ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov: •' •* .*	ob pol 11. dopoldne.	\	\
UPRAVN1STVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II., in nraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., popojen prostor, poslana :::	in reklame 40 vin. -- i.u.isiL. omejema upravništvo. r.
Nefrankirana ali premalo lrankirana pisma se ne sprejemajo
■ ■ ■	Reklamacije	lista	so	poštnine	proste.	.........
UREDNIŠTVO ZARJE .je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne i : :	sprejemajo	:	: 5
NAROČNINA: celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Ogrsko in Bosno K 21*60, polletna K 10*80, četrtletna K 5*40, mesečna K 1*80; za Nemčijo celoletno K 26*40; za ; ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36- .	:	:
Posamezne številke po 8 vin.
Stev. 436.
V Ljubljani, v soboto dne 16. novembra 1912,
Leto II.
Bolgari so razbili turško obrambno linijo pri Čataldži.
Turška vojska v Bitolju se je vdala. — Rešitev avstrijsko-srbskega sporazuma. — Premirje na Balkanu. (Gl. Zad. vesti.)
Vojna na Balkanu.
PROČ Z VOJNO.
Upanje, da se ohrani evropskim in predvsem avstrijskim naiodom mir, se utrjuje bolj in bolj vzlic neizmerni vojni hujskariji. ki jo Uganjajo avstrijski vsezaverodomcesarski pa-triotje in vzlic ctrovnemu spletkarjenju dunajskega kabineta. Notranje slabosti ruskega carizma, praktično miroljubje Anglije. Francije in Nemčije, obnašanje Italije, ki se istoveti z balkansko politiko avstrijske države, stremljenje Bolgarske, da sc ne igra s sadovi svojih Velikli zmag. vse to postavlja Srbijo v nepri-leten položaj, da se sprijazni z retirado in da odneha od svojih želja, ki so izvedljive le ob razkosanju albanskega naroda. Te dni, morda Še danes, odgovori Pasič na vprašanja avstro-ogrskega poslanika Ugrona, in odgovor bo bržčas tak, da ne onemogoči nadaljnih pogajanj.
Vsak pameten človek, bo pričakoval, da bo avstro-ogrska diplomacija s taktnim in obzirnim vedenjem olajšala Srbiji to retirado, da ne bo bahato izkoriščala srbskega diplomatičnega neuspeha. Kdor podtika take trezne misli avstrijski diplomaciji, kaže le, da je ne pozna, da ne ve. kako postajajo nje besede širokoust-nejše in oblrstnejše, čim očividnejša je njena slabost. Saj je celo mogoče in celo verjetno je, da je bilo vojno žuganje vlade in njenega časopisja le sredstvo za oplašenje, sredstvo izsiljevanja. Ali ta razlaga ni opravičilo, temveč je najhujša obsodba avstrijske diplomacije, ki je brezvestno in izzivajoče z bakljo v roki hodila okolo smodnika
če pregledujemo vrste bojevitih avstrijskih patriotov. natn je na prvi mah jasno, da Se rekrutirajo iz- agrarizma. Avstrijski agrarci tie privoščijo domačemu prelrvalstvi kruli t in fcuto gledajo z mrkim očesom vsako zbližanje Vstra-Ogiske z balkanskimi deželami, žato H je najljubše, da vladajo med njimi razmere kakor med psom in mačko. Tudi vojno navdušenje je pri agrarni gospodi razumljivo, če se vojna razvija na tujih tleh, agrarcem ne beli las. Vojna le zdražuje cene agrarnim pridelkom in zato jo agrarci najlagljc prebole. Vojne stroške plačuje obit, industrija in trgovina in najbolj prizadeto je delavstvo. Ne le na bojišču, temveč tudi v delavnici, kjer- prodaja kvojo delovno silo. v prodajalnici. kjer je kupec Splošnih potrebščin. Kaj čuda, da delavstvo po Vsem svetu na ves glas protestira zoper vojno,, ki terja od njega ogromne krvne in denarne Žrtve.
INTERNACIONALA PROTI VOJNI.
Mednarodni socialistični biro je poslal 9. t. m. pridruženim strankam okrožnico, iz katere posnemamo:
Socialističnim strankam in delavskim
društvom!
Delavskim strokovnim in zadružnim
organizacijam!
Z ozirom na nevarnosti sedanjega trenotka in da s splošnim gibanjem proti razširjenju bolgarskega konflikta podpremo manifestacijo naših avstrijskih sodrugoV, ki je bila 10. novembra^ je mednarodni socialistični biro sklenil, da organizira 17. novembra mednarodne ljudske tabore v vseh velikih mestih Evrope. Nadalje je sklenil, da se zborovanje mednarodnega kongresa, ki bi se bil imel sniti 1913. pospeši in že to leto skliče izredni kongres. Vsled tega livaževanja se je odgodil dunajski kongres na leto 1914 in eksekutivni odbor je hvaležno sprejel ponudbo socialističnih organizacij v Baslu, da se snide izredni kongres leta 1912 v tem mestu.
Izredni kongres bo zboroval 24., 25. in eventualno 26. novembra v Baslu, v Burg-vogtei. (Tajnik krajevnega odbora je sodrug urednik Frey. Petersberg št. 29, Basel.)
Z ozirom na določila, ki sta jih sprejela londonski (1896) in pariški (1900) kongres, poznejši kongresi pa so jih potrdili, vabi teni potom mednarodni biro na udeležbo kongresa:
1. vse zveze, ki odobravajo bistvena načela socializma:	podružabljenje izvajalnih in
menjalnih sredstev, mednarodno združitev iti akcijo delavskega razreda, osvojitev javne oblasti po proletariatu, organiziranem v raž-« redni stranki;	-	■
2. vse strokovne organizacije, ki stoie na temelju razrednega boja, torej priznavajo nujnost politične, to se pravi zakonodajne in parlamentarne akcije, vendar se ne udeležujejo naravnost političnega gibanja.
Čc Vaša organizacija, odobrava ta načela. Vas prosi mednarodni socialistični biro, da podstavite v čim krafšom' roku vprašanje'o: Ude-" ležbi na baselskem koiigresu na dnevni' red ; svojega prvega bodčega zborovanja.
Na svoji zadnji seji 2S./29. oktobra 1912 je biro določil dnevni red kongresa in postavil kot njegovo edino točko: M e d n a r o d n i p o-loža} in sporazum o a k c i j i p r o t i vojni.
V nedeljo 24, t. m, popoldne bo v Baslu mednarodna manifestacija.
Da se omogoči uspešno delo na kongresu, prosi eksekutivni komite, da se pošljejo besedila vseh navedenega dnevnega reda se tičočih resolucij najpozneje do 20. novembra mednarodnemu tajništvu, Maison du peuple (Ljudski dom), Bruselj.
Resolucije se odkažejo posebni komisiji, ki jo tvori po en delegat naslednjih dežel: Nemčija, Anglija, Francoska, Rusija, Avstrija. Komisija bo poročala kongresu in predložila definitiven načrt.
Vsi socialistični in strokovni listi so napro-
šeni, naj priobče vabilo čim hitreje. V nadi, da se bo vršil baselski kongres primerno naraščajoči moči socialistične internacionale, Vam pošiljamo svoje bratske pozdrave.
Mednarodni socialistični biro.
VPLIV BALKANSKE VOJNE NA AVSTRIJSKO INDUSTRIJO.
Balkanska vojna, ki je zahtevala že toliko človeških žrtev, je močno oškodovala vse evropsko narodno gospodarstvo, zlasti pa avstrijsko industrijo, tako tekstilno in čevljarstvo. Ti dve panogi avstrijske industrije sta v kratkem času balkanske vojne močno zastali in to po-menja ža delavstvo bedo in brezposelnost. Tudi delavci v kovinarski industriji čutijo na'lastnem životu posledice krvavega plesa na Balkanu. Avstrijska 'nožarska industrija pošilja na Balkan, zlasti v Turčijo, največ svojih izdelkov. Vojna jč na Balkanu vso trgovino ustavila in prebivalstvo nima nikakršnih potreb po industrijskih izdelkih.' Glavna avstrijska podjetja za nožarsko industrijo v Štiri in okolici delajo z močno reduciranim številom delavstva. Podjetniki seveda izrabljajo slabo stanje izvoza in krčijo delavcem mezde. Navedemo iz obilice le en primer. V tovarni za nože Wurmfcld je dobil delavec za dvainpoldnevno delo po obtikku prispevka za bolniško blagajno 1 K 44 vinarjev.-Kako naj jih izrabi? Da bi mu podjetnik vsaj še to umetnost razkril, kako naj si uredi Življenje, da bo izhajal vsaj dVa dni in pol z 1 K 44 vinarji. V ponedeljek je prišel isti delavec zopet na delo, a delal le tri ure, ker je uvidel, da ga čaka prav tak zaslužek kakor prejšnji teden. Po triurnem delu je zapustil delo in zahteval svojo knjižico. Za te tri ure ni dobil rtiti vinarja. Ta primer dovolj jasno spričuje, da Vojna škodljivo vpliva na delovne in mezdne razmere. Se v večji meri bi seveda delavstvo čutilo vpliv vojne, če bi bila'Avstrija sama zapletena v voloo z - balkanskimi državami, kakor žele različni »patriotični« krogi. Delavstvo ima icrej naj večji interes na tem. da se ohrani mir, in nobenega umevanja za, politiko'naših'državnikov, ki so hitro pripravljeni rešiti vsako spotno Vprašanje s tujimi državami z mečem v roki. Vojna zahteva neizmerno veliko človeških žrtev, uničuje kulturne pridobitve, ki si jih pribore narodi v teku časa z naporom in trdim delom, a ne prinaša nobenemu narodu toliko narodnogospodarskih pridobitev, da bi te izenačile žrtve. Oni Časi so minuli, v katerih je imelo ljudstvo, ki je izvojevalo največ bitk. tudi naj večji vpliv na razvoj. V sedanjosti, mnogo bolj pa še v bodočnosti, bo le oni narod razširjal kulturo, ki bo posvečal vse svoje moči mirnemu razvoju narodnega gospodarstva. Blazen zločin bi bil. čc bi Avstrija, katere finančni položaj je popolnoma zrušen, pričela vojno.
A. K. GREEN:
Sosedov dom.
i . 'Dalje.)
izprva ji je mož pogosto pisal in iz njego-m pisem je dihala iskrena ljubezen in veliko hrepenenje. Pisma so prihajala vse redkeje in bila cez dalje hladneja. Oliva je jokala, a tolažila se je s tem, da se moti, in je opravičevala fedko pisanje s preobilnim delom, ki se je z njim Ogovarjal.
Njegova odsotnost se je podaljševala, pisma s? Prihajala vsa redkeje in nazadnje jih sploh 111 bilo več. V tem času je Olivi umrl oče. Zapustil ji je le majhno dedščino. Se vedno je l|Pala mlada žena, da se vrne mož, in čakala banj doma. Končno je spoznala, da je mož po-2abil nanjo in z ostankom svoje imovine se je Preselila bližnje veliko mesto, da si s pridob-benim znanjem služi svoj vsakdanji kruh. Z energijo si je nabrala celo majhen prihranek, .^ojega moža ni pozabila in še vedno je upala, 9a ga poišče.
Najverjetnejše se ji je zdelo, da ga najde ^ New Yorku, zakaj ponovno je v prejšnjih easih zatrjeval, da se s prvo glavnico preseli 9a in da tam poskusi svojo srečo.
Dalj časa je že bivala v Ncw Yorku, ko nekoč zagleda na cesti oddaleč človeka, ki jo Je spominjal na Johna Randolpha. Hitela je n njim in čimbolj se mu je približala, tem trdnejša je bila, da se ni motila in ko ga je došla,
je prijela za ramo. Ozrl se je. 13il je njen JJio ž.
V prvem hipu ga je obšla nepopisna gro--a in njegovega preplašenega obraza se je jP^rpiniala še pozneje. Ampak hitro se je pre-‘pgal in se kazal neskončno veselega. Ne da dniCa^a* na nienc očitke« J' J*e pripovedoval ^pjgo zgodbo o kupčijski nezgodi, o večmeseč-J bolezni, k«' mu je uropala zavest, in o izgub-nih pismih. Zbudil je v njej vtisk, da jo je
brezuspešno iskal in nazadnje mislil, da jo je doletela nezgoda. Pravil je, da je bil prihodnje tedne namenjen v Michigan, da bi osebno poizvedoval po njej. To je zatrjeval s svojim zvenečim glasom in izrazitim obrazom, da je Oliva verjela vse, kar ji je pripovedoval in da jo je vsled nepričakovanega svidenja in prijetnega presenečenja iznova premagala liubezen, ki ni nikoli popolnoma ugasnila.
John Randolph je izjavil, da se ne ločita nikdar več in da mora Oliva z njim na dom. Oliva je bila zadovoljna in je le menila, da mora prenesti stvari iz svojega stanovanja na drugem koncu mesta. Ugovarjal je, češ da se vsak hip usuje dež in da to delo leliko počaka piihodnjega dne. Končno se je ustavil in nev-šečno motril njeno toaleto, o kateri je bila uverjena, da je čedna. On pa je dejal, da ne bi rad pokazal svoje žene v taki obleki, in ni odstopil ^od zahteve, da gresta v trgovino kupit dežni plašč, ki zakrije njeno obleko. Vdala se je, ker je poznala njegovo trmo že od prej. Na njegovo željo si je v drugi trgovini kupila še pajčolan, ki ga je sama plačala. Plašč Olive je bil nov, plašč njenega moža pa močno ponošen.
Iz tega je razvidno, da je vzel Stone plašč v Van Burnamovi pisarni samo zato. da obvaruje svojo dobro obleko pred dežom. Prav tako je tudi ključ, ki ga je izgubil Howard van Bur-nam, čisto slučajno pobral; slučajna je bila zapreka, da ni dohitel Hov/arda in sklenil je, da mu ga čimprei izroči ali pa pošlje. Kdo ve, če bi se bil zgodil zločin brez teh slučajev.
KupivŠi dežni plašč in pajčolan za Olivo sta krenila skozi ozke ulice in Oliva je menila, da jo povede na svoj dom. Naenkrat pa se je ustavil pred velikim hotelom — pred hotelom D. — rekoč: »Plašča ne moreš imeti vedno na sebi; ko te pripeljem na svoj dom, bi rad videl da si oblečena, kakor se moji ženi spodobi.« Oliva je strmela nad temi besedami, zakaj ponošeni plašč ni razodeval prav sijajnega dru-
■SSMSMSSSSH
žabnega položaja, ki je nanj namigaval.
Predlagal je, da gresta v hotel, najameta sobo in pošljeta naročilo v boljšo trgovino, da se lehko preobleče od glave do nog. In z onini smehom, ki se mu ni mogla ustavljati, je dostavil še romantičen razlog. Njegova žena je in peljal bi jo rad na svoj dom v obleki, ki jo je sam plačal. Čudno je bilo to; ali kako naj bi slutila, da je kaj hujšega kot navadna muha? In zakaj bi mu odbila nedolžno željo, ko je bila presrečna, da je bila vkup ž njim.
Čudila se je tudi temu, da se je v hotel vstopivši nekam prihulil, dočiin je po navadi s ponosnimi kretnjami obračal nase pozornost vseli ljudi. In ko je zahteval od nje, da naj vpiše ime v tujsko knjigo, se je odločno protivila. Zaničljivo jo je pogledal in vprašal, če se še vedno ni naučila pisati. Mislila je, da jo skuša in dasi je bila hudo razžaljena, je vendarle ugodila njegovi zahtevi. Vsled razburjenja in ker ni slekla rokavic, so bile njene črte kakor nalašč spačene. Da je zapisala napačno ime, James Pope, jo je pregovoril njen mož, češ da ni treba vsakemu vedeti, da je en dan s svojo ženo prebival v hotelu; vpiše naj v knjigo izmišljeno ime. In zapisala je ime, ki ji je ravno kanilo v glavo.
Ko sta dospela v sobo in je odložil klobuk in plašč, se ji je zdel tako čudno lep, da je razumela vse njegove čudne želje* in blažena sreča, da ima tega moža popolnoma zase, jo je zmotila, da je storila slepo vse, kar je le poželel. Spisala je seznamek vseh predmetov damske oprave, z mero, ki jo je natanko poznala; znano nam je, kako so prišle te reči v hotel. Čevljev ni zamenjala, češ da so ji pretesni. V resnici pa se je sramovala, da bi vpričo Randolpha od starih čevljev odparala podlago in vzela denar, ki ga je zato tembolj cenila, ker ga je sama pridobila.
Med razgovorom je neenkrat nanjo napravil vtisk, kakor da se obotavlja in da napravil vtisk, kakor da se obstavlja ih da na-
Papež in krščansko socialne strokovne organizacije.
Krščanske strokovne organizacije v Nemčiji in papež imajo prav neprijetna nesporaz-iimljenja, ki so skrajno mučna za obadva dela. Papež se je moral bati, da njegov nastoo za konfesionalna delavska društva in proti krščanskim strokovnim organizacijam delavce odtrga od centruma in močno oslabi njegovo stranKO. Krščanske strokovne organizacije — takozvana kelmorajnska smer — ki so bile leta in leta v težkih in ostrih bojih s katoliškimi delavskimi društvi — berlinska smer — so pa tudi vedele; -da morajo računati z velikim pobegom članov iz svojih vrst, če trešči vanje papež svoje prekletstvo. Več mesecev so se najmarljiveje vodila pogajanja med vodilnimi, možmi centru-move stranke in tistimi, ki ^-dajo okolo Pija X. papeško politiko. Uspeh pogajanj je nova papeževa enciklika, o kateri piše »Kolnische Volks-zeitting«, organ kelmorajnske smeri, s pre-« cejšnjo mero zlobnosti, da »se ne more odtegniti časnikarski dolžnosti, pa hoče zato podati komentar, ki bo po možnosti olajšal razumevanje enciklike in osvetlil dalekosežnost v njej obravnavanih vprašanj. Vsled težavne snovi nam je stal na strani svet cerkvenopravnih šolanih teologov.«
Bolje se skoro ni mogla označiti nejasnost in zvitost rimljanske izjave, ki dela vso čast jezuitom. Nova papeževa enciklika bo vir novih prepirov in umetniki v razlaganju se bodo še dolgo pričkati o njenem smislu. Namesto da bi združevala, bo zbudila Avstrija nov razpor. Eno pa je gotovo: papež sicer ni preklel krščanskih strokovnih organizacij, ker tega ni hotel storiti z ozirom na centrum, ampak razodel pa tudi ni nobene ljubezni tem organizacijam. Papež se sklicuje na to, da so ga nemški knezoškofje in škofje prosili, naj trpi (tolerira) krščanske strokovne organizacije;kakor so dahneš v škofijah »ker obsezajo mnogo večje število delavcev kakor čiste katoliške zveze in ker bi utegnila nastati velika škdda, če bi se to ne dovolilo!« Enciklika Je »z ozirom na jx>sebni položaj katoliške stvari v Nemčiji ustregla tej prošnji.«
Iz vse enciklike nikdo ne bo mogel razbrati, da papež in njegovim zapovedim sledeči škofje priporočajo delavcem, naj se pridružijo krščanskim organizacijam. V krščanskih organizacijah združeni delavci bodo po tej svečani papeževi izjavi razumeli, da delajo nekaj neprijetnega. nepovoljnega svojim višjim, če pripadajo krščanskim organizacijam. Ce pa kr- ■ ščanske organizacije cerkveni mogotci »trpe«, tedaj jih morajo po naročilu enciklike tem strožje nadzorovati. Krščanske organizacije naj čutijo, da so nadzorovane; v resnici so tudi nadzorovane. V vsej encikliki ni besedice, ki bi pojasnila delavcem nujnost in koristi strokovne organizacije. Krščanskih organizacij v Nemčiji ne morejo iztrebiti šiloma, ker bi to bilo tre-
porno o nečem razmišlja. Ampak vse to je spretno zakrival z ljubeznivim obnašanjem in je le izražal veselje, da jo postavi za gospodinjo svojega doma. Začudila se je tudi, da je nekoč, ko je segel po žepnem robcu, izvlekel iz žepa ključ, ki ga je nato iznenadeno ogledoval. Dolgo časa je molčal in raztreseno ogledoval ključ. V tem hipu je dozorel v njem načrt zločina. Ko je opazil njen začudeni in vprašujoči obraz, je vtaknil ključ nazaj v žep in ji pravil, da je pred kratkim najel v najlepšem kraju New Yorka veliko in lepo hišo, ker se mu je v zadnjem času posrečilo nekaj špekulacij. Hiša sicer še ni popolnoma dogotovljena. vendar je oprava že postavljena; premislil si je: ne gre, da bi jo vodil v svoje malo stanovanjce, ki je bilo preračunano le za eno osebo; primerneje se mu zdi, da jo pelje takoj v hišo, ki bo odslej njen dom.
Poslednje besede je izgovoril tako nežno, da je bila vsa ginjena. Kako ji je utemeljeval, da sta tako pozno zapustila hotel in se odpeljala v njegovo hišo, v pismu ni pojasnjeno in tudi ne, kako da se ji ni zdelo sumljivo, da je spotoma premenjal voz in da je torej prvemu vozniku očividno označil napačno smer. Ampak pozabiti ne smemo, da se je marsikaj, kar se nam sumljivo zdi, ker poznamo konec, zdelo mladi ženi čisto nedolžno. V človeku ki ga je ljubila, ni mogla slutiti toliko lokavosti in ne naklepa, da jo umori. Posadil jo je v razpoloženje, ki ga najlaglje imenujemo romantično. Po vsem njegovem zgovornem pripovedovanju o bogastvu in sijaju, ki jo čakata, v srečnem bla-ženstvu, je imela — tako piše sama — občutek, kakor da je v deveti deželi in on kraljevič, ki jo je obudil iz začaranega spanja.
(Konec prih.)
notno neprijetno političnemu katolicizmu, ampak iz neprijaznih besed »trpenja« vsakdo lahko sklepa, da smatra glava katoliškega krščanstva krščanske organizacije za nekaj neprijetnega in mučnega in jih skrivoma celo pre-in obrtnih obratov, za katere mora delati na ti-organizacijam, da papež višje ceni katoliška delavska društva, ki obsojajo stavko in boj za boljše delovne pogoje.
Nadzorovanje škofov, i ga navaja enciklika nad krščanskimi strokovnimi organizacijami, odločno izraža papeževo željo, naj bodo krščanske organizacije či ' zmernejše v svojih bojih za boljše delovno pogoje. In pri vsem tem si papež pridržuje, da odpravi »trpenje«, če se pojavijo riniljanstvu nepiijetne okoliščine; vedno morajo računati krščanske organizacije, da jih utegne papeževa volja iztrebiti. Na ta način jim vzanHo vso svobodo razvoja. Čutiti se morajo zvezane na rokah in nogah, svojega teženja ne morejo določevati z ozirom na delavce, ampak z ozirom na strah, da utegnejo zbuditi grajo v Rimu. O usodi krščanskih organizacij naj odločujejo visoki cerkveni knezi, ki so pogostoma lastniki obsežnih veleposestev in obrtnih obratov, za katere mora ‘delai na tisoče delavcev in delavk.
Iz te papeževe enciklike, ki popolnoma jasno le za Nemčijo »trpi« krščanske strokovne organizacije, seveda pod pokroviteljstvom eminenc, iz te enciklike torej lahko sklepamo, da papež obsoja krščanske enciklike izven Nemčije in jih ni voljan prenašati. Za naše Kreke, Gostinčarje, Moškerce in druge je papeževa enciklika zelo neprijetna stvar, ki jim utegne motiti njih krščanski socialni posel. Naj bo sodba o veljavi papeževe enciklike za Avstrijo taka ali taka, gotovo je: krščansko socialni delavci ne najdejo v njej najmanjšega sledu za razumevanje o pomenu strokovnih organizacij, niti najmanjšega sočutja za boje delavcev in delavk. Iz papeževe enciklike veje ostro nasprotje proti delavskim bojem za boljše razmere; delavci bodo iz enciklike razumeli, da cerkveni mogočniki rade volje ščitijo podjetnike. katerim hočejo delavski strokovni boji odvzeti del dobička v korist delavskega razreda.
Razdiralci enotnega strokovnega gibanja gotovo ne bodo hvaležni papežu za najnovejšo encikliko, ki lomi hrbtenico krščansko socialnemu gibanju. Delavstvo pa bo tem jasneje spoznalo, da se mora ozirati pri svojih bojih edino na svoje lastne interese.
Ljubljana in Kranjsko.
— Občinski svet ljubljanski ima v torek, dne 19. novembra ob 6. zvečer v mestni dvorani redno sejo. Na dnevnem redu javne seje so; Naznanila predsedstva in poročila: o neki prošnji za zagotovitev domovinstva v mestni občini ljubljanski; o dopisu županovem glede neke spremembe sklepa občinskega sveta glede pogojev za prepustitev c. kr. državne obrtne Sole; o dopisu mestnega magistrata glede 47. žrebanja mestnega loterijskega posojila; o ponovni ponudbi akad. slikarja R. Jakopiča glede nakupa njegovega umetniškega paviljona: o prošnji najemnika kopališča v Koleziji za delni odpis najemnine: o prošnji ravnateljstva mestnega dekliškega liceja za kredit za nabavo klavirja; o samostalnih predlogih obč. svetovalcev Jegliča in Likozarja glede draginjske doklade mestnim učiteljem; o prošnji Franca Kunavarja za razdelitev pare. št. 391/1 kat. občine Sv. Petra predmestje I. del pri pokopahšču pri Sv. Križu na sedem stavbišč; o prošnji Viktorja Orla za odškodnino za poškodbe pri znižanju Nadvojvodove Friderika ceste; o samostalnem predlogu obč. svetovalca Jegliča glede vporabe šolskih telovadnic izključno le v šolske namene; o delovanju gasilnega in reševalnega društva v II. in III. četrtletju 1912; o dopisu deželnega odbora glede prispevka mestne občine za kmetijsko-kemično preskuševališče; o prošnji Jakobine Kastner glede imenovanja uličice med Tonhalle in njeno hišo; o samostalnem predlogu obč. svetovalca Brandta glede imenovanja nove ulice za nemškim jubilejnim gledali ščem; o proračunu mestne zastavljalnice za leto 1913; o razpisu službe cenilca dragocenosti in efektov pri mestni zastavljalnici. Samostalni predlogi: obč. svetnika Rojine glede takojšnjega pričetka del za zgradbo III. mestne ljudske šole-; obč. svetovalca Josipa Marinka za spremembo določil glede prometa z vozovi za gnoj; obč. svetovalca Jožefa Reisnerja: a) glede imenovanja prometnih cest na Barju; b) glede regulacije epste od Rdečega križa do šole na Barju. Na dnevnem redu tajne seje so: Naznanila predsedstva in poročila: o prošnji nekega magistratnega uslužbenca za stalno vpokojitev; o prošnjah za razpisano službo šolskega sluge na c. kr. višji realki; o prošnji vdove nekega magistratnega .uradnika za nadaljno prejemanje miloščine; o dovolitvi stavbne doklade za ureditev Nadvojvode Friderika ceste; o prošnji nekega uslužbenca za zvišanje prejemkov; o prošnjah za razne obrtne koncesije.
— Pozor pred provokaterji! Z ozirom na no tieo, v kateri smo svarili občinstvo pred izzivanjem in zlobnim navajanjem do nepremišljenih izjav, poročamo naslednji dogodek, ki se 'je' pripetil blizu Welsa na Zgornjem Avstrij^ ;Skem. V Hofkirchnu je sedelo v gostilni več jgostov, ki so se razgovarjali o balkanski vojni in o stališču Avstrije. Kleparski mojster Juri jTavšek, po rodu Čeh, se je zavzel za Srbe in Se rabil besede, ki so jih smatrali za žalitev cesarske hiše._ Okrožno sodišče je obsodilo Tav iška na Štiri mesece ječe. — Bodite torej po zorni pred podlimi provokaterskimi nakanami neznačajnih* duš!
— Krakovsko-trnovska podružnica »Vza letnnosti« priredi v nedeljo dne 17. t. m. v go Stilni g. A. Steinerja na Opekarski cesti zabavni večer s sledečim sporedom: 1. Petje
Šaljivo srečkanje. 3. Šaljiva pošta. 4. Ples Začetek ob 7. zvečer. Vstopnina 20 vin. Odbor Vrabi na obilno udeležbo.
— Strokovna zveza tobačnih delavk in delavcev avstrijskih, krajevna skupina v Ljubljani priredi v ponedeljek dne 18. t. m. takoj po tovarniškem delu v salonu gostilne pri Per-lesii, Prešernova ulica št. 8, društven shod. Poročevalec tajnik strokovne zveze, sodrug Pat-termann z Dunaja. Preskrbljeno je, da bo njegovo poročilo natančno v slovenski jezik prevedeno. Udeležite se tega shoda v obilnem številu.
— Kako izgledajo krščansko socialne številke. Iz Novega mesta nam poročajo: Zadnjič je »Zarja« lepo osvetlila ljubezen klerikalnih »Dol. Novic« do ubogih trpinov pri zgradbi belokranjske železnice. Celo leto so jih imeli pred seboj, ves svet je vedel, kako sramotno so podjetništva, zlasti pa klerikalni Lončarič, postopala z delavci glede plačila, samo »Dol. vlovice« niso nič vedele o tem; še le zdaj, ko so razmere nekoliko boljše, se je oglasH ta krščansko socialni listič z obljubo, da bo že podjetnike prijel za usesa, ker tako delajo z ubogim delavcem. Pa namesto tega prijemanja za ušesa je listič zatrobental slavo železniškim podjetjem, v prvi vrsti seveda na naslov Lončariča. O tem je obširneje poročala »Zarja« ali ostala je temu lističu še nekaj na dolgu, namreč številke. »Dol. Novice« so priobčile v do-ičnem slavospevu v dokaz ljubezni do delavca tudi številke, katere naj bi strmeči svet opozorile, s kolikim številom delavcev se gradi belokranjska železnica. Podjetje Samohrd — piše ta list — dela z 900 do 1000 delavci. Bie-derman z 1200 in Lončarič z 1300 delavci. To bi bilo skupaj na celi progi 3700 delavcev. Pripomniti moramo, da se je to število označilo v mesecu oktobru, ki vsled vremena ni bil posebno hvaležen za zaslužek delavcev. In nasprotno moramo opozoriti, da je pisec teh vrstic celo progo obšel meseca avgusta, torej v času. ko je bilo. ali vsaj ko bi bilo lahko največje število delavcev. Da se ntu ne bo očitala pristranost, navaja še, da je bil v njegovi družbi tudi neki gospod iz Ljubljane, ki se je kot trgovec še posebno zanimal, koliko delavcev je na progi. In kaj sva našla takrat? Od Novega mesta pa do Samohrdove skrajne točke pri Lazili ni bilo več kakor 250 delavcev, raje manj kakor več. Nekoliko bolje je izgledalo število delavcev pri naslednjem podjetju Biederman, ki ima največje delo: dva dolga predora in prvi del proge onkraj Gorjancev. Ker se tu število ni dalo določiti spotoma (večina delavcev je bila v predorih), sva vprašala nekega zastopnika tega podjetj.i. Zvedela sva, da se število delavcev menja od 300 do 400, v najboljšem slučaju do 500. Potem sva šla skozi od progi, ki jo gradi Lončarič, oziroma klerikalna Gospodarska zveza. Tu ni bilo treba nikogar vprašati. ker je cela proga odprta in sva prav lahko štela in videla vse delavstvo. In če jih je bilo takrat več kot 300 na celi Lončaričevi progi, bi si dala oba skupaj lahko glave odrezati. Vsaj sva naletela na cele kilometre, ko nisva videla niti enega delavca, kjer je bila proga še popolnoma nepretrgana. Da to ni bil zgolj slučaj, dokazuje tudi to. 'da ie tudi poročevalec nekega ljubljanskega lista v tistem času večkrat si ogledoval progo ter se posebno zanimal za razmerje delavcev, pa tudi tam se je opetovano bralo o številu delavcev, ki odgovarjajo zgoraj omenjenim številkam. Čemu s takim pretiravanjem slepomišiti javnost, čemu se morda, zaradi dobička na tak način dobrikati podjetništvom. ki vedo. da tega ne zaslužijo! Naj »Dol. Novice« raje resnico povedo, da so tiste številke le skupno število, koliko delavskih žrtev so ta podjetja izkoriščala, odkar se je zgradba pričela; to zna vsaj bližje odgovarjati resnici.
— Priprave za veliki železniški most čez Krko sc po sporočilu iz Novega mesta vkljub neugodnemu vremenu nevzdržema nadaljujejo. Zdaj so spravili nad 40.000 kilogramov težki kason z brega na Loki, kjer so ga dva meseca sestavljali, v Krko. Pustili so ta kolos z navi-jaki drčati po železnih tirih poševno pod kaso-nom in v vodo vloženih. Spuščanje^ je trajalo ves dan v sredo, šele proti večeru je kason s šumom a srečno zdrčal v vodo. 1 reba ga pa pripraviti sredi Krke in mu tam urediti na dnu vode primerno podlago, na kateri obstane, dokler ga rja ne uniči. Kason ima služiti za zgradbo podstavka za veliki železniški most čez Krko med Kandijo in Novim mestom. Splav-ljanje in sestavo kasona so opravili češki monterji s pomočjo domačih dclavcev. Nadaljuje se tudi obokanje štirih velikih podstavkov na levem bregu Krke. V svrho obokanja se zdaj pripravljajo leseni obodi in drugo potrebno ogrodje. Z zidanjem obokov bodo morali počakati ugodnejega vremena, najbrže pomladi.
— »Glasbena Matica« v Ljubljani. V torek dne 19. novembra 1912 zvečer ob pol S. uri v veliki dvorani hotela »Union« koncert pod vodstvom koncertnega vodje Gl. M. g. M. Hubada in kapelnika »Slovenske Filharmonije« g. P. Teplega. Sodelujejo: koncertni pianist Gl. M. g. Anton Trost; virtuoz na harfi g. Alfred Holy, c. kr. dvorni glasbenik in I. solist na harfi c. kr. dvorne opere na Dunaju; g- prof. Pavel Grošelj (deklamator); pevski zbor »Glasbene Matice« in orkester «Slovenske Filharmonije«. Začetek točno ob pol 8. uri.
Iz gledališke pisarne. Danes v soboto (nepar predstva) petič v sezoni opereta »Boc-cacio«. V nedeljo popoldan (izven abonementa, za lože par) se ob najnižjih cenah kot ljudska predstava vprizori na novo zastavljena in na novo naštudirana ljudskai gra »Revček Andrej-ček« z g. Verovškom v naslovni vlogi. Sodeluje »Slovenska filharmonija«. — V nedeljo 17. t. m. zvečer (par predstava) se zaradi nenadne obolelosti gdč Orlove ne poje VVagnerjev »Večni mornar«, kakor oznanjajo lepaki, marveč se ob znatno znižanih cenah šestič v sezoni poje Suppejeva opereta »Boccacio«. V torek 19. t. m. izven vsakega abonementa prva delavska kronska predstava. Začetek ob osmih. Uprizori se burka »Če frak dobro pristoji. — V četrtek 21. t. m. predstava Verdijeve opere »La TrMitttas«
— Prva delavska kronska predstava v dež. gledališču. Ker je v torek 19. t. m. koncert »Glasbene Matice«, priredi »Slovensko gledališče na ta večer izven vsakršnega abonementa delavsko predstavo, da morejo častiti abonenti brez oškodovanja posetiti »Matično« prireditev. Kakor za dijaške predstave, velja tudi za delavske predstave najdražji sedež v parterju, po ložah in na balkonu samo eno krono, ostali prostori so še cenejši. Da se more delavstvo teh specijelno njemu namenjenih prireditev udeležiti v čim največjem številu, je začetek delavskih predstav določen na osino uro zvečer. Izrecno povdarjamo, da je toaleta poljubna, da nam je delavska obleka prav tako spoštljiva kakor katerakoli druga, da pa je strogo paziti na snago. V torek se uprizori burka »Če frak dobro pristoji«, zgodba prebrisanega krojaškega pomočnika, ki sc je znal dokopati do mesta državnega ministra. Prihodnja delavska kronska predstava bo v sredo 27. t. m. zvečer ob osmih.
—Častitim posetnikom slovenskega dež. gledališča. Zadnj' čas je zopet prišlo v navado, da prihajajo častiti posetniki k predstavam tako pozno, da z zasedanjem prostorov ob odprtem odru prav obiutno motijo. To paj je docela nedopustno, pri dramskih predstavah nič manj nego pri glasbenih prireditvah. Intendanca je že ob otvoritvi sezone objavila, da je biljeterjem naročila, zakasnelim posetnikom med predstavo zabraniti vstop v prostore za gledalce. Da ne bo neljubih diferenc, objavlja intendanca vnovič, da biljeterji poslej nikogar in pod nobenim pogojem ne smejo pustiti v prostore za gledalec, dokler je scena odprta. Intendanca vljudno prosi, da slavno občinstvo ta potrebni ukrep respektira in se ne huduje nad njo. če kdo po lastni krivdi ne pride na svoj račun.
— Gledališki rekviziter. Častitim strankam, ki slovenskemu deželnemu gledališču v Ljubljani z veliko požrtvovalnostjo posojajo rekvizite, javlja intendanca tem potom, da je dosedanji rekviziter svoje mesto odložil in 'da sta poslej kot rekviziterja slovenskega dež. gledališča legitimirana edinole gg. Franc Habič in Franc Lauter, ki se lahko izkažeta s potrebnimi legitimacijami.
— Zimsko veselje v Bohinju. V Bohinju je padlo pol metra snega. Otvoritev sankališča bo prihodnjo nedeljo. Za smuči je dosti snega in prijatelji zimskega športa bodo gotovo radi prihajali v Bohinj.
— Ljubljana ima konjača, ki je videti pri svojem »delu« zelo neroden. Včeraj je zasačil v Šelenburgovi ulici malega psička, ki menda ni imel marke, seveda po krivdi svojega zani-karnega gospodarja. Konjač ga je ujel s struno, ampak tako nerodno, da je bil psiček takoj ves krvav in ravno tako prostor, kjer je konjač opravljal svoje »delo«. Psiček je seveda podlegel, ampak konjač se je tudi vrgel s tako silo vanj, kakor bi imel pred seboj razjarjenega bika. Ljudje so se po pravici zgražali. Nazadnje je bilo menda tudi konjača sram, pa je šel sledove svojega »dela« s snegom zamen-drati. Menimo, da bi se tudi to »konjaško delo« lahko nekoliko drugače opravljalo. Taki prizori so mučni in človek dobi vtis, da se uboga žival po nepotrebnem trpinči.
— Nesreča v tobačni tovarni. Včeraj ob
3.	popoldne je padel v tobačni tovarni 17 metrov globoko s strehe pri g. Kornu zaposleni pomožni delavec Anton Oven iz Dravelj. Spodnesel ga je sneženi plaz; pri padeju si je_ zlomil levo nogo in dobil težke notranje poškodbe. Z rešilnim vozom so ga prepeljali v deželno bolnico. Nesrečnik je oženjen in oče peterih otrok.
— Kadilci v Avstriji. Statistični urad avstrijske tobačne režije priobčuje ravnokar statistiko meseca aprila t. 1. prodanih fabrikatov. Zvišanje cen tobaku konzuma ni zmanjšalo, ampak celo povišalo. Meseca aprila t. 1. je bi',-> cigaret, cigar itd. prodanih za sedem miljonov kron več, kot meseca aprila 1. I. Meseca, aprila je bilo prodanih med drugim 185,808.453 cigar in 700,958.725 cigaret. Skupni dohodek iz vseli vrst tobaka je bil letos meseca aprila 52,794.675 kron, lani 45,536.417 kron.
— S trebuhom za kruhom. V četrtek se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 27 Hrvatov in 17 Slovencev; iz Amerike je prišlo 90 Črnogorcev, 50 Macedoncev in 40 Hrvatov.
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske od 3. do 9. t. m. Novorojencev je bilo 27, mrtvorojenca 2, umrlo jih je 18, od teli 7 domačinov in 11 tujcev, in sicer za jetiko 4, vsled mrtvouda 2, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 11. Za infekcioznimi boleznimi je obolel eden za noricami.
— Sneg in drevje. V noči od srede na četrtek je v Streliški ulici podrl sneg staro drevo (akacijo), ki je imelo vsled starosti že slabe korenine. Drevo je padlo na poslopje Ljudskega Doma ter pobilo okolu 12 šip pri zgornjih oknih. Tudi v tivolskem gozdu in po Golovcu «je sneg polomil drevje.
— Zadnja pot starčka. Te 'dni se je napotil Valentin Vozelj, 91 letni starček, gostač v Mali Šangi, na obisk svojih sorodnikov v Ljubljano Domov grede ustavil se je v Kisovčcvi gostilni, kjer je tožil, da mu je mraz. Dobil je tu tople juhe, in ko je to povžil, je odšel počasnih ko rakov proti svojemu domu. Dne 10. t. m. ga je pa našel Šetrajev Miha ob poti, ki vodi iz Jevnice na Malo Štango, kake četrt ure od doma oddaljenega, vznak mrtvega na hrbtu ležati Ker je starček že dalje časa bolehal ter bil bledega lica, ga je vsled oslabljenja in starosti gotovo smrt na potu prehitela.
— Ciganska prekanjenost. V zaporu v Kranju so imeli radi raznih deliktov zaprto ci ganko Marijo Huber. Ponoči 13. t. m. pa so ci gani prilezli preko streh do vrat zapora ter so ciganko oprostili ter odpeljali.
— V umobolnico na Studenec so prepeljali ključavničarskega mojstra Antona Breskvarja h T iubjinne in abituriienta Franceta Demšarja doiua k Ruslua pri Češnjiti,
— Izgubila je služkinja Ana Hočevarjeva denarnico z vsoto 12 K. — Neka dama je izgubila denarnico z manjšo vsoto denarja in bolnišničnim potrdilom. — Gdč. Hedvika Hitzin-gerjeva je izgubila srebrno žensko uro. —- Krojač Leopold Rejc je izgubil zelenosivkasf površnik.
»Zdravnik želodca« izdeluje -tovarna likerjev Lovro Šibenik v Spod. Šiški pri Ljubljani. Ta liker je posebno izvrsten in ima mnogo prednosti. Opozarjamo na današnji oglas ter priporočamo firmo.
— Kinematograf »Ideal«. Spored za soboto 16., nedeljo 17. >n ponedeljek 18. novembra 1912: 1. Romunske pokrajine. (Krasna kolori-rana potov, slika.) 2. Kako se maščuje kinematograf. (Velekomična učinkovitost.) Najnovejše z balkan. bojišč. (Velezanimiv film.) B. Most čez prepad. (Senzacijska drama iz življenja v 2 delili. Zruši sc most z vlakom vred.) Pri vseh predstavah! 4. Komična novost. — Samo zvečer. 5. Izvor človeka. (Psihološka komedija, ki se nanaša na Daruinovo teorijo! Zelo zanimivo!) — Samo zvečer. 6. Avguštin in detektivski slon. (Velekomično.) V torek: »Pohlep po zlatu«. (V 3 delili. Kolorirano.) »Maks hoče večji postati«. (Komična učinkovitost.) Pripravlja se: »Cirkuška grofica«. (Senzacijska učinkovitost.)
Delavci! Delavske žene!
Vsi, ki ne marate vojne, ki nočete, da bi se pretakala kri vaših sinov, očetov, bratov in soprogov, vsi ki hočete, da se ohrani razvoju in napredku ljudstva in narodov blagodejni mir, vsi ste vabljeni na
PROTESTNI SHOD
zoper vojno in vojne hujskače,
vi bo v nedeljo 17. novembra 1912. ob 10. dopoldne v veliki dvorani tržaškega Delavskega doma, ul. Madonnina št. 15.
Delavci! Oficijelna politika Avstrije postaja od dne do dne nevarnejša. Kljub trditvam, da sc hoče ohraniti mir,; se spletkari in hujska javnost zlasti proti Srbiji v imenu namišljenih interesov, ki niso ljudski. Pripraviti se hoče bojni ples. Tisoče dragocenih delavskih bitij se hoče žrtvovati politiki blaz.nežev, katerim je izročila nesrečna ironija usodo avstrijskega prebivalstva. Od vas, delavci in delavke je odvisen mir. Le vi ste v stanu zajeziti pretečo vojno nevarnost. Zato udeležite sc vsi nedeljskega shoda, da manifestirate odločno svojo voljo
za mir in proti vojni,
proti blaznim vojnim hujskačem, ki bi radi spravili v družine avstrijskega ljudstva obup, solze in -stradanje. Zato v nedeljo vsi na shod v Delavski dom!
Politični odbor
jugoslovan. soc. dem. stranke v Trstu.
Trst.	?
— Politični odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke v Trstu ima v ponedeljek 18. t. m. ob pol 9. zvečer važno sejo. Dolžnost vseh odbornikov in nadzorovalccv je, da sc udeleže seje.
— Predavanje o pariški komuni. V petek 22. in soboto 23. t. m. bo predaval v tržaškem »Ljudskem odru« sodrug France Milost o pariški komuni. Predmet, ki je večini našega delavstva nepoznan, je izredno zanimiv. Zato je pričakovati. da bodo tudi dve predavanji obiskali naši delavci v velikem številu.
— Ne le v Ljubljani, tudi v Trstu se potepajo po javnih lokalih sumljivi elementi, ki
preže na pogovore v nadi, da bi iztaknili ka-cega 'veleizdajnika in skušajo tudi zavajati osebe v izjave, ki bi tvorile potem temelj kake ovadbe. Tudi kavarna »Unione« v Trstu je postala cilj takih subjektov. Sodruge poživljamo, naj zato pazijo, pred kom in kaj govore.
— Za jutrišnji shod vlada med tržaškimi slovenskimi delavci veliko zanimanje. Pričakovati je torej, da bo ta shod velika manifestacija delavstva, ki hoče mir in mirno človeško življenje.
— Nemška poejetnika častna člana N. D. O. »Stavbinski delavec«, glasilo organizacije stavbinskih delavcev objavlja v svoji zadnji številki poročilo tesarskih shodov, ki sta bila v Trstu in v Tržiču (Moufalkone). Iz tega poročila posnemamo tudi, da sta dva nemška tesarska podjetnika postala častna čLana N.
D.	O. »Stavbinski delavec« piše; »Pri točki »raznoterosti« se je vnela živahna debata zaradi ravnanja nekaterih tesarjev, ki se —- zaslepljeni od slovenskih nacionalističnih hujskačev — nočejo pridružiti mednarodni organizaciji in ki so v svoji nacionalistični zaslepljenosti prišli tako daleč, da so celo prelomili delovno pogodbo Ti nezavedneži so vneti člani narodne delavske organi/" ' ' '<-aio zanjo in jo smatrajo za edino	m uspešno Organizacijo. Narodni predsobi ličijo še pregloboko v njih. da bi mogli ločiti koristno od škodljivega. Koliko je narodnega na tej organizaciji, kaže najlepše dejstvo, da sta bila v to organizacijo izvoljena kot »častna člana« dva nemška tesarska mojstra! Pri teh dveh nemških mojstrih je zaposlenih kakih 12 do 14 slovenskih nezavednežev. čast, da imajo v svoji organizaciji dva nemška mojstra, jih stane precej drago. Tesarji morajo pri njih delati po nižji ceni in sicer za 55 vin. na uro, medtem ko jim gre po pogodbi v tem letu 61 vin. na uro. Glavni uspeh narodne organizacije je torej, da izgubijo člani vsak dan na plači 48,6 vin., kar znaša na teden 2 kroni in 88 vin., na leto pa 115 kron in 20 vinarjev!
Take so koristi, ki jih prinaša narodna delavska organizacija! Ti delavci se izgovarjajo, ko se jim svetuje pristop k naši organizaciji, da je članarina pri nas previsoka; Oglejmo si« koliko je resničnega na tej stvari. Članarina parodne organizacije znaša letno 15 K m 60 v m-.
Cementne cevi v vseh merah, barvaste plošče itd.
Kranjska betonska tvornica Tribuč & Komp. Ljubljana
Pisarna, delaynica in skladišče na Tržaški cesti. — Telefon štev. 296.
Stopnjice, balkoni, spomeniki, stavbni okraski itd.
j
pri nas pa 31 K in 20 vin. Sedaj pa vračunajmo letni svoti 15 K in GO vin. še ono svoto, ki jim i« ugrabijo na plači »častni člani« njih organizacije in sicer 130 K in 80 vin. na leto. In to s kakšnim uspehom? Jim morda njih organizacija zajamči brezposelno podporo in pravo-varstvo? Jih morda oskrbuje s strokovnimi glasili? Jih podpira v slučaju stavke? Kdo je Priboril tesarjem boljšo delovno pogodbo? Kdo Škoduje in kdo je koristen tesarjem: ali mi, ki smo jim izvojevali boljše plačilne razmere, ali ha narodna delavska organizacija, katere člani •norajo delati pod slabšimi delovnimi pogoji? Naše skupne delavske organizacije cilj je združiti na razredni podlagi vse tesarje, da se jim Priskrbe boljši živi jenski in delovni pogoji. Večina slovenskih tesarjev se tega zaveda in zato bije vztrajen boj, da ojači svojo organizacijo. Naša skupina bo vkljub oni peščici nezaved-nežev, zaslepljenih od nacionalistov, nadaljevala složno pričeti boj. v zavesti svoje koristi >n zmage. Zavednim slovenskim tesarjem kličemo: Pogumno naprej za svojo razredno internacionalno organizacijo!«
Sedaj torej vemo, kako je N. O. O. narodna, vemo zakaj jemlje v svojo sredo nemške delodajalce kot častne člane in vemo, koliko stane delavce taka »čast«.
Vestnik organizacij.
Osrednji odbor »Vzajemnosti1* v Ljubljani ima danes v soboto ob 8. zvečer važno sejo. Pridejo naj vsi odborniki.
Politični odbor za Kranjsko ima danes v soboto ob .i- mi v P/ostoril1 strokovnega tajništva, Selenburgova uuca b, 11. nadstr., važno sejo, katere naj sc zanesljivo udeleže vsi odborniki.	•
Govorniški tečaj ima v nedeljo 17. t. m. ob 3. popoldne važen sestanek, na katerem sc porazdelijo referati za faven nastop.
Plesne vs^je „Vzajemnosti“ v Ljubljani se vrše vsako •caeljo ta praznik od 3. popoldne do 7. zvečer. Za članice •n člane Je znižana pristojbina. Agitirajte za mnogoštevilno udeležbo.
Zadnje vesti. Vojna na Balkanu.
BOJI NA ČATALDŽINSKI ČRTI.
Berlin, 16. novembra. Iz Sofije je došlo Poročilo, da so Bolgari predrli čataldžinsko vrto. Vhod bolgarskih čet v Carigrad se pričakuje že danes.
London, 15. novembra. Reuterjev biro po-foča iz Sofije: Bolgari so vdrli v centrutn ča-taldžinske črte. Bolgarske čete so osvojile Ha-jfemkoj, ki je oddaljen 21 milj od Carigrada.
London, 16. novembra. »Daily Chronicle« javlja iz Carigrada: Bolgari so že v najbližji Bližini Carigrada. Zadnjo obrambno črto pri Cataldži so Turki opustili, Rodosto je že v rokah zaveznikov.
TURŠKA POROČILA O BOJIH NA ČATAL-
dZinski Črti.
Carigrad, 16. novembra. »Aleindar« poroča, da je maršpl Fuad paša vse vesti o nf-Mgodnem položaju pri Cataldži najodločneje *avrnil in pristavil: »Dajte mi 80 do 100 tisoč *hož in uničil bom sovražnika. To zagotovilo £em pismeno potrdit in če se mi ne posreči, tedaj me obesite in še sam bom potegnil za vrv.«
Carigrad, 16. novembra. Vse vesti o pre-JHirju so prenagljene. Pri Cataldži se je pričel boj. Vojaštvo je navdušeno za nadaljevanje Vojne.
ŽETEV KOLERE.
London, 16. novembra. »Daity Mail« poroča iz Carigrada: V taborišču pri Hademkoju le umrlo v sredo 390 vojakov za kolero.
PRED ODRINOM.
London. 16. novembra. Vest o padcu Purina še ni potrjena, a skoraj gotovo je, da oOdoOdrln v najkrajšem času osvojiLi Bolgari.
L.,u , s? uPcizorili več izpadov, a Bolgari so lih krepko odbili.
SRBSKA ARMADA PRODIRA PROTI DRAČU.
Belgrad, 16. novembra. Tukaj odtočno preklicujejo vest, da bi bila srbska armada prenehala s pohodom proti Draču na željo velesil.
bitka pri BITOLJU.
Belgrad, 16. novembra. Iz Prilepa poročajo,, da je prišlo pri Bitolju do boja med srbsko konjenico in turškimi četami. Po kratkem boju so se morali Turki vdati.
GRKI NA POTU PROTI BITOLJU.
Atene, 16. novembra. Del grške armade je odšel pod poveljstvom prestolonaslednika Konstantina iz Soluna proti Bitolju. Drug del arkade pa je odšel proti Janini, da prepreči umikanje turške posadke.
BOJI PRED SKADROM.
Kotor, 16. novembra. Iz Skadra je 12. t. m. došlo naslednje poročilo: Pretečeno noč je bil ljut artiljerijski boj med Obliko in Tarabo-šem. Izid še ni znan.
Skader, 15. novembra. Poveljnik Skadra, Hasan Rhiza beg izjavlja, da bo branil Skader do zadnjega izdihljaja in da ne preda^mesta, če bi tudi dobil povelje iz Carigrada. Živ ne bo prišel Črnogorcem v roke.
AVSTRIJA IN SRBIJA.
Soiija, 16. novembra. V sredo zvečer je odpotoval tukajšnji srbski poslanik Spalajkovie v Niš, da konferira s Pašičem. Poprej je imel dolg razgovor z Oešovom in Danevom, ki sta ga obvestila o uspehih potovanja Daneva v Bu-nimpešto. Zdi se, da Bolgarija vedno bolj prevzema vlogo posredovalca med Avstrijo in Srbijo.
PAŠIC V BELGRADU.
Belgrad, 16. novembra. Ministrski predsednik Pašič se je vrnil v Belgrad.
MIROVNO VPRAŠANJE.
Belgrad, 16. novembra. Avstrijsko-ogrskj poslanik Ugron je pri srbski vladi vprašal, ako sprejme posredovanje velesil za sklepanje mm s Turčijo. Isto vprašanje so stavili tudi ostali zastopniki velesil. Srbska vlada še ni odgovorila, ker ministrskega predsednika ni še v Belgrad a.
Sofija, 16. novembra. Gešov je odklonil posredovanje velesil, ker sc je obrnila Turčija neposredno do Bolgarske. V tukajšnjih politič-krogi.li krogih trdijo, da položaj za sporazum-Ijenje ni ugoden. Gešov je tudi izjavil, da se mora prej sporazumeti z zavezniki, preden se prično pogajanja s Turčijo.
Berlin, 16. novembra. »Lokalanzciger«! poroča iz Sofije: Premirje in tozadevni pogoji še niso defnitivno določeni. Izpolnitev naslednjih točk bo zahtevala Bolgarska: odhod iz čatal-džinske črte. kapitulacija čataldžinske armade ali pa odhod, ki bo zastražen, odhod iz Odrina, Skadra, Bitolja in Janine, vhod bolgarskih čet v Caiigrad, odstop zasedenega ozemlja, svoboden prehod skozi Dardanele in vojno odškodnino.
Sofija, 16. novembra. Ministrski predsednik je razmotrival prošnjo velikega vezirja Kiamil-paše na kralja Ferdinanda za dovolitev premirja in je sklenil odgovoriti, da bo vlada obvestila kabinete združenih držav o koraku Turčije. Potem bo izročila v najkrajšem času odgovor.
ČRNA GORA IN ALBANIJA.
Cetinje, 16. novembra. Avstro-ogrski in italijanski poslanik sta bila pri črnogorskem kritju Nikiti zaradi albanske avtonomije. Obema je Nikita odgovoril, da se Črna gora nikakor ne more odreči svojim operacijam pri Svetemu Ivanu in Lešu. Nikita je tudi dejal, da statusa quo ni več in zato Italija ni vezana na obljube, ki jih je dala Avstriji zaradi Albanije.
SOCIALNI DEMOKRATJE IN VOJNA NEVARNOST.
Budimpešta, 16. novembra. (Plenarna seja avstrijske delegacije.) Predsednik grof Mer-veldt otvarja sejo ob tri četrt na štiri. Med vlogami je interpelacija grofa Skarbka in tovarišev zaradi neprestanega nadlegovanja avstrijskih državljanov v Rusiji. Na dnevnem redu je razprava
o poročilu vnanjega odseka.
Poročevalec marki Bacquechem podaje sliko debate v odseku. Odsek je bil mnenja, da se opuste pojmi, ki so se preživeli. Bili smo pripravljeni postaviti se na tla novih dejstev in se prilagoditi novemu položaju na Balkanu. Pripravljeni smo, da brez predsodkov in z dobrohotnostjo do balkanskih držav proučavamo sleherno vprašanje, ki stopi pred nas. Izrekla se je tudi želja, da se definitivno določi naše gospodarsko razmerje do balkanskih držav, zlasti do Srbije. Interesi monarhije se m ujo varovati mirno, dostojanstveno in odloč. s
Stališče scialnih demokratov.
Delegat dr. Ellenbogen (soc. dem.) izvaja: Dočirn preti na naših mejah vojna nevarnost, nudi naš parlament sliko otročje slovenske klerikalne obstrukcije, ki nima nobenega pojma o resnosti in važnosti sedanjega trenotka. (Odobravanje.) Mi nismo niti v stanu, da bi na Hrvaškem dvignili mamljivo navideznost konsti-tucionalnega življenja. Treba se bo odvaditi stari domišljavosti in navadi, da spremljajo balkanske želje vedno s skritimi ali javnimi pret-njami, prav takobo tudi treba opustiti vlogo pokroviteljstva. Če bi bili le količkaj spretni, bi si lahko osvojili prijateljstvo s Srbijo. Namesto tega pa smo jo pognali Rusiji v naročje, tisti Rusiji, ki je vedno izdala Srbijo. Z ozirom na albansko vprašanje se stališče Srbije nikakor ne more odobravati.’ Ampak mi Avstrijci
nikakor nismo poklicani, da se angažiramo za svobodo drugih narodov. Če ima Avstrija zgodovinsko poslanstvo, potem je njeno poslanstvo to, da sprijazni nacionalne aspiracije svojih narodov. Za albansko stvar se ne sme preliti ne nemška, ne slovanska, ne italijanska kri. Govornik sklepa s pozivom na vnanjega ministra, naj stopi v sedanja pogajanja brez zahrbtnih misli, brez postranskega namena, edinole z željo, da ohrani mir. Varujte mir, to je Vaša najvišja dolžnost.
Po diplomatih.
Delegat grof Liitzow se peča z našo politiko napram Srbiji in meni, da ta politika v minulih letih ni bila niti srečna, niti dalekosežna, niti posebno dostojna.
Proti vojni.
Delegat Tomašek (češki socialni demokrat) izjavlja, da je prebivalstvo rnočno razburjeno, ker se boji. da se bo Avstrija vmešala v balkanske vojne zmede. Do nikake vojne ne sme priti, zakaj taka vojna bi bila blaznost, pravi zločin proti interesom države in državljanov, Zabranitev pristanišča ob jadranskem morju Srbiji je skrajno nespametno, tudi z gospodarskega stališča. Albanska avtonomija Avstrijo ne briga prav nič. Smer naše sedanje vnanje politike se mora korenito izpremeniti. Proč z vojno! Živel mir!
Albansko in pristaniško vprašanje — nikaki vzrok za vojno.
Delegat dr. Kramar (mladočeh) se izjavi proti temu, da se dela iz albanskega vprašanja in iz vprašanja srbske luke ob Adriji življenjsko vprašanje monarhije. Kar se tiče srbske luke ob Jadranskem morju, bi bila za nas gospodarsko celo koristna, zakaj luka in železnica nas privedeta v osrčje Balkana. Na noben način se ne sme napraviti iz tegg pristanišča vojna luka*. Edino pametna politika napram Srbiji je dosega medsebojnega zaupanja. Delati moramo jugoslovansko politiko, ki sc ogiblje politike divide et impera, delati ne smemo čuvajske politike, ne prirejevati veleizdajniških procesov; ne hujskati Srbe in Hrvate, ampak kreniti moramo k politiki kulturnega in gospodarskega preporoda jugoslovanskih narodov. Če pa se Avstriji ne bi posrečilo definitivno rešiti balkanskega vprašanja in bi napravila balkanske narode ogorčene in nezadovoljne, potem z gotovostjo lahko računamo, da balkansko vprašanje ni rešeno, ampak bo v kratkem času vojna vnovič vzplamtela, iri sicer ne balkanska, temveč svetovna.
Seja.se nato prekine. Prihodnja je danes.
VOJNI ODSEK.
Budimpešta, 16. novembra. V vojnem odseku avstrijske delegacije je izjavil vojni minister Auffenberg, da se slabe strani v avstrijski armadi zlasti zadnji čas odpravljajo, da pa te slabe strani nikakor niso bile take, ki bi bile kakorkoli škodile življenskemu mozgu armade. (Poprej pa so metali miljone v Molohovo žrelo s klicem: Armada peša!) Poročevalec grof Clam-Martlnltz je poročal o izrednem ordinariju, ki se je sprejel v vseh delih neizpre-menjen in sc je nato seja zaključila.
Budimpešta 16. novembra. Vojni odsek ogrske delegacije je sprejel redni in izredni armadni zahtevek ter izredne kredite nespremenjene.
NOBLOVA NAGRADA ZA GERHARTA HAUPTMANNA.
Stockholm, 16. ovembra. »Dagens Nyhe-ter« poroča, da je določila švedska akademija Gerhartu Hauptmannu letošnjo Noblovo nagrado za literaturo.
Štajersko.
— Napad na posestnico. Na svoji viničariji v Hušaku občina Polenšak se nahaja posestnica Ana Zorko iz Št. Lovrenca pri Mariboru. Ko je te dni. zjutraj odprla hišna vrata, jo je neznanec dvakrat udaril s polenom lio glavi. Imela je še toliko moči, da je hitro zopet zaprla vrata ter stekla v hišo. Neznanec je hotel nato razbiti vrata, Zorkova je začela klicati na pomoč, nakar je pritekel sosed Alojz Habjančič in pregnal neznanca, ki je gotovo imel namen Zorkovo oropati.
— Ubijalec alkohol. V Remšhiku med Mariborom so se v pijanosti stepli fantje. V pretepu je eden kmečkega fanta Gegerla s krampom ubil. Ubijalca so zaprli. — Iz Slov. Bistrice sta šla iz neke gostilne skupaj domov težaka Stermšek in Kohne. Koline je Stermšku očital, da ga je nekdaj v mladosti večkrat pretepel; da In mu to vsaj malo povrnil, mu je prisolil eno za jršesa. Stermšek je vsled tega jezen potegnil nož ter zabodel Kohneta v trebuh, da je isti moral umreti. Oba možaka sta bila že skoro 60 let stara.
— Neprevidnost ob ognju. Sedemletna hčerka posestnika Ivana Mravljaka pri Sv.
Antonu na Pohorju je prišla k ognju, ki ga je zažgala delavka na polju, preblizu. Užgala se ji je obleka in dekle je dobilo take opekline, da je na mestu umrlo
— Pazite na otroke! V Prelogah pri Šmarju je utonila v potoku blizu domače hiše dveletna hčerka Elizabeta, posestnice Jere Pelko.
— Sovražna brata. V Košnici pri Celju sta se te dni med seboj sprla in stepla brata Alojzij in Jožef Šeško. Alojzij je Jožefa z nožem dvakrat zabodel v glavo tako hudo, da je zabodeni težko ranjen obležal na cesti.
— Nečloveški sin. V Šmarju pri Jelšah je kmečki sin Jožef Pečko svojega očeta s polenom tako hudo pretepel, da mu je prizadjal več zunanjih in notranjih poškodb. Nečloveškega sina so naznanili oblastim.
— Samomor nevrastenika. V Gradcu se je na poti proti Gradu ustrelil krojaški mojster Janez Werbošek iz Celja. Vzrok samomora je bila neozdravljiva živčna bolezen.
Novice.
* Višji državni pravdnik za ločitev zakona.
Da je vzdrževanje zakonite neločljivosti zakona. ki jo določa italijansko pravo z ozirom na klerikalce, vsem slojem prebivalstva vedno neznosnejše, je razvidno iz govora, ki ga jc govoril višji državni pravdnik v Lucci pri otvoritvi sodnega poslovanja po poletnih počitnicah. Govornik je v svojih izvajanjih opozarjal, da je bilo v Italiji leta 1.909 predlaganih nič manj kakor 2186 ločitev od mize in postelje in se je ločilo po medsebojnem sporazumu v tistem letu vsaj enako število zakonov. Vsem tem zakoncem prepoveduje zakon sklenitev nove zveze. Nadalje je povdarjal, da je bilo 22 odstotkov vseh kaznjencev v italijanskih kaznilnicah poročenih. nc da bi bili imeli otroke, torej so bili večinoma mladi poročenci. V kaznilncah v Portolongonu in Volterri, v katerih se nahajajo izključno individtiji, obsojeni v dosmrtno ječo, je 428 poročenih. Slednjič je opozoril višji državni pravdnik na dejstvo, da je že prestolni govor obetal uvedbo ločljivosti zakona, in je zahteval pravico do ločljivosti pri obsodbah vsled prostaškega zločina, pri blaznosti in v vseh slučajih, kjer je postalo življenje z možen« neznosno vsled grdega ravnanja, žaljenja ali zakonOlomstva. Govornik naj bi Še bil pristavil, da je ločljivost zakona v Italiji že uvedena, ampak le kot predpravica bogatih, ki morejo dobiti ogrsko državljanstvo.
* Obglavljen mnobolen zločinec. V K el-morajnu so v torek obglavili 41 letnega dninarja Knoppa. Zblaznel je vsled pijanosti in v tem stanju umoril svojega triletnega sipa. Pred smrtjo je pisal Knopp več poslovilnih pisem i« se izrazil, da je žrtev žganja. Knopp je bil duševno manj vreden. Ker je imel prebito črepinjo, ni mogel nositi pri vojakih čelade in ob deževnem vremenu se ga je redno lotevala omotica. Poleg tega jc pil leta in leta žganje in se slabo prehranjeval. V njem ni bilo nobene odporne sile več. Nekaj tednov pred svojim ostudnim dejanjem se je Knopp živel le odi kruha in krompirja in tako oslabel je izpit pol litra žganja. Nato je umoril sina. Porotniki so obsodili Knoppa na smrt in sodišče je odklonilo izvedeniško mnenje psihiatra dr Aschaffen-luirga, čeprav je šlo za življenje človeka. Nasproti vseinir pričakovanju je kralj potrdil smrtno obsodbo. Maj že kdo sodi o smrtni kazni tako ali tako: a tudi zagovornik smrtne kazni ne more odobravati obsodbe umobolnega človeka.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdala in zalaga založba »Zarle«.
Tiska P* • " a Tiskarna« v IJubljanL
Zahvala.
Ob priliki prebridke izgube, ki nas je zadela s tem, da nam je preminul naš ljubi soprog, ofe, sin, brat in svak, gospod
■v
Ivan Ženko
posestnik in gostilničar (po domače Krakovčan)
so nam mnogi prijatelji in znanci ljubeznivo izkazali tako v bolezni kakor ob smrti svoje sočutje. Vse te in vse tiste, ki so se udeležili pogreba in ki so položili vence na krsto pokojnika, kakor posebno zadruga gostilničarjev, zadruga sodavičarjev, ljubljanski tapetarji in pokojnikov najiskreneji prijatelj ter so še osebno ali deputativno udeležili pogreba, zahvaljujemo najprisrčneje za vse dokaze sočutja.
Ljubljana, 16. nov. 1912.
Žalujoči sorodniki.
mr
Čuječnost
!e obvarovala že marsikatero nesrečo. Človek !e niora tudi čuvati, da si ohrani zdravje. Ne 'JUe se n. pr. čakati, da mala bolečina v rokah n nogah postane skrninasta bolezen, ker se na-aJajo vendar dobri, preizkušeni izdelki, ki so
se že na tisočkrati obnesli in morejo marsikatero zlo že v postanku udušiti. Tozadevno izpoved, ki je prava, nahajamo v pismu, ki jo je naslovila Nj. ekscelenca baronica Helena Freytagh-Loringhoven, roj. baronica Buxhoe-veden, Gorica, Corso Verdi 36, na lekarnarja
E.	V. Fellerja. Glasi se: »V posebno zadostilo mi je, da Vam pošljem danes priloženo, ravnokar prejeto karto znane pisateljice Pavle Marije pl. Egger Schmitzhausen. Iz nje razvidite, da je postalo domače zdravilo Fellerjev fluid z
znamko »Elsafluid« za eno novo glasnico bogatejše. Dama je bila pred nedavnim pri meni in ker je tožila o strašnih, nevralgičnih bolečinah, sem ji dala eno stekleničko. Za malo dni po prvem poizkusu dojde ta živahna zahvala za očitno sijajni rezultat. Težko čakam na poročilo o učinku fluida pri kneginji Carolath, kar Vam bom takoj poročala.« Slišali smo že večkrat praviti, da kratka uporaba tega izdelka navadno zadostuje, da nekatere bolečine takoj odstrani. Poizkusite tudi Yi, če imate nahod,
ste hripavi, zasluznjeui in težko dihate, trpite na glavobolu ali zobobolu, Fellerjev fluid z znamko »Elsafluid«. Ta izdelek bi moral biti vedno v hiši, da je mogoče zlo takoj ustrahovati. ‘Fellerjev fluid z znamko »Elsafluid^« je bolje danes naročiti kakor jutri; za naročitev, je natanko napisati: Lekarnar Feller v Stubici, Elsatrg št. 252 (Hrvatsko). 12 malih in 6 po-dvojnih ali 2 specialni Steklenici stanejo frankd 5 kron,	—t	—	d,
B. Gotzl, Ljubljana
—— Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8.-
-3=-^—-— Mre* konkurence! =^====^======
Krasne novosti jesenskih oblek in površnikov domačega izdelka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga.
Solidna postrežba.	Najnižfe	cene.
S. Bonisch
Ceno posteljno perje!
Najboljši češki nakupni vir!
1 kg sivega, dobrega, puljenja 2 K; bol j Sega 2'40 K; prima polbelega 2‘80K, belega 4 K; belega puhastega 510 K; velefinega snežnobelega, puljenega,
_ 	6'40 K, 8 K; puha sivega
6 K, 7 K, belega, finega 10 K; najfinejSi prsni pub 12 K. Naročila od 5kg naprej franko.
Zgotovljene postelje tJffSSZA
nli mmenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema iglavnicama, 80 cm dolgi, 80 cm Sir., polnjena z novim sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 10 K; napol pnh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10K, 12 K, 14 K, lfi K zglavnice 3 K, 3'50 K, 4 K. Pernica, 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13 K, 1470 K, 17-80 K, 21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm Sir. 4-50 K 5'20 K, 5 70 K, spodnja
?ernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 16 cm Sir. 12'80 K, 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.
S. Benisch, Dešenice štev. 758, Češko.
Klobase
dobre, sveže, jetrne in krvave se dobe vsak petek, soboto in nedeljo
v gostilni pri Kreutzerju.
Za kamnolom s celoletnim obratom se išče
kamnolomski mojster
eventuelno s kakimi 20—30 delavci. Ponudbe pod W. G. 8820 dostavlja
BUDOLF MOSSE,
Dunaj I, Seilerstatte 2.
Celo noč odprto
H
ID © To ra, postiežloa.
Podpisani vljudno naznanjam, da prevzamem in otvorim dne 16. t. m. dobroznano
gostilno, pri Stirnu“
Sp. Šiška, Celovška cesta 22.
zopet na svoj račun. Pri tej priliki se priporočam cenjenemu občinstvu za obilen obisk ter zagotavljam dobro in ceno postrežbo.
Z odličnim spoštovanjem
Štirn.
as
m
1»
<13
-SssS
■ mam*
03
-J-i
03
H—
a mmm
15
m mmm
O
O
O-
>co
cd
co
'•OvroSrttnlk.SSk* Pri guWj«ni
-o
o
m
CD
0-
=3
vy
CD
O
EL
wmmm m
H*
CD
1-H
P5
Ji?
M«,*
O#
Celo noč odprto
Slavnemu občinstvu naznanjava, uda sva prevzela staroznano gostilno
„Pri J ur čku“
Rimska cesta št 11.
Preobširno bi bilo naštevati vse jedi in pijače, ki so ha razpolago; vsak naj se sam prepriča, d'a bo po zmerni ceni
dobro postrežen. Vsako nedeljo se vrši plesna veselica. Začetek ob 4. Vstop prost.
K obilni udeležbi vabita najvljudneje
F, in J. Vodišek.
MOJA ŽENA
in vsaka pametna in varčna gospodinja rabi namesto dragega kravjega sirovega, kuhanega ali namiznega masla boljšo, zdravejo, redilnejo in izdatnejo in skoro polovico cenejo
margarino „Unikum“
Dobiva se povsod ali pa naroča naravnost Združene tvornice za margarino in sirovo maslo Dunaj, XIV. Diefenbachgasse 59.
V zalogi je vedno do 500 kosov od 2 do 60 K komad, tako da si vsakdo lahko Izbere.
Ob nedeljah se dobivajo venci v Isti hiši v I. nadstr.
m
Pariz 19051.
m
Ustanovljeno leta 1900. Odlikovana i
Lonlaa 1905. #
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi vljudno priporočam največjo zalog-© 3sxasrxi2x
nagrobnih vencev in trakov
as napisi.
Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno.
Cene brez konkurence.
s:
St. 37.507.
Razglas.
F Hi IGLIČ Mestni*trg'št’11.-12.1
 ..    ■	-lil.„1 I M j,,III IH-~~	—	I.	F
Z ozirom na dela, ki se vrše vsled poglobljenja Ljubljanice, prepoveduje podpisani mestni magistrat odkladanje snega v suho strugo Ljubljanice in na novo urejene bre* gove Gruberjevega prekopa.
Dovoljeno je sneg odkladati le v Gradaščico in v Ljubljanico južno provizorični leseni zatvornici pri Gradaščici.
Obenem se naznanja, da bo mestna občina za časa osuševalnih del v Ljubljanici le iz ozkih prometnih ulic sneg odvažala, dočim se bo na širokih cestah sneg sicer odkidal in nakladal na kupe, ne da bi se odvažal.
:cn.stgrlstreit lj-o.loljain.slrl
dne 16. novembra 1912.
Župan:
dr. Ivan Tavčar l r.
II
lEZon.feUšzcijs^a, trgr©TrI:n.e,
MAČEK & K2ffi, LJUBLJANA
založniki c. kr. priv. južne železnice JFranca Jožefa, cesta štev. 3 priporoča veliko izbiro jesenskih novosti za gospode In dečke. —— 3STaročlla pc meri s© iz vrš© točno in eclldaao,	.
Strogo realna postrežba.	Nainlžje	cene.
•jnmsBi ‘hhhl noanv •51I10ZS UBIJ :fp||poA
Boojodfjd as uioScm uiis(|oq[BU z oqzoj}sod ou:>oj 3o(ef|AB^o8BZ •nfjazAod uiau?sod od rpnj tffn§odz«j as olja? »n
-^©Ca:escT-[	T&Z
iii«i«uiSijo a ‘uinj lufBO ‘iBupipsui aeuSoo ^ojfos ‘oBAO^uipd ‘mjisi.p oreuiv ‘jajBAjiv
= ‘9^sja @AJd Aoqei/v iuiotiSijo =
*0t	eoijii	‘n|sax	A
A9[J95[ll 0Ǥ0IBZ III
onmitoz
A
ouafain oaou bu oFoas nA^suioqo *o iiiBdo.iodi.id juBsidpoj
Potniki
v severno in južno AMERIKO
%se vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
Avstro-Amerikana
Trst-\(‘wyor!t. linen«« \!,res-Hl« dc .laneiro
ir	
55	
S	
M H	
vA	1
	s
	£
	S
	s
	
z najnovejšimi brzoparnlki z dvema vrtinlcama, električno razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je zaa vskega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, svež kruh, posteljo, kopelj Ud.
Odhod parnikov:
v sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dni.
Vsakovrstna pojasnila daje drage volje brezplačno pri glasni agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško:
SIMON KMETETZ. Ljubljana,
  — Kolodvorska ulica štev. 26.  -----------------
Naznanilo.
Podpisani naznanja slavnemu občiustvu, da je otvoril
zalogo peci in štedilnikov
na Marije Terezije cesti št. 8
(v hiši gostilne pri Kreutzerju)
ter se priporoča za oMna naročila.
Anton Kovačič
tovarna peči in štedilnikov na Viču pri Ljubljan*