ali Baba, ris. 08.00 Firbcologi: O risanju, kretanju in 8.25 Hiša eksperimentov: Svetlobologija 50 Otroški kanal aj raje z nami oči 2014 studio Smučanje prostega sloga: smuč. kros (Ž), vključ. v prenos 11.15 Hokej na ledu, finale (Ž), posn. 13.35 Alp. smuč., SL (Ž), 1. vožnja 14.45 Nogomet, vrhunci evropske lige 15.20 Biatlon, štafeta (Ž), prenos 17.05 Alp. smuč., SL (Ž), 2. vožnja 18.00 Hokej na ledu, polfinale (M), prenos 20.30 Sočijada, večerna olim. odd. 21.00 Hokej na ledu, polfinale (M), posn. 22.30 Hitrostno drsanje, 500 m, 1000 m, 5000 m, štafeta (M), posn. 23.30 Izginotje Alice Creed, ang. film 01.10 Zabavni kanal Zapleši z menoj, ris. " ■'■ ublje žepni ljubljenčki, ris. 06.30 Tara, ris. 06.55 Naša mala klinika, nan. 07.40 Opremljevalci v zasedi, am. ser. 08.05 Opremljamo za najemnike, am. ser. 08.35 Tv prodaja 08.50 Želim te ljubiti, nan. 09.45 Tv prodaja 10.00 Prepovedana ljubezen, nan. 10.55 Tv prodaja 11.10 Divja v srcu, nan. 12.05 Opremljevalci v zasedi, am. ser. 12.30 Opremljamo za najemnike, am. ser. 13.00 Naša mala klinika, slov. nan. 13.55 Nepremagljivi dvojec, nan. 14.50 Gasilci v Chicagu, nan. 15.45 Prepovedana ljubezen, nan. 16.45 Želim te ljubiti, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Želim te ljubiti, nan. 17.55 Divja v srcu, nan. 18.55 24ur, vreme 19.00 24ur 20.00 Požarni zid, am. film 22.00 24ur zvečer 22.30 Gasilci v Chicagu, nan. 23.25 Zaščitnik, nan. 00.20 Zvit in prebrisan, nan. 01.15 Opremljevalci v zasedi, am. ser. 01.40 24ur 02.40 Zvoki noči © 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 POP CORN 11.35 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.00 Videospot dneva 12.05 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Nanovo 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: ans. Aplavz 21.15 Regionalne novice 3 21.20 Mura Raba TV 21.50 Napovedujemo 21.55 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.25 Videospot dneva 23.30 Videostrani, obvestila Zapleši z nami, ris. 06.15 Moji žepni ljubljenčki, ris. 06.30 Tara, ris. 06.55 Naša mala klinika, nan. 07.40 Opremljevalci v zasedi, am. ser. 08.05 Opremljamo za najemnike, am. ser. 08.35 Tv prodaja 08.50 Želim te ljubiti, meh. nan. 09.45 Tv prodaja 10.00 Prepovedana ljubezen, nan. 10.55 Tv prodaja 11.10 Divja v srcu, nan. 12.05 Opremljevalci v zasedi, am. ser. 12.30 Opremljamo za najemnike, am. ser. 13.00 Naša mala klinika, nan. 13.55 Nepremagljivi dvojec, nan. 14.50 Gasilci v Chicagu, nan. 15.45 Prepovedana ljubezen, nan. 16.45 Želim te ljubiti, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Želim te ljubiti, nan. 17.55 Divja v srcu, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Blondinki v gimnaziji, am. film 21.40 24urzvečer 22.10 Prva ljubezen, am. film 23.05 Eurojackpot 23.08 Prva ljubezen, nad. filma 00.20 Nočni vlak, irski film 02.10 24ur 03.10 Zvoki noči © 09.00 Dobro jutro, informativna 10.30 Oglasi 10.35 11.50 17.55 viža: ans. Aplavz emo 55 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 12.20 Videospot dneva 12.25 Videostrani, obvestila emo maš: Moj materni jezik. 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Na obisku 21.00 Regionalne novice 3 21.05 Gostilna pr' Francet (71) 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.35 Prodajno TV okno 23.55 Videospot dneva 00.00 Videostrani, obvestila 06.05 Odmevi 07.00 Vetrnica: Viličar 07.05 Vetrnica: Domovanje na seniku 07.10 Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe 07.30 Trnovo robidovje: Zimska zgodba, ris. nan. 07.55 Vetrnica: Zviti črvički in avto, ris. nan. 08.00 Studio Kriškraš: Bolniška zabava 08.25 Kulturni brlog 08.30 Bine, lutkovna nan. 08.50 Vetrnica: Orjaška želva 08.55 Vetrnica: Nella prvič plava v ledenem jezeru 09.00 Gremo na smuči: 1. del, odd. o športu 09.25 Male sive celice 10.10 Infodrom 10.30 Prek vseh ovir, norv. film 11.50 Mladi Leonardo, 6/13 12.20 Muzikajeto, glasb. odd. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Tednik 14.20 Prava ideja! 14.55 Na lepše 15.20 Slovenski magazin 15.55 Moj pogled na znanost, 1/2 16.25 O živalih in ljudeh, tv Maribor 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Na vrtu, tv Maribor 17.40 Cloveški planet, 8/8 18.30 Ozare 18.40 Vse o Rozi, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Moja Slovenija, družinski kviz 21.40 Odiseja 5200 - Kolo, ki je zavrtelo svet, dok. film 22.10 Poročila, vreme, šport 22.45 Svet brez konca: Trdnjava, 6/8 23.35 Ozare, ponov. 23.40 Dnevnik, ponov. 00.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 00.50 Infokanal tv slo t 06.00 Olimpijski studio 06.10 Deskanje prostega sloga, paralelni slalom, kvalif. (M+Ž), prenos 08.45 Krling, finale (M), posn. 10.10 Deskanje prost. sloga, paralelni SL (M+Ž), prenos 10.30 Smuč. teki, 30 km (Ž), prenos 13.35 Alp. smuč., SL (M), 1. vožnja, prenos 15.20 Biatlon, štafeta (M), prenos 17.05 Alp. smuč., SL (M), 2. vožnja, prenos 18.15 Hokej na ledu, tekma za 3. mesto (M), posn. 20.30 Sočijada, večerna olim. odd. 21.00 Bob - štirised, 1. in 2. vožnja (M), posn. 21.30 Hitrostno drsanje, zasled. tekma (M+Ž), posn. 22.35 Aritmija 23.20 Aritmični koncert, Zebra Dots, studijski koncert 23.05 Bleščica, odd. o modi 00.20 Na lepše, ponov 00.45 Zabavni kanal 07.00 Musti, ris. 07.05 Metka, ris. 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Neli in Cezar, ris. 07.20 Dinko pod krinko, ris. 07.30 Svet živali, ris. 07.35 Tip in Top, ris. 07.40 Simfonorije, ris. 07.45 Drago, ris. 07.50 Manja, ris. 08.00 Prihaja Nodi, ris. 08.10 Vse o Rozi, ris. 08.20 Kuhanje? Otročje lahko!, ris. 08.30 Minuta v muzeju 08.35 Larina zvezdica, ris. 08.40 Mili in Moli, ris. 08.55 Kuža Šap, ris. 09.05 Knjiga o džungli, ris. 09.15 Pokukajmo na Zemljo, ris. 09.20 Marcelino Kruh in vino, ris. nan. 09.40 Pujsa Pepa, ris. 09.45 Hura in Hopka, ris. nan. 10.10 Minuta v muzeju 10.15 Najboljša prijatelja, 4/7 10.40 Prisluhnimo tišini: Javna dela 10.15 Najboljša prijatelja, 3/7 11.15 Ozare 11.25 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 Slovenski pozdrav, narodnozab. odd. 15.10 Devetošolci ne jočejo, nizoz. film 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Legende velikega in malega ekrana: Elda Viler 18.20 Elda Viler vam poje 18.40 Prihaja Nodi, ris. 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Oblast (III.): Na Danskem sem rojen, nad. 21.05 Intervju 22.00 Ljudje podeželja, 18/25 22.10 Moj pogled na znanost: Prof. ddr. Nataša Golob, 2/2 22.40 Poročila, vreme, šport 23.15 Tito, zadnje priče oporoke: Vstaja, 4/13 00.10 Slovenski magazin 00.40 Dnevnik, vreme, šport 01.25 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Infokanal tv slo t 07.45 ZOI Soči 2014 07.55 Smuč. tek, 50 km (M), prenos 10.45 Bob - štirised (M), 3. vožnja, vključ. v prenos 12.00 Nogomet, kvalif. za evrop. prvenstvo 2016: Žrebanje skupin 13.05 Hokej na ledu - finale (M), vključ. v prenos 15.30 Bob - štirised (M), 4. vožnja, posn. 16.15 Sočijada, zaključ. olim. odd. 17.00 Zaključna slovesnost, prenos 19.45 Žrebanje Lota 19.55 Rokomet, pokal Slovenije, finale (Ž), prenos Du" 21.30 D uša naroda, dok. odd. 23.00 Aritmija, ponov. 23.50 Aritmični koncert: Zebra Dots, studijski koncert 00.20 Zabavni kanal i Zabavni kanal j™,. POP pop 07.00 0T0 čira čara 07.00 Oto čira čara 07.01 Abu, mali dinozaver, ris. 07.15 Mojster Miha, ris. 07.25 Metka, ris. 07.40 Želvica Lulu, ris. 07.55 Raziskovalka Dora, ris. 08.20 Smrkci, ris. 08.50 Knjiga čarovnij, ris. 09.15 Doktor Glavca, ris. 09.25 Pingvini z Madagaskarja, ris. 09.40 Grozni Gašper, ris. 09.50 Charlie Brown in Snoopy, ris. 09.55 Skrivnosti Silvestra in Tweetyja ris. 10.20 Hotel 13, nan. 10.40 Bitka Mary Kay, am. film 12.30 Beverly Hills 90210, nan. 13.25 Opremljevalci v zasedi, am. ser. 13.55 Prenovimo kopalnico, ang. ser. 14.25 Zvezda dizajna, am. ser. 15.20 Sanjski moški, am. ser. 16.15 Sam z očetom, am. film 18.15 Zabeljeno po ameriško 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Titanik, am. film 23.35 Prave barve, am. film 02.20 24ur 03.20 Zvoki noči 07.00 OTO čira čara 07.01 Abu, mali dinozaver, ris. 07.15 Mojster Miha, ris. 07.25 Metka, ris. 07.40 Želvica Lulu, ris. 07.55 Raziskovalka Dora, ris. 08.20 Smrkci, ris. 08.50 Knjiga čarovnij, ris. 09.25 Pingvini z Madagaskarja, ris. 09.40 Grozni Gašper, ris. 09.50 Charlie Brown in Snoopy, ris. 09.55 Skrivnosti Silvestra in Tweetyja, ris. 10.20 Hotel 13, nan. 10.35 Nevestina skrivnost, am. film 12.30 Beverly Hills 90210, nan. 13.25 Jamie - obroki v pol ure 14.00 Čari molekularne kuhinje, am. ser. 15.00 Kuharski mojster, am. ser. 16.00 Enostavni obroki Rachel Allen, ser. 16.30 Alvin in veverički 3, am. film 18.10 Zabeljeno po ameriško 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Kar si dekle želi, am. film 22.00 Samo tu ne, am. film 00.15 Postanek, am. film 02.10 24ur, ponov. 03.10 Zvoki noči 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.40 Mojster Miha, ris. film 11.30 Princ Ki-ki-do, anim. film 11.40 Infodrom 11.50 Vikend, mlad. film 12.00 Mladi Leonardo, 7/13 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.35 Polnočni klub: Pogovor z neznancem 15.00 Poročila 15.10 Dober dan, Koroška 15.40 Trnovo robidovje: Visoko hribovje, ris. nan. 16.05 Studio Kriškraš 16.30 Kultuni brlog 16.45 Dobra ura z Bernardo 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Dobra ura z Bernardo 18.30 Infodrom 18.35 Risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tednik 21.00 Studio city 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Umetni raj 23.35 Knjiga mene briga 23.55 Slovenska jazz scena 00.55 Duhovni utrip 01.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 02.25 Infokanal tv slo t 07.00 Kanopki, nan. 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Gozdna druščina, ris. 07.30 Bela, ris. 07.35 Pujsa Pepa, ris. 07.40 Šampion Jon, ris. 07.45 Vse o Rozi, ris. 07.50 Adi v vesolju, ris. 07.55 Klasične pravljice: Erik Čopkoglav, ris. 08.00 Kroki in prijatelji, lutk. predstava 08.30 Bizgeci, ris. 08.35 Muzikajeto, glasb. odd. 09.00 Otroški kanal 09.45 Zabavni kanal 10.30 Dobra ura z Akijem 11.50 Dobro jutro 14.45 Ljudje in zemlja 16.10 Na lepše 16.35 Intervju 17.40 Dober dan, Koroška 18.10 Odiseja 5200 - Kolo, ki je zavrtelo svet, dok. film 18.40 Prava ideja! 19.10 Točka, glasb. odd. 20.00 Dediščina Evrope: Harry in Charles, 1/3 20.50 Quirke, 1/3 22.20 Točka, glasb. odd. 23.10 Zabavni infokanal 06.10 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.40 Vetrnica: Samira gre prvič drsat 10.45 Franček spet v šoli, ris. film 11.30 Lajt je čist odbit, kratki anim. film 11.35 Eko smetnjaki, anim. film 11.40 Infodrom 11.50 Sončna ljubezen, mlad. film 12.00 Mladi Leonardo, 8/13 12.30 Odpeti pesniki: Pobeg 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Studio city 14.20 Obzorja duha 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.50 Neli in Cezar, ris. 16.05 Dragi domek, ris. 16.15 Bine, ris. 16.45 Dobra ura z Jasno 17.00 Poročila, vreme, šport 17.20 Dobra ura z Jasno 18.30 Infodrom 18.35 Risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Konec parade, 2/5 21.05 Slovenci in 1. svetovna vojna 1914 - 1918, 2/5 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Globus 23.35 Intervju 00.25 Posebna ponudba 00.40 Dnevnik, ponov. 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Infokanal tv slo t 07.00 Kanopki, ris. 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Gozdna druščina, ris. 07.30 Bela, ris. 07.35 Pujsa Pepa, ris. 07.40 Šampion Jon, ris. 07.45 Vse o Rozi, ris. 07.50 Adi v vesolju, ris. 07.55 Klasične pravljice: Deklica z Mlečne ceste, ris. 08.00 Studio Kriškraš 08.25 Kulturni brlog 08.30 Zgodbe iz školjke: Ribič Pepe 08.55 Otroški kanal 10.05 Dobra ura z Bernardo 11.25 Dobro jutro 14.05 Točka, glasb. odd. 14.50 Umetni raj 15.30 Moja Slovenija, družinski kviz 17.10 Glasnik, tv Maribor 17.35 Mostovi Hidak 18.05 Moj pogled na znanost: Prof. ddr. Nataša Golob, 2/2 18.35 Muzikajeto, glasb. odd. 19.05 Točka, glasb. odd. 19.50 Žrebanje Astra 20.00 Točka preloma 20.30 Na utrip srca 21.10 Ločitev, iranski film 23.10 Točka, glasb. odd. 00.00 Zabavni kanal 06.10 Odmevi 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 10.40 Bizgeci: Cas ljubezni, ris. 10.45 Sapramiška 2, ris. 11.20 Infodrom 11.30 Živaljenje kot v filmu, 1/3 12.00 Mladi Leonardo, 9/13 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Tednik 14.20 Globus 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Pujsa Pepa, ris. 15.45 Male sive celice, kviz 16.45 Dobra ura z Milico 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Dobra ura z Milico 18.30 Infodrom 18.35 Risanka 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Dobrodelna prireditev 22.00 Odmevi, vreme, šport 23.05 Odkrito 23.55 Turbulenca, ponov. 00.25 Dnevnik, ponov. 01.15 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Infokanal tv slo t 07.00 Kanopki, ris. 07.10 Pokukajmo na Zemljo, ris. 07.15 Gozdna druščina, ris. 07.30 Bela, ris. 07.35 Pujsa Pepa, ris. 07.40 Šampion Jon, ris. 07.45 Vse o Rozi, ris. 07.50 Adi v vesolju, ris. 07.55 Klasične pravljice: Aladin in čarobna svetilka, ris. 08.00 Bine, lutk. nan. 08.20 Vetrnica: Nella prvič plava v ledenem jezeru, ponov. 08.25 Pepi vse ve o bontonu, poučna nan. 08.50 Otroški kanal 09.15 Zabavni kanal 10.15 Dobra ura z Jasno 11.40 Dobro jutro 14.20 Legende velikega in malega ekrana 15.20 Elda Viler vam poje 15.45 Evropski magazin 16.25 Nord. smuč., sp, smuč. skoki (M), prenos 18.15 O živalih in ljudeh 18.40 Na vrtu, tv Maribor 19.00 Točka, glasb. odd. 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Zima je zakon, magazin. športna odd. 20.30 Športni izziv 21.00 Nogomet: Fifa magazin 21.30 Bleščica, odd. o modi 22.00 Severna stena Eigerja, nem. film 05 Točka, glasb. odd. 55 Zabavni kanal ^^^^^^ ■■■■■■ 00.55 Zabavni kanal P°P POP nnn Zapleši z nami, ris. 06.00 Zapleši z nami, ris. 1 Moji žepni ljubljenčki, ris. 06.10 Igra vlog, ris. .. . 06.00 Zapleši z nami, ris. Zapleši z nami, ris 15 Moji žepni ljubljenčki, ris 6.30 Pojdi, Diego, pojdi!, ris 06.55 Smrkci, ris. 07.10 Tara, ris. 07.35 Naša mala klinika, nan. 08.25 Tv prodaja 08.40 Želim te ljubiti, nan. 09.35 Tv prodaja 09.50 Prepovedana ljubezen, nan. 10.45 Tv prodaja 11.00 Divja v srcu, nan. 11.55 Opremljevalci v zasedi, am. ser. 12.20 Opremljamo za najemnike, am. ser. 12.50 Naša mala klinika, nan. 13.45 Kar si dekle želi, am. film 15.45 Prepovedana ljubezen, nan. 16.45 Želim te ljubiti, nan. 17.00 24ur popoldan 17.10 Želim te ljubiti, nan. 17.55 Divja v srcu, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Pod krinko!, am. film 21.50 24ur zvečer 22.20 Gasilci v Chicagu, nan. 23.15 Zaščitnik, nan. 00.10 Zvit in prebrisan, nan. 01.00 Opremljevalci v zasedi, am. ser. 01.25 24ur 02.25 Zvoki noči Zapleši z nami, ris. 06.10 Igra vlog, ris. 06.15 Megaminiživali, ris. 06.25 Moji žepni ljubljenčki, ris. 06.40 Pojdi, Diego, pojdi, ris. 07.05 Smrkci, ris. 07.20 Tara, nan. 07.45 Naša mala klinika, nan. 08.35 Tv prodaja 08.50 Želim te ljubiti, nan. 08.45 Tv prodaja 10.00 Prepovedana ljubezen, nan. 10.55 Tv prodaja 11.10 Divja v srcu, nan. 12.05 Opremljevalci v zasedi, am. ser. 12.30 Opremljamo za najemnike, am. ser. 13.00 Naša mala klinika, nan. 13.55 Nepremagljivi dvojec, nan. 14.50 Gasilci v Chicagu, nan. 14.45 Prepovedana ljubezen, nan. 16.45 Želim te ljubiti, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Želim te ljubiti, nan. 17.55 Divja v srcu, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Preverjeno 21.05 Mentalist, nan. 22.00 24ur zvečer 22.30 Gasilci v Chicagu, nan. 23.25 Zaščitnik, nan. 00.20 Zvit in prebrisan, nan. 01.15 Opremljevalci v zasedi, am. ser. 01.40 24ur 02.40 Zvoki noči ™™ ^^ 021 Zvok, noč, ©) <© ©' .. , PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 09.00 Dobro jutro, informativna ^mf š maš: moj materni jezik 09.40 Napovedujemo 09.45 Ustvarjalne iskrice (83): Posteljica za hišnega ljubljenčka 10.15 Oglasi 10.20 Gostilna pr Francet (71), zabavno glasbena oddaja 11.20 Napovedujemo 11.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Videospot dneva 11.55 Požen' Evropo 12.25 Videostrani, obvestila 17.55 Vabimo k ogledu 18.00 Nanovo 18.40 Rad igram nogomet, ponovitev 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 2183. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja 20.30 Koncert ans. SPEV - Po Slakovi poti 2, posnetek koncerta 22.55 Jutranji pogovori, ponovitev 00.25 Videospot dneva 00.30 Videostrani, obvestila 20.00 20.20 PONOVITEV ODDAJ TED. SPOREDA 09.00 Miš maš: Moj materni jezik 09.40 Oglasi 09.45 2182. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 Športni torek, športna informativna oddaja 10.20 2183. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.40 Kultura, informativna oddaja 10.45 Ministrski stol: dr. Uroš Grilc, minister za kulturo j viža: ans. Aplavz 13.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.50 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (82): Rokavičniki jca in medvedek Jaka povedujemo corn: Banditi 20.10 Vabimo k ogledu 20.15 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 21.45 Koncert ans. SPEV - Po Slakovi poti 2, posnetek koncerta 00.10 Videostrani, obvestila .45 Naj 18.20 19.05 19.10 Pop Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 2183. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.55 Kultura, informativna oddaja 11.00 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.55 Napovedujemo 12.00 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 To bo moj poklic: Turistični animator, Vodja cateringa 18.25 Regionalne novice 3 18.30 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 18.55 Videospot dneva 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Spomini naXIV. divizijo v Šaleški dolini 20.35 Regionalne novice 3 20.40 Napovedujemo 20.45 Pr Francet (71) 21.45 Otvoritvena povorka Ptujskega pustnega festivala 23.10 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 00.40 Videospot dneva 00.45 Videostrani, obvestila 09.00 Dobro jutro, informativna 10.30 Oglasi 10.35 Spomini na XIV. divizijo v Šaleški dolini 11.10 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.35 Napovedujemo 11.40 Videospot dneva 11.45 Videostrani obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Čas za nas, mladi za Veleje 18.40 Videospot dneva 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.10 Videospot dneva 19.15 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 2184. VTV magazin, regionalni - informativni program 20.20 Kultura, informativna oddaja 20.25 Športni torek, športna informativna oddaja 20.35 Dotiki gora: Kraljestvo Ojstrice 21.00 To bo moj poklic: Organizator v turizmu (4. oddaja) 21.30 Jesen življenja 22.00 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.30 Videospot dneva 23.35 Videostrani, obvestila Zapleši z nami, ris. 06.10 Igra vlog, ris. 06.15 Megaminiživali, ris. 06.25 Moji žepni ljubljenčki, ris. 06.40 Pojdi, Diego, pojdi, ris. 07.05 Smrkci, ris. 07.20 Glumpki, ris. 07.25 Tara, ris. 07.50 Naša mala klinika, nan. 08.40 Tv prodaja 08.55 Želim te ljubiti, nan. 09.50 Tv prodaja 10.05 Prepovedana ljubezen, nan. 11.00 Tv prodaja 11.15 Divja v srcu, nan. 12.10 Opremljevalci v zasedi, am. ser. 12.35 Opremljamo za najemnike, am. ser. 13.00 Naša mala klinika, nan. 13.55 Nepremagljivi dvojec, nan. 14.50 Gasilci v Chicagu, nan. 15.45 Prepovedana ljubezen, nan. 16.45 Želim te ljubiti, nan. 17.00 24ur popoldne 17.10 Želim te ljubiti, nan. 17.55 Divja v srcu, nan. 18.55 24ur vreme 19.00 24ur 20.00 Kako veš, am. film 22.15 24ur zvečer 22.45 Gasilci v Chicagu, nan. 23.40 Zaščitnik, nan. 00.35 Zvit in prebrisan, nan. 01.30 Opremljevalci v zasedi, am. ser. 01.55 24ur 02.55 Zvoki nočii © 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.30 Oglasi 10.35 2184. VTV magazin, regionalni - informativni program 10.50 Kultura, informativna oddaja 10.55 Športni torek, športna informativna oddaja 11.05 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.30 Videostrani, obvestila 17.55 Napovedujemo 18.00 Ustvarjalne iskrice (84): Klobuki takšni in drugačni 18.20 Rad igram nogomet 18.45 Regionalne novice 2 18.50 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.15 Videospot dneva 19.20 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Aktualno 21.00 Regionalne novice 3 21.05 POP CORN, skupina Pelhan 22.05 Iz oddaje Dobro jutro, informativna oddaja, ponovitev 23.35 Videospot dneva 23.40 Videostrani, obvestila Naš čas, 20. 2. 2014, barve: CM K, stran 21 20. februarja 2014 PRIREDITVE 21 Knjižne novosti PREDIN, Andrej: Gnusna kalnica ml - mladina / C-Sz -Leposlovje za otroke do 9. leta - slikanice zaboji Slikanica Gnusna kalnica pripoveduje o življenju na divjem odlagališču, kjer se ne skopari s šalami in sočnimi prigodami. Prebivalci divjega odlagališča Gnusna kalni-ca se znajdejo na robu prepada. Neustavljiva narava začne vdirati v njihovo kraljestvo smeti in smradu. K sreči se s potovanja po svetu vrne junaška podgana Bernarda s svojim zvestim spremljevalcem ščurkom Leonom. Skupaj se odpravita na napeto pustolovščino, da bi rešila svoj dom in njegove prebivalce. Na tej poti pa odkrijeta, da je narava v resnici njuna zaveznica. AUGUSTIN, Eduard: Knjiga za moške od - odrasli / 31 - Sociologija Kaj mora moški dandanes vedeti? No, pravzaprav vse. In prav s tem namenom je nastala tale knjiga, da boste vedeli vse. Avtorji so se posvetovali s številnimi strokovnjaki: s piloti, kuharji, nogometaši, obrtniki, bagristi in zdravniki ter z nešteto poznavalci prav posebnih področij. Vsebina je namenjena vsem mogočim vrstam moških: lovcem in zbirateljem, prefinjenim umom, težavnim mladcem, tistim, ki ne ostajajo samo pri besedah, tistim, ki znajo dobro poslušati, tistim, ki so čisto preveč pogumni, mirnim in skromnim, glasnim, plahim, puristom in karieristom, lenobam, neverjetno ležernim tipom, mislecem, pustolovcem in celo gospodom. NESBO, Jo: Prdoprašek doktorja Proktorja ml - mladina/ P - Leposlovne knjige od 9. do 13. leta Jo Nesb0 je priznan avtor krimi-nalkah o Harryju Holeju. S knjigo Prdoprašek doktorja Proktorja pa se je podal še v pisanje literature za otroke. Pred vami je napeto, zabavno in dinamično branje. Knjiga pa je prejela znak kakovosti Zlata hruška. Nekega sončnega dne tik pred življenj in praznovanje sedemnajstega maja, norveškega državnega praznika. BUTCHER, Jim: Začetek nevihte od - odrasli / 821-312.9 -Fantastični romani Harry Dresden živi v Chicagu in je profesionalen čarovnik, pravzaprav edini čarovnik, ki oglaša svoje storitve v časopisu in na rumenih straneh ameriškega telefonskega imenika. Z namenom, da bi našel njenega pogrešanega moža, ga najame Monica Sells. Pokliče ga tudi policistka Karrin Murphy in ga največjim norveškim praznikom Liza zagleda selitveni tovornjak, ki pripelje k sosedovi hiši. Vanjo se vseli Bulle, fant, ki je precej nenavaden. Ko potem Liza in Bulle spoznata še nenavadnejšega soseda doktorja Proktorja, se začne nora zgodba. Pri eksperimentiranju in testiranju profesorju začneta prizadevno pomagati. Spoznali boste tudi zlobna, a na srečo ne ravno brihtna dvojčka Trulsa in Tryma, ki se hočeta polastiti profesorjevega izuma in skoraj ogrozita nekaj zaprosi za sodelovanje pii odkrivanju gnusnega umora, izvedenega po vsej verjetnosti s pomočjo magije. Ker je posel zadnje čase slab, Harry sprejme primer. S tem si za vrat spravi čikaškega mafijskega botra, razjezi predstavnika Belega zbora, ki samo čaka, da bo Harry prelomil katerega od Zakonov magije in si s tem nakopal smrtno obsodbo. Medtem pa je pravi storilec še vedno na prostosti in streže Harryju po življenju. Jim Butcher je ameriški avtor, ki je v otroštvu bral Tolkiena, Lloyda Alexandra in C. S. Lewisa, ki so na njem pustili velik vpliv, saj piše predvsem fantazijske romane. VERNE, Jules: Petnajstletni kapitan od - odrasli / 821-311.3 -Pustolovski romani Jules Verne velja za pionirja znanstvene fantastike kot književne zvrsti. Pisal je o potovanjih s plovili v vesolje, z zrakoplovi v zraku in s podmornicami pod vodo, še preden so bila ta sploh mogoča. Petnajstletni kapitan je izjemna pustolovska zgodba, ki jo je Verne napisal za svojega sina Michela. Petnajstletnik z imenom Dick Sand se brez svoje krivde znajde v nezavidljivem položaju. Spopadati se mora z nepremagljivimi nevarnostmi in prevzemati velike odgovornosti, kar bi bilo še za izkušenega odraslega pretežka naloga. Toda s pogumom ter prisebnim in odgovornim ravnanjem mu uspe znajti se v nepredvidljivem svetu in preživeti v najhujših možnih razmerah. Knjigi je dodano didaktično gradivo, ki ga je napisal Miha Mohor. ■ MB 20.30 21.00 Kdaj - kje - kaj VELENJE Četrtek, 20. februar 9.30 Galerija Velenje Delavnica ob razstavi Jožeta Domjana za skupine iz vrtca 16.00 Mladinski center Velenje Popoldanski mladinski center Inkubus 19.00 Glasbena šola Velenje Večer 3. U, razstava in koncert 18.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 19.19 Knjižnica Velenje Predavanje Sonje Bercko Znanje za ravnanje 19.30 Dom kulture Velenje Komična drama Najstarejša obrt (Zeleni abonma in izven) Petek, 21. februar 15.00 Paka pri Velenju Proslava pri spomeniku XIV. divizije 16.30 Cirkovce - pri OŠ Spominska slovesnost pri spominski plošči na OŠ v Cirkovcah 18.00 Knjižnica Velenje Cool knjiga, bralni krožek za najstnike 21.00 eMCe plac Stand up Sobota, 22. februar 8.00 Ploščad Centra Nova Kmečka tržnica 9.00 Knjižnica Velenje Knjižni sejem Vsi kupujemo, vsi prodajamo 10.00 Mercator center Velenje Lumparije - Pustna maškarada, ustvarjalna delavnica z obrazno poslikavo 10.30 Dom kulture Velenje Kajuhova »rimokovačnica«, otroške delavnice 11.00 Ravne pri Šoštanju Proslava pri spomeniku XIV. divizije 11.30 Zbirališče: Kodrunova domačija (nasproti letališča v Lajšah pri Šoštanju) 16. Kajuhov pohod do Žlebnikove domačije 14.00 Zavodnje, pri Žlebniku Proslava pri spomeniku v Zavodnjah ob 70- obletnici Kajuhove smrti 18.00 KAC, Efenkova 61 b paLAČENka party 19.00 Dom kulture Velenje Osrednja državna proslava ob 70. obletnici prihoda XIV. divizije na Štajersko in 70. obletnici smrti Karla Destovnika Kajuha Rdeča dvorana Velenje Rokometna tekma Lige prvakov RK Gorenje Velenje : SG Flensburg eMCe plac Koncert Sound Arson 4.1 (Acustic): Scott Kelly & The Road Home + support Nedelja, 23. februar 17.00 KAC, Efenkova 61 b Predavanje Resnica o angelih 21.00 eMCe plac Priprave na pust Ponedeljek, 24. feb. 8.00 - 9.30 Rdeča dvorana Velenje Zimska šola rokometa za učence od 5. do 9. razreda 9.00 - 14.00 Rdeča dvorana in Drsališče Velenje Zimski tabor Zmaga Kuštruna 9.30 - 11.00 Rdeča dvorana Velenje Zimska šola rokometa za učenke od 5. do 9. razreda 10.00 - 17.00 Vila Mojca Zimske počitnice v Vili Mojca 10.00 Drsališče Velenje Od drsalnega koraka do gola, mala šola hokeja 10.00 - 12.00 Vila Mojca Gledališče za poredne mulčke za otroke od 4. do 7. razreda 10.00 - 11.00 Vila Mojca Začetni tečaj računalništva za otroke od 1. do 4. razreda 10.00 - 12.00 Strelišče SD Mrož, Kopališka 3 Streljanje z zračno puško 11.00 Mladinski center Velenje Popoldanski mladinski center Inkubus 11.00 - 14.00 Rdeča dvorana Velenje Samostojno igranje namiznega tenisa, badmintona in tenisa za otroke od 5. do 9. razreda 11.30 - 13. 30 Rdeča dvorana Velenje Šola nogometa za otroke vseh starosti 12.00 - 14.00 Vila Mojca Počitniški kuharski tečaj za otroke od 1. do 9. razreda »Po tradiciji diši ...« 20.00 eMCe plac Oldschool igre 20.00 Kino Velenje Filmsko gledališče: biografska drama Peta veja oblasti Torek, 25. februar 8.00 - 9.30 Rdeča dvorana Velenje Zimska šola rokometa za učence od 5. do 9. razreda 9.00 - 14.00 Rdeča dvorana in Drsališče Velenje Zimski tabor Zmaga Kuštruna 9.30 - 11.00 Rdeča dvorana Velenje Zimska šola rokometa za učenke od 5. do 9. razreda 10.00 - 17.00 Vila Mojca Zimske počitnice v Vili Mojca 10.00 Drsališče Velenje Od drsalnega koraka do gola, mala šola hokeja 10.00 - 12.00 Vila Mojca Gledališče za poredne mulčke za otroke od 4. do 7. razreda 10.00 - 11.00 Vila Mojca Začetni tečaj računalništva za otroke od 1. do 4. razreda 10.00 - 12.00 Strelišče SD Mrož, Kopališka 3 Streljanje z zračno puško 11.00 Mladinski center Velenje Popoldanski mladinski center Inkubus 11.00 - 14.00 Rdeča dvorana Velenje Samostojno igranje namiznega tenisa, badmintona in tenisa za otroke od 5. do 9. razreda 11.30 - 13. 30 Rdeča dvorana Velenje Šola nogometa za otroke vseh starosti 12.00 - 14.00 Vila Mojca Počitniški kuharski tečaj za otroke od 1. do 9. razreda »Po tradiciji diši ...« 18.00 Muzej Velenje Klepet pod arkadami 19.19 Knjižnica Velenje Literarni večer Medimurci, rock, klasika, film 20.00 eMCe plac Dresscode + DJ večer Sreda, 26. februar 8.00 - 9.30 Rdeča dvorana Velenje Zimska šola rokometa za učence od 5. do 9. razreda 9.00 - 14.00 Rdeča dvorana in Drsališče Velenje Zimski tabor Zmaga Kuštruna 9.30 - 11.00 Rdeča dvorana Velenje Zimska šola rokometa za učenke od 5. do 9. razreda 9.30 - 11.30 Rdeča dvorana Velenje Dan košarke za učence od 1. do 9. razreda 10.00 - 17.00 Vila Mojca Zimske počitnice v Vili Mojca 10.00 Drsališče Velenje Od drsalnega koraka do gola, mala šola hokeja 10.00 - 12.00 Vila Mojca Gledališče za poredne mulčke za otroke od 4. do 7. razreda 10.00 - 11.00 Vila Mojca Začetni tečaj računalništva za otroke od 1. do 4. razreda 10.00 - 12.00 Strelišče SD Mrož, Kopališka 3 Streljanje z zračno puško 11.00 Mladinski center Velenje Popoldanski mlad. center Inkubus 11.00 - 14.00 Rdeča dvorana Velenje Samostojno igranje namiznega tenisa, badmintona in tenisa za otroke od 5. do 9. razreda 11.30 - 13. 30 Rdeča dvorana Velenje Šola nogometa za otroke vseh starosti 12.00 - 14.00 Vila Mojca Počitniški kuharski tečaj za otroke od 1. do 9. razreda »Po tradiciji diši ...« 17.00 Knjižnica Velenje Pravljična joga 19.19 Knjižnica Velenje Predavanje Zdravje ustne votline 20.00 eMCe plac Youtube day ŠOŠTANJ Četrtek, 20. februar 17.00 Mestna knjižnica Šoštanj Pravljične ure (Peter Nickl: Zgodba o dobrem volku | Pripoveduje Andreja Kolenc) Petek, 21. februar 18.00 Kajuhov park Šoštanj Spominjamo se . slovesnost ob 70. obletnici smrti Karla Destovnika Kajuha Sobota, 22. februar 19.00 Športna dvorana Šoštanj Šoštanj Topolšica - Astec Triglav (5. krog 1. državne odbojkarske liga, zelena skupina) Nedelja, 23. februar X Odhod iz AP Šoštanj Kislica - Špičasti vrh (1128 m) Planinsko društvo Šoštanj 18.00 Športna dvorana Šoštanj 1. SKL za mladince U18, 2. del, 6. krog (Elektra Šoštanj : Mesarija Prunk Sežana) Ponedeljek, 24. feb. 09.00 Zbirno mesto pred Občino Šoštanj Sprehod za zdravje, rekreacija 16.00 Hiša mladih Risanke za otroke 18.00 Hiša mladih Filmi za mlade 18.00 Kavarna Šoštanj Bridge, redni tedenski turnir Sreda, 26. februar 16.00 Hiša mladih Risanke za otroke 18.00 Hiša mladih Filmi za mlade 19.00 Mestna galerija Šoštanj slQjar KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Tel.: 03 898 49 70, www.kz-saleskadolina.Bi /£pîî- Prodaja. V™^ servis. rezervni delil VELIKA IZBIRA NAJKVALITETNEJŠEGA SEMENSKEGA KROMPIRJA (agata, agria, orindo, arrow, carlingford, desiree, jana, jaerla, kennebec, kresnik, maris bard, primura, romano, rudolpf, sante...) VELIKA IZBIRA ČEBULČEK: - HOL. RUMEN, 500 g - 2,50 € - MAJSKI SR., 500 g - 1,60 € - RDEČI PTUJSKI, 500 g - 2,50 € ČESEN: - JARI DOMAČI, 500 g - 5,30 € - PTUJSKI, 250 g - 3,20 € - ŠALOTKA RED SUN, 500 g - 2,40 € MINERALNA IN ORGANSKA GNOJILA: - BIOGRENA, 25 kg- 22,30 € -BIOORGANIK, 20 kg -14,10 € -BIOVIT, 10 kg-7,60 € - BOGATIN 51-2,; - PLANTELLA ORGANIK 20 kg -17,25 € Z vami in za vas! Galerijski večer, Kajuhovi dediči in predstavitev zbornika Hotenja 23 ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 20. februar 18.00 Dvorana Marof Vodena vadba koronarnega društva 20.00 Dvorana Marof Pilates Petek, 21. februar 17.00 Hiša mladih Plesno gibalna delavnica (predšolska skupina) 18.00 Dvorana Marof Občni zbor Turističnega društva Sobota, 22. februar 18.00 Telovadnica OŠ bratov Letonja Rekreacija KŠŠF Ponedeljek, 24. feb. 10.30 do 12.30 Hiša mladih Počitniška ustvarjalna delavnica Torek, 25. februar 10.30 do 12.30 Hiša mladih Počitniška ustvarjalna delavnica Sreda, 26. februar 10.30 do 12.30 Hiša mladih Počitniška ustvarjalna delavnica 10.00 do 13.00 Hiša mladih Debatna delavnica (za učence zadnje triade OŠ in srednješolce) Lunine mene f- * ; CITYCENTER Celje • četrtek, 20. 2. od 14.00-19.00, Biotržnica • sobota, 22. 2. in nedelja, 23. 2. od 10.00-16.00 Citycentrova zimska dekleta na Rogli, nagradna igra • nedelja, 23. 2., ob 11.00 pravljične urice v Džungli: Prigode jamskega škrata Perkmadelca in ob 13.00 lutkovna predstava Možiček med dimniki • 17. 2. - 15. 3. SLG Celje in DNEVI KOMEDIJE, vsak četrtek, petek in soboto ob 19.30 • do 22. 2. Vse najboljša pomlad, Toskana prihaja v Citycenter. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Citycentru v Celju lutkovna predstava V nedeljo, 23. februarja, ob 13. uri vabljeni vsi otroci na lutkovno predstavo Možiček med dimniki, ki bo potekala na osrednjem prostoru Citycentra. Zapomnite si, vsako zadnjo nedeljo ob 13. uri je čas za lutke. tfc I * H J» i \ , r M Naš čas, 13. 2. 2014, barve: CM K, stran 14 22 OBVESCEVALEC Men 20. februarja 2014 Nagradna križanka »Jelen« ELEN KINO VELENJE • SPORED KINO V VELIKI IN V MALI DVORANI HOTELA PAKA: HOBIT: SMAUGOVA PUŠČA The Hobbit: The Desolation of Smaug (ZDA) Fantazijski, pustolovski, 160 minut. Režija: Peter Jackson. Igrajo: Benedict Cumberbatch, Luke Evans, Martin Freeman, Cate Blanchett, Evangeline Lilly, Richard Armitage, Hugo Weaving, Ian McKellen, Elijah Wood, Manu Bennett, Lee Pace, Christopher Lee, idr. Petek, 21. 2., ob 20.00 Sobota, 22. 2., ob 20.00 Nedelja, 23. 2., ob 18.00 Torek, 25. 2., ob 19.00- mala dvorana V drugem delu nadaljujemo popotovanje druščine škratov in hobita Bilba, ki se morajo na poti proti Samotni gori prebiti preko temačnega gozda Mrkolesja, polnega smrtonosnih velikanskih pajkov in neprijaznih gozdnih vilincev. Številne drzne avanture in divji spopadi jih vodijo vedno bliže k največjemu preizkusu njihovih spretnosti in poguma - soočenju z neusmiljenim zmajem Smaugom. Medtem vešč Gandalf raziskuje skrivnost nepričakovanega vstajenja temačnih sil iz preteklosti, ki želijo znova preplaviti svet in si ga pokoriti. PLOČEVINKO Ritter Rost - Eisenhart und voll verbeult (Nemčija) Animirani film za najmlajše, 4+, sinhroniziran v slovenščino, 85 minut. Režija: Thomas Bodenstein, Hubert Weiland, Nina Wels Petek, 21. 2., ob 18.00 Sobota, 22. 2., ob 18.00 Nedelja, 23. 2., ob 16.00 - otr. matineja Viteški pravljični svet, v katerem oživijo vsi predmeti okoli nas, celo kavne skodelice in opekači! Pločevinko, nekoliko bahaški, toda po srcu dober vitez, živi v kraljestvu, ki se imenuje Pločevinasta dežela. V njej so vsi predmeti narejeni iz odpadnega materiala, toda vsi so živi. Pločevinko na kraljevem turnirju končno premaga arogantnega in nadutega Princa Nobla. Mu bo zdaj gospodična Zala končno oprostila, da je v zameno za zmagoslavni motor za svojega konja zastavil njen šivalni stroj? Njegovo zmagoslavje je na žalost kratko. Pločevinka po krivici obsodijo, da je ukradel motor, ki je bil pravzaprav v lasti Princa Nobla. Kralj mu odvzame viteški naslov in grad, v katerem je živel skupaj z Zalo in Zmajkom. MAČETA Machete (ZDA) Akcijski triler, 94 minut. Režija: Ethan Maniquis, Robert Rodriguez. Igrajo: Danny Trejo, Michelle Rodriguez, Jessica Alba, Robert De Niro, Lindsay Lohan, Steven Segal, idr. Sobota, 22. 2., ob 19.00 - mala dvorana Nedelja, 23. 2., ob 21.00 Režiser vizualnih akcijskih mojstrovin Desperado, Mesto greha in Planet terorja predstavlja zgodbo bivšega mehiškega agenta Macheta, ki išče delo v majhnih teksaških mestih. Dvolični lokalni poslovnež ga najame za atentat na populističnega senatorja, toda Machete pade v past, ki jo komajda preživi. V želji po maščevanju se odloči obračunati z vsemi vpletenimi, a si na glavo nakoplje poklicne morilce ter ameriške in mehiške agente, kar povzroči številne vratolomne pregone, divje strelske obračune in krvave spopade. KAKRŠEN OČE, TAKŠEN SIN Soshite Chichi Ni Naru (Japonska), drama, 120 minut. Režija: Hirokazu Kore-eda. Igrajo: Masaharu Fukuyama, Machiko Ono, Yoko Maki, Lily Franky, Keita Ninomiya, Shogen Hwang, idr. Petek, 21. 2., ob 19.00 - mala dvorana Nedelja, 23. 2., ob 20.00 - mala dvor. Dve družini zelo različnih razredov se soočita z nepričakovano novico, da so njuna šestletna sina ob rojstvu zamenjali. Mojster družinske drame Hirokazu Kore-eda si je s svojim zadnjim delom prislužil nagrado žirije na festivalu v Cannesu. Cannes 2013 (nagrada žirije), Karlovi Vari 2013, München 2013, Melbourne 2013, Toronto 2013 PETA VEJA OBLASTI The Fifth Estate (ZDA-Belgija) Biografska drama, triler, 128 minut. Režija: Bill Condon. Igrajo: Benedict Cumberbatch, Daniel Brühl, Alicia Vikander, Carice van Houten, Stanley Tucci, Laura Linney, Anthony Mackie,idr. Ponedeljek, 24. 2., ob 20.00 uri Režiser oskarjevskih filmov Kinsey in Sanjske VELENJE HANSA^FLEX Selo 22, Velenje (nekdanji kamnolom GIP Vegrad) 041 606 349 031 660 161 www.jelen.si • Kam z gradbenimi odpadki? • Gradite in potrebujete nasipni material? • Potrebujete servis za hidravlične cevi? Rešitev - podjetje Jelen Velenje! Nudimo Vam: • Hidravlične cevi Hansa flex (servis in izdelava) • Sprejem gradbenih odpadkov (koncesija) • Nasipni material za gradnjo Obiščite nas na Facebooku Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 3. marca 2014 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom križanka Jelen. Izžrebali bomo 3 praktične nagrade. punce predstavlja resnični politični triler, ki ga je povzročilo razkritje zaupnih dokumentov na spletni strani WikiLeaks. Njen ustanovitelj Julian Assange uspe pridobiti ogromno količino zaupnih podatkov o državah po vsem svetu in kmalu po objavi sproži ogorčene odzive po vsem svetu. Oblast v ZDA se odloči Assanga osebno diskreditirati in odstraniti, toda s pomočjo pritiska javnosti, političnih zaveznikov in spretnih odvetnikov mu vedno znova uspe uiti. Čeprav neprestani pritiski in grožnje s smrtjo načnejo njegov odnos s sodelavci in prijatelji, je Assange odločen še naprej slediti resnici. KO LETIJO VRANE Le jour des corneilles (Francija, Belgija, Luksemburg, Kanada) Animirana pustolovščina, 95minut. Režija: Jean-Christophe Dessaint. Slovenski glasovi: Primož Pirnat, Gašper Jarni, Alojz Svete, Vesna Pernarčič, Tomaž Gorkič, Ajda Toman, idr. Ponedeljek, 24. 2., ob 17.00 - mala dvorana Divji deček in njegov oče Buča v gozdu živita samotno življenje. Deček odrašča v straho-spoštovanju in občudovanju očeta, ki se je, razočaran nad svetom, odločil zapustiti civilizacijo, vanjo pa ne sme vstopiti niti njegov sin. Sin se čuti bližje gozdnim duhovom - počlovečenim živalim, med katerimi je tudi njegova mama, ki je po odhodu iz sveta ljudi prevzela videz košute. Dobrih duhov ne more videti vsakdo, ampak le tisti, ki gledajo s srcem. Nekega dne si oče zlomi nogo in sin ga odpelje v vasico. Tam jima pomagata dobri zdravnik in njegova hči Manon. Med dečkom in Manon se splete pristno prijateljstvo. Film o iskanju bližine in ljubezni, ki združuje domišljijske svetove japonske animacije s slogovno žlahtnostjo francoske. JELENČEK NIKO 2 Niko 2: Lentajaveljkset (Finska, Nemčija, Danska, Irska) Animirana družinska komična pustolovščina sinhronizirana v slovenščino, 79minut. Režija: Kari Juusonen, Jorgen Lerdam. Slovenski glasovi: Tina Muc, Matej Recer, Boris Car, Gaj Trček, idr. Torek, 25. 2., ob 17.00- mala dvor. Jelenček Niko se v božičnem času odpravi novim dogodivščinam naproti. Tokrat se s pomočjo prijateljev in ostarelega Božičkove-ga jelena odpravi na zabavno in tudi nevarno reševanje mlajšega 'bratca' Jonija, ki se je izgubil po njegovi zaslugi. CIKCAK MULC Nono, het ZigzagKind (Nizozemska, Belgija, Velika Britanija, Španija, Francija) Družinska avantura, 95 minut. Režija: Vincent Bal. Igrajo: Isabella Rosselini, Thomas Simon, Fedja van Huet ,idr. Sreda, 26. 2., ob 17.00- mala dvor, Nono bi bil rad tak kot njegov oče, najboljši policijski inšpektor na svetu, a vedno zaide v težave. Dva dni pred njegovo bar micvo ga pošljejo k stricu Sjmoelu, ki naj bi dečkovo življenje zopet spravil v red. A med vožnjo z vlakom Nono dobi še zadnjo priložnost, da se dokaže kot detektiv. Skupaj s tatinskim mojstrom in očetovim starim znancem Felixom Glickom ustavi vlak in se poda v svet krink, zasledovanja in francoskih šansonov. Spozna tudi zgodbe o Zohari, skrivnostni ženski, ki bo Nonovo življenje spremenila za vedno. Nagrada Evropske filmske akademije po izboru mladega občinstva 2013. GREMO MI PO SVOJE 2 (Slovenija) Mladinska komedija, 94 minut Režija: Miha Hočevar. Igrajo:Jurij Zrnec, Tadej Toš,Tadej Koren Šmid,Jure Kreft,Matevž Štular, Jana Zupančič, Luka Cimprič, idr. Sreda, 26. 2., ob 19.00- mala dvor. Navihani taborniki in njihov nergavi Starešina se vrnejo v Posočje, toda njihovo običajno uganjanje poletnih norčij zmoti prihod odreda štajerskih tabornikov pod vodstvom tekmovalnega Šefa. Trmoglavost obeh vodij povzroči kaotično vojno med taboroma, dokler ne najdejo skupnega sovražnika - pikolovske Inšpektorice, ki želi preveriti upoštevanje novih evropskih taborniških pravil. Zmeda je popolna, ko se izgubi skupina najmlajših pustolovcev, toda ker pravega prijatelja spoznaš v nesreči, vsi priskočijo na pomoč pri reševanju iz številnih zabavnih zagat. Naslednji vikend, od 28. 2. do 3. 3. napovedujemo: biografsko dramo PETA VEJA OBLASTI, družinsko avanturo CIKCAK MULC, domišljijsko pustolovščino IGRE LAKOTE: KRUTO MAŠČEVANJE, grozljivko NASLEDNJI STE VI ter v filmskem gledališču biografsko dramo KLUB ZDRAVJA DALLAS. RADIO VELENJE ČETRTEK, 20. februarja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; Erosov kotiček; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje PETEK, 21. februarja 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 22. februarja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.00 V imenu Sove; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 23. februarja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije -poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 24. februarja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 25. februarja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 26. februarja 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rok Šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ONESNAŽENOST ZRAKA V tednu od 10. do 16. februarja niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 10. do 16. februarja (v mikro-g SO2/m3 zraka) mejna vrednost: 350 mikro-g SO2/m3 zraka Naš čas, 20. 2. 2014, barve: CM K, stran 23 20. februarja 2014 MiCftfl OBVESCEVALEC 23 mali OGLASI PODARIM! PODARIM otroški avto sedež. Gsm: 031 213 044 nshsIII SAMI BREZPLAČNO odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. CEPLJENJE drvi s hidravličnim cepilcem nudim. Kmetija Vranjek, Ložnica pri Velenju. Gsm: 031 348 671 SIMPATIČNA 45-letna ženska, celjsko območje, želi spoznati prijatelja starega do 56 let. Bodi skromen. Ag. Alan, gsm: 041 248 647 pridelki "IŠČEM SENO v kockah in češpljevo žganje prodam. Gsm: 051 388 874 REFOŠK, rose, savinon in muškat - klet Čehovin,prodam. Gsm: 031 749 671 JABOLČNIK, domači kis, borovničevec, medico in več vrst žganja, prodam. Gsm: 041 687 371. IŠČEM osebo za pomoč in nego starejši osebi (nudim stanovanje). Gsm: 031 779 147 KUPjMlH|g^H KUPIM traktorski vitel Tajfun in prodam puhalnik Tajfun (komplet z motorjem).. Tel.: 03 5881 846, gsm: 031 547 364 RAžNo|gHB MERCEDES 270cdi elegance, črne barve, 226.000 km, letnik 2004, 1. lastnik, servisiran, garažiran, vzdrževan, prodam za 7.000 evrov. Gsm: 041 714 488 OHRANJENO usnjeno kotno sedežno garnituro, temnomodre barve prodamo. Kličite po 9.00 uri na gsm: 031 650 528 MOTORNI žagi Stihl in Alpina prodam. Gsm: 041 346 877 PEČ na sekance z zalogovnikom prodam. Tel.: 06 8163 385 NEPREMIČNIN^ ZAZIDLJIVO parcelo, 800 m2, na lepi lokaciji pri obračališču Gorica, prodam za 48.000,00 evrov. Gsm: 041 714 488 OPREMLJENO garsonjero, 21,65 m2, K I PO Z NA ►TVA" ŽENITNA posredovalnica »Zaupanje« za različne starosti. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 UREJEN 60-letni moški s hišo želi spoznati žensko do svojih let za skupno lepše življenje. Ag. Alan, gsm: 041 248 647 I: 041 389554 md ng@telemach.net MEDOBČINSKO DRUŠTVO GLUHIH IN NAGLUŠNIH VELENJE organizira Uvodno srečanje bo v prostorih društva na Efenkovi 61 v Velenju, v sredo, 26. februarja ob 17.00 GIBANJE PREBIVALSTVA DEŽURSTVA Upravna enota Velenje POROKEl ZLATA POROKA: Silvestra In Anton Mravljak, Velenje, Šen-briška cesta 12. POROKE: Porok ni bilo za objavo. rSMRïîl Vincenc Kovačič, roj. 1942, Maribor, Šentpetr-ska ulica 11; Jožef Stropnik, roj. 1930, Topolšica, Topolšica 187; Franc Belcl, roj. 1930, Velenje, cesta Františka Foita 6; Jožefa Čede, roj. 1926, Šmartno ob Paki, Mali Vrh 67; Tekla Golob, roj. 1926, Šoštanj, Cankar- jeva cesta 15; Maksimilijan Medved, roj. 1922, Šoštanj, cesta Heroja Gašperja 11; Božena Holešek, roj. 1926, Velenje, Stanetova cesta 62; Franc Kopin, roj. 1928, Ljubno, Ljubno ob Savinji, Foršt 20; Frančiška Šuster, roj. 1931, Kozje, Kozje 91; Oton Tajnšek, roj. 1933, Celje, Kersnikova ulica 32; Marija Lihteneker, roj. 1930, Topolšica, Topolšica 85 b; Frančiška Pančur, roj. 1927, Šoštanj, Lokovica 54; Stjepan Lutz, roj. 1933, Celje, Čopova ulica 11; Anton Volk, roj. 1931, Velenje, Šercerjeva cesta 14; Ranko Brdar, roj. 1954, Hrvaška, Umag, Finda Ivana Gunduliča 8. [ZDlVELENJEl OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. [zdravnkhI 22. in 23. 2. - Sanja Klenar, dr. dent. med. (dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). VETERINAR- | LEKARNA ^ELENJEAII Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane Tel.: 03 8911 146, dežurni veterinar - gsm 031/688600. Delovni čas: ponedeljel - petek od 7.30 do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Zapustila solzno si dolino, odšla si v lepšo domovino, kjer ni gorja in ne solza, tam le veselje je doma. (ljudska) ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, ome in prababice TEKLE GOLOB 13. 9. 1926 - 9. 2. 2014 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v teh žalostnih trenutkih stali ob strani, za vso izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala medicinskemu osebju Bolnišnice Topolšica, govorniku g. Volku in gospodu župniku za opravljen obred ter vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči hči Majda, vnuka Dušan in Polona ter pravnuk Enej na Cankarjevi 15 v Šoštanju prodam za 26.000 evrov. Je z balkonom in kletjo ter takoj vseljiva. Možen je tudi najem,250,00 evrov z vštetimi stroški mesečno. Pogoj najema: samska delovna - zaposlena oseba in dvomesečno predplačilo (varščina - obrabnina). Gsm: 041 884 370 ATRIJSKO hišo z gospodarskim poslopjem, gradbeno parcelo in njivo prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031 529 788 DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 031 443 365 (AA) Dobriša vas 14 a, 3301 Patrovč* 03 77714 10,037771423 www.uniforast.si habit nepremičnine Hdblt, d.o.o. Koroška 43, Velenje tel.: 03/ 897 51 30. gsm: 041/ 665 223 2-sobno stanovanje, P/8, 58 m2, Jenkova cesta, adaptirano leta 2000, 63.000,00 evr U KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.O.O. Koroška cesta 37/b 3320 Velenje ! ENERGETIKA )DOVOD IN KANALIZACIJA IEBNO POKOPALIŠKA DEJAVNOST REKLAMACIJE GLEDE OBRAČUNA ZA INDIVIDUALNE HIŠE, BLOKOVNO GRADNJO IN INDUSTRIJO 3-sobno stanovanje, 4/5, 87 m2, Šaleška cesta, zgrajeno 1961, 75.000,00 evr 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA vec na www.habit.si Nagrajenci nagradne križanke Jeruzalem Ormož, objavljene v tedniku Naš čas, 6. februarja 2014 so: Štefka Kaiser, Tavčarjeva 15, 3320 Velenje, Božidar Satler, Tomšičeva 16, 3320 Velenje, Anton Mršnjak, Andraž 63, 3313 Polzela Nagrajenci bodo potrdila za prevzem nagrade prejeli po pošti. na pokopališču p0dkraj in škale smo edini, ki vam v celoti uredimo: PREVOZ POKOJNIKA POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE (postavitev mrliškega odra, izkop, pripravo in dekoracijo groba, pogrebno svečanost) ŽALNO CVETJE Z DOSTAVO IZBIRO POGREBNE OPREME UREDITEV DOKUMENTACIJE in ZNIŽANJA STROŠKOV NA ZZZS PLAČILO NA OBROKE Tel.: 03/89 64 490, GSM 031/390138; 041/390138; 031/375 041 - dosegljivi smo 24 ur na dan. V SPOMIN Otožna tišina zimske narave nas je postavila v čas, ko je pred 30 leti ugasnilo mlado življenje našega ljubega sina in brata MIRANA VOGRINCA 1963 -1984 Ne čas ne solze ne morejo ublažiti bolečine, ki nam polni praznino. Miran z nami živiš v spominu in hrepenenju, ki bosta večna. Hvala vsem, ki ga ohranjate v spominu. Hvala za vsako lučko in cvet. Njegovi ata, mama, sestra Darinka s Tomažem Solze se dajo skriti, bolečina zatajiti, praznine ni mogoče nadomestiti. ZAHVALA ANTON VOLK Šercerjeva 14, Velenje 31. 1. 1931 - 13. 2. 2014 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani ter nam izrazili sožalje, pokojniku pa darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. V bolečini - vsi njegovi Za zmeraj si zaspala v neskončni čas in hkrati boš ostala še tu, del nas. Za vso dobroto, ki si nam jo dala mama, hvala. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in sestre MARIJE LIHTENEKER 24. 5. 1930 - 10 . 2. 2014 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih ob njenem odhodu stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala osebju Bolnišnice Topolšica, Pogrebni službi Usar ter naddekanu gospodu Pribožiču za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Naš čas, 16. 1. 2014, barve: CM K, stran 24 ^ W i Dve uri po sprožitvi plazu sta podjetji Andreje in Fajdiga že začeli odvažati zemljino Preko tri tisoč kubičnih metrov zemljine, pomešane s štori, je v sredini noči priplazelo do treh stanovanjskih hiš v Florjanu in podrlo hlev z živino - Nepokretno gospo so reševali skozi okno Milena Krstič - Planinc Šoštanj, 12. februarja - Letošnji februar v Šoštanju povzroča ogromno strahu, gorja in škode. Kot da ne bi bilo dovolj že devet dni muk zaradi žledu, se je v noči na sredo okoli 2. ure v Florjanu sprožil še ogromen plaz, več kot tri tisoč kubičnih metrov zemljine je ogrozilo tri stanovanjske hiše (dve naseljeni) in zasulo hlev, v katerem je bila krava s teličko in nekaj kokoši. K sreči so gasilci, ti so bili prvi na kraju, na varno pomagali osmim stanovalcem. »Nepokretno 84-letno gospo smo rešili skozi ozko okno, saj je plaz prebil vhodna vrata in tako rekoč prilezel vse do kuhinje,« je med drugim povedal občinski gasilki poveljnik Boris Goličnik. Gasilci, kakšnih dvajset jih je bilo, so bili na terenu vse od zgodnjih jutranjih ur in ves dan. Kako je grozo noči preživljal eden od stanovalcev Ivo Drev, ki ga mnogi poznajo kot direktorja Kmetijske zadruga Šaleška dolina? »Ko se začne bobnenje, ropotanje, ko se prebudiš, ne veš, kaj se dogaja. Ko se mi je pred očmi začel rušiti sosedov hlev ..., takrat sem se zavedel. Grozljivo je bilo videti napredovanje plazu - 10 centimetrov na sekundo, in ogromno gmoto, ki je prihajala ... Iskreno rad bi rekel -hvala gasilcem in Občini Šoštanj.« Tudi sam se je za krajši čas umaknil iz hiše. »Vendar se že počutimo tako varne, da bomo tukaj ostali in se lotili odprvljanja,« je pripovedoval dopoldne za tem. »Spodnje prostore je zalilo blato, hiša je dobila razpoke, pomagati bo treba sosedom, da se najhujše odpravi.« Župan Šoštanja Darko Menih je veliko časa prebil na območju plazu. Skrbelo ga je predvsem za ljudi. »Prvo noč so preživeli pri sosedih. Če bodo potrebovali, jim bomo dali na voljo stanovanje v Šoštanju, ki ga imamo pripravljenega za podobne primere.« Že ob zadnji naravni ujmi je znal potarnati, da ne ve, kaj se je zgrnilo nad občino in kaj takega so naredili, da se jim naravne katastrofe kar vrstijo. Samo plazenja je bilo v zadnjem času na njihovem območju toliko, da se nanj že navajajo kot Japonci na potrese. »Še vedno odpravljamo posledice po novembru 2002, ko se je sprožilo več kot 200 plazov.« Na prizadetem območju je bil vseskozi tudi Viki Drev, podžupan Občine. »Plaz je utrgalo sorazmerno visoko v gozdu. Povsem nepričakovano. Geolog je ocenil, da ga je povzročilo veliko padavin,« je pripovedoval in povedal, kako zelo hitro je potem stekla vsa pomoč. »Okoli 3. ure zjutraj so me poklicali gasilci. Nemudoma smo aktivirali Plaz so sprostili« » Plaz v Florjanu, ki je dan in pol po tistem, ko se je sprožil, v četrtek, še pridobil moč in količino odtrgane zemljine, so konec tedna »sprostili«. Z gradbeno mehanizacijo so šli dobesedno v sredino plazu, kjer se je ta zagozdil, ter naložili in odpeljali še preko 1.200 kubičnih metrov zemlje, pomešane s štori, ter poskrbeli za odvodnjavanje. Doslej so skupaj z območja plazu odpeljali preko 3.000 kubičnih metrov grozeče gmote. Pri tem so jim bili v veliko pomoč koncesionarji z gradbeno mehanizacijo, tovornjaki in traktorji. Gre za enega večjih plazov na območju občine Šoštanj, velikosti 135 x 45 x 5 metrov. In kot da ta plaz, sanacija bo po grobih ocenah stala vsaj 100.000 evrov, še ne bi bil dovolj, sta se čez vikend na območju Šoštanja sprožila še dva, k sreči manjša, a vendar, eden na cesti Ravne-Gaberke in eden v Lokovici. ■ mkp podjetji Andrejc in Fajdiga, prišli so s štirimi stroji za nakladanje, osmimi tovornjaki. Prišel je geolog Andrej Blažič, da je strokovno usmerjal delo in sproti reševal težave, ki so se pojavljale. Prvi odvozi zemljine so se začeli že ob 5. uri Anonimke in forumi Šoštanjska posebnost so anonimke. Čudno bi bilo, če bi jih tako velik plaz, kot je ta v Florjanu, zaobšel. Zaradi vsebine, prihajajo s pošto in telefoni, so posebej prizadeti na Občini Šoštanj. »V njih nam očitajo celo, da naj bi bili mi krivci za sprožitev tega plazu. Nesramnosti, ki vejejo iz nekaterih pisem in klicev, si res ne zaslužimo. Ne zaslužijo si jih tudi tisti, ki se trudijo plaz odpraviti,« pravi župan Darko Menih. Dodaja, da je občina en plaz 150 metrov pod hišami, tako imenovan Lesjakov plaz, odpravila kakšno leto in pol pred tem, ki se je sprožil prejšnji teden. Tudi na spletnih forumih je plaz deležen precejšnje pozornosti. Eno od podpisanih je razmišljanje gospe, ki že več kot 30 let živi neposredno ob cesti Petkov-nik-Pohrastnik in piše o tem, v kakšni nevarnosti so bili pravzaprav tisti, ki so cesto uporabljali. »Po tej cesti, ki so jo obnavljali etapno, še vedno pa ni dokončana, se je ob vsakem prometnem zamašku v dolini odvijal obvoz. Nazadnje ob gradnji vodovoda in cestnega omrežja v Spodnjem Florjanu. Za gradnjo mostu pri Mosnarju so po njej vozili material, tudi beton s hruškami, po njej so vozili polni »šle-perji« lesa. Nihče pa se najbrž ni zavedal, v kakšni nevarnosti je bil.« ■ mkp zjutraj.« Plaz je ogrožal tudi potok Flor-janščico, v neposredni bližini tega potoka je več hiš, in če bi ga plaz zaprl, bi se kaj hitro zgodilo, da bi imeli poleg zemlje po hišah tudi vodo. Kolikšna je škoda, je še prezgodaj govoriti, zagotovo pa ne bo manjša od 100.000 evrov. Najprej bo treba pripraviti projekt sanacije, kot se sedaj kaže, pa bo ta potrebna na dveh krajih, neposredno nad stanovanjskimi hišami in na strmem, težko dostopnem gozdnem terenu visoko nad njimi. ■ (foto: arhiv PGD Šoštanj -mesto) Plaz ogrozil varnost na glavni dovozni cesti v Kavče - Interventna sanacija najbolj poškodovanega dela ceste naj bi kmalu stekla - Krajani z obvozi niso zadovoljni Velenje, 13. februarja - Zgodilo se je, česar so se krajani Kavč že nekaj časa bali. Leta in leta so opozarjali, da je dovozna cesta v kraj, ki sploh ni majhen, ne le preozka, ampak tudi povsem dotrajana. Mestna občina Velenje se je tega zavedala, zato je že pred leti odkupila tudi domačijo pod cesto. Do ureditve pa še ni prišlo, ker je predračunska vrednost za ureditev območja, ki ga bo treba pilotirati, kar 1,2 milijona evrov. Prejšnji teden, v sredo popoldne, pa je razmočena zemlja nad kapelico ob glavni dovozni cesti -približno 150 metrov od začetka ceste v Kavče, ki teče od državne ceste Velenje-Ložnica, začela nevarno drseti. Cesta pod hišo Kavče 8a se je posedla, zato so jo do nadaljnjega zaprli za ves promet. V petek so si plazovit teren ogledali geolog in drugi strokovnjaki. Kot nam je povedal Gašper Koprivnikar iz urada za Komunalne zadeve, je MO Velenje k sreči oktobra lani naročila študije za pripravo temeljite obnove in širitev ceste. Zato bodo kmalu imeli vse potrebne načrte, kar pomeni, da bodo lahko začeli interventno sanacijo plazu. Ne bodo pa ga odpravili v celoti; zaenkrat bodo poskrbeli le za del, kjer se je cesta že posedla. Do takrat pa bo glavna cesta v Kavče zaprta za ves promet. V Kavče in iz njih je sedaj pot mogoča po dveh lokalnih cestah; po cesti Zgornje Kav-če-Spodnje Kavče mimo čistilne naprave proti Ložnici ali po cesti Podkraj-Kavče iz smeri Podkraja. Če bi slednjo v letu 2013 obnovili, bi bilo krajanom sedaj veliko lažje. Bila je v planu, a so obnovo prestavili v letošnje leto. ■ Bojana Špegel »Ne gre za presenečenje« Predsednik KS Kavče Andrej Kuzman nam je povedal: »Zgodilo se je tisto, česar smo se že dolgo bali. Kdor je opazoval spremembe okoli kapele ob bivši Potočnikovi domačiji ter vedno večje posede pri Šmidhoferju nad cesto, ve, da ne gre za presenečanje. Občinski možje, ki so teren bolj pozorno opazovali že od ponedeljka, 10. februarja, so bili še v sredo dopoldan optimistični, češ da bo izboljšanje vremena utrdilo teren in zaustavilo plazenje, so se zmotili. Popoldne je bilo treba cesto zapreti, saj zaradi drsenja tal ni bila več varna, ogrožena pa je tudi Šmid-hoferjeva domačija. Opozorila o kritičnem stanju tega cestnega odseka so že zelo zelo stara. Sredstva, s katerimi naj bi bil odsek saniran že leta 2009, so bila preusmerjena v druge namene, od takrat dalje razen dolgotrajnega pripravljanja dokumentacije ni bilo storjenega nič. Svet KS Kavče v sedanji sestavi je problematiko izpostavljal ves čas - na zborih občanov, srečanjih z odgovornimi v MO Velenje, preko občinskih svetnikov, preko medijev ... Res je, da je projektna dokumentacija pripravljena do te mere, da se sanacijska dela lahko začnejo takoj. Saj se tudi morajo. Žal pa lani ni bila izvedena načrtovana rekonstrukcija ceste Šmerc-Šatur, ki bi lahko močno olajšala prometne težave ob zapori glavne vpadnice v Kavče.« ■