TRIBUNA DEMOKRATIZACIJA IN POL Nekako se nam je vsem vsadilo v zavest prepričanje, da je stop-njujoča se kriza v našii domovini prinesla vsaj nekaj pozitivnega: Do-nedavnega nepojmljivo »demokracijo«, kar je v pojmovanju po-vprečnega Jugoslovana malodane neomejena svoboda javnega pljuvanja kogar koli po komer koli. V to početje, ki zvečine poteka na medrepubliških oziroma zvezno-republiških relacijah, se vedno bolj vključujejo tudi tradicionalno najprevidnejši mediji, SZDL-jev-ski dnevnikj ter nacionalna radio in televizija. V času, ko se ta, sicer po definiciji pravoverna sredstva javnega obveščanja, medsebojno eksplicitno ali implicitno obtožujejo nacionalističnega, protidržav-nega ali drugačnega sovražnega rovarjenja, nastopajo slabi časi za mladinski tisk. Ta je imel donedavnega v zakupu ekskluzivno pra-vico do kritike najpopolnejšega političnega sistema in njegovih re-prezentantov, sedaj pa isto počno celo ženske revije in tedniki s te-levizijskimi programi. Obubožani jugo-potrošnik seveda ni nor, da bi kupoval obskumi mladinski tisk, da bo v njern morebiti lahko pre-bral klevetanje posameznih oblastnikov, če lahko potrebno dozo najde vsakodnevno v televizijskem dnevniku. Pri tem se (tudi) mla-dinski časopisi celo ob upoštevanju realne inflacije nesorazmerno dražijo, saj je oblast, ki se s ponesrečenimi ukrepi vtika v malodane vsa področja gospodarstva, dovolj cinična, da založnikom mladin-ske periodike pridiga o tržnih zakonitostih. V tem demokratizacijskem vzdušju, ko se najbolj demokratičen sistem demokratizira do neslutenih meja, bi človek pričakoval, da bo cenzura, ali kakor koli se temu uradno reče, končnodvignila roke od mladinskega tiska. A glej hudiča! Po nekaj sorazmerno mirnih letih so tiskovni dušebrižniki spet zelo aktivni. Spomnimo se pogro-ma nad Katedro in njenimi uredniki in s tem povezano lanskoletno zaplembo Mladine. V beograjskem Studentu so izvedli čistko, pre- nehal je izhajati zvezni mJadinski štirinajstdnevnik Mladost katere-ga glavni in odgovorni urednik ni bil z vsem srcem na strani zma-govite f rakcije v srbskem vodstvu. V Zagrebu so konec januarja za-plenili Studentski list. Osiješki Ten je v prvi letošnji številki objavil lastno osmrtnico, saj so ga donatorji in sponzorji pustili na cedilu. Mladina je v nekaterih okoljih abonent na dnevnih redih raznovrst-nih sej in posvetov, njen glavni urednik Robert Botteri pa že od 6a-sov urednikovanja na Tribuni državni sovražnik številka 1. Sploh pa je vprašanje, koliko mladinskih časnikov bo uspelo preživeti proti-inflacijski program. Vse to se dogaja v času, ko ostaja novica o zaplembi ali čistki v uredništvu mladinskega časnika globoko v senci meničnih afer, od-stopov, zgrešenih investicij, štrajkov in medrepubliškega obračuna-vanja; za razliko od časov družbenopolitične bonace, ko je vsaka za-plemba dvignila prodajo dotičnega časnika in tako učinkovala kot bumerang, inkriminirana vsebina pa se je po neformalnih kanalih razširila dosti bolj, kot bi se v normalnih okoliščinah. Ozračje je torej za ukrotitev mladinskega tiska ugodno. V Ljubljani je sicer zaenkrat še varno, zaradi blagodejnega anticiklonskega vpliva »nove sloven-ske politike«. Vendar noben spodoben meteorolog ne more spre-gledati ciklona, ki se počasi bliža z jugo-vzhoda. Za napoved, kaj bo od slovenskega mladinskega tiska ostalo po morebitni nevihti, ne rabimo vremenoslovcev. Za ostale, na začetku omenjene medije, smo prepričani, da bodo pravočasno izobesili primeme zastave.* • Najbolj vsestransko so uporabne zastave bele barve. V našem okolju pa bodo verjetno učinkovale tudi rdeče zastave z insignijami, katerih izvirni pomen je v glavnem že pozabljen. TOMI GRAČANIN ZADNJE NOVICE : Uredništvo MLADOSTI se je odločilo za sodelovanje z novim v.d. glavnega in odgovornega urednika in bo naslednja številka izšla z enotedensko zamudo 8. februarja. 2. februarja je zagrebško Okrožno sodišče na predlog javnega tožilca trajno prepo-vedalo razširjenje STUDENTSKOG LISTA št. 3. Telegramsko smo prejeli, da je naš sodelavec Ante Rokov Jadrijevič zaprt v Okrožnem zaporu Pule ! uredništvo TlilBUNA št. 7, leto XXXVII, 10. februar 1988 glasilo UK ZSMS Ljubljana UREDNIŠTVO: Tomi Gračanin (glavni in v. d. odgovornega urednika), To- maž Toporišič (kultura), Ruža M. Barič, Simona Fajfar, Mi- ran Kalin in Brane Senegač- nik (lektor) Predsednik časopisnega sve- ta: Matjaž Maček TISK: Tiskarna Ljudska pravica PRIPRAVA: BEP-Dnevnik NAKLADA: 5000 izvodov , Oproščeno temeljnega davka za promet po sklepu št. 421 -170zdne22. 1. 1973 NASLOV: Kersnikova 4, Ljubljana TELEFON: 319-496,318-457 TELEX: nimamo TRIBUNA izhaja načeloma vsakih štirinajst dni, pretežnb med študijskim letom. Cena posamezne številke je po no-vem 800 din. llustracije za rubriko PP 133 smo si sposodili iz stripa Protman leteči milicionarac i čovjek-frižider Dubravka Ma-takoviča, INICIATIVNI ODBOR FONDA SOLIDARNOSTI BEOGRAD, 26. 12. 1986 SPOROČILO št 8 VSEM CLANOM FONDA SOLIDAR-NOSTI IN JUGOSLOVANSKE JAV-NOSTI V izpolnjevanju obveznosti do ftlan-stva je iniciativni odbor začel priprav-Ijati ustanovno skupščino Fonda soli-darnosti, da bi z izvolitvijo rednih orga-nov in sprejetjem programskih in dru-gih dokumentov bili zagotovljeni po-goji za zakonito in bolj sistematično delovanje te spontano nastale oblike samoorganiziranja. Fond solidarnosti je, kot jajavnosti že znano, nastal na pobudo 225 novi-narjev, javnih, kulturnih in proizvodnih delavcev, študentov, mladincev in uslužbencev iz vseh krajev Jugošlavi-je. Prav tako so dobro znani tudi po-vod, globlji raziogi in trajni cilji te kolek-tivne pobude, in zato jih ne bomo po-navljali. Večmesečni obstoj Fonda solidar-nosti kot prostovoljnega zdruzenja dr-žavljanov po globokem prepričanju ini-ciativnega odbora predstavlja novosi in ohrabritev za demokratizacijo naše-ga javnega mnenja; zato je treba nje-govo delovanje še naprej razvijati. ~/ Čeprav nismo mogli podpreti vseh tistih, ki so bili medtem eksistenčno ogrožani zaradi svobode kritičnega mišljenja in delovanja - ker smo bili omejeni tudi s statusom »iniciativne-ga (ne-izvoljenega) odbora, je vendar-le s tem, kar je napravil do sedaj, Fond solidarnosti dokazal najvažnejše: da je odpor represiji, samovolji in nezako-nitosti ne samo nujen, ampak tudi možen. Povsem zanesljivo je, da je lahko upiranje birokratsko-monopolskim manipulacijam v vseh sodobnih poli-tičnih, in tako tudi v jugoslovanskem, lahko uspešno samo, 6e bo pri tem so-delovalo večje število Ijudi. V vsem tem bi Fond solidarnosti deloval kot primer in spodbuda. Tudi v prihodnje bo materialno in moralno pomagal (vendar izdatneje in bolj or-ganizirano kot pa je mogel pred kon-stituiranjem) VSEM POSAMEZNI-K0M, katerih ustvarjalnost in življenje bosta ogrožena, zaradi tega, ker so ravnali y skladu z z ustavo razglašeni-mi pravicami svobode mišljenja in jav-nega izražanja. V prilogi vam pošiljamo NACRT programa Fonda solidarnosti. Temu dokumentu posveča iniciativni odbor posebno pozornost, ker bodo iz njega izšli tudi vsi ostali. Zato ga daje na vpogled in v razpravo ne samo seda-njim in potencialnim članom Fonda solidarnosti, ampak tudi širši javnosti. Prosimo vas, da nam pripombe in predloge dostavite v januarju in prvi polovici februarja 1987. leta, da bi jih iniciativni odbor lahko vgradil v PRED-LOG za sprejetje na ustanovni skup-ščini Fonda, katere sklic predvideva-mo v drugi polovici februarja v Ljublja-ni ali Zagrebu. 0 tem vas bomo pravo-časno obvestili. Prav tako prosimo tudi vse posa-meznike, na katerih ime bomo poslali načrt programa, da omogočijo dostop do njega svojim kolektivom, da bi bila tako zagotovljena demokratična raz-prava za definiranje njegove končne vsebine. Načrt za zdaj pošiljamo članom Fonda solidarnosti in profesionalnim združenjem novinarjev, književnikov, filozofov, sociologov, ekonomistov, pravnikov, inženirjev in tehnikov, zdravstvenih in pedagoško-prosvetnih delavcev, redakcijam in aktivom novi-narjev, listov radia, televizije in časopi-sov, posameznikom, dokončno formu-lirani PREDLOG programa Fonda pa bo dostavljen tudi jugoslovanskim uni-verzam, akademijam znanosti in umetnosti in drugim kulturnim in umetniškim ustanovam in proizvod-nim organizaicjam, združenjem držav-Ijanov in alternativnim gibanjem. Spisek oseb, oranizacij in ustanov, katerim sta poslana načrt, potem pa tudi PREDLOG programa, bo objavljen na ustanovni skupščini, kasneje pa tudi v zborniku, v katerem bodo ob nji-hovem izrecnem pristanku publicirani predlogi, pripombe in mnenja. Vsak udeleženec javne razprave lahko pošlje svoje pripombe in predlo-ge na enega od tehle naslovov, ne gle-de na kraj bivanja: Miloslav V. R. Jovanovič, urednik Rada, Beograd, Kneza Miloša 44/1 Filip Mladenovič, urednik Mladosti, Beograd, Maršala Tita 2 Velimir Stojnič, član sveta federacije, Beograd, Užička 29 Zoran Vidakovič, profesor na pravni fakulteti, Beograd, Bul. revolucije Dragan Tanasič, urednik Intervjuja, Beograd, Takovska 9/1II Samo Lozej, študent. UK ZSMS, Ljubljana, Kersnikova 4 Tomaž Mastnak, Slov. akademija znanosti in umetnosti, Ljubjjana Alenka Puhar, novinar Dela. Ljublja- na, Titova cesta 35 David Tasič, novinar Mladine, Ljub- Ijana Predrag Matvejič, profesor na filozof- ski fakulteti, Zagreb, Jurišičeva 1 a Siniša Nikolič, novinaf Politike, Novi Sad Ante Lauc, profesor na ekonomski fa- kulteti, Osijek Tomo Kuprešakovič, delavec Cibalije, Vinkovci Ranko Bulatovič, uslužbenec, Lovče- nac, M. Tita Živorad Rankovič, študent, Kraguje- vac, PriStinska 39 Vsem, ki so zainteresirani, lahko pošljemo tudi dopolnilne priloge: 1. Izbor iz dokumentacije o inicira-nju in nastajanju Fonda solidarnosti »Odprto pismo javnosti...« in dru- QO. 2. Od dosedanji aktivnosti inicijativ-nega odbora 3. Del zapisov iz domačega tn tuje-ga tiska o ustanavljanju in delu Fonda solidarnosti. Na temelju svobodno izražene volje svojih začetnikov in v duhu proklami-ranih ustavnih pravic (odstavki I, II, V, X in členi 1 53, 1 57, 1 67 o svobodi združevanja in javnega zbiranja) je ustanovljen Fond solidarnosti kot del iavnega mnenja v Jugoslaviji. Inicia-tivni odbor Fonda solidarnosti pri pri-pravah na ustanovno skupščino daje v javno razpravo: NAČRT PROGRAMA FONDA SOLIDARNOSTI * Splošne določbe 1. Fond solidarnosti je jugoslovansko prostovoljno združenje državljanov, ustanovljeno z namenom nuditi mo-ralno in materialno pomoč vsem Iju-dem, katerih eksistenca je zaradi nji-hovega kritičnega mnenja in družbe-nega delovanja ogrožena. 2. Fond si prizadeva za demokratiza-cijo družbenega življenja in afirmacijo javnega mnenja kot suverenega sub-jekta v razvijanju demokratičnih druž-benih odnosov in proti vsakemu mo-nopolu v družbi. 3. Fond solidarnosti je kot oblika sa-moorganiziranja državljanov odprt vplivu javnega mnenja in mnenja vseh državljanov, ki se žele s svobodno vo-Ijo in moralno zavestjo angažirati za odpravljanje ideološke, politične, eko-nomske in vsake druge represije. 4. Fond ima splošen družben, demo-kratičen in humanističen zanačaj in ne podpira nikogaršnjih nacionalnih, ver-skih, skupinskih in drugih ekskluziv-nosti in nestrpnosti. 5. Osnova dela in delovanja Fonda je usmerjena k nudenju moralne in ma-terialne pomoči tistim državljanom, katerih delo in življenje sta ogrožena z odvzetjem sredstev in pogojev za živ-Ijenje zaradi njihovega svobodno izra-ženega mnenja in delovanja. 6. Clanstvo v Fondu je neformalno, za njegovega člana pa velja vsak posa-meznik ali organizacija, ki v moralnem ali materialnem pogledu podpira in po-maga delu Fonda. Clani Fonda lahko po lastni želji po-trdijo svoje članstvo tudi s podpisom v listi iniciatorjev Fonda. 7. Fond solidarnosti lahko ustanovi svoje podružnice v mestih, vaseh, v kolektivih delovnih organizacij in usta-novah na pobudo najman 10 državlja-nov, ki svojo zahtevo predlože v pis-meni obliki izvršnemu odboru, svetu ali skupščini. Poleg aktivnosti v last-nem okolju je pravica podružnic (in nji-hovih Članov), da neposredno demo-kraticno sodelujejo v kreiranju progra-mov in vseh pobud in akcij Fonda so-Hdarnosti kot celote. 8. Lahko se ustanove tudi mestni, ob-Pxl? re9>onalni, pokrajinski in repub-•iski fondi solidarnosti, kolikor se na teh nivojih formirajo najmanj tri po- wT."'ce' ki ®y°J° 2ahtevo v pismeni obliki dostavijo skupščini. Imajo iste Pravice in dolžnosti kot jugoslovanski fond solidarnosti s popolno samostoj-nostjo in neodvisnostjo pri delu ob upoštevanju tega programa. Način delovanja 9. Fond podpira vsakega posamezni-ka ali organizacijo, ki si prizadeva za utemeljitev osnovnih humanističnih načel v družbj, za moralno dostojan-stvo osebnosti, svobodo misli, oprede-Ijevanja in izražanja, svobodo ustvar-jalnosti, intelektualnega in proizvod-nega dela in spoštovanje vseh drugih dosežkov civilizacije. 10. Moralno jn materialno podporo nudi Fond solidarnosti vsem življensko ogroženim posameznikom, ne oziraje se na njihovo politično opredelitev. 11. Pomoč se nudi mesečno v višini po-vprečnega osebnega dohodka v go-spodarstvu SFRJ ali pa enkratno na temelju odločitve organa skupščine. 12. Osnovni kriterij za potrditev podpo-re, ki jo bo Fond nudil državljanom, je njihov intelektualni in družbeni angaž-ma in človeška integriteta, pa tudi stopnja njihove materialne, ustvarjal-ne in Življenjske ogroženosti. 13. Sredstva v Fond solidarnosti lahko vplačujejo posamezniki in organizacije v skladu s svojimi materialnimi mož-nostmi in moralnimi opredelitvami. Posamezni zneski prispevkov ne morejo biti objavljeni brez izrecnega privoljenja darovalca. Višin in pogost-nost prispevkov sta izključno zadeva osebne volje vsakega člana. 14. Fond zbira materialna sredstva s prostovoljnimi vplačili posameznikov in organizacij na žiro račun Fonda, ki je odprt v Ljubljanski banki v Beogradu. Organizacijska struktura 15. SkupŠčina je najvišji forum Fonda, sestavljajo pa jo vsi člani, ki so navzoči na njenem zasedanju. Delo skupščine je javno, pri njem pa so lahko navzoči in v njem sodelujejo vsi zainteresirani. Odločitve se sprejemajo z večino glasov vseh prisotnih na zasedanju skupščine. Skupščina zaseda najmanj dvakrat letno, sk/icuje pa se z od/očitvijo sveta. Skupščino je moč sklicati tudi na po-budo najmanj 20 državljanov, ki svojo zahtevo v pisni obliki dostavijo svetu fonda. Orani skupščine Fonda solidarnosti so: svet, izvršni odbor, nadzorni odbor, njihovi člani pa se izbirajo y skladu z aktivnostjo državljanov na nivoju mes-ta, občine, kraja, pokrajine ali republi-ke. Vsi organi imajo svojega predsed-nika >n namestnika. 16. Svet Fonda solidarnosti je najvišji organ skupščine, ki predseduje njenim sejam in odloča o najvažnejših vpraša-njih med dvema njenima zasedanjima. Svet se sestaja po potrebi, vendar najmanj enkrat v dveh mesecih. 17. Izvršni odbor je operativni organ, ki uresničuje odločitve skupščine in sve-ta in ju obvešča o svojem delu. Izvršni odbor se sestaja najmanj enkrat me-sečno. 18. Nadzomi odbor pregleduje finanč-no-materialno poslovanje Fonda, se ukvarja z njegovimi dohodki in izdatki. o čemer obvešča skupščino, svet in iz-vršni odbor. Nadzorni odbor se sestaja dvakrat letno in pripravlja polletno finančno bi-lanco. 19. Fond solidarnosti ima svojo Komj-sijo za raziskovanje javnega mnenja, ki organizira dokumentacijski depo, izva-\a ankete in druge oblike sondiranja javnega mnenja, izdeluje projekte, analize in elaborate in jih dostavlja Fondu. Komisija deluje neodvisno in lahko svoja znanstvena sporočila objavlja neodvisno od uradnih staiišč Fonda. W Fond solidarnosti ima svoje častno sodišče, ki deluje neodvisno, nezaup-nico pa mu lahko izglasuje samo skupščina. x 21- Clani vseh organov skupščine Fon-da solidarnosti so lahko posamič ali kolektivno odpoklicani na vsakem za-sedanju skupščine, na predlog vsake-ga posameznika, ki ga sprejme skupš-čina z večino glasov. Volitve novib čla-nov se izvrše po istem načelu na tem zasedanju skupščine. 22. Nihče nima pravice sprejemati od-ločitve ali objavljati sporočila brez so-glasja skupščine ali njenih organov. Sklepne določbe 23. Fond bo javno objavljal svoja stali-šča v lastnih biltenih in sporočilih ali preko sredstev javnega obveščanja. Merodajna in uradna so samo tista stališča, ki jih sprejme skupščina ali njeni organi, medtem ko veljajo posa-mezna stališča za osebna stališča čla-nov Fonda, do katerih imajo kot držav-Ijani pravico. 24. Fond ima svoj pečat in emblem. 25. Spremembe in dopolnitve tega programa se lahko izvrše na vsakem zasedanju skupščine, na predlog vsa-kega posameznika, če jih skupščina sprejme z večino glasov. V Beogradu, decembra 1986. Prevod in priredba: BRANE SENEGACNIK Priloženo pošiljamo odgovor na čla-nek »LJUTOMER« avtorja Iva Žajdela, objavljen v vašem časopisu št. 5/87 in prosimo, da ga smislu določil zako-na o tisku objavite v naslednji številki TRIBUNE. Prosimo, da izvod TRIBUNE z na-šim odgovorom pošljete proti plačilu na naš naslov. Za vaše razumevanje se vam ie vnaprej zahvaljujemo. Predsednik občinskega odbora ZZB NOV UUTOMER Franjo ŠTEBIH ANAHRONIZEM NEKE MONOGRA-FIJE ALI AVTORJA PRISPEVKA? V TRIBUNI št. 5/87, časopisu štu-dentov Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani je objavljen prispevek pod na-siovom »LJUTOMER« avtorja Iva ŽAJDELA. Aytor y prispevku na zelo vulgaren način opisuje razmere in sta-nje v občini Ljutomer ter si na - za ob-ičajne medčloveške odnose neprime- ren način dovoljuje žaliti nekatere no-silce javnih funkcij v občini, ne da bi navedel konkretna dejstva, ki bi ga op-ravičevala za tako pisanje. Toda to bomo zaradi piščevega hotentotov-skega načina pisanja pustili ob strani in se dotaknili tiste njegove pisarije, ki zadeva izdajo monografije NOB »PR-LEKIJA 1941-1945«, avtorja ma-gistra Draga NOVAKA. Že zaradi tistih bralcev, ki zadeve ne poznajo, je pomembno povedati, da se je pobuda o detajlnejšem in bolj doku-mentiranem opisu dogodkov v NOB na območju sedanjih občin Gornja Radgona, Ljutomer in Ormož pojavila pred dobrimi desetimi leti predvsem iz razloga, ker so postali nekateri, zlasti okupatorjevi arhivi, šele v tem obdobju dostopni in jih je bilo mogoče uporabiti za bolj dokumentirano osvetlitev na-rodnoosvobodilnega gibanja v Prlekiji, kot pa je to bilo možno takrat (1965 I.), ko je izšla prva Novakova . monografija »PRLEKIJA V NOB«. Pobudo za izdajo razširjene ter z no-vimi dokumenti in pri6evanji nepos-rednih udeležencev NOB podprte mo-nografije so verificirale vse družbeno politične organizacije v Prlekiji, pri ob-činskem združenju ZZB NOV v Ljuto-meru pa je bil ustanovljen izdajateljski svet, ki je vključeval predstavnike vseh treh v monografiji obravnavanih občin. Pred izidom monografije smo želeli pridobiti vsaj nekaj družbenih sred-stev, ki bi omogočila poceniti posa-mezni izvod knjige in jo tako napraviti za bolj dostopno širšemu krogu bral-cev, posebej mladini, zato tudi predlog občinski skupščini Ljutomer, da z re-solucijo družbeno ekonomskega raz-voja občine za leto 1987 zagotovi vsaj nekaj sredstev v ta namen. Zal naša prizadevanja, da bi pridobili sredstva za pocenitev knjige v občini in pri Kul-turni skupnosti Slovenije, niso bila us-pešna in tako je monografija šla v pro-dajo s polno lastno ceno. Predlagatelji iz vrst mladine, ki so želeli »zbrana sredstva 2a izdajo monografije« us-meriti drugam in za drugačne potr&e-vanje o naši polpretekli zgcxJovini, v kateri je NOB pomenila odločilno pre-lomno obdobje tudi s starim izkorišče-valskim sistemom. To pričevanje je namenjeno predvsem mladim genera-cijam, ki že in še bodo nadaljevale pot, začeto y NOB in Ijudski revoluciji pred dobrimi 56 leti. Monografija se uokvir-ja v določen čas in prostor, zato je ab-surdno pisati, da je anahronistična. Svojo potrditev so ji dali neposredni udeleženci NOB in dokumenti, ki jim nihče ne more zanikati ali izpodbijati samo na splošno in neargumentirano; še posebej pa ne avtor prispevka, ki je produkt povojne dobe. Borci NOB in aktivisti OF smo ogorčeni nad piščevo oceno, da je mo-nografija manjvredna. S tem pisec od-reka vrednost dejanjem, ki so jih borci in aktivisti opravili v tistem, za sloven-sko tjudstvo in narode Jugoslavije tako usodnem času in obenem zanika (se nadaljuje na strani 20) DOPOLNILO Pri tekstu SOCIALIS-TlCNI ZVEZI DELOV-NEGA LJUDSTVA v Tribuni št. 6 na strani II. in 12. so pomotoma izpadla imena podpis-nikov. Pismo je podpisa-lo več kot 100 beograj-skih intelektualcev SZDLJ pa je bilo posla-no 28.12.1987. TRIRUNA -STRAN 3 NUKOV MISTERIJ »Sicer ne vem, kaj piše, toda z napisa-nim se ne strinjam.« Citat je iz praznične priloge Dela (29. nov. 1987) in se nanaša na Mikuliča. 19. novembra 1987 je bil v Teleksu ob-javljen intervju z ravnateljem NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIZNICE v Ljublja-ni. Vzrokov, da objavljam odmev na Marte-lančeve besede v Tribuni, ne pa v Teleksu, je več. Eden od njih je ta, da mi v začetku decembra 1987 niso hoteli objaviti razmiš-Ijanj, ki sem jih napisal ob rob Poličevemu pisanju v Komunistu (mimogrede, Komu-nirt mojega teksta seveda ni objavil, niti mi tega dejstva niso mogli sporočiti, čeprav sem tov. Pjeviča izrecno prosil za to). Vsekakor sem bil impresioniran z nači-nom, s katerim Tomo Martelanc zagovarja svojo stroko ter govori o perspektivah stare in predvidene nove zgradbe NUK-a. Skupaj z njim srčno upam, da bo novi del NUK-a res zgrajen do leta 1990, pa čeprav sape, ki že lep čas vejejo iz Beograda, prinašajo glasbo, ob kateri se v prihodnosti verjetno ne bo prijetno zavrteti. Tisto, kar v intervjuju z Martelancem manjkajesestavnidel NUK-a injeza moje pojme celo konstitutivni del slovenstva. ampak nikakor noftem kriviti Martelanca, zakaj ni povedal ničesar o njem, niti novi-narke, ki mu je postavljala iztočnice, ne. Sta se pač pogovarjala o določeni problematiki. Pravzaprav se o problemu, ki ga tu nače-njam, že štirideset let molči. Slovenska vla-dajoča ideologija je s svojo hermetičnostjo brezobzirno pometala z Ijudmi ter z njihovi-mi mislimi. 0 tem danes čivkajo že vrabci. To je seveda problematika literature na-ših političnih emigrantov, ki jo je NUK po vseh civilizacijskih pravilih dolžna zbirati in hraniti. S tem seveda ni nič narobe. Narobe pa je, če ni že kar katastrofalno, kar pa za to ideologijo ni nič novega in nenavadnega, da kot posameznik, ki pride z ulice in gre po NUK-ovih stopnicah v najvišje nadstropje ter skozi vrata, za katerimi se nahaja roko-pisni oddelek, naleti na začudene poglede. V rokopisnem oddelku se nahaja literatura tistih Slovencev, ki jih je komunistična ideologija označila za sovražnike njihovega sistema. V to tako imenovano emigrantsko literaturo spadajo publikacije, ki so jih belo-gardisti in domobranci izdajali med vojno ter vse publikacije, ki jih je politična emi-gracija izdajala v zdomstvu. Nerazumljive ter nedopustne so zavrnit-ye, ki sem jih bil deležen s strani knjižničar-jev, ko sem jih prosil za ogled kakšne to-vrstne publikacije. 0 neprijetnih občutkih, začudenih pogle-dih in nerazumljivih zavrnitvah, s katerimi so knjižničarji rokopisnega oddelka - po-sebno tisti, ki so pooblaščeni za emigrant-ski fond, imenovan tudi kot posebni depo ali fond »D« - iskali odgovore na moja »ra-dovedna« vprašanja, bo moral odgovoriti nekdo drug in ne oni. Po besedah poobla-ščene knjižničarke naj bi bil emigrantski fond last RSNZ, ki da je dal vso to literaturo NUK-u v hranjenje, lastnik pa naj bi še ved-no ostal RSNZ. Lastnik naj bo, kdor hoče, vendar pa je usoda oziroma način, kako se ravna z vso to literaturo, ki bi morala biti konstitutivni del narodove biti, nesprejem-Ijiv. Ljudje, ki so tako določili, se skrbno skri-vajo za zgradbo Slavije. Knjižničarka mi je seveda rekla, da moram, če hočem dobiti na vpogled to literaturo, imeti posebno do-voljenje (sic), ki ga dobim od Ijudi nasproti Nebotičnika, kjer uradujejo. Seveda sem še isti hip v vsej svoji »naivnosti« šel tja ter vratarja prosil, in mu povedal, zakaj sem prišel, nakar je po kakšnih petnajstih minu-tah prišel dol v sprejemno sobo človek kakšnih petintridesetih let ter me vljudno izprašal kdo sem, kaj bi rad, zakaj se zani-mam za to literaturo ter kje bi jo uporabljal. Na koncu čudnega pogovora, ki je bil še najbolj podoben zasliševanju, mi je izrecno zagotovil, da naj bom brez skrbi in da bom dobil njihovo pismeno »dovoljenje«, na os-novi katerega bom smel pokukati v ves ta bav-bav! Seveda sem mu zato moral dati tudi svoj naslov. Čakam že več kot leto in pol, njihovega dovoljenja pa še vedno ni od nikoder! Se-veda sem po zaslugi tega policaja ter vseh ostalih, ki za njim stojijo, moral v tujino, ter tam prebrati nekatere stvari, ki me zanima-jo, sicer pa sem več ali manj že tako prej ve-del vse tisto, kar naj bi v tej literaturi pisalo. Gre seveda samo za nek zdrav razum in za principe, kdo bo koga. Torej: v NUK-u se nahaja zelo obsežno gradivo, ki je po svoji kvaliteti zelo bogato, in dejstvo, da to gradivo še vedno ni do-stopno vsakemu človeku - Slovencu, je ne samo sramota, ampak nedopustno. Na sramoto očitno vse te inštitucije (RSN, NUK) ter odločilni Ijudje, ki predstavljajo ta sistem, ne dajo kaj dosti. IVOŽAJDELA Ljubljana DISKRETNI ŠARM POLICIJE Slovenijo, Jugoslavijo pa nekoliko manj, še vedno pretresajo »policijske afere«. V javnosti se postavlja pod vprašaj delovanje policije v primeru Petra Tomaža Dobrile, Milovana s Brkiča, Vinka Ošlaka in - najno-vejše - prisluškovanje telefonskim pogovo-rom na uredništvu Mladine. Tako vsaj trdi ta list potem, ko so organi UNZ aretirali do-mnevnega ustanovitelja »Nove komuni-stične partije Jugoslavije« in »Neodvisnega sindikata Jugoslavije« Branka Tuca in pri tem navedli, da so to storili s »pomočjo ko-legov iz Slovenije«. Sarajevsko Oslobodje-nje je nekaj dni po aretaciji Branka Tuca ob-javilo vsebino telefonskega pogovora, ki ga je imel Tuco pred obiskom policije z ured-nico Mladine. Policija, v realsocialističnih državah ime-novana »milica«, je v vseh teh primerih v in-teresu nečesa (ali bolje nekoga) »višjega« moralno ali politično diskreditirala nič hu-dega sluteče Ijudi. Sredstva, s pomočjo ka-terih je to počela, so različna: obtožba v zvezi z mamili, storjeni prekršek, pomota z imeni, prisluškovanje ... Policija se je do-slej zaradi svojih »napak« opravičila le en-krat: Vinku Ošlaku, uredniku revije Celovški zvon za zmotni nočni obisk v hotelu Turist. V vseh ostalih primerih je obveljal rek, da psi lajajo, karavana pa gre dalje. Pa se nekaj premika, se je pokazalo_ob javno zastavljenem vprašanju Mileta Še-tinca na predsedništvu RK SZDL v zvezi z obtožbami Mladine, da policija prisluškuje njenim telefonom. Predstavnik slovenske-ga Republiškega sekretariata za notranje zadeve se je na Tiskovnem svetu RK SZDL skliceval na zakon o delu teh organov, ki »narekujejo sodelovanje pri odkrivanju in-kriminiranih dejanj ne le v državi, ampak tudi zunaj nje. Organi RSNZ so sodelovali tudi v tem primeru, saj je bila utemeljena domneva, da gre za ilegalno organižacijo in ne za posameznike. Omenjeni zakon tudi dopušča, da izjemoma obvesti javnost, ali je bila uporabljena določena metoda pri raziskovanju primera: v omenjenem pri-sluškovanja ni bilo« (Delo, 22. 1. 1988). Organi UNZ v Zenici so »sodelovali s ko-legi iz SR Slovenije«, toda ti njihovi »kolegi« niso prisluškovali. Kako pa je potem policija zvedela za napovedani sestanek z novinar-ji, če pa je bil ta dogovorjen ie po telefonu? Zgodovina policije nas uči, da je tajna po-licija že od svojih začetkov varovala tudi oblastnike in da je v svoje delo vključevala tudi obveščevalno dejavnost. Več kot štiri-desetletno delo UDBE, njene večje ali manjše napake ter afere (Rankovič) so za-gotovo razširili njeno dejavnost. Vsaka pra-va država ne more brez policije, brez njenih različnih funkcij: od urejanja prometa, zapi-sovanja napačno parkiranih avtomobilov, Preganjanja klatežev, odkrivanja kriminal-cev do varovanja pomembnih osebnosti in njihovih prebivališč, vohunienja in prisluš-kovanja, Organi za notranje zadeve skrbijo za var-nost države in državljanov. Države, kakršna pač je: dobra, gnila, razsuta ali bistra. Toda v razglašanju svoje »Ijudskosti«, poveza-nosti in sodelovanja z Ijudmi (proslula ova-duška telefonska številka 985) morajo pri-znati tudi svoje napake, če jih storijo. Med svoja pravila in določila naj vpišejo tudi tis-to, po katerem morajo »jasno in razločno« odgovarjati na vprašanja svojega Ijudstva. Ker uredništva Tribune ob vsem poveda-nem pojasnila predstavnika RSNZ niso za-dovoljila, Tribuna povzema za Mladino na-slednja vprašanja in jih naslavlja na pristoj-ne organe: 1. Kako so delavci UNZ odkrili Branka Tuca, domnevnega avtorja anonimnih pi- sem o ustanovitvi »Nove komunistične partije Jugoslavije« in »Neodvisnega sindi-kata Jugoslavije«? 2. Kdaj in kako je bil aretiran Branko Tuco? 3. Koliko pisem o NKPJ in NSJ so orga-ni UNZ odkrili med preiskavo? 4. Ali so vsa sporna pisma podpisana in kdo jih je podpisal? 5. Ali organi pravosodja in UNZ posedu-jejo ta pisma? 6. V sporočilu Centra varnostnih služb v Zenici o aretaciji Branka Tuce navajajo »sodelovanje s kolegi v SR Sloveniji«. Za kakšno sodelovanje je šlo? SIMONA FAJFAR TRIBUNA-STRAN 5 Ljubljana 18. novembra. Potem ko so ju-goslovanski književniki predlagali kot kan-didata za Nobelovo nagrado za literaturo na Slovenskem podpredsednika SZDL Ciri-la Zlobca, so jugoslovanski upokojeni de-lavci na področju notranjih zadev predlagali kot kandidata za Nobelovo nagrado za mir prav tako na Slovenskem člana sveta fede-racije Mitjo Ribičiča. Ljubljana, 1. decembra. Glede na to, da se je čedalje več članov Centralnega komi-teja Zveze komunistov Slovenije začelo ukvarjati z literamim pisanjem, je vodstvo Cankarjevega doma prišlo na misel, da bi priredilo posebno »Literarno soarejo ceka-jevcev«. Takšen kulturni dogodek bi utegnil blažilno vplivati na inflacijsko razpoloženje,^ ki je načelo široke slovenske Ijudske mno-žice. Na prvi soareji naj bi nastopil Franc Šetinc, ki bi bral odlomke iz svojega zadnje-ga romana, ki je izšel tudi v prevodu v srbo-hrvaščini. Da v zadnjih letih ni nihče od več kot ti-soč dijakov neke šole v Mariboru stopil v Zvezo komunistov Slovenije ... Da je v Ljubljani na Emonski cesti 2 v gradnji nova velika Narodna in univerzitet-na knjižnica, ki bi morala biti dokončana do leta 1990... Da je Cl A ob štiridesetletnici ustanovitve te organizacije dala zaradi štednje natisniti knjigo »THE CENTRAL INTELLIGENCE AGENCV: A PHOTOGRAPHIC HISTORY« v Jugoslaviji... Da je Lidija Šentjurc dala svoj veto proti temu, da bi knjiga SLOVENSKI NARODNI PROGRAMI, ki jo je napisal dr. Janko Prunk in je izšla v založbi revije 2000, do-bila nagrado Vstaje slovenskega naroda, a da njen veto ni obveljal... (izbrano iz tržaškega lista Mladika) NAROD Sl BO PISAL SODBO SAM - POD POGOJEM, DA GA NAUČIŠ PISATI S to številkoTribune je narejen nov korak v umetnosti kratkih in ostrih prispevkov- aforizmov. Za pokušino vam ser-viramo nekaj prispevkov, ki naj bi vse, ki imajo ostro in tanko pero, vzpodbudilo, da pošiljajo na uredništvo Tribune, Kersnikova 4, Ljubljana, svoje strupene umotvore. NAŠI SOSEDJE ŽIVIJO NA MEJI NOROSTI. NAROD JE ŠEL ZA NJIMI, DA SO KOMAJ POBEGNILI. DIRIGENT JE ODŠEL - OSTALA JE PALICA. PARAGA: LIČINA (0:1) Snažan dojam ostavio je u sudnici is-kaz zagrebačkog novinara Tomislava Ourinoviča, osobnog prijatelja pjesnika Dobriše Cesariča. »Meni je Dobriša re-kao, da ga je u bolnici posjetio neki mla-dič i tražio da mu se potpiše na papir. Predstavio se kao suradnik omladinskog lista Polet i pozvao se na poznanstvo s Franom Kršiničem. Dobriša je u to vrije-me bio na samrti. Na desno oko uopče nije vidio, a na lijevo slabo. Potpisao je nešto, a da sam nije znao što. To što je učinio taj mladič, pravo je barbarstvo. Dobriša je, iako teško bolestan, smogao snage da mi u bolničkoj sobi kaže kako je sve to što je doživio u vezi s potpisom po-kušaj blačenja njegova imena« ... (Djor-dje Ličina) Na tak in podoben način je v dveh svojih člankih novinar zagrebškega Vjesnika Djordje Ličina opisoval »barbarskega« mladeniča (glej Za koga se zaleže Mladina, Vjesnik 2. in 3. 111.1986). V njegovo pate-tično socrealistično pisanje se ne splača spuščati, saj na Paragin račun mrgoli toliko obtožb, kolikor bi si jih človek lahko dovolil kvečjemu na račun kakšnega Artukoviča. sNo, ko ga že omenjam, si pri tem mislim, da je Ličina o njem pisal na bolj human na-čin, kakor pred leti o Paragi. Ličina je očitno človek, ki zna ločiti dobro od zlega, ki pozna novinarsko delo do po-tankostgoslaviji sovražnem, tisku. Ta trdi-tev je nadvse nesramna, da ne bi uporabili še kakšnega drugega izraza, ostanimo samo pri tem. Med vsem ostalim dokazo-vanjem prave vere pa Ličina na Paragin ra-čun dodaja še nadvse sporno trditev, da je slednji v zaporu na nekak, normalnemu člo-veku je to težko doumeti, mazohističen način ogrožal lastno življenje. Ličina je torej s svojim pisanjem impliciral in še bolj eksp-liciral naslednje: 1. V naših zaporih ni nobene represije. Kdor se je čeznjo pritoževal, se je v resnici pritoževal čez sebe, čez lastni mazohizem oziroma v zaporih »trpijo« le mazohisti in v zaporih so le mazohisti. 2. Implicira predpostavko, da je pobira-nje podpisovza kakšno peticijo »mutan po sao«, kajti pri tem se čjoveku, poštenemu kajpak, hitro lahko zgodi, da ga »barbarski« mladeniči ogoljufajo, kar v zadnji instanci pomeni, da so vse peticije lažnive in da je bolje ne podpisovati jih. 3. Ličina poveže pobiranje podpisov za peticijo ne samo s sumljivim načinom dela, ampak tudi s sovražno emigracijo, ki očitno komaj čaka na te peticije s podpisi in s-te-roristi. Ne pozabimo, da je bilo leta 1986 leto, v katerem se je teroristična dejavnost okrepila. Ličinino pisanje nam implicira še nekaj - pobiralci podpisov za razne peti-cije so pravzaprav sodelavci teroristov in zato je jasno, da naj se jih pošteni Ijudje v bodoče ogibajo. 4. Ličina uporabi še eno izmed orožij, ki se jih poslužujejo, predvidevam da, pravi novinarji. Pred bralcem, ki nima niti pojma o tem, kdo je Paraga in kdo to ni, razgrne paleto čustveno obarvanih štorij o tem, kako je le-ta pobiral podpise, s tem pa im-plicira, da je Paraga - lažnivec. 5. Ličina z vsem tem ne pove, da je naš sistem idealen brez napak. To sploh ni nje-gov namen. Napake so tukaj, napaka je Paraga, napaka je pisati in podpisovati peticije. Tudi sistem ima napake, namen pisanja novinarja Vjesnika pa ni zakriti te napake, ampak jih narediti za dogmo, za tisto, o čemer sicer veš, da pbstaja, o čemer pa ne smeš premišljevati. Že misel o tistem je škodljiva, akcija proti tem pa je naravnost kvarna za celo družbo. Ličina je torej postavil spomenik nespre-minjanju, spomenik stanju, proti kateremu človek niti nima pravice boriti se. Ne bom na tem mestu posamično demantiral pisa-nja zagrebškega novinarja, kajti zadeva Pa-raga je v zadnjem času stresnih sprememb šele postala razumljiva javnosti in tudi do-kaj znana. Ličina, ki sicer v prostem času piše romane z nekakšno SF vsebino, je nagnjenje do takšnega pisanja pokazal tudi v svojem vehementnem gromovniškem članku, naperjenem proti Paragi. Ne da bi želel žaliti Ličino ali kogar koli drugega, se mi ob tem primeru neprestano vrinja primerjava.z nekim drugim dogod-kom, s pisanjem Žarka Hojnika o Katedri (Problem Katedre \e predvsem problem mamil), kjer je Hojnik nadvse uspešno oz-načil Peca Dobrilo za narkiča. Zanimivo je, da se ob vsakem neprijetnem dogodku skorajda praviloma pojavljajo Ijudje, ki so pripravljeni pisati o drugih na nadvse disk-reditacijski, da ne rečemo celo diskrimina-cijski način. Ličina in Hojniksta lahko le pis-ca, ki sta pripravljena očrniti človeka do konca, le če je to potrebno. Ni mi jasno, ali so dvojna napaka Ličine in komentar Hojni-ka v Oelu zgolj posledica napačne ocenitve podatkov in neomajne vere y obstoječi sis-tem. Nesremno je pomisliti, da so bili vsi ti članki naročeni, ne, zgolj kot naročeni so prišli. Hojnik in Ličina, dve osebi, pa po-žirata sedaj zgražanje ali pa odobravanje Ijudstva, kar samo dokazuje, da takih novi-narjev nikoli ne bo zmanjkalo in da v bistvu delujejo kot amortizer med hard core va-rianto vtadanja in idealiziranimi Ijudski-mi predstavami o tem početju. Resnično vprašljivo je, če človek gleda na to stvar z mojega stališča neodvisnega freelancerja, ali takšni članki, ki jih navsezadnje Nekdo tudi napiše, nastajajo povsem zavedno, kar pomeni, da se njihovi avtorji zavedajo po-sledic, ali pa so plod česa drugega. Kdo bi vedel, potrebno bo torej napisati kakšen tak pamflet, očrtniti nekoga še tam, kjer ga nimaš za kaj, torej v praksi spoznati tak mi-selni proces. Paraga je torej vložil tožbo proti Ličini. Sojenje je bilo napovedano za 21. januar, Ličina pa se ni, kakor že veste, pojavil na sodišču, zato bo sojenje predvidoma 18. februarja. Vsekakor bi bilo zanimivo, čeprav hkrati zelo zlobno, opazovati Ličino na tem sojenju, ko se je nenadoma postavil iz samovoljno izbrane pozicije razsodni-ka v položaj obtoženega, ko bodo o njem morebiti pisali na enak način, kakor je on o Paragi. Vendar bo ta sodni primer mo-ral prinesti napredek v načinu mršljenja -tisti, ki se čuti užaljenega, naj tudi toži, ne pa da ožalitvah Hamdije Pozderca odlo-ča javni tožilec v Mariboru. Ličini se sicer ne bo zgodilo nič, kajti Fis točke si je s svo-jim pisanjem že nabral. Postal bo pa opo-min za druge novinarje, ki si bodo ob takšni vrsti pisanja (a la Ličina) nujno morali zava-rovati hrbet ali drugače rečeno - prodati se. PETER KNAP Sedaj je najugodnejša priložnost, da postaneš Omenjenih 5.000.- nakaži na žiro račun UK naročnik TRIBUNE ! Naročnina za prvo polletje ZSMS Ljubljana, Kersnikova U (številka : 50101- 1988 te bo stala le 5.000.- dinarjev, poleg tega 678-47303), za TRIBUNO in kopijo položnice pa dobiš brezplačno še antologijo NOVE REVIJE do 18. februarja pošlji na naš dobro znani (Tribuna št. Zormana. in priponko umetnino Fojža A. naslov. Ce želiš, ti lahko pošljemo tudi letos izšll številki 6 in 7. PREŠERNOVE NAGRADE ŠTUDENTOM ZA 1987. LETO NA UNIVERZI Družboslovno-humanistično področje Visokošolska delovna organizacija Ime in priimek nagrajenca Naslov dela Mentor Filozofska fakulteta VITA ŽERJAL dipl. slov. Sodobvna slovenska lirika prof. dr. Boris Paternu Novi val slovenske poezije osemde-setih let Pravna fakulteta PETER PREGL štud. 4.1. pr. (gosp. usm. Kazniva dejanja zoperčlovečnost in prof. dr. Ljubo Bavcon mednarodno pravo Fakulteta za sociologijo, poli- ANDREJ RUS tične vede in novinarstvo dipl. soc. (anal. razisk. usm. Uporaba multivariantnih metod ob doc. dr. Anuška Ferligoj problemu enakosti v izobraževal-nem sistemu Naravoslovno-tehnično področje Fakulteta za elektrotehniko ALEŠ KRISPER Naprava za merjenje lastnosti in prof. dr. Tadej Bajd štud. 4.1. el. (meril.-proc. sm.) ojačevanje mišic noge Fakulteta za strojništvo ALEŠ ALAJBEGOVIČ Brezdotična detekcija ultrazvoka z doc. dr. Janez Možina štud. 3.1. stroj. (usm. energ. in optičnim vlaknom proc. stroj.) Fakulteta za naravoslovje in IZTOK TUREL , Biološko aktivni kovinski kompleksi prof. dr. Nataša Bukovec tehnologijo štud. 4.1. kem. in kem. tehnol. (sm. kem.) Biomedicinsko in biotehniško področje Medicinska fakulteta MAJA BRESJANAC Vpliv razmer v distalnem krnu po- prof. dr. Janez Sketelj abs. med. škodovanega perifernega živca na njegovo regeneracijo Fakulteta za telesno kulturo DARJA DEBELJAK Šport in kajenje prof. dr. Janko Strel abs. ped. sm. MATEJA KALAN abs. Biotehniška fakulteta PETER KVAS Izolacija in identifikacija terpenov doc. dr. Vesna Tišler abs. les. smrekovih iglic Področje umetnosti Akademija za gledališče, ra- MATJAŽ TRIBUŠON Vloga Tartuffa v sem. uprizoritvi prof. Mile Korun dio, film in televizijo štud. 4.1. odd. za dram. igro 3.1. v odd. za igro v istoimenskem asist. Matjaž Zupančič Molierovem delu Akademija za likovno umet- BORUT KOŠNJEK črta, ploskev in barva v prostoru doc. Emerik Bemard nost štud. 4.1. slik. Akademija za glasbo DARKO BRLEK Izvedba Koncerta za klarinet in or- prof. Mihael Gunzek štud. 4.1. odd. za pihala in tro- kester v A-duru W. A. Mozarta bila - klarinet MATJAŽ TRIBUSON EN FACE INagrada je lahko čokolada, lahko je iJlko čokolad, lahko pa je tudi samo pa-r, pa nič čokolade. Tebi so letos name-Hitudentsko Presarnovo nagrado- ko-išna je njena finančna teža? (Nimam pojnria, ničesar še nisem dobil. am, da precejšnja. Cako si pa sploh zvedel zanjo? Katera |čka ti je prinesla novico v kljunčku? Vsa akademija je vedela prej od mene, [ jo bom dobil, slednjič pa sem zvedel tudi nagradami je dandanašnji križ. Gadaj nagradom, pa ču ja gadati tebe. Od- ikla se je lanske nagrade, ker so letoš-njo (kako so mogli!) podelili tisti kravi, po-slušajte, dajmo mu no že nagrado, da bo v miru umrl, halo, poslušaj, stari, sem sli-šal, da si v komisiji za nagrade in tako da-Ije in tako naprej. Kakšen odnos imaš do nagrade ti? Najbrž ni igralca. ki mu ne bi kakršna koli nagrada laskala. Ce narediš iz tega štos, prideš na podelitev ali ne, jo daš za Indijan-ce, kot Marlon Brando, kupiš čimhitreje trdnejšo valuto-je odvisno od posamezni-ka. Drugo jutro se zbudiš isti človek in zelo fino je, če se tega zavedaš. Vtvojem, četrtem letniku, sta dva reži-serja, ki ponavadi režirata v tandemu. Neka tvoja kolegica mi je v času nastaja-nja Kralja Leara potožila: »Ja, režiserja se izživljata, mi izgralci pa nadrsamo!« Je bilo tako hudo? Pomemben je proces dela, ki je bil pri Kralju Learu bistveno različen, kot pri, reci-mo, Tatrtuffu -.a pri obeh predstavah zelo v redu, povsod sem užival in mislim, da tudi vsi ostali. Čez delo režiserjev nimam pripo-mb, vsakdo je imel možnost plasirat same-ga sebe med procesom dela, delo je bilo kreativno, prizori so nastajali kot po teko-čem traku, namazanem z maslom. Niti en-krat se nismo skregali. Vaš mentor, Mile Korun, je menda po-vedal, da mu predstava sicer ni všeč, v&eč pa mu je način dela. Koruna je najbrž fasciniralo to, da so stvari tako nekonceptualno tekle in da se je spontanost z improvizacijo in režijo z igro krasno skupaj zlila. Tiste tri mesece smo resnično uživali. Užival pa je tudi Tone Partljič, ki je v produkciji časopisa Telex posul sloven-sko gledališko popje in brstičje z najhuj-sim strupom, njegov napad pa je bil osre-f^očen na najmanj krivega Learovega Julčka. Neokusni spis še zdaj ni pozabljen •n ker se ravno ponuja priložnost in ker ravno govoriva o Kralju Learu, naj na prej omenjeno pisanje navedem nekaj štu-jjentskih komentarjev - Vankee, go r1^61 Nai se obregne ob Racov (Vihar) 1" Battelinov (Hardcore) lulek, če si upa. J*e se kdo na odru sleče, se gledalcu ni ii,.8 P°gledom zakaditi samo v luleke m luhce, obstajajo tudi gola ramena, gol n«>et gole lahti in še kaj. Kritike pač so, kakor tudi nagrade. Ni se pametno sekirat glede njih. Redke so tudi kritike, ki govorijo o dobrih rečeh v predsta-vi, redko katera si upa biti subjektivna. No-bena kritika ne bi smela bistveno vplivati ne igralca. Lekcija igralske koncentracije! Najne-znatnejši gib ustnic v zgornjem delu fotogra-fije ne izdaja aktivnosti ženskih ustnic na cenzuriranem spodnjem delu fotografije. Vai letnik je kljub četrtemu letu pre-naianja drug drugega nevarjetno čil in kompaktan. Valiklonec Ima pri tem pri-atavljen Mlle Korun, ki vam ga potiham in na glas marsimarsikdo na akadamiji zavida. Nekateri so vanj naravnost za-Ijubljeni, nekateri živijo v stalnem strahu pred njegovo cinično bodico. Nekateri ga ne marajo, ker igralca očetovsko prefi-njeno zorf, nekaterj so mu ravno zato najbolj hvaležni. Dobro se spomnim njegovega prvega stavka, ko smo imeli prvič šolo v prvem raz-redu, takoie nekako gre: Ta šola vas ne more naučit biti igralec ali biti režiser. Lah-ko pa ta čas krasno izkoristiš zase, da gra-diš svojo osebnost. Vsekakor je izredno močna persona in blazno sposoben peda-gog, za popizdit pošten v procesu dela s tabo. Lahko mu zaupaš, kar je v pedagogiji igralca bistveno. V koncept režiserja se ne vtika, to, se še ni zgodilo, v vsem podpira subjektivnost režiserja. Najbrž pride skozi večleten proces dela tudi do neke vrste Iju-bezni. Bojkot. Privršal je nenadoma kakor fascinantna ženska, ki je v trenutku pri-vlekla pozornost vseh, naslednji hip pa je že ni več bilo^mogoče v zraku vonj njene-ga parfuma. Studentje drugih fakultet so nam držali palce na rokah in nogah, pa vendar... Spremenilo se je to, da nadaljnjih tisoč let ne bo bojkota, na koncu se je vse skupaj izcimilo vfarso. Gre pa za to, da smrdi drug-je in da bi lahko študentje in profesorji sto-pili vkup, pa ne bi nič pomagalo. Bilo pa je zanimivo, en mesec, 60 Ijudi pod isto za-stavo. V splošni apatiji gledaišča v današ-njem prostoru smo en mesec verjeli, da se da kaj ukrenit. Pa vendar praviš, da je Ljubljana za npr. London gledališlo doživetje. Gledal sem Kralja Leara v National Theatru - ne bom ga primerjal z našim, a tisto je bil štiriurni kostumiran recital, če Leara prebereš ali pa gledaš predstavo -isti vtis. Vsake toliko časa pride igralec na rampo, pove pomembnejše replike direkt-no v publiko (ki se zadovoljno hahlja, češ, kako je Šeki to dobro napisal). Pri nas ima-mo dobre režiserje in dobre igralce, vendar če ni pravega motiva, potem iz tega ne more nič dobrega nastati. Potrebovali bi najmanj pet skupin tipa Scipioni, med kate-rimi bi se vzpostavila konkurenca, kar bi mogoče malo razdrmalo naš gledaTiški pro-stor. Glede fotografij, vse, kar jih imaš, so objavljene na tejle strani? Ja. Torej si ne ustvarjaš pridno arhiva, iz katerega bi črpal material za morebitno avtobiografijo? Ne. Pa srečno hodi, je rekel MAKAR, ČUD-RA pa nič. TRIBUNA-STRAN9 1. Korak naprej, dva koraka nazaj? Leto, v katerem smo, je leto obujanja spominov na dogodke pred 20-timi leti, na velik protestni val, v katerem so pomemb-no vlogo odigrali predvsem študenti. Drug pomemben pomik, ki se ga pa zaradi ob-čečloveškega nagnjenja k idealiziranju vzrokov in romantiziranju dogodkov mora-mo spomniti, pa je dejstvo, da so protesti usahnili, stanje, proti kateremu so Ijudje od-hajali na cesto, pa je ostalo in se še bolj utrdilo. Univerza je pred dvema desetletjema pomenila velik integracijski faktor novih teoretičnih stališč, hkrati pa tudi možgdnski potencial, koncentriran skorajda na enem mestu. V takih pogojih je val nezadovolj-stva lahko prešel y svojo teoretično in tudi praktično realizacijo. Decentralizacija univerze, katere po-sledice so danes najbolj vidne, se je inten-zivno začela po dogodkih I. 1968. Posa-mezne fakultete so že zgolj v geografskem smislu postavljene dovolj daleč druga od druge, da se študentje niti ne srečujejo med seboj. Študentski domovi kot »študentsko selo« nikoli niso zaživeli. Najmanj trije glav-ni punkti, na katerih se nahajajo študentski domovi (Bežigrad, Rožna, Gerbičeva), rav-no tako onemogočajo neoviran pretok idej. Distanca med posameznimi fakultetami pa se odvija tudi na drugih nivojih. Eden izmed teh je prelongirajoča zavest o elitnih in ne-elitnih šolah, omenimo lahko še prenatrpa-ne urnike, ki onemogočajo študij ob študiju. Pomemben nivo je tudi prezasičenost z mi-selnostjo ene vrste, ki se je začela uveljav-Ijati predvsem po 29. seji CK ZKS. Univer-za začne uveljavljati po tej seji tudi »var-nostne faktorje«, t.j. raznorazne habilitacij-ske, selekcijske, kadrovske komisije, ki pre-verjajo pravilnost novoreka posameznih kandidatov za funkcije na Uni. Univerza je možnost za svojo avto-nomno pozicijo izgubila. Vzrokov za to je več, vsekakor pa ni poglavitni vzrok bes vladajočega političnega aparata. To je zgolj opravičilo vseh, ki so pri »deavtonomizaci-ji« sodelovali in pri tem spretno zakrili, da je »hlapec resnica gospodarja«. Tudi hlapec, in v zadnjem času o tej vlogi Uni že vsi go-vorijo, določa pogoje hlapčevanja. Žal je tako. S tega stališča postane jasno, da je po represiji v 70-ih letih na Uni po celi Jugo-slaviji bilo nujno deavtonomizirati še enega (ne pa zadnjega!) pokazatelja možnega položaja Uni. Naj nam bo jasno - Uni nikoli ni bila avtonomna, le prizadevala si je biti. Tako tudi »tragična« spojitev Skup-nosti študentov v nekakšno UK ZSMS po-meni zgolj poskus pozabe neke ideje, ne pa njeno uničenje (kajti ta ideja avtonomnosti nikoli ni eksistirala v realnosti). Slepa ulica, v kateri se je znašla mladin-ska študentska politika, je bila tudi slepa ulica celotne Univerze. Dokončna in skoraj totalna podreditev Uni dnevni politiki pa je pomenila spodmikanje še edinega trdnega stola, na katerem se je ustoličila študent-ska politika. Podreditev slednje je bila nujna poteza, ki je pa pomenila prepuščanje reše-vanja študentske problematike drugim re-levantnim subjektivnim silam v naši družbi. 2. Kaj storiti? Mladinska študentska politika je šele v letu 1985, koje javnost razburkaldokaj do-bro voden in organiziran bojkot stanarin v študentskih domovih, začela dobivati nek-danje obrise svojega akcijskega delovanja. Žal pa do bistvenega napredka zopet ni prišlo. Ena razlaga, zakaj so vodstva UK od-povedovala in vedno znova silila v realiza-cijo spodletelega srečanja med študenti in politiko, zatrjuje, da so bili na delu »zunanji sovražniki«, a znamo mi drugovi, ko je to. Vendar je ta zunanji sovražnik zelo razteg-Ijiv pojem in pod njegovo okrilje skorajda obvezno padejo tudi notranja trenja v vod-stvu PUK, trenja, ki so utemeljena na nezmožnosti medsebojnega komunicira-nja in toleriranja posameznih članov p UK. Lep primer za to je sedanja kriza P UK ZSMS Ljubljana. Sedanja kriza je tudi povzročila, da zadnja akcija mariborskih študentov ni do-bila tistega odziva, ki ga je pričakovala. Ob tem zadnjem dogodku pa se je razkrila tudi nemoč takšnega načina organiziranja, kot ga imamo sedaj. Najprej se je izkazalo, da Itudentskemu liderjeu iz Maribora manjka določeno znanje in zgodovinski spomin. Mariborski UK je namreč, morda ne da bi Se tega zavedal, prepustil reševanje pere-čega problema prehrane drugim rokam in s tem več kot 1 5 let after potrdil pozicijo, ki \o ima takšen organ v politični sferi. Predlog za 50 % subvencioniranje prehrane diši po uravnilovki. Zato ni čudno, da so predstav-niki Izvršnega sveta Slovenije študentom na zadnjem happeningu tako lepo lahko razlagali, kako se denar razporeja. Kot dru-go je vodstvo študentske organizacije pri-stalo na verbalni poziciji, ki so jo uporab-Ijali pripadniki oficialnega političnega apa-rata še pred nekaj leti. Ni slučajno, da je v zavesti Ijudi bolj radikalno zvenel Stane Dolancvsvojem novoletnem intervjuju, kot pa besedičenje^štajerskih mladcev. Jasno pa je še nekaj. Če kdo hoče doživljati šoke, bo odšel v gledališče Glej ali Ane Monro, ne pa na cesto gledat, kako študentje po tržni-ci protestno zbirajo hrano. Ne gre za to, da bi kdorkoli obsojal takšno akcijo (celo več bi jih bilo potrebno), vendar pa se akterji to-vrstnih manifestacij morajo zavedati, da je afekt po klesanju štafete že rahlo premi-nil. In kot zadnje, manjkala je tudi povezava med predsedstvoma obeh UK. V veliko bolj mili in subtilni obliki se je ponovila zgodba izpred nekaj let, ko Mariborčani niso priskočili na pomoč Ijubljanskim kole-gom pri njihovem bojkotu, le da je bila sce-na sedaj obrnjena. Logično je bilo, da Ijub-Ijanski UK razen deklarativne podpore ne more ponuditi ničesar drugega (karje Ijub-Ijanskim študentom jasno že dolgo časa). Logično pa je tudi, da ob eventualni napo-vedi bojkota te ali one vrste izostane najpo-membnejši faktor- študenti - katerih nih-če niti ne vpraša, kaj si v resnici želijo. »Upor« posameznih 00 ZSMS na Ijubljan-ski univerzi, posebno še na FF, ki se striktno ne imenuje več za organizacijo ZSMS, je le posledica ne-vprašanja? Feedback v sis-tem ni bil niti vgrajen, zato lahko prihaja do samovolj posameznih mladinskih politikov in do devalvacije napovedi bojkota. Deval-vacija je postala nujna zakonitost kajti sistem očitno zelo dobro prestaja napove-dane in uresničene punte. Tudi tega se mladinski politiki zavedajo vse premalo. Spremernbe so torej potrebne. Vendar ne gre za spremembe zgolj zaradi nezado-voljstva s posameznimi odločitvami in de-lovanjem posameznikov, temveč zaradi načina organiziranja, ki še danes nima vkal-kulirane možnosti za hitre spremembe, pa naj bodo te kadrovske, organizacijske ali vsebinske. Ne glede na to, ali bodo zahte-vane spremembe organiziranja potekale v smeri parlamentarizma ali ne, mora biti po-vsem normalno, da naj nov način dela pri-nese (pa naj to zveni še tako naivno!) mož- nost koncentracije sposobnih Ijudi na enem mestu, ne glede na to, ali ti Ijudje mislijo enako ali ne. Potrebna bo torej koncentracija idej in toleranca do njih. »Parlamentarizem« je edino pod tem pogo-jem korak naprej. Drugače se bomo še nekaj časa obešali po znani kennedyjevski mimikriji: ne vpra-šaj se, kaj je država naredila zate, ampak kaj si ti zanjo. Študentje niso zgolj amorfna čreda, ki jo je potrebno voditi. In dokler bomo to množico mladih Ijudi razumeli tako, je jasno, da ne bodo naredili ničesar za ... tisto, pa naj tisto imenujemo parla- ment, sindikat ali UK. Vsa vodstva se pre-malo zavedajo dejstva, da podpora baze ni samo številčna udeležba na mitingu in dvi-govanje rok, ampak predvsem aktivna ude-ležba te baze. RUŽA M. BARIČ P. S. Za iskreno in tovariško pomoč se kot neizkušen novinar zahvaljujem kolegu iz Maribora, tovarišu Božu Novaku, študent-skemu liderju. Povzetek dogajanj ob zahtevah maribor-skih študentov po spremembi sistema registriranja študentske prehrane. Maribor, 5. januar. Mariborska UK ZSMS skliče zbor študentov. Predmet obravnave je zahteva pozagotovitvi denar-ja za 50-odstotno regresiranje študentske prehrane. Predlogu o spremembi sistema regresiranja, ki so ga decembra študentje in mariborski univerzitetni svet predložil SIS-u, se le-ta ni odzval. Študentje zato na-povejo 3 manifestne akcije - v nedeljo zbi-ranje hrane za »lačne študente« na mari-borski tržnici, v ponedeljek povabilo mest-nim in republiškim politikom na kosilo v menzo in v torek bojkot hrane v menzah. Hrana v menzah naj bi se ne podražila, do-kler ne pride do sprememb. Slovenskemu izvršnemu svetu predlagajo, da bi študent-ske kuhinje oprostili davkov, Zveznemu iz-vršnemu svetu pa gre pobuda, da naj za iz-obraževanje nameni vsaj toliko denarja kot za JLA. Maribor, 7. januar. Torkov zbor je le zbu-dil pozomost lokalnih politikov, ki študente povabijo na pogovor. Tema pogovora se omeji v glavnem na nedeljsko akcijo zbira-nja hrane. Študentom zagotovijo »vsa po-trebna soglasja« za to akcijo. Razen oblju-be, da bo o študentskem standardu mari-borski IS še razpravljal, konkretnejših rezul-tatov ni. Od republiškega komiteja za šolstvo do-bijo obvestilo, da bodo v ponedeljek štu-dentsko delegacijo sprejeli predstavniki Republiškega izvršnega sveta. Maribor, 10. januar. Prva protestna akci-ja, zbiranje hrane za študente na mariborski tržnici zbuja veliko pozornosti med občani in novinarji. Predsednik UK ZSMS, B. Novak, razloži namen akcije, ki naj opozori na smešnih 55 din regresa na študentsko kosilo, pa tudi na vedno nižji študentski standard. Maribor in Ljubljana, 11 .januar. Opoldne druga protestna akcija, povabljeni mestni in republiški politiki na kosilu v študentski menzi. Popoldne sprejme delegacijo štu-dentovv Ljubljani podpredsednik Republiš-kega izvršnega sveta Boris Frlec. Studentje mu očitajo, da problem ni nov in da pobude za reševanje postavljajo že dve leti. Odgo-vori: 57 % šolajoče mladine ima štipendijo, lani jih je v visokem šolstvu ostalo celo 1500 nepodeljenih. Uprave št. menz se ubadajo z nihajočimi števili prodanih obro- kov. Omenil je tudi možnosti zaslužka štu-dentških domov (turizem). Predlaga začasni rešitvi problema: V Ma-riboru naj bi zaradi večjega števila obrokov regresirali več kosil na račun Ijubljanskih študentov. Izobraževalna skupnost Slove-nije naj krije stroške energije, materiala, prostorov in OD osebja. In kakšna naj bi bila dolgoročna rešitev? Tovariš Boris Frlec jo vidi v tem, da študentje prevzamejo vo-denje študentskih centrov v svoje roke. De-narja za 50 % regresiranje obrokov torej ni, dokončno zvedo mariborski študentje. Maribor, 12. januar. Teče še zadnja pro-testna akcija, bojkot hrane v študentskih menzah, ki so ta dan prazne. Opoldne raz-dele študentom obroke, skuhane iz hrane, kj so jo zbrali na nedeliski akciji na tržnici. S to akcijo prikrajšajo Studentski center za 1,5 milijona dinarjev. Do konca tedna naj bi se sklad za regresiranje popolnoma izpraz-nil, zato se bodo študentski obroki podražili za 35 %. To bo seveda povzročilo upad šte-vila prodanih kosil in s tem v zvezi poslova-nje menz z izgubo. Ljubljana, 13. januar. 0 problemu regre-siranja študentskih kosil razpravljajo člani sveta za vzgojo in izobraževanje pri repub-liški konferenci UK ZSMS. Strinjajo se s študenti, da je treba sistem subvencionira-nja spremeniti, zadnji rok za rešitev težav pa naj bi bil konec tega šolskega leta, torej junij 1988. Zavzemajo se tudi za predlog, da fiksne stroške študentskih menz krije Iz-obraževalna skupnost Slovenije, ki bo mo-rala zaradi tega zahtevati dodatna sredstva v svoj sklad. Predlagajo tudi, da se sredstva za regresiranje iz Ljubljane začasno naka-žejo v Maribor. In spremembe sistema sub-vencioniranja? Sredštva, ki so bila do sedaj namenjena regresiranju študentskih obro-kov, v tej obliki ne bodo več obstajala. De-nar bo od sedaj namenjen za zvišanje šti-pendij študentom z najnižjim življenjskim standardom. Prej pa se bo treba še pozaba-vati z določanjem podrobnih kriterijev oi tem, kdo bo ta dodatek lahko dobil, oziroma kdo ga najbolj potrebuje. JANA STARE TRIBUNA -STRAN 11 ŠTUDENTKE - MATERE IN NJIHOVA PRAVICA »Sem študentka in brez rednih dohod-kov. Trenutno sem v stiski, saj sem noseča in si zaradi denarnih težav ne morem kupiti oblačil za nosečnice. Zato lepo prosim kakšno mamico, če bi mi lahko posodila ali odstopila kakšno poletno in jesensko obla-čilo za nosečnice ...« Zenska, ki je napisala ta oglas v Jani, je sedaj mati nekajmesečnega otroka. Je ena izmed študentk, ki se odločajo, da bodo imele otroka. To pa pomeni prevzeti nase odgovornost nove obveznosti in predvsem - ftnančne probleme. Socialnoekonomski položaj študentov pri nas ni na zavidljivi ravni. Nobena skriv-nost ni, da je vedno manj študentov, ki bi iz-hajali iz delavskih ali drugače socialno šib-kejših družin. Iz ankete »Socialnoekonom-ski položaj študentov v SRS« (CRU, 1987) je razvidno, da največ študentov meni, da jim njihovi dohodki zadoščajo v pretežni meri (49,3 %), oziroma le za osnovne po-trebe (34,8 %). Pri tem ne gre pozabiti na-slednjega podatka, kjer študentje navajajo vire sredstev za preživljanje: na prvem-mestu je pomoČ staršev (69,0 %), nato sledi štipendija (55,8 %) ter zaslužek preko študentskega servisa. Podobno anketo, ki naj bi pokazala so-cialnoekonomske razmere mater-štu-dentk, je v poletnih mesecih izpeljalo Pred-sedstvo Univerzitetne konference ZSMS Ljubljana. Izkazalo se je, da so študentke prepuščene lastni iznajdljivosti. Na to opo-zarja že dejstvo, da nobena od institucij, ki se ukvarjajo s problematiko študija, štu-dentov in univerze, nima podatkov o mate-rah-študentkah. Kot da jih ni. Predsedstvo UK ZSMS je anketiralo ve-čino mater-študentk, ki živijo v študentskih domovih, k sodelovanju pa je preko dveh oglasov v Delu ter pozivov Radia Študent pozvalo tudi ostale študentke-matere. Od-zvalo se je približno trideset študentk-ma-ter, kar pomeni, da so rezultati ankete rela-tivno pravilni, vendar pa zagotovo kažejo razmere, v katerih študentke-matere živijo, ter probleme, s katerimi se morajo ukvarja-ti. PRAVNI POLOŽAJ ŠTUDENTK-MA-TER Naša zakonodaja je glede pravnega po-ložaja študentk. ki v času svojega študija postanejo matere, jasna: študentke-mate-re imajo pravico do 84 dni porodniškega dopusta z denarnim nadomestilom. De-narna pomoč je nizka, še posebej pa, če jo primerjamo z velikimi stroški za vzdrževa-nje majhnega otroka. Študentke-matere so prepuščene lastni iznajdljivosti, pomoči partnerja in staršev. Glavni problem pri določanju denarne pomoču študentkam-materam (s tem pa tudi dijakinjam, gospodinjam, kmeticam, ki so matere) pri dolžini njihovega porodriiš-kega dopusta je v tem, da naša zakonodaja izhaja iz dela. Neposredno, lahko bi rekli »otipljivo« delo je tisto, ki dovoljuje ženski, da postane mati. Najprej MORA biti de-lavka, šele nato je LAHKO mati. Studentke, dijakinje, gospodinje___pa - kot lahkosklepamo iz naše zakonodaje - ne delajo. Nisovdelovnem razmerju! Poseda-nje ob knjigah ali več kot osemurni delavnik doma za štedilnikom pa ni delo. Zato je nji-hova »porodniška« dolga samo 84 dni, de-narno nadomestilo v tem času pa je nizko. PROBLEMI ŠTUDENTK-MATER Poleg družine porodniške ter nizkega de-narnega nadomestila pa študentke-matere pestijo še druge težave. Skoraj pri vseh je največji problem varstvo. Ponavadi je del-na, začasna rešitev v tem, da se z možem (večina anketiranih študentk-mater (73,0 %) je poročenih, v izvenzakonski skupnosti jih živi 19,2 %, samskih pa je 7,6 %) izmenjujeta pri varstvu otroka, ali pa - če živijo starši v Ljubljani ali okolici - za varstvo otroka poskrbijo starši. Redke štu-dentke-matere pa otroka pustijo doma in ga obiskujejo nekajkrat tedensko. Veliko je odvisno tudi od fakultet. Druž-boslovne (Filozofska, ESPN, Pedagoška akademija,...) fakultete omogočajo rela-tivno samostojen študij in ponavadi neob-vezno obiskovanje predavanj in vaj, kar po-meni, da lahko študentke-matere posveča-jo več časa otroku. Drugače pa je na nara-voslovno-tehničnih fakultetah (kjer je tudi-po podatkih ankete predsedstva UK ZSMS - manj študentk-mater), kjer so navadno vaje obvezne, odsotnost pa onemogoča vpis v višji letnik. Mati mora v času poroda ali bolezni otroka izbirati med alternativa-ma: ali biti doma in skrbeti za otroka, ali pa obiskovati vaje in dokončati letnik. Fakulte-te urejajo položaj mater, ki študirajo pri njih, različno, vsaka po svoje. Brez problemov opravlja študijske ob-veznosti okrog 20,7 % anketiranih štu-dentk-mater. Predvsem zato, ker je otrok že dovolj velik, da razume, kaj želi mati. Pro-blemov nimajo tudi tiste študentke, ki jim pomagajo starši (varstvo ipd.), vendar pa je mnogo odvisno od težavnosti študija. Manjši odstotek (8,6 %) študentk-mater ne more redno opravljati študijskih obvez-nosti, ker nimajo priskrbljenega varstva za otroka, zaradi odsotnosti moža (JLA) ali bolezni otroka. Zaradi poroda in otroka, za katerega morajo skrbeti, je okrog 19 % štu-dentk ponavljalo letnik. Problemi te vrste se pojavljajo predvsem v tretjem letniku (sicer tudi v ostalih treh), nekoliko lažje je le absolventkam. Tudi tu je odstotek ponovno vpisanih študentk-mater večji na bolj za-htevnih fakultetah {Ekonomska fakulteta, medicina, —). Na vprašanje, zakaj so po-navjiale, študentke-matere odgovarjajo: »Studiram v glavnem po 21. uri.« »Otrok bo y pričetku šolskega leta star nekaj tednov in zato ne bom mogla oprav-Ijati študijskih obveznosti. Tudi kasneje to ne bo mogoče zaradi tega, ker sem od Ljub-Ijane precej oddaljena in bom tudi varstvo za otroka težko dobila.« »Ukvarjati se moram z otrokom, denar-ja primanjkuje, delati moram ...« »V primeru otrokove bolezni moram ostati doma, ker me nima kdo zamenjati pri varstvu. Tako izostajam od predavanj...« »Otrok je dopoldan v vrtcu, tako da ta čas izkoristim za učenje. Popoldnevi so vedno njegovi. Večere pa preživljam ob knjigi. Včasih nastopi velika utrujenost.« FINANČNA PLAT MEDAUE Ankete CRU »Socialnoekonomski ato sledi pomoč staršev ter štipendija. Ne pre-življajo se samo z enim virom sredstev, am-pak v povprečju z dvema ali več viri, kot na primer štipendije, delo na Studentskem servisu, pomoč štaršev, itd. V zakonski ali (redkeje) izvenzakonski skupnosti živijo v povprečju trije: študen-tka-mati, otrok ter oče, ki je v mnogih pri-merih (50,0 %) redno ali občasno zaposlen. Polovico svojega dohodka starši v večini primerov porabijo za otroka, predvsem za hrano, otrokovo obleko, kozmetiko in mor-da še za vrtec. Povprečna starost študent-skega otroka je leto in pol. Ena od anketi-rank je zapisala: »Porabimo ves denar, sproti kupujemo, kar trenutno nujno potre-bujemo, nič kina, gledališča ...« Dohodki, ki jih študentska družina zbere iz različnih virov, 30,4 % anketiranim zado-ščajo v »pretežni meri«. »Le za osnovne po-trebe« ima 26,7 % anketiranih, 26,0 % pa je odgovorilo, da imajo »zelo težko tudi za osnovne potrebe«. Ni pa nobenega odgo-vora, da lahko z denarjem, ki ga ima štu-dentska družina, »popolnoma« zadovolji svoje potrebe. Pri tem je zanimiva primer-java z anketo CRU, kjer je 16,0 % anketira-ne študentske populacije odgovorilo, da »popolnoma« zadovoljujejo svoje potrebe z denarjem, ki ga prejemajo. KRIMINALCI »Marsikdo na nas gleda kot na krimi-nalce, ker si privoščimo otroka med štu-dijem,« je zapisala študentka-mati. S tem je na kratko označila položaj, ki ga imajo v naši deklarativno humanistični družbi štu-dentke, ki se odločajo postati matere. An-ketiranka nato naprej piše: »Najprej mora širša družba izvedeti, da sploh obstajamo, saj se dogaja, da celo profesorji na fakulte-tah debelo gledajo, če jim poveš, da študi-raš z otrokom.« Naslednji problem je nakazala druga štu-dentka-mati: »Imam občutek, da je vedno več mladih mamic, ki niso dokončale fa-kultete. To pomeni, da so brez lastnih do-hodkov. Če v takem primeru nimaš dobro situiranih staršev in si brez štipendije, mož pa je ravno tako študent, je položaj precej težak in nezavidljiv. Mislim, da je pomoč za tri mesece zelo dobrodošla, da si lahko vsaj na začetku pomagaš (nakup plenic,...), bilo pa bi vsekakor potrebno, da bi taka ob-lika pomoči trajala čez vse leto, podobno kot imajo mamice v delovnem razmerju pravico do porodniške. Saj bomo tudi me nekoč delale (mislim, da nobena ni šla štu-dirat zato, da bo potem sedela doma), in zato se bo ta denar tako ali drugače družbi obrestoval in povrnil.« Denarna pomoč da - vendar ne v sedanji obliki: »Materam-študentkam bi morala pripadati višja denarna pomoč, ki bi bila neodvisna od štipendije. Tako npr. sedaj (v poletnih mesecih 1987) znaša družbena pomoč za 84 dni okoli 260.000 din, če up-ravičenka nima nobenih virov dohodka, v nasprotnem primeru pa dobi le razliko do tega zneska. Moja štipendija znaša za tri mesece skupaj 21.000 (3 x 70.000), torej sem dobila družbene pomoči celih 50.000 din za tri mesece.« Iz ankete pa je tudi razvidno, da štu-dentke niti ne vedo za družbeno pomoč za prve tri mesece po otrokovem rojstvu. Čep-rav je denarna pomoč, ki pripada študentki-materi prej miloščina kot pa resen vir sred-stev za preživljanje, je le pomoč. A to ni do-volj. Nujne so spremembe na področju de-lovno-pravnega instituta študentk, dija-kinj,... Nujno je podaljšanje porodniškega dopusta, predvsem zato, da bi matere, ki niso zaposlene, prejemale denarno pomoč. Denar, ki bi omogočil normalno življenje materi in otroku. »Materi študentki je tre-ba priznati isti status kot materi delavki, saj študentski otroci niso kot psi, da bi jih za par ur privezali in jim nastavil hrane in pijače, ampak ravno tako (vsaj prvo leto) nujno potrebujejo nekoga - predvsem mater - ves dan in noč kot vsi drugi otro-ci.« SIMONA FAJFAR KIM IL SUNG: ZNAČILNOSTI NAŠE DEMOKRATIZACIJE Demokratična Ijudska republika Koreja, med Ijudstvom znana kot Severna Koreja, je kajpak nam prijateljska dežela. Povpreč-nemu Jugoslovanu je ostala v spominu predvsem po nepopisno pripravljenem sprejemu, ki ga je tamkaj doživel pokojni Josip Broz. Na čelu DLR Koreje je že od njene razglasitve leta 1948 Veliki vodja, tovariš Kim II Sung, ko pa se mu bo (zgolj z naravnimi zakoni omejeni) mandat izte-kel, bo njegovo delo bržkone nadaljeval Dragi vodja Kim Jong II, v privatnem življe-nju sin prej omenjenega. Republika Koreja, znana tudi kot Južna Koreja, je nam sovražna država. V zadnjem času sovražnost južnih Korejcev čutimo predvsem na ameriškem avtomobilskem trgu, kjer so ceneni južnokorejski avtomo-bili huda nacjtoga našemu programu Yugo-America/Repubfika Koreja je za Ja-ponsko trenutno verjetno gospodarsko najuspešnejša azijska država, drugače pa mračna diktatura. Pred kratkim so sicer imeli volitve, vendar je žmagal režimski kandidat. Tako ostaja vse po starem in po-licija in vojska Še naprej krvavo zatirata ne-zadovoljne študente. Pri tem pa bodo letos v glavnem mestu Južne Koreje Seulu orga- Koalicija. Našo demokracijo označuje koalicija. Naša demokracija ni le demokracija ene-ga družbenega razreda, ene politične stran-ke, ene religije ali ene organizacije, temveč je demokracija širokih Ijudskih množic. Ta demokracija zahteva tvorbo narodne zdru-žene fronte, ki bo predstavljala vse proti-imperialistične in domoljubne razrede, po-litične stranke in organizacije ter koalicije širokih družbenih sektorjev domoljubnih Ijudi. Tako je, ker naša demokracija sloni na načelu, ki najbolj poudarja interese vsega naroda in le-tem podreja vse drugo. Nekaterite zahteve naše demokracije ne razumejo pravilno in postavljajo zmotne tr-ditve. Nekateri od njih poskušajo ustanoviti združeno fronto celo skupaj s sovražniki Ijudstva pod gesiom brezpogojne enotno-sti, medtem ko se drugi pojavljajo z levičar-skimi parolami in celo nasprotujejo tistim, ki bi jih lahko pridobili na našo stran. Vse to zadržuje združitev vseh domoljubnih sil v koalicijo. Primerno moramo psnovati enot-Ho narodno fronto, ki bo v skladu z bistve-riimi zahtevami napredne demokracije, in odločno zbrati široke množice. Danes si vsi Ijudje želijo, da se izvrši pro-tiimperialistična in pritifevdalna demokra-tična revolucija in da se v naši deželi zgradi neodvisna suverena demokratična država. Ludje vsakršnih funkcij in položajev, raz-en sovražniki Ijudstva, kot so projaponski elementi in izdajalci naroda, hrepenijo po ustanovitvi neodvisne in suverene demok-ratične države v osvobojeni Koreji. nizirali še letne olimpijske igre, ki se jih bo kljub všem omenjenim dejstvom udeležila tudi Jugoslavija. Za osvežitev znanja zgodovine zapišimo, da so se za Korejski polotok stoletja pulili Kitajci in Japonci. Po kapitulaciji Japonske v drugi svetovni vojni so Korejo, podobno kot v Evropi Nemčijo, okupirali Američani in Rusi. Ko je bilo leta 1948 v obeh conah konec okupacijske oblasti, sta si oba dela omislila svojo politično ureditev, izvolila svoje politične organe in sosedove razgla-sila za nelegitimne. Obmejni spori so kmalu prerasli v korejsko vojno {1950-53), v ka-teri so poleg Korejcev sodelovali tudi Ame-ričani, ki so se po zaslugi zvijaČe vojskovali pod zastavo Združenih narodov, Kitajci in posredno tudi Rusi. V tej zanimivi povojni zgodoj/inski epizodi, ki pa je danes globoko v senci medijsko bolj eksploatirane vojne v Vietnamu, je bil Seul dvakrat zaseden, en-krat pa je kapitulirala tudi severnokorejska prestolnica Pyongyang. Pri Američanih in njihovih zaveznikih je padlo, bilo ranjenih ali pogrešanih 333.777 mož, severni Korejci in Kitajci pa so jih izgubili kar 1.540.000. Seveda se tudi po tem masakru sosednji državi nista imeli najrajši in meja, ki je ure- V preteklosti so bile našemu delavskemu razredu in kmečkim množicam, ki so bili pod japonsko imperialistično kolonialno oblastjo, odvzete osnovne pravice in svo-boda; prestali so najkrutejše zatiranje in iz-koriščanje, trpeli lakoto in odvzem pravic. Tako so torej polni navdušenja, da uničijo ostanke japonskega imperializma in fevda-lizma in da zgradijo novo, demokratično Korejo. Korejski intelektualci in študentje, ki so bili ravno tako narodno zatirani in tr-pinčeni pod kruto kolonialno oblastjo ja-ponskega imperializma, zahtevajo zgradi-tev nove Koreje, ki jim bo zagotavljala svo-bodno delovanje in jim omogočila razvija-nje demokratične narodne kulture in izob-razbe. Pod japonsko imperialistično kolo-nialno oblastjo je bila zatirana svoboda de-lovanja tako malih trgovcev in obrtnikov kot kapistalistov, ki so ekonomsko propadli zaradi japonskega monopolnega kapitala. Tako tudi ti upajo, da bodi videli, kako bodo ostanki japonskega imperializma uničeni in kako bo zgrajena nova Koreja, ki bo zago-tavljala razvoj privatnih podjetij. Domoljub-ne verske skupnosti se dobro zavedajo, da ne bo svobode verskega prepričanja, če ne bo dosežena narodna neodvisnost in pri-pravljene so aktivno sodelovati pri graditvi nove dežele. Bistven interes Ijudi raznih položajev in funkcij je zgraditev nove, demokratične Ko-reje; zdaj je naloga vsega naroda, da usta-novi neodvisno in suvereno demokratično državo. Zaradi te istovetnosti interesov naj celotno Ijudstvo ustanovi združeno fronto zana pribiižno po 38. vzporedniku, ne slovi kot ena najbolj odprtih. Pred časom je sicer kazalo, da bi utegnilo priti do sodelovanja pri organizaciji že omenjene olimpiade, vendar pa so morebitne dobre sosedske odnose dokončno postavili na hladno z znano dipolomatsko-teroristično igro kdo-je-komu-podstavil-bombo-v-letalo. Kot smo že omenili, bodo naši športniki poleti polnoštevilno obiskali Seul in tako se ni bati, da nam naša televizija ne bi podrob-neje predstavila države-gostiteljice. Precej bolj kočljivo pa je spoznavanje Severne Ko-reje. 0 tej deželi je namreč bistveno manj govoric kot o južni sosedi in še te, ki so, iz-virajo večinoma iz propagandnih brošur, ki jih severnokorejske ustanove radodamo razpošiljajo po svetu. Ljubiteljem resnične Ljudske demokracije je DLR Koreja prav gotovo ideal; kakšna Albanija, Romunija ali Sovjetska zveza (z vsemi nekdanjjmi vodi-telji) - ali je že kdo slišal za Strajke, disiden-te ali čistke v političnem vrhu Severne Ko-reje? Zato smo se odločili objaviti nekaj od-lomkov iz Del Kim II Sunga. Konec koncev, če upoštevamo lokalne posebnosti, vse skupaj niti ne zveni tako tuje. t. G. na demokratični osnovi in doseže trdno po-vezanost in solidarnost. Ravno te interese vsega naroda in zahte-ve Ijudskih množic predstavlja naša de-mokracija. Torej jo koalicija v obliki združe-ne fronte označuje in taka daje osnovo na-predni demokraciji, ki ustreza najširšim množicam Ijudi. Kakorkoli že, vedeti morarno, da naša demokracija zagotavlja neodvisnost različ-nih slojev in da hkrati zahteva koalicijo vseh domoljubnih sil. Naša združena fronta je zveza Ijudi raznih položajev in funkcij, ki je osnovana na inte-resih naroda kot celote. Vendar pa ta sploš-na koalicija vključuje posebno neodvisnost vsakega družbenega sektorja. Vsi razredi, politične stranke in organizacije, trdno po-vezani pod eno zastavo, ohranijo indivi-dualno svobodo svojega delovanja in neod-visnega razvoja s pričakovanim pogledom na politiko in ideologijo ter organizacijo in propagando. Ne smemo pa prezreti neodvisnosti po-sameznega razreda pod oretvezo vse-splošne narodne koalicije. Ce poudarimo samo koalicijo Ijudi raznih funkcij in položa-jev in zraven ne priznamo neodvisnosti po-sameznim družbenim sektorjem, se le-ti ne bodo zanimali za zadeve združene fronte, niti ne bodo pokazali ustvarjalnosti in aktiv-nosti pri graditvi države; to bo velka ovira pri ustanovitvi narodne združene fronte in pri izpolnitvi naloge celotnega naroda. To-rej moramo demokrati spoštovati neodvi- TRIBUNA-STRAN 14 VELIKI VODJA PREDSEDNIK KIMILSUNG OBJEZERU SAMJL Jnost vsakega družbenega sektorja pose-tej in si hkrati prizadevati za koalicijo vsega laroda. Toda preveč poudarka neodvisnosti po-sameznega sektorja le ne smemo dajati. Ta ^eodvisnost ne sme prekoračiti meja, ki so iovoljene v vsesplošni narodni enotnosti, rtti ne sme iti mimo interesov naroda kot celote. Če bomo dovolili posameznim raz-redom, političnim strankam in organizaci-jam, da bodo pretirano neodvisni, ne bomo zmožni doseči narodne enotnosti ali pravil-no organizirati in mobilizirati volje celotne-ga Ijudstva pri zgraditvi driave. Ce se to zgodi, bo nemogoče tako zagotoviti intere-s? Ijudi posameznih sektorjev kot, govoriti o temeijnih interesih naroda kot celote. Glavna zahteva naše demokracije je do-seči splošno koalicijo, ki bo zagotavljala neodvisnost različnih družbenih sektorjev. Samo če bomo osnovali zvezo na sve-splošni Ijudski ravni in dosledno upoŠtevali CHOE JUNG SUN, POSTAJENAČELNICA V PYONGYANGU. neodvisnost posameznega sektorja, bomo sposobni ustanoviti resnično trdno združe-no fronto in hitro zgraditi novo družbo, v ka-teri bo vse naše Ijudstvo uživalo srečno živ-Ijenje. S temeljitim uresničevanjem napredne demokracije moramo čimprej ustanoviti združeno narodno fronto ter ustvariti enot-nost in povezanost vsega naroda tako, da bomo odločno organizirali in mobilizirali napore celega Ijudstva za zgraditev nove Koreje. Svoboda. Naša demokracija zagotavlja Ijudskim množicam svobodo in enako-pravnost. To je ena glavnih značilnosti napredne demokracije. Buržoazna demokracija zagotavlja svo-bodo in pravice le prgišču privilegiranih raz-redov in zapostavlja širše množice Ijudi, ki so brez pravic in enakopravnosti. V smislu buržoazne demokracije sta svoboda in enakopravnost le pretveza za kruto izkazo-vanje moči lastniškega razreda. Naša demokracija je bistveno drugačna ob buržoazne. Odločno nasprotuje temu, da Ijudje nimajo pravic, da niso enakoprav-ni in zagotavlja enake pravice Ijudem vseh političnih, ekonomskih in kultumih usmeri-tev ter omogoča Ijudskim množicam svo-bodo in enakopravnost. Naša demokracija torej odklanja privile-gije nekaterih krogov in daje vsem enake politične pravice. Razen kvizlingov in izda-jalcev naroda imajo vsi državljani, stari nad 20 let, ne glede na razred, narodnost, ver-sko prepričanje, poklic, imetje in izobrazbo, pravico voliti in biti izvoljen. V organih ob-lasti na vseh ravneh ne delujejo posebej za to določeni Ijudje, ampak tisti, ki jih izvoli Ijudstvo po svoji volji, se pravi, resnični na-meščenci Ijudstva, ki uživajo globoko za-upanje množic. Tako Ijudske množice di-rektno uveljavljajo svoje politične pravice in dejansko odločajo o tekočih državnih zade-vah. Pravo demokratično stanje, ki uresničuje našo demokracijo, je tako, da zagotavlja Ijudem svobodo govora, tiska, zborovanja, združevanja, verskega prepričanja in biva- nja ter zanesljivo podpira svobodo in ena-kopravnost Ijudskih množic v političnem in ekonomskem smislu. Demokratična svoboda mora biti pove-zana v enotnost, ki je osnovana na centra-lizmu. Demokracija in centralizacija ne moreta biti ločeni ena od drugege, ampak tvorita združeno celoto. Če demokracija ni zago-tovljena, ne moremo pričakovati pravega centralizma in obratno. Torej je zelo po-membno, da pravilno združimo demokraci-jo in centralizem. Samo centralistična enotnost trdno za-gotavlja demokratično svobodo in enako-pravnost. Samo s centralističnim vod-stvom in disciplino je možno onemogočiti kršitev demokratične svobode in enakop-ravnosti, vzpostaviti demokracijo med množicami in natančno spoznati svobodo in enakopravnost skozi prave, demokratič-ne poglede. Če ne bi bilo centralističnega vodstva in discipline, ne bi mogli zagotoviti demokratične svobode in enakopravnosti in bi s tem prešli v anarhizem. V končni fazi bosta demokratična svoboda in enakop-ravnst brez pomena, če ne bosta združeni s centralističo enotnostjo. Enotnost, ki je os-novana na centralizmu in ki zagotavlja svo-bodo in enakopravnst, je torej nujen pred-pogoj za uresničitev demokratične svobo-de in enakopravnosti vseh Ijudskih množic. Vendar pa ne smemo enostransko po-udarjati centralistične enotnosti. Če bomo namenili pozornost samo centralistični vla-di in disciplini ter zanemarili demokratično svobodo, bo to vodilo v samouničenje cen-tralistične enotnosti. Centralistična enotnost lahko obstaja le če je osnovana na demokratični svobodi in enakopravnosti. Centralistična disciplina narašča s krepitvijo politične zavesti Ijud-skih množic, ki aktivno sodelujejo v narod-nem političnem življenju z uveljavljanjem svoje demokratične svobode in enakih pra-vic. Z namenom, da bi utrdili centralistično enotnost, moramo torej zagotavljati Ijud-stvu demokratično svobodo in enakoprav-nost ter dati demokraciji vse možnosti, da se uveljavi med Ijudmi, da lahko aktivno, zavestno delujejo v narodnem političnem življenju. Torej mora demokratična svoboda slo-neti na centralističnem vodstvu in obratno. Samo tista demokratična svoboda, ki sloni na centralističnem vodstvu, je prava de-mokracija in centralistično vodstvo, ki je osnovano na demokratični svobodi, je pravi centralizem. S pravilno združitvijo demokracije in cen-tralizma moramo ustvariti resnično de-mokratično svobodo in enakopravnost, tako da lahko Ijudske množice postanejo dejanski gospodar dežele in vložijo ves svoj trud in svojo vnemo v formiranje naroda. (Iz predavanja študentom Delavsko-kmeč-ke politične šole v Pyongyangu, 3. oktobra 1945) Prevod: MARJETA DROBNIČ ZA ČLOVEŠKE PRAVICE ZAPORNIKOV V TEMNICAH SFRJ (2.) III IZVORI UPOROV POLITIČNIH OPO-ZICIONERJEV V JUGOSLOVANSKIH ZAPORIH 1983/84 Podatek, da se v dnevnem političnem govoru pri nas uporablja termin politični za-porniki, je paradoksalen. Praviloma je to govorjenje o številčnih podatkih glede za-prtih političnih prestopnikih. V pravno-nor-mativnem besednjaku se ta pojem izpušča, kakorda ne bi obstajal. Eden izmed glavnih razlogov za to je v bistvu poskus oblasti, da bi demantirala obstoj političnih opozi-conerjev izza rešetk in da bi zmanjšala pomen represivne kazenske politike v dr-žavi. Prvi v povojni Jugoslaviji so javno opozo-rili na ta problem hrvaški intelektualci I. 1980 v svoji zahtevi za amnestijo politič-nih zapornikov, ki je v sebi napovedovala javno zakonodajno iniciativo za priznanje in reguliranje statusa političnjh zapornikov v temnicah. Nekaj let kasneje, I. 1983, je profesor Pravne fakultete iz Skopja Oordi Marjano-vič na znanstvenem srečanju zagovarjal tezo, da je danes nemoralno nepriznavati drugim tisto, kar se je zahtevalo nekdaj za sebe. Pri tem je mislil na priznanje poli-tičnih zapornikov v stari Jugoslaviji. Tudi dr. Ljubo Bavcon je v tem smislu imel več opaženih nastopov v javnosti. Prvotni smisel tega feljtona je prezentira-ti, kaj so sami politični zaporniki v Jugosla-viji naredili iz položaja, ki je bil občutno slabši, kot je položaj klasičnih kriminalnih zapornikov, da bi ta položaj izboljšali, izbolj-šali pa tudi tretma vseh ostalih zapornikov v temmicah v zadnjih nekaj letih. Poslednjih 40 in več let v Jugoslaviji ni znano nbbeno posamezno ali skupinsko nastopanje poli-tičnih zapornikov v takšnih razmerah in po-menu, kakor so to z nizom aktivnosti, zako-nodajnih iniciativ, apelov in peticij državnim in mednarodnim faktorjem naslovili in skupno naredili nekateri politični zaporniki v KPD Lepoglava SR Hrvatske, da bi spre-menili nevzdržni red in stanje v zaporih. V tem smislu so ti zaporniki dvakrat ko-lektivno gladovno štrajkali približno 1 6 do 21 dni. Bilopajetudi več individualnih gla-dovnih štrajkov zaradi pregonov in trpin-čenj, katerim so bili zaporniki brez milosti izpostavljeni ves čas prestajanja kazni. Mora obstajati nekaj, kar globoko ruši moralno integriteto in človeško dostojan-stvo, iz česar se rodi, nastane tudi nenasi-jen intelektualen odpor, ki afirmira vse, kar je pohojeno in ogroženo. Ta maloštevilčna skupina zapornikov vesti, katere število se giblje od 7 do 10 zapornikov, je bila prepri-Čana.da lahkoodločna moralna manjšina sproži problematiko Ijudskih pravic in njihovega spoštovanja s strani državnih represivnih organov. Ko sozačenjali usoden in neenakovre-den boj, so se zaporniki vesti zavedali, da je že sveti apostol Pavel v davnih časih pro-testiral pri rimskih oblasteh, ker so teptali njegove državljanske pravice. Menili so, da je bolj častno dočakati konec življenja kot borec, čeprav ne kot zmagovalec, kot pa z molkom pritrjevati krivici kot trajnemu sta-nju. Temniški zidbvi Lepoglave in pristojni pravosodni faktorji so domači javnosti pri-krili, kar je grobo kršenje ustavnih pravic dr-žavljanov SFRJ, poligon ostrega in častne-ga spopada zapomiških oblasti in zaporni-kov vesti, ki so bili neustrašni, čeprav niso imeli nikogar za seboj. Prevladala sta po-nos in čvrsta volja, da se teptanje pravic za-pornikov ne bo več toleriralo in da se vse razpoložljive sile vložijo v iskanje podpore domače javnosti in humanistov v celem svetu, da bi se nehumana praksa prepreči-la. Duh časa in civilizacije hlepi za viteii tr-pljenja, ki sprejemajo trpljenje, pa tudi samo smrt, kot ceno za moralno zmago človeških idealov, ki jih vsebujejo načela o človeških pravicah. V času, ko se upo-rablja ubijanje in uničevanje same človeko-ve duševnosti, se je v idealih teh Ijudi začu-til kanček upanja. Skupaj z nekaterirrii zaporniki sem čvrsto veroval, da nam odgovorni faktorji in naša javnost ne bodo obračali hrbta, da nas ne bodo pozabili, da ne bodo preslišali naših opravičenih zahtev. Družbeno zaupanje in ravnotežje se ne vrača skupnosti z apatijo in ignoriranjem njenih članov, ki trpijo, temveč s humani-mi postopki in sočutjem z njimi. Doumeli smo, da naši napori za vzposta-vitev dialogov o zapornikih in njihovih pra-vicah nosijo v sebi celovit evropski kon-tekst. Ne moremo imenovati mir stanja, v katerem so posameznikom odvzete človeške pravice. To je vsiljeni mir. Res- nični mir za družbo v celoti je pravičen akt. Zaporniške oblasti in njihovi uslužbenci so nas poskusili zaustaviti z zapiranjem v temnice, z udarci, s pretnjami, ne da bi pri tem razumeli, da so ravno s tem spodbujali zapornike vesti k novim akcijam. Pozabljali so, kakor to pozablja večina mučiteljev pod zaščito oblasti, da je človek toliko moč-nejši, kolikor več pravic mu je odvzetih ali pa veljajo za »sporne«. Fizična moč in avtoriteta palice sta inferiorni glede na moralno moč tistih, ki se zavzemajo za človeške pravice. Takšen način borbe je zahteval od nas, zapornikov vesti, popolno požrtvovalnost in predanost veri v ideale, za katere smo se zavzemali. Znotraj takš-nih okoliščin je prjoce5ri>at?anjega človeko-vega zrenja neprime/-no hitrejši in bogatej-ši, posebno v krea*tiyf)ern speKtru, smisel že sprejetih odločite(yflaipqstane. izvor energi-je za nove spodbude ž nepremagljivim člo-veškim upanjem, , , Globalno razumevanje pravic človeka nas je iz temruc vključilo v svetovno fronto upornikov vesti, . PARAGA P. S. VTribuništ. 2 smoobjaviliprvidelfelj-tona Za človeške pravice zapornikov v tem-nicah SFRJ. Zaradi raznih zapletov do se-daj nismo objavljali nadaljevanja, za kar se opravičujemo bralcem in avtorju. Avtor je, kakor veste, Dob|^slav Paraga, ki smo ga sprva skušali »zakriti« s psevdonimom, kaj-ti ravno takrat je zagrebško sodišče prepo-vedalo njegov nastop v javnosti, pa naj bo ta nastop katerekoli vrste. Sklep še vedno velja. Všeč mi je naslovnica lanskoletne 2. številke TRIBUNE, ki jo je izdelal Fojž A. Zorman, vendar je rieprikladna, da bi \o nosil naokoli. Zato naročam fullcolor badge/večbarvno pripon-ko 2 istim motivom. Ko •mififortpmtar prinese, mu bom plačal 80G.- dina^j&v-Hfov \\o\ Ime mi je ..,,. Stanujem pa . (naš naslov : TRIBUNA, Kersnikova 4, 6i000 LJUBLJANA ) ICPCP (nadaljevanje s strani 3) vrednost žrtev, ki jih je v tem skupnem boju prispevala mala Prlekija. Nehote se sprašujemo, kakšne žrtve je k tej skupni stvari doprineslo piščevo do-mače okolje, če kljub svoji mladosti vsaj zaradi zgodovinskega spomina ne ve ali noče ceniti prispevka tega ob-močja in prleških Ijudi v NOB. Monografija se je kljub svoji »manj-vrednosti« uvrstila v Knjižnico OF, v katero so uvrščene le bolj vredne mo-nografije in zapisi o NOB. Mar naj ta piščeva oznaka »manjvrednosti« pri-zadene tudi prominentna pisca zgodo-vine NOB prof. dr. Toneta FERENCA in prof. dr. Milana ŽEVARTA, ki sta pred tiskom opravila temeljito recenzijo te knjige? Knjiga »PRLEKIJA 1941-1945« je izšla v 2.000 izjodih, kar je sorazmerno visoka naklnda z ozirom na dejstvo, da je ožjega-iegio-nalnega značaja. Prodajo knjige je pre-vzel občinski odbor ZZB NOV Ljuto-mer in uspel doslej prek voluntahstfč-ne mreže plasirati med bralce 1.700 izvodov brez kakršnega koli polifične-ga pritiska. Izjema je le matična knjiž-nica v Ljutomeru, v kateri je Žajdela bil v tem času pripravnik in v imenu kate-re je sam osebno vrnil edini ponujeni izvod s pripombo, da pri bralcih še za drugo literaturo ni zanimanja, kaj šele za monografijo. To je pač bilo takrat Žajdelovo osebno stališče in odnos do te knjige, ki pa ga hoče prek svojega prispevka v TRIBUNI vsiljevati tudi drugim, zlasti mladi generaciji. Kdo mu daje pooblastila za tako »dušebrižništ-vo« in za oznanjanje neke abstraktne resnice o NOB? Borci smo zgroženi nad tem, da skuša Žajdela na nek na-čin kompenzirati padle borce in talce z izgubami, ki jih je imel okupator v spo-padih z našimi borci. Po piščevem sta-iišču bi moralo naše slovensko Ijud-stvo mirno in ponižno prenašati oku-patorja in njegovo zločir]sko iztreblja-nje slovenskega naroda. Žal nam je, da moramo taka stališča in opredelitve pripisati piscu, ki se želi poistovetiti z inteligenco slov. naroda. Pribiti pa mo-ramo eno; brez upora in oboroženega boja si ne bi priborili lastne svobode in brez dejanja, ki ga poimenujemo Ijud-sko revolucijo, ne bi ustvarili novega družbenega sistema in tako bi verjet-no tudi pisec danes delil usodo pastir-jev in hiapcev, v kolikor ne bi njegovi predniki že prej končali kje v Šleziji. Vse te naše ugotovitve pa veljajo tudi za tkzv. »alternativno« skupino mla^lih v občini Ljutomer, ki daje mo-ralno pomoč piscu pri oblikovanju oce-ne razmer v občini Ljutomer. Tudi misi želimo sprememb v tej smeri, da se iz-kopljemo iz krize in ustvarimo bolj de-mokratično in sodobno družbo, ki se bo zlahka vključevaja v evropska in svetovna dogajanja. Želimo, da se po-kopljejo vse slabosti, ki nas spremljajo pri izgradnji socialistične samouprav-ne družbe ter si po svojih močeh priza-devamo to doseči, zato pozivamo, da protagonisti A programa za novo mla-dinsko vodstvo v občini popravijo svo-je posplošene ocene o skorumpira-nosti posameznih nosilcev javnih funkcij in vsaj za občino Ljutomer kon-kretno navedejo tiste posameznike, ki so odgovorni za sedanje stanje in ki so nas stare in mlade obremenili z dolgo-vi, zaradi česar pa tudi mladi v naši ob-čini še nimajo mizernih plač in po na-ših ocenah še ne opravljajo preveč tr-dega dela. Mi borci smo pripravljeni za kon-kretni obračun s konkretnimi samo-voljneii in nesposobneži. V Ljutomeru, 4. 1. 1988 Za občinski odbor ZZB NOV Ljutomer predsednik N s FranjoSTEBIH Časopisni svet Tribune je na seji 22. decembra 1987 sprejel naslednji sklep: »Casoisni svet se distan-cira od pripisa v. d. odgovor-nega urednika Tribune Mi-rana Kalina k odgovoru So-nje Lokar na besedilo Vide Bajc (Tribuna, št. 3, str. 5), ker neresnično povzema razpravo na seji sveta in s tem dezinformira javnost o njegovem stališču glede pri-pomb Sonje Lokar. Svet .namreč o vsebini pisma So-nje Lokar ni razpravljal in se zato z njim ni mogel niti stri-njati niti nestrinjati.« 4. Ali pa je mišljena »nova« nacio-nalizacija od strani RDECIH KAPITA-LISTOV, ki so po vojni obogateli, brez dela na osnovi privilegijev in fevdalnih odnosov pri nam in celo s prilašča-njem družbene imovine? 5. Ali bo tisti, tudi novi lastniki pod-jetij, bodo se borili in prilastili si oblast v druibeno-političnih skupnostih, saj tisti, ki ima denar, je sveta vladar! ? Ali se jih nikakor ni moč znebiti? 6. Kako to, da se pojavljajo še ved-no gesla delavsko samoupravljanje zlasti, ko vemo, da v samozapravljanju ni mogoče istočasno oboje? 7. Vsak tisti, ki bi vlagal v naša pod-jetja svoj kapital, naj bo tujec ali naš »Ijubi« kapitalist, gotovo nima druge-ga interesa, kot KASIRATI ZA VSA-KO CENO, tudi preko trupel delavske-ga razreda, saj nam povedo razne afe-re in aferice na Zapadu, kjer je, kot pri nam glavna in edina morala kasiranje denarja (spomnimo naj na Bhopal, afero z radioaktivnim odpadkom v Nemčiji in §e kaj)!? 8. Preveč nas »moti« morala pre-mnogih tistih, ki bi lahko vložili svoj ka-pital, ki so ga tudi na nepošten način Iz obtožnice Višjega javnega tožil-stva v Subotici KT-58/87 (04. 12. 1987) je razvidno, da se Viceiju sodi zaradi tistega, kar naj bi govoril »v ob-dbbju med 1980. in decembrom 1986. leta v Senti v svojem stanova-nju, v stanovanju svojih znancev in na drugih krajih«, ko je komentiral med-sebojnr odnos in položaj narodov in narodnosti, ki žive v Vojvodini in izražal nezadovoljstvo s položajem madžar-ske narodnosti. Poleg ostalega ga bre-mene tudi naslednje izjave: - da je, »ker je Vojvodina odceplje-na od Madžarske,... povsem zmanj-šana možnost književne, duhovne in splošne kulturne nadgraditve in ust-varjalnosti pripadnikov madžarske na-rodnosti«; - da je »teže organizirati prireditve y madžarskem kot v kakem drugem jeziku«; - »da madžarska narodnost pola-goma izginja, k čemur prispevajo tudi kolonizacija in mešani zakoni«; - »da imajo visoke funkcije v Voj-vodini pripadniki srbskega naroda, pri-padniki madžarske narodnosti pa ima-jo nižje funkcije«; Spoštovano uredništvo! 20.1. 1988. v »Studio ob 17« sem poslušal pogovor »o spremembi usta-ve«, v kateri so sodelovali med drugim tudi predsednik republiške skupščine SR Slovenije, prof. Fira iz Beograda, dr. Zdravko Tomac in drugi. Na moje vprašanje (Z. Tomcu) nisem bil zado-voljen z odgovorom in bi zato rad sedaj malce pojasnil odnosno bi rad odgovor na moje vprašanje, ki naj bo zopet jav-no. Prof. Tomac je namreč rekel, da Ijudje, ki želijo vlagati v naše gospo-darske organizacije svoja sredstva, bodo imeli tudi večje pravice v podjet-ju. To je približno tako rekel. Mene sedaj pa zanima naslednje: 1. Ali nismo izročili 1950. leta to-varne delavcem v celotni Jugoslaviji? 2. Kdo je tisti v Jugoslaviji, ki odloča v imenu in priimku Ijudstva o tako po-membnih rečeh, kot je RAZLASTITEV delavskega razreda od lastništva de-lovnih organizacij? 3. Ali bodo delavskemu razredu dali odškodnino, če bodo izročili »dobrim plačnikom« delovne organizacije, saj je to minulo delo že »odpisanih« delav-cev, ki so s svojimi žulji in odrekanjem ustvarili omenjena podjetja? pridobili v Jugoslaviji in tak bi nam naj potem bil za »kapota« ali celo za last-nika naših žuljev? Saj pošteni delavci nimajo bogastva, da bi vlagali v delni-ce podjetij?! 9. Mar nismo dovolj naših poštenih mladih strokovnih kadrov izšolali pri nam, tudi z našim minulim delom, ki bodo znali urediti bolj pošteno in mo-ralno družbo od tiste, ki bi jo radi uredili CEHMOJSTRI in prigrabili čim več vsak za svoj ceh? 10. Upam, da mladi izobraženi kad-ri bodo znali uporabiti za bolj pošteno in moralno družbo močan potencial delavskega razreda, kar bi bilo v skla-du s hotenji velike večine poštenih Iju-di pri nam?! Lep pozdrav! MIHAELSLIVAR PREDSEDNIŠTVU SFRJ Na Višjem sodišču v Subotici teče kazenski postopek proti Karolju Vicei-ju, ki je v priporu zaradi kaznivega de-janja vzbujanja nacionalnega, rasnega in verskega sovraštva, razdora ali ne-strpnosti po členu 134. odstavek 1. Kazenskega Zakonika SFRJ. - da je »večkrat podcenjevalno go-voril o srbski Ijudski glasbi«. Same na sebi navedene izjave ne morejo biti predmet kazenske odgo-vornosti, ker te besede ne morejo biti sredstvo izvršitve tega kaznivega de-janja. Mnogo pomembnejše pa je pri tem dejstvo, da zapisniki iz preiskave y tem procesu kažejo, da prestopki, ki bremene Viceija, sploh niso dokazani. Poleg tega, da sam zanika, da je karko-li od navedenega v zahtevi po preiska-vi resnično, se kaže, da nekatere priče, ki ga bremene, komajda pozna, da ne-katere priče sploh niso prihajale v nje-govo stanovanje in jih tudi on ni obis-koval, da so se mu spet nekateri »obiskovalci« vsiljevali s svojimi obiski in provokativnimi pogovori, ki so jih za-čenjali sami, pa tudi zato, da z nekate-rimi pričami ni v dobrih odnosih. Pri tem so izjave samih prič protislovne. Karolj Vicei je sicer avtor več pro-znih tekstovv vojvodinskih listih in ča-sopisih v madžarščini, pa tudi prilog na programih Radia Novi Sad, njegov pri-mer pa je tipičen primer obračuna lo-kalnih klik in mogočnežev s posamez-nimi nezaželenimi kulturnimi delavci v notranjosti. Tako je Vicei konec se-demdesetih odsedel dve leti samo zato, ker se je »pohvalno izrazil« o av-torju nekega prepovedanega članka, objavljenega v fiasopisu Uj simpozion. Deistvo, da predsednik sodnega sve-ta ki je izrekel to kazen, nastopa v vlo-gipreiskovalnega sodnika v sedanjem procesu, pove več o pobudah prega-njalcev kot o preganjanem. Prav zato upoštevajoč vse nastete okoliščine predlagamo, da v skladu s svojimi pooblastili iz 315. člena t. 9 ustave z ustreznim aktom osvobodite Viceija pregona po čl. 102. KZ SFRJ. S tem bi bila sramota, ki je že nastala s tako nespretno pripravljenim proce-som, kolikor toliko zmanjšana. V Beogradu, 11.01. 1988. V imenu Odbora: Matija Bečkovič ODBOR ZA OB.RAMBO SVOBODE MISLi IN IZRAZANJA: Predrag Palavestra, Nikola Miloševič, Radovan Samardžič, Kosta CavoSki, Dragoslav Srejovič, Tanasije Mlade-novič, Borislav Mihajlovič-Mihiz, Lju-bomirTadič, Dragoslav Mihailovič, Mi-hailo Markovič, Andrija Gams, Zagor-ka Golubovič, Vojislav Koštunica, Ma-tjja Bečkovič, Miča Popovič, Dobrica Cosič, Neca Jovanov, Ivan Jankovič, Mladen Srbinovič, Gojko Nikoliš PREDSEDNIŠTVU ŠR SRBIJE Po navedkih v dnevnem tisku (Poli-tika, 6. januarja 1988) je občinski sod-nik za prekrške v Suvi Reki pri Prizrenu kaznoval z globo in zaporno kaznijo šestdesetih dni Vero NONIN, pevko v Hotelu Kristal v Suhi Reki, zato ker 1. januaria letos »ni hotela peti pesmi DRUŽE TITO, Ml Tl SE KUNEMO!«. Nihče ne more biti kaznovan za ne-kaj, kar ni z zakonom potrjeno za pre-stopek. Kolikor vemo, v naši državi ni in tudi nikdar ni bilo pravne obveznos-ti, da se poje pesmi v slavo določenih osebnosti. Zato vam predlagamo, da se s svo-jo politično avtoriteto zavzamete, da se ta odločitev o prekršku razveljavi, in tako preprečite, da bi naša država za-radi tega postala predmet posmeha. V Beogradu, 11. januarja 1988. V imenu Odbora: Miča Popovič Beograd, Studentski trg 19 ODBOR ZA OBRAMBO SVOBODE MISLI IN IZRAŽANJA: prof. dr. Predrag PALAVESTRA, član SANU prof. dr. Nikola MILOŠEVIC, član SANU prof. dr. Radovan SAMARDŽIČ, član SANU dr. Kosta ČAVOSKI prof. dr. Dragoslav SREJOVIC, član SANU Tanasije MLADENOVIČ, književnik Borislav MIHAJLOVIC-MIHIZ, knji- ževnik prof. dr. Ljubomir TADlL, Clan SANU Dragoslav MIHAILOVIC, član SANU prof. dr. Mihailo MARKOVIC, član SANU prof. dr. Andrija GAMS prof. dr. Zagorka GOLUBOVIČ dr. Vojislav KOSTUNICA Matija BEČKOVIČ, član SANU Miča POPOVIČ, član SANU Dobrica ČOSIC, član SANU prof. dr. Neca JOVANOV dr. Ivan JANKOVIC Mladen SRBINOVIČ, član SANU dr. Gojko NIKOLIŠ, član SANU SKUPŠČINI SFRJ PREDSEDNISTVU SFRJ Ena od osnovnih človekovih pravic, ki jih zagotavlja tudi Mednarodni spo- razum o državljanskih in političnih pra-vicah (zvezna skupščina ga je ratifici-rala 30.01.1971) je svoboda gibanja, ki vključuje tudi pravico vsakega člo-veka, »da zapusti katero koli državo, vštevši svojo lastno« (12. čl. 2. odst). Ker je za prehod prek državne meje potreben ustrezen potni dokument, se ta pravica bistveno zožuje in tudi uki-nja, kolikor je izdajanje potnih doku-mentov odvisno od svobodne, z niči-mer razlozene volje državnega organa, ki se s tem sprevrača v samovoljo. Prav takšno odločitev vsebuje zakon o potnih dokumentih (»Uradna listina SFRJ«, 30/79), ki dopušča organom za notranje zadeve, da preprečijo izda-nje potnega dokumenta, če to - po nji-hovi lastni presoji - narekujejo potrebe varnosti (43. čl. 1. odst. 6. t.) in da pri tem - spet po lastni presoji - sporoče ali ne sporoče razlogov, zaradi katerih so tako postopali. V tekoči praksi se ta diskrecijska pravica najpogosteje upo-rablja za šikaniranje političnih neso-mišljenikov, postpenalno »kaznova-nje« oseb, ki so že prestale kazen, in iz-siljevanje potencialnih prič na politič-nih sojenjih. Nedavno je bil tak postopek upo-rabljen tudi v primerih dr. Vojislava Šešlja in Milana Mladenoviča, ki so jima z odločitvama Mestnega sekreta-riata za notranje zadeve mesta Beog-rada odklonili izdajo potnih dokumen-tov. V posjopku v zvezi s pritožbo dr. Vojislava Sešlja je Republiški sekreta-riat za notranje zadeve potrdil prvosto-penjsko odločitev, ne da bi za to nave-del kakršne koli razloge. Z ozirom na to, da sta Šešelj in Mladenovič že pre-stala zaporno kazen za verbalno poli-tično dejanje, gre tu očitno za podalj-šano postpenalno »kaznovanje« in po-skus, da se jima onemogoči kakršno koli bivanje v tujini. Da bi bile v prihodnje onemogoče-ne takšne in podobne zlorabe zakon-skih poobtastil zaradi omejevanja, pa tudi ukinjanja osnovnih človekovih pravic, vam predlagamo, da sprožite postopek za spremembo omenjenega zakona, da svoboda gibanja in preha-janja prek državne meje ne bi bila predmet diskrecionarne ocene katere-ga koli državnega organa. Prav tako vam predlagamo, da pri opravljanju nadzora nad delom orga-nov za notranje zadeve naredite, kar je potrebno za izdanje potnih dokumen-tov dr. Vojislavu Šešlju in Milanu Mla-denoviču. V Beogradu, 11. januarja 1988. V imenu Odbora: Tanasije Mladenovid, Beograd, Tolstojeva 45 ODBOR ZA OBRAMBO SVOBODE MISLI IN IZRAŽANJA: Prevod in priredba: BRANE SENEGAČNIK ČAS JE ZA NUJNE EKONOMSKE IN POLITICNE SPREMEMBE Naj že na samem zaSetku navedem za današnjo družbeno situacijo po občem mnenju najbolj potrebne »radical chango«: 1. Ukinitev tlena 133. 2. Pri2navanje ugovora vesti kot temelj-ne človekove pravice. 3. Ukinitev člena 82 o javnem obvešča-nju, s katerim oblastniSke strukture zlorab-Ijajo svobodo tiska. 4. Neposredne volitve in vse oblike ne-posrednega odločanja, referendumi o raz-nih druibenih vprašanjih širšega pomena. 5. Legalizacija štrajkov in konstituiranje neodvisnih delavskih sindikatov. 6. Konstitucija socialističnega pluraliz-ma, enakopravno zastopstvo vseh DPO in družbenih gibanj od krajevne skupnosti do federacije 7. Realizacija ustavnih in demokratičnih naftel do avtonomno-državotvorne vloge republik v SFRJ Prav tako nujne in prioritetne so eko-nomske spremembe, ki so jih ZIS-u predla-gali ekonomisti: 1. Uveljavljanje tržno-ekonomskih zako-nitosti. 2. Avtonomija gospodarstva, nasploh vseh gospodarskih subjektov. 3. Odprava deviznega zakona, ki desti-mulira izvoznike 4. Zmanjšanje davčnih obveznosti, ki destimulirajo drobno gospodarstvo in kme-tijstvo v individualnem sektorju, odpraviti je treba tudi velike davčne dajatve predelo-valne industrije pri uvozu repromateriala, katere delež znaša tudi do 42 %, zato tudi naša predelovalna industrija ni konkurenč-na na zahodnih trgih. 5. Odprava sklada za nerazvite in usta-novitev gospodarske banke 2a razvoj. 6. Zmanjševanje splošne, to je državne potrošnje, sredstva, namenjena za prora-čun JNA je potrebno zmanjšati glede na akumulativno sposobnost gospodarstva. 7. Nujno potrebno je investiranje v teh-nologijo in znanje, finance za državno po-trošnjo je potrebno preusmenti1 nazaj v gospodarstvo za posodabljanje produkcije, skratka več sredstev je treba nameniti za inovativno in znanstveno dejavnost. Empirično znano dejstvo je, da se eko-nomskih zakonitosti in načel gospodarjenja ne da uvajati oz. realizirati brez političnih sprernemb v smislu demokratizacije druž-benih procesov. Demokratizacija družbe oz. demokracija po sebi pa je možna le v pogojih plurafizma, ki ga enostavno ne moremo zreducirati na normativno abstraktni pluralizem sam<> upravnih interesov. Seveda pa se dejanski piuralizem artikulira le v neposrednih volit-vah, v konstruktivnem soočanju in v boju različnih in racionalno argumentiranih mnenj. V na§em samoupravnem rnodelu socia-lizma sicer obstajajo elementi pluralizma v embrionalni fazi, vendar pa pluralizem v 80. letih stagnira v dominantno političnih praksah s krepitvijo etatizma in unitarizma. Seveda je jasno, da konzervativno ob-lastniške strukture na vsak način hočejo ohraniti svoj poiitični monopol, tipa status quo, toda razvoj produkcijskih sil je v anta-goriistrčnem nasprotju z avtoritativno-cen-tralističnim modelom vodenja države. So-dobna postindustrijska družba se lahko us-pešno razvija le v decentraliziranem si-stemu vodenja, kjer se zahteva izobrazbe-no in praktično specializacijo kadrov za raz-lična tehnifina, znanstvena ir» družbena področja. Samoumevno je, da je pluralizem neloč-Ijivo povezan z zahtevami danaSnjega časa in je nasplob edina pozitivna perspektiva socializma, kjer je driavo potrebno odpra-viti, ne pa krepiti. Mezdno izkoriščevaiski odnosi vselej obstajajo in funkcionirajo s pomočjo politično-ekonomskega in prav-nega monopola drzave (njen obči monopol pa je v rokah oblastniSkih struktur). Razvoj pluralizma pa ovirajo tudi same dominantne prakse kadrovske politike, ka-terih cilj je ohranjevanje političnega mono-pola konzervativnih frakcij znotraj ZK. Torej: spremeniti je potrebno celotni sta-tut o kadrovski politiki dveh najbolj domi-nantnih DPO, to je ZK in SZDL Dokler bo možno istočasno dvojno član-stvo v ZK in SZDL socialistična zveza ne more biti drugega kot substitut (namestni rezervni del) ŽK, Ce tudi vlogo SZDL rede-finiramo na vse možne načine, je dejansko Se zmeraj transmisija partije, ki na ta način ohranja svoj politični monopol. Prvi pogoj za socialistični pluralizem je ta, da SZDL postane avtonomna to je od dominantne ZK neodvisna DPO - . Z enojnim exkluziv-nim članstvom v eni ali samo v drugi DPO bi tako postopoma odpraviti vzroke za bi-rokratizem in politične privilegije, kajti do-sedanje dvojno Clanstvo omogoča, da nosi-lec funkcij v obeh omenjenih DPO zaseda širše pozicije oblasti, oz. razpolaga z večjo legitimno družbeno močjo, s tem pa sq mu dane možnosti, da v zastopstvu določenih interesov nastopa zoper demokratifine od-nose odloCanja. Sociaiistični pluralizem kot oblika in praksa demokracije je v YU možen ob priznavanju enakopravnosti, predvsem pa avtonomne državotvornosti vseh repub-lik, s tem, da vsakemu narodu v YU prizna-mo pravicp do samoodločbe ali do odcepit-ve, fie sb kršene temeljne demokratične pravicie1 riaroda do- avtonomije - ekonom-ske, potitične,1 kulturnd in pravne. Mnogi politiki danes pozabJjajo, da je SFRJ zveza na osnovi derriokfajičnih načel, prostovolj-no zdniženih reptjblik, kar se kaže tudi v represivnBBi reševanju mednacionalnega vpra4a,nja rja Kosovu.,j Ceritralistično unitaristična uravnilovka kot poljtiCno sredstvo konzervativnih ob-lastniSTclh struktiir. katerih cilj je nova usta-vaVbo dfeš/o prip^ljala do neslutene zaost-ritve metJnacionalnih odnosov ter do total-' nega ekonomskega* bankrota. Realna altef-nativa izhoda iz krize je avto-nomni. koncept gospodarstva vsake posa-mezne republike, najnujnejši pogoj za reše-vanje vsesplošrve krize pa je odstop vlade, katere ekonomska politika je dala dokaj ne-gativne ličinke s ca. 200 % inflacijo. Cas je, da Ijudstvo z referendumom za-hteva neposredne splošne volitve s pred-volilno kampanjo kandidatov, ki bodo jav-nosti predstavili svoj program in bodo za iz-vajanje le tega tudi odgovorni, se pravi, da bi morali biti vsi člani vlade tudi zamenjani oz. odstavljeni, če je njihova politika neu-trnkovita. Romanja vas 33 RB1K1 Sfra» V rokah Udbe (i) Dragi uredniki Tribune, Zahvaljujem se vam, da ste objavili beo-grajsko pismo tožilcem v podporo obnove procesa, v katerem sem bil soobtožen, in da ste v Tribuni Št. 4 natisnili tudi prevod mojega pisma South Slav Journal. Takoj vam moram pritrditi, ko pravite, da sem se zmotil, ko sem napisal, da se je po-bijanje nasprotnikov v Sloveniji začelo že poleti 1941. Nekako mi je ostalo v spomi-nu, da je bil Vinko Vrankar ustreljen sep-tembra 1941, kar pa ni res. Ubili so ga 11. decembra 1941 v Devici Mariji v Polju. Kar verjetno veste je bil predsednik Zveze metalurgičnih delavcev Jugoslavije in po prepričanju socialist. Tako sem se v tej zve-z\ zmotil za tri ali štiri mesece. Ker vidim, da vas ta zgodovina zanima, vam priloženo pošiljam fotokopije svojih spominov od leta 1945 naprej in pa prvi dve poglavji spominov iz vojnega časa. Po-glavja, ki manjkajo, t. j. sreda 1942 do sre-de 1945, obstajajo samo v angleŠčini, a vam jih v tem jeziku z veseljem pošljem. Rade volje bom odgovoril na kakršno koli vprašanje. Želim vam mnogo uspeha v 1988 in vas iskreno pozdravljam. Ljubo Sirc Časopisni svet Tribune je na seji 22.decembra 1987 sprejel tudi tale sklep: »Uredništvo je pri načenjanju teme z Objavljenim pismom (Ljuba Sirca - op. ur.) ostalo na pol poti, zato je z objavo dej-stev, ta pa mora preskrbeti samo, dolžno odgovoriti na vprašanja, ki se porajajo ob branju komentarja in pisma.« V minulih treh tednih smo se zares trudili, da bi za sodelovanje pridobili katerega od zgodo-vinarjev, ki so se nam zdeli komp§tentni za komentiranje Sirčevih zapisov. Zal za-enkrat brezuspešno. Zato pa nam je pisal Ljubo Sirc, ki nam je, kot je razvidno iz pis-ma, ki ga objavljamo, poslal še kup svojih spominskih zapisov v obdobju, za katere-ga vedno bolj postaja jasno, kako slabo ga poznamo. Močno si torej želimo, da bi se nam oglasil kakšen udeleženec dogodkov, o katerih piše Sirc. Seveda pa bomo tudi sami skušali izbrskati čim več podatkov. UREDNIŠTVO Na poti čez dvorišče sem opazil, da je dan. V bloku s samicami je nekaj nepri-jetno tulilo. Brž, ko so se vrata celice zaprla za ma-no, sem se vlegel. Vrata so se takoj spet odprla: ,,Vstanite, znak za vstajanje je že bil, in čez dan ni dovoljeno spati ali ležati." Vstal sem. Ni bilo stola in tako sem se vsedel na vojaško posteljo, ki je stala sredi celice. Celica je bila kake tri metre dolga, meter in pol široka, stene so bile pobeljene in v desnem zgornjem oglu na-sproti vratom je bila podolgovata lina. V vratih je bil kukalnik. Nenadoma so se vrata odprla in paznik me je nahrulil, zakaj aedim na postelji. ,,Kje pa naj sedim?" sem dejal. Prinesli so mi stol brez naslonjala in mi rekli, da se ni dovoljeno naslanjati na stene ali lesti k lini. Seveda sem se vzpel do line, brž ko je paznik zaprl vrata in se mi je zdelo varno. Videl sem le dvorišče, polno plevela, in vi-sok zid. Za zidom je bilo nekaj dreves in visoke stavbe, ki so se mi zdele znane. Opazil sem, da se kukalno okence od-pira v rednih presledkih in da nekdo gle-da v celico. Včasih sem slišal korake in bitje neke cerkvene ure. Sicer je bilo vsc tiho. Kmalu so me spet odpeljali na zasliša-nje. Ne morem se več spomniti vseh za-sliševalcev. Vem le, da sem imel z njimi dolge debate. Ko sp me vprašali, ali me ni sram, da sem bil v prijateljskih odnoša-jih s tujimi imperialisti, sem dejal, da so to pač 'zelo čudni imperialisti. Britanija na primer dolguje več kot milijardo funtov Indiji in Egiptu na račun izdatkov njenih Čet, ki so branile ti dve deželi. Bil sem bo-jevito razpoložen in sem — začasno — za-sliševanja užival. Zvečer je spet tulila Čudna sirena, kar je bilo znak, da se smejo zaporniki vleči. Vlegel sem se in sem takoj zaspal, toda bbudili 80 me, tako da se mi je zdelo, brž ko sem zaprl oči. Pazniku, ki me je prišel iskat, ee je etrahotno mudilo. Ni mi dovolil, ne da bi se popolnoma oblekel, ne da bi se počesal. Tako sem stopil pred zasliševalca sku- Stran in napoloblečen. Zasliševaii so me — ne vem veČ o čem — vso noč. Naslednji dan mi spet niso dovolili spati. • • • Tretji dan po aretaciji sb me odpeljali v sobo, kjer je sedelo kakih pet ljudi. Spo-znal sem Šiliha in Ribičiča. Moral scm se-sti sredi sobe in začeli so mi vse križem stavljati vprašanja. Čez nekaj časa je Šilih nadaljeval sam. Ležal je napol na mizi pred menoj in je govoril zelo potihem. Skoro je šepetal. ,,Zakaj je Nagode rekel, da ste avan-turist?" Oudno na tem vprašanju je bilo, da je Nagode to zares nekoč dejal. Nadaljeval je: ,,Kjer koli popraskamo, vedno najdemo vas. Kdo je imel stike s konzuli? Vi. Kdo je obiskal bandita Jo-vanoviča v Beogradu? Vi. Kdo je pisal na Koroško? Vi. Povejte mi, ali ste agent IS?" ,,Kaj je IS?" sem vprašal, ker res ni-sem nikoli prej sliŠal te okrajšave. Zlezel je z mize in se začel sprehajati po sobi. ,,Nikar se ne delajte, da ne veste, kai je IS!" ,,Ko pa ne vem." »Intelligence Service," je dejal nekdo v sobi. „0 Seveda, o Intelligence Service aem že slišal toda nikoli nisem imel z njimi nobenega ppravka." ,,Zakaj ste se potem vtaknili v vsako reč?" • • • Nekoč je Ambrož pripeljal 3 seboj dru-gega oznovca. Bil je plavolas in redkih zob. Kmalu sem ujel, da je njegovo partizan-sko ime Zdenko, medtem ko sem precej kasneje zvedel, da se piše Rotar. Zadnje kar vem 0 njem, je, da je bil 1. 1957 na Svedskem kot komunistični diplomat. Naznanil mi je, da me bo spraševal o profesorju Furlanu. , ,,Ali je Furlan vaš prijatelj?" ,,Ne vem, ali smem profesorja Furlana imenovati svojega prijatelja. Bil je moj profesor in predsednik komisije ob mojem doktorskem izpitu." ,,Ali agenti niso navadno med aeboj prijatelji?" ,,Kakšni agenti?" ,,Ali ni Furlan vaš nadrejeni agent?" ,,Dobro, ne bom vztrajal na tem — za sedaj. Kdaj ste ga zadnjič videli?" ,,Kak teden pred aretacijo. Hotel sem ga obiakati, pa me je sprejel njegov sin in mi povedal, da so se ravnokar vrnili s pogreba matere, to je žene profesorja Fur-lana." ,,Ali niste prej vedeli, da je Furlanova žena umrlaZ" ,,Ne, nisem." ,,AH je vedel angleški konzul?" ,,Moral je vedeti, ker sta bila z ženo na pogrebu." ,,Aha! Ali ni to značilno?" »Zakaj ?" »Furlan je ženo umoril in angleški kon-zul je vedel vse 0 tem." Poskočil sem: ,,To je nesmiael. Dajte no!" »Furlana še ne poznate. Umoril je ženo, ker je vedela preveč 0 njegovih zločinskih dejanjih. Furlan je pravi pravcati špijon. Plačeval je z. dolarji nekega železničarja, da je štel, koliko cistern bencina gre proti Trstu." Te obtožbe -so bile tako neumne, da jih je opustila celo sicer ne ravno izbirčna Ozna. • • • ,,Koga poznate v Švici ?" Omenil sem ime svojih prijateljev, pri katerih sem prebil precej časa med vojno. Sicer sem njihov naslov navedel Že v Beli Krajini na partizanskem personalnem od-delku, ko so me spraševali o mojih znan-cih v tujini. ,,Čigav ageiit je on?" so me vprašali o družinskem poglavarju. ,,Zakaj naj" bi bil ta gospod agent?" ,,Vsakdo je agent nekoga." Zasliševal me je Ambrož, medtem ko je RibičiČ sedel za njim in delal posebno hu-dobne opazke. Nekaj časa sta razlagala svo-jo teorijo o agentih, nato sta me vprašala: ,,AH ste pisali svojim prijateljem po vojni ?" ,,Da, sem." „0 čemr* ,,Samo privatne stvari." Hotel sem reči, da sem pisal stvari, o kakilšnih se pač dopisujejo prijatelji ia znanci, toda Ribičič je začel divjati: ,,Privatne stvari! Za nas ni privatnih stvari! Vi ste v kazenski preiskavi in mo-rate povedati vse! Vse!" Skušal sem pojasniti, kaj sem hotel re-či, in konČno se je umiril. ,,Koga ste še poznali v Švici ?" ,,Dr. Aniča, njegovega tajnika Seneko-viča in njegovega švicarskega odvetnika." ,,Ali so ti angleški ali ameriški špi-joni ?" Skušal sem jima pojasniti, da sta AniČ in Senekovič poznala nekaj Angležev in Američanov v Švici, a da nista špijona, ko-Iikor jaz vem. Po vojni sem dvakrat pisal švicarskemu odvetniku. Sodba se glasi: ,,...dalje poslal advo-katu Eichenbergerju, s katerim je bil po-vezan še v času okupacije, lažno poročilo o izvajanju zakana o nacionalizaciji ter istotako preko advokata Eichenbergerja vspostavil zveze z agenti špijonskih služb Englom in Senekovičem v Bernu..." Že prvo noč so me vprašali, kaj vem o tekstilu. Mislil sem si, da bi bilo slišati precej neprepričljivo, če bi rekel, da ne vem ničesar. Zato sem pobrskal po svojih možganih, da bi jim povedal vsaj nekaj. Omenil sem, da sem vedel, da boUNRRA dobavila Jugoslaviji še 20.000 ton bombaža. Zvedel sem to, ko sem prevajal razgovor med Readom Dunnom, predstavnikom Na-tonal Cotton Council of America, in svojim očetom. Read Dunn je prišel v Jugoslavijo, da bi uredil potrebno v zvezi z novimi po-Siljkami bombaža. Priletel je v Beograd iz Prage jeseni 1946 in je nameraval potovati naprej v Italijo. V Beogradu se je hotel sestati z Bori-som Kidričem, glavnim komunističnim go-spodarstvenikom. Kidrič ga ni maral spre-jeti, a sprejeti ga ni hotel tudi nihče dru-gi v ministrstvu industrije. Nihče si ni upal govoriti Lnjim, ker bi bilo to v nas-protju s protizahodno obsedenostjo jugoslo-vanskih komunist,pv. Gospod Dunn je dva ali tri dni čakal v hotelu ,,Balkan", nato Pa se je z Orient-ekspresom odpeljal v Italijo. Ko je zapustil Beograd, so se komuni-sti v ministrstvu industrije nenadoma za-vedli, da so odgnali nekoga, ki jim je hotel dati nekaj zastonj. Zatorej so telefonirali "v ministrstvu industrije v Ljubljani in naročili mojemu očetu, naj najde Ameri-čana v Orient-ekspresu in naj popravi na-Pako, ki so jo zagrešili. Oče je vprašal nekoga od vodilnih, ali sme vzeti s seboj mene kot tolmača*. Tako sva šla in se sestala z Readom ijunnom. Oče ga je povabil, naj se ustavi v Lju-bjjani in naj pri nas kosi. To mu ni bilo niogoče, ker je že imel določene sestanke za nasledoji dan v Mjlanu. Med sledečim razgovorom sem slišal podatke o dobavi Unrinega bombaža Jugoslaviji. Nadalje sem omenil, da sem vedel, da imajo tovarne v Kranju sovjetski bombaž. Vse mesto je bilo polno govoric o tem in t^kstilni delavci so se pritoževali, da je .s<>vjetski bombaž slabe kvalitete. Vedel sem tudi, da je po nacionalizaciji proizvodnja v bivši Božičevi tovarni padla in da so dplavci vložili prošnjo, naj se bivši lastnik vfne v tovarno kot ravnatelj (bivših last-nikov praviloma niso nastavljali v njihovih nacionaliziranih tovamah). Oče nekega mo-jega prijatelja je po nacionalizaciji celo zapustil službo v tej tovarni, ker, kakor je -dejal, ni mogel gledati, kako v prej od-lično urejeni tovarni nastaja vedno večji nered. O jugoslovanski tekstilni industriji sem komaj vedel še kaj več. Tekstil me ni ni-koli posebno zanimal, tako da sem se za-radi tega pogosto sprl z očetom, ki je zanj tekstilna industrija postala neke vrste strast, odkar je začel svcjo tovarno. Po v<{>jni aem imel komaj priliko govoriti z oČelom, tudi o tekstilu ne. Odhajal je na ministrstvo ob sedmih zjutraj in se vračal na kosilo okoli treh, ponavadi tako utrujen, da se mu ni ljubilo niti govoriti. Po kosi-lu je šel nazaj v svoj urad do pozno zvečer, ko smo večinoma imeli goste. Tisto malo, kar sem vedel o tekstilni industriji, je bilo vendar zadosti, da so me obdolžili, da scm špijonarii v tcj pa-ncgi. Ko sem jim dokazoval, da vendar ne more biti nobena tajnost, kar je vedel Ame-ričan Read Dunn, so zasliševalci dejali, da je včasih zelo važno, da Angleži ne zvedo, kar nekomu povedp Američani. Samo po sebi sc je seveda razumelo, da sem jaz vso, kar sem vedel, povedal britanskemu konzulu, dasi sem to bdločno zanikal in razložil, da nisem nikoli opazil pri konzulu najmanjšepa zanimanja za jugoslovansko tekstilno industrijo. Imeli so za špijonažo celo, da po mo-jcm mnenju — in baje tudi po mnenju mojega očeta — Jugoslavija ni mogla pri-delati dovolj bombaža za svoje lastne po-trebe. Čeprav so zasliševalci trdili, da je vse, kar sem jaz vedel o tekstilni industriji strogo tajno in da sem jaz vse te tajnosti izdal britanskemu konzulu, me je Ribičič skušal ujeti, da bi še kaj povedal. Tako so me neke noči prignali v sobo, kjer so trije ali štirje zasliševalci sedeli v kotu. Ukazali so mi, da moram stati ne-kaj metrov vstran in se obrniti proč od njih. Začeli so me izpraševati o nekaksnih neslanostih. Nagonsko sem se vsako pot, ko sem odgovoril, obrnil proti njim. Ribi-čič se je jezil, vendar mi je končno dovolil, jcia §tojim pred njimi kot človeško bitje. Ribičič me je zasliševal o tekstilijah in je končno začel tuliti: ,,Ali nas imate vse za bedake ali kaj, ko nam pripovedujete take neumnosti? Hočem številke. Strokov-njaki ne govore takole. Hočem številke o tovornih vagonih. Koliko vagonov bomba- ža? Ne boste mi pripovedovali, da se niste pogovarjali še o drugem z očetom. Državni funkcionarji se doma vedno pogovarjajo o svoji službi!" Nisem mu imel veČ kaj povedati in, če bi tudi imel, bi mu ničesar ne povedal. Po-stal sem bolj previden. Nedvomno se dr-žavni funkcionarji pogovarjajo s svojimi ženami in otroki o uradnih stvareh, ki ni-so zaupne, toda v normalnih državah jih zaradi tega ne zapirajo. Sodba se je glasila, da sem ,,zbiral in izročal (ni bilo povedano komu) ,podatke o stanju tekstilne industrije in o količini bombaža v zalogi". « » • Neke noči mi je Ambrož dovolil iti na 3trani§če. Stražnik me je spremljal. Žar-Jiica se je nekaj pokvarila in moral sem vstopiti v temi. Brž, ko sem napravU prvi korak, sem sc v nekaj zaletel in razbil očala. Ambrož se je jezil: ,,Sedaj bo vaša mati trdila, da vas pretepamo!" ,,Ne verjamem. Od vas kaj takega ne pričakujem." ,,Zakaj pa ne?" MZato, ker nedvomno veste, da pretepa-nje ljudi lahko napravi samo bolj trdo-vratne." „0 ne," je dejal, ,,včasih deluje prav čudežno." Imel sem vtis, da ve veliko o tem ču-dežnem delovanju. Vendar se mene nikdar ni nihče dotaknil. • • • Zasliševalcu sem natančno razložil, kje sem doma imel spravljena rezervna očala, pa jih vendarle niso mogli najti. Ko smo govorili o tem, se je izkazalo, da so naše stanovanje zapečatili in da so mojo mater nagnali ven le s tistim, kar je mogla nesti. To je bil zame hud udarec. Čutil sem se krivega, ker sem svoje starše spravil ob dom. • • • Po štirinajstih dnevih me niso več za-sliševali ponoči od sobote na nedeljo in od »edelje na ponedeljek. Kljub izčrpanosti nisem mogel spati. Poleg vsega drugega, kar me je trlo, je luč gorela vao noč. Neko noč sem se zbudil z občutkom, da je nekdo v sobi. Ko sem odprl oči, sem za-gledal bled obraz. Na postelji je sedel Si-lih: ,,No Sirc, kako se počutite sedaj, ko vas bomo obesili? Bolje bo, če vse po-veste." Vstal je in odšel. To se je še enkrat ponovilo. Odpeljali so me v drugo celico. Brž, ko sem vstopil, sem imel občutek, da je bil v celici pred menoj moj oče. DiŠak) je po lasni vodi, ki jo je uporabljal, in v kibli sem našel prazen ovoj cigaret Camel, ka-kršne je oče, ki je bil hud kadilec, prine-sel iz Združenih držav. -. Istega ali naslednjega dne se je odprla lina na vratih in podoficir je porinil predme kos papirja, naj ga podpišem. Bilo je potrdilo o količini denarja odvzetega ob aretaciji. Glasilo se je na ime mojega oče-ta. Rekel sem: ,,Jaz nisem Franjo, jaz sem Ljubo." S težavo sem prišel do stola in se nanj sesedel. Vrtelo se mi je. Ni moglo več biti dvoma, da je oče zaprt. Ugibal sem lahko samo še o tem, ali so mi potrdilo pokazali nalašč ali po nerodnosti. Ob vsej skrbi Oz-ne za tajnost in ,,konspirativnost" se je komaj kaj zgodilo po naključju. Zvečer sem vpraŠal AmbroŽa, zakaj so zaprli očeta. ,,Odkod pa veste, da smo ga zaprli?" * • • Nekega večera so me začeli spet izpra-sevati o vprašanjih, ki mi jih je dal pro-fesor Furlan za predstavnika ameriškega Rdečtega križa. Mogel sem se spomniti ne-kaj vpraŠanj; šlo je za razvoj zakonodaj-nih teles med vojno in po njej, o ljudskih oblasteh na osvobojenem ozemlju, o akti-vistih, o izpolnjevanju sporazuma Tito— Šubašič in o nacionalizaciji. Posebno zločinsko je bilo očitno, če se jfc kdo zanimal za izpolnitev sporazuma med londonsko vlado in Nacionalnim komitejem. Popolnoma histerični so zasliševalci po-stali, ko sem omenil, da sem dal zastopniku Rdečega križa tudi Stevilko Uradnega li-sta, v katerem je bil ta sporazum objavljen. Vendar se jim to ni zdelo dovolj. Tr-dili so, da so se vprašanja nanašala na vojaške tajnosti in so od nekod prinesli vprašalno polo z več vprašanji o vojaških zadevah v angleščini, ki so ae povečini za-čenjala z ,,Show on the map where..." Se-veda jaz nisem ne vprašanj ne zemljevf-dov nikoli videl niti o njih aliSal. ,,Kaj niste našli odgovorov v naiem stanovanju v predalu?" sem vpraSal. ,,Ne, nismo." Natančno sem jim popisal, kje so od-govori, da bi jim dokazal, za kakšna vpra-šanja je šlo in da niso imela nobene zvez« •a špijonažo. Povedal sem jim tudi iz ut*-ga razloga, da je profesor Furlan imel ori-ginal vprašanj spravljen v neki knjigi. Dalje sem jim povedal, da se je zastop-nik Rdečega križa zanimal tudi za Solske knjige in da sem mu nabavil nekaj b«ril za prvi razred. Razložil sem jim tudi, da sem mu dal pregled predpisov o naciona-lizaciji v Jugoslaviji. Bil sem prepričan, da na vsem tem ni ničesar kaznivega, daai seveda nisem dvomil, da so jih take infor-macije jezile. Kljub temu se je sodba glasila, da sem ,,zbiral in izročal lažne podatke o stanju v Jugoslaviji... dalje lažnive vesti o izva-janju nacionalizacije in drugih podatkov splo.šno-državnega pomena..." Največja napaka je bila, da sem sku-.sal stvari razlagati. Ko so npr. trdili, da sem ,,vse delal po konzulovih navodilih," sem jim rekel, da mi ni mogel dajati nobenih navodil, ker »em bil njegov prijatelj, ne pa sluga. V avoji preprostosti sem nato povedal, da sem edi-no enkrat nekaj obljubil vnaprej, in 5e to poslevodečemu konzulu. To je bilo, ko no nad Kranjem sestrelili ameriško letalo. Vi-del sem, kako razburjeni so bili podkonzul ir. njegovi ameriški kolegi, ki so prišli v Ljubljano zaradi tega incidenta, in bal tem se, da bi to škodilo Jugoslaviji. (V resnici piše bivšr ameriški državni tajnik Byrnes v svojih apbminih, da so se Združene dr-žave tedaj pripravljale bombardirati Jugo-slavijo.) Da bi storil vsaj nekaj, sem po-nudil podkorftulu, da grem v Kranj in sku- 3am zvedeti od zdravnika, kako hudo je bil ranjen potnik, Jci je iziginil in o katerem komunistične oblasti niso hotele povedati, kje je. Zvedeti nisem mogel ničesar, ker niso pustili nobenega zdravnika niti blizu. (Kljub temu je Ozna pestila najbližjega zdravnika.) Sodba se glasi: ,,...ter je od teh pred-stavnikov spiejemal konkretne naloge za zbiranje vcjaških podatkov, kakor dobiti podatke o sestrelitvi ameriškega letala na Včasih so me zaključki zasliševalcev spominjali na čase, ko smo se otroci igrali in smo komaj čakali, ali se bo komu zare-klo, nato pa smo plesali okoli njega in vpili: ,.Pa si rekel, pa si rekel." Okoli 24. junija 1947 me je paznik pe-ljal v sobo, kjer je name čakalo šest ali sedem ljudi. Takrat nisem poznal nikogar, vendar sem jih nekaj kasneje identificiral. Med drugim so bili tam Viktor Avbelj, Marjan Simčič-Marko in Mart-in Zalik, te-daj javni tožilec LRS in njegova dva na* mestnika. Viktor Avbelj je danes predsed-nik slovenskega Izvršnega sveta. Tako Simčič kot Žalik sta nekaj let kasneje po stala sodnika Vrhovnega sodiSča LRS. Za začetek me je nekdo vprašal nekaj o OC 101. ,,Kaj je to?" sem vpfrašal, ker te kra-tice nisem poznal. ,,0h, obveSčevalni center tOl," je nekdo drugi dejal nepotrpežljivo, ..Komanda Slo-venske armije". ,,A tako," sem odvrnil, »prekinili smo vse stike februarja." ,,Ali res?" se je spet oglasil prvi in nadaljeval: ,,Kaj pa britanski konzul?" ,,Bil sem njegov osebni prijatelj." »Zakaj je pa potem pobegnil in sporo-čil oblaatem, da gre v Kalifornijo ?" je de-jal Avbelj, česar se prav dobro spominjam. ,,Ne vem," sem dejal in mu nisem prav vcrjel. Posebno Kalifornija se mi je zdela neverjetna. Razgovor se je nekaj časa nadaljeval v tem amislu, nato pa je začel govoriti Člo-vek pri oknu. Dvignil je levo roko in se .predstavil: MSlušaj, Ljubo. Spomnil se boš človeka! ki je govoril a teboj v srbohrvaščini ali bolje črnogorSčini. Hočem ti pomagati, toda, če ne 3prejmeš moje pomoči, si boš moral pomagati sam." Vsi so poslušali v tišini in s takim spo-štovanjem, da sem najprej mislil, da je to vrhovni tožilec za celo Jugoslavijo iz Bpo-grada. Nato so drug za drugim vstali in odšli, tako da sva ostala sama. Prišel je na sredo sobe in spet začel: »Slušaj sad, Ljubo, budi pametan! Mo-raš nama reči sve ili ti je otišla glava." Godrnjal sem nekaj, češ da sem že vse povedal zasliševalcem. »Interesira me samo Dragoljub Jova-novič," je dejal. Kasneje sem zvedel, da je bil to polkovnik Grgič, vodilni član srbske Ozne. ,,Hocu spasiti -srpski narod od to«r hoh-staplera. Hočem ga uničiti in ti mi moraš pomagati." Ko je videl, da sem se nejevoljno pre-maknil, je nadaljeval: ,,Imaš da biraš. Ali mi boš pomagal ali pa..." je poudaril grozeče. ,,Ljubo, glej, lahko se izvlečeš s samo treini leti. Seveda obsojen boš na mnogo ve?, toda mi te ne bomo pozabili." ,,Tri leta so zelo dolga doba," sem dejal. ,,Ne, ne," je odvrnil, ,,čas beži. Neki mlad človek kot ti (navedel je celo ime, ki sem ga pa pozabil), je bil pred tremi leti obsojen na smrt. Sedaj dela na liniji Ša-mac—Sarajevo in je postal udarnik pri gradnji predora Vranduk. Tudi ti lahko to dosežeS." Perspektive zame so bile zares pre-krasne. Grgic je opazil, da nisem ravno navdu-šen nad njegovimi predlogi in je spet za-čel z grožnjami: ,,Ne preostaja ti veliko časa, da se odločiš." Pozvonil je in priSel je Simčič. MSvetoval serii mu," je Grgič pokazal name, ,,naj bo pameten. Ali ni to dober nasvet?" ,,Seveda," je pritrdil Simčič; ,,Ljubo, §el boŠ sedaj nazaj v celico," se je Grgič poslavljal, ,,in napisal boš za-me izjavo o vseh obiskih pri Dragoljubu Jovanoviču." i.Odvedi ga nazaj v celico," je naročil pazniku, ki je čakal name, ,,daj mu neko-Hko listov papirja in kratek avinčnik." ,,Ali ne bi bil boljSi piaalni stroj V sem vprašal. ,,Pa dobro, daj mu pisalni stroj. Ce rajši piSeš slovenski, piši slovenski," je dodal. ,,Videl me boš Se pred procesom." V celici sem ^ačel pisati ,o obiskih pri profesorju Jovanoviču, ne da bi spremenil eno samo besedo. Istega dne me je zasliševal oznovec iz Zagreba v Ambroževi prisotnosti o mini-stru guteju in dr. Jančikovidu. Imel sem vtis, da sta oba v zaporu. ¦ • • Nato se nekaj dni ni zgodilo ničesar. Niso me zbudili, takoj ko sem zaspal in pustili so me v miru noč za nočjo. Nisem inogel razuhieti, kaj se godi, in skrbelo me je bolj kot prej, tako da tudi nisem mogel spati. Niso me samo mučile skrbi, bilo je strahotno vroče. Sredi poletja je gorela ceritralna kurjava. Poleg tega vedno ta strašna luČ. Nekaj časa sem spal tako, da sem imel luč za glavo, toda prišel je paz-nik in mi ukazal, da se moram obrniti, tako da bom gledal proti vratom in luči nad njimi. Zavezal sem si robec čez oči, da bi lahko spal, vendar sem se tako še bolj potil. Ve-čino noči sem se na vojaški postelji obra-čal in obračal. Skoro bi mi bilo ljubše, da bi me vse noči zasliševali, kot da me je morila negotovost. Kaj se je zgodilo z oče-tom in materjo? Ali je bilo stanovanje še vedno zapečateno? Pisal sem zasliševalcu in ga vprašal, kaj naj vse to pomeni. Odgovora seveda ni-scm dobil. Kakih štirinajst dni nisem videl nikogar razen paznikpv. Neke noči m*e je spet poklical Ambrož ¦ in mi naznanil, da bom sojen javno. Tega sem bil vesel, ker sem pričakoval, da se bom na javnem procesu lahko vsaj do neke mere branil in stvari pojasnil. Vprašal sem, kaj se bo zgjidilo z oče-tom. Ambrož mi je dejal, da pride tudi on pred sodišče. ,,Zakaj neki ?" aem vprašal, ,,saj ni stori^ ničesar." wOh, niČ reanega." Ambrož je nadaljeval: ,,In prosim, obnašajte se dobro pred sodiščem. Včasih se je bilo vredno braniti, sedaj je mnogo bolje priznati. To naredi precej boljši vtis, kar sodišČe upošteva. Ne bom vas več veliko zaališeval. Povejte mi torej vse, ko se spet vidiva. Ne smete pri-čakovati, da vaa bo javni tožilec Se zasli-ševai in tako ne bo.ste imeli več nobene priložnosti, da poveste, česar še niste pove-dali doslej." V tem času so zunaj mialili, da proces ne bo masoven in da bo moj oče izpuščen. Toda zdi ae, da sta Kidrič in Kardelj vztrajala, da mora priti do »pravega pro-cesa z eksemplaričnimi kaznimi". KidriČ jc bil posebno nerazpoložen do dr. Nago-deta, ki ga je iz neznanega razloga imel za svojega osebnega tekmeca. Kaže, da je Franc Leskošek, minister za industrijo, v čigar ministrstvu je moj oče delal, zanj posredoval, toda Kidrič, precej bolj mogo-čen komunistični voditelj, sploh ni hotel poslušati in je začel vpiti: ,,Izdal je moj petletni plan in mora zato plačati!" Nihče ni nikdar zvedel, na kakšen način je moj oče njegov plan izdal. Zdi se tudi, da so nekateri ljudje iz Kranja, ki so zavidali mojemu očetu, da je bil uspešen podjetnik, kar naprej pošiljali v Ljubljano denuncia-cije in zahtevali, da ga je treba odstraniti iz Ministrstva za industrijo in kaznovati, ker je ,,izkoriščal delovno ljudstvo". • • • 24. julija mi je Maks Završnik izročil obtožnico, lepo vezano knjižico 31 strani z o-^mimi stranmi dodatkov. Nemudoma sem pogledal, česa je obto-žen oče. Bil sem skoro srečen, ko sem zagle-dal samo štiri vrstice: »ida je sodeloval z inkriminirano organi- ijo na ta način, da je izročal soobt. Sircu Ljubu podatke o stanju v industrijskih pod-jetjih v državi, do katerih je imel dostop kot funkcionar ministrstva za industrijo." To ni bilo veliko in domišljal sem si, da te obtožbe ne bo težko pobiti. Nato sem si ogledal ostanek obtožnice. Bil sem obtožen kot drugi od štirinajstih soobtožencev. Opazil sem, da se moje ime pogosto omenja in da so bili v ilustracijo mnogih točk navedeni izvlečki iz zapisnikov o mojih zaslišanjih. Ali je bilo tako, ker sem bil ,,drugoobtoženi" ali ker aem preveČ govoril? Hudo vprašanje. Zvečer sem moral zviti vse svoje stvari v odejo in odpeljali so me z ,,zeleno Marico" z vrsto celic na obeh straneh. Komaj sem se lahko stisnil v eno^ izrned njih, Videti nisem mogel ničesar, vendar se mi je zdelo, da aem slišal očeta zlesti v avto. Ko je Ma-rica vozila skozi mesto proti sodni palači, sem ujel nekaj pogledov na Ljubljano sko-zi špranje za zračenje. • • • Zelena »Marica" je očitno zavozila sko-zi vhod. Slišati je bilo razburjene glasove. Čez nekaj časa so se vrata mojega oddelka odprla in ukazali so mi izstopiti. Vlekel sem odejo a stvarmi za seboj in zlezel na slabo razsvetljeno dvorišče, odkoder so me po zapletenih hodnikih odpeljali v sobo z opravo iz cesarsko-kraljevih časov. Za ogu-ljeno mizo je sedel pisar s sivimi lasmi, ki se mi je zazdel simpatičen. Vpraševal me je po osebnih podatkih in jaz scm si ga drznil vprašati, ali je moj oče tu. ,,Nimate pravice atavljati vprašanj!" je zarenčal Lame. Vodiii so me skozi mnoga vrata po stop-nicah v prvo nadstropje, v tako imenovano »ladjo", ki sem jo poznal po Katjinem opi-su, ko je bila zaprta za časa Gestapa. Pro-stor je imel_štiri nadstropja z vrsto celic in hodnikom na dveh straneh in oknom čez vsa nadstropja na koncu. Moja celica je bila atevilka 101. Bila je okoli šest korakov dolga in dva koraka široka ter je disala po katranu, ki so ga od časa do časa dajali v kiblo za vrati. Na levi daljši strani je bila zložlji-va postelja z žimnico, na deani.mizica in stol, oboje porisano in zrezano. Ko sem ostal sam, sem odvezal stvari, zavite v odejo, ki sem jih komaj vlekel za seboj, in legel. Nenadoma sem poskočil. Imel sem vtis, da me je nekdo poklical po imenu. Cez nekaj časa Še enkrat. Paznik, ki je hotel iz pritličja govoriti s paznikom v drugem nadstropju, je zavpil ,,Drugo", jaz pa sem slišal samo aamoglasnike, ki so isti kot v mojem imenu. Oče mi je kasneje pravil, da se je tudi čudil, zakaj mene kličejo. Luč je gorela vso noč. Zato sem slabo spal in si ogledoval čudne živalce, ki so lezle po stenah. Tako sem se seznanil s stenicami. Prihodnji dan je bil sončen. S slasijo sem pojedel zajtrk, ki je bil v sodnijskih zaporih boljši kot na Ozni. Ko so se konČ-no odprla vrata in so mi izročili paket od •doma, v katerem je bilo vse od pižame do čokolade in od šunke do česna, sem se po-čutil skoraj srečnega. Prvič v svoji jetni-ški karieri sem odkril, koliko veselja lahko prinese v celico paket od doma. * • • Sozaporniki ao mi kasneje pravili, kakš-no reč je Ozna gnala okoli nas. Vae nad- stropje, v katerem smo bili nastanjeni, so izpraznili. Zapornike so natlačili v druga nadstropja, tako, da jih je bilo v proato-rih, namenjenemu enemu samemu do deset. Tudi običajne paznike, člane ljudske mi-lice, so pognali iz našega nadatropja in njihove dolžnosti so prevzeli oznovci. Uki-nili so sprehode po dvoriščih na obeh stra-neh poslopja, kjer so atale straže z brzo-strelkami. Ne morem si misliti, česa so ae oznov-aki šefi tako bali. Sodnija in zapori ao sre-di Ljubljane in težko si je misliti, kdo bi jih mogel napasti. Morda so skušali pre-pričati sami aebe, kako nevarni banditi smo. Za nas so zelo skrbeli. Dva knojevca sta noč in dan krožila po hodnikih v pr-vem nadstropju, tako da so se linice na vratih odpirale v rednih presledkih. SliŠati je bilo glasove Ljubljančanov, ki so hodili mimo. Seveda niso ameli hoditi ob zidu sodnih ztiporov, temveč aamo po pločniku na drugi strani. Videti ni bilo mogoče nič. tudi če si je kdo upal zlesti na okno, ker so že Italijani montirali pred okni lesena korita. Le golobi so letali sem in tja in posedali po oknih. Znotraj jetnišnice je vladala skoro po-polna tišina. Od časa do časa ao ae odprla ali zaprla vrata. Samo enkrat je tišino pre-kinil divji izbruh nekega zapornika. ,,Nedolžen sem," je vpil. ,,Pustite me v miru!" Zdelo se mi je, da sem spoznal glaa ene-ga izmed soobtožencev, in presenečen aem bil, kako malo mi je šel ta izbruh do srca. Nekdo se je zadrl: ,,Tišina!" Jetnik je tolkel po vratih. Vrata so se odprla in slišal sem, kako so zapornika po-rinili nazaj med psovkami. Na splošno so ravnali 'z nami zelo milo. Rekli so nam, da lahko ležimo in počivamo kadarkoli hočemo. Dajali so nam bolniško hrano. 0 tem sem se prepričal kaaneje, ko so mi prinašali navadno hrano — mlačno vodo trikrat na dan. V nedeljo 27. julija 1947 sem sli3al iz hiše nasproti zapora naznanilo po radiu Ljubljana, redhodnika v Bolni nevesti, kjer se šlatata Ive najstnici. Damjana Černe si je na pravih nestih znala vcepiti injekcijo krutosti, ki je hipu spremenila njeno zunanjo podobo, »odobno kot protagonistka filma Belle de j 3ur. Ce pa bi vse madam vseh bordelov | imele svojo madam, bi bila to lahko edinole gospa Majolka Suklje, pri tej uprizoritvi ne-pogrešljiva, ki je svojo vlogo nedvomno odigrala z najenergičnejšim pogumom, predstavila je nedoumljivo gibčnost, ki jo mora imeti stara tigrica, da preživi, plane, pa spet sede s točno kontrolirano sehti-mentalnostjo na obrazu. Nov dokaž, da je črpališče igralske energije dostopno samo metafiziki. In če ravno asociiram, je Veronf-ka Drolc združevala in menjavala glas IVtar-lene Dietrich iz Plavega angela in Edith Piaf, z jakostjo, ki je primorala poslušalca, da išče na kostumu brezžični mikrofon, a ga ne najde, ker ga seveda ni bilo. Zaradi po-kazane in včasih naravnost izpljuvane energije po postavt vrabčka, ki pa se giblje kot 40-letna manekenka (ki pa se zdi stara 25 let), mi je postalo jasno, zakaj je njen soigralec Marko Mlačnik pestoval na očesu lepo rejeno, utramarin modro slivo, nekaj dni pred premiero, v Kavi. Treba je Še po-hvaliti direktorja in umetniškega vodjo gle-dališča, ki sta z nesamopašno gibčnostjo opravljala inspicientsko-biljertersko delo in se vprašati, kdaj bo publika nagrajevala z aplavzom na odprti sceni gledališke bon-bončke, ki si to zaslužijo, ne pa zgolj komič-ne skeče. MAKAR ČUDRA D. M. Thomas LASTOVKA V kotičku svojega očesa je v obrisih za-znal televizijski ekran, ki je stal nasproti predsednika. Na skoraj praznem ekranu je bilo izpisano: »Hope Abandoned«. Surkov se je zdrznil. Bral je Nadeždo Mandelštam v samizdatu. Toda zakaj mora angleški na-slov njene knjige sijati na ekranu v predsed-niški pisarni? Je bila to prefinjena past? Pi-sarna gotovo ni bila opremljena s prisluško-valnimi napravami, po...? Ali pa je, kljub temu da je bilo to nekaj povsem nedolžne-ga, kakšen skrivni agent iz njegove amba-sade načrtoval, da mu bo prisluškoval? Njegovo čelo je oblil pot. Nekdo, ki je švignil mimo njega ... celo garderoberka v plaval-nem klubu ... Betty Thresher, celo - človek ne more biti nikoli gotov. Ne, bilo je absurd-no. Še zmeraj mora nositi v sebi vročinsko infekcijo, da je lahko plen tako absurdnih sumničenj. Mogoče je tozačetek izobraže-valnega programa; dramatizacija; ali poli-tična okrogla miza o knjigi. Pogledal je na-ravnost na ekran, toda besede so bile še zmeraj tam, zaledenele, in ni bilo zvoka. »Vas lahko vprašam, kaj pomenijo te be-sede, gospod?« »Vesel sem,« je rekel O'Reilly, »da niste prišli z že vnaprej pripravljenimi vprašanji. Tudi sam nimam že pripravljenih odgovo-rov.« Zavedajoč se, da je, ko je spraševal pred-sednika o sporočilu na ekranu, ustrelil koz-la, je Surkov zajecljal: »No, bil sem samo ra-doveden, ker sem ... Bi začeli?« »No, le začnimo,« je rekel predsednik. »Kar ustrelite.« S.: Gospod predsednik, se vam kdaj za-zdi, da ste prestari za predsednikovanje? Stari ste - koliko? Štiriinsedemdeset let? R.: To ni velika starost, prav imate. S.: Mislite, da pride modrost z leti? R.: Ne, ne čutim tega. Zelo dobro se dr-žim. j S.: Kakšen je vaš pogled na smrt, go-sp6d? R\: Morali boste vprašati mojo ženo! Stvar pride ne tako zelo zaradi starosti kot zaradi skušenj družinskega življenja, delje-nja vsega, veselja in žalosti, z žensko, ki jo IjubfŠ in ki te Ijubi. Otrok in seveda tudi vnu-kov. Videti, kako odraščajo, imajo otroke, se^bročijo. Ne mislim v tem vrstnem redu! ! S'r: Toda lahko da bodo ti otroci priča nuk-jlearnemu holokaustu. Kakšni so vaši ob-čutki kot človeka in ne kot predsednika ob možnosti tretje svetovne vojne? R.: Pripravljen sem nanjo. S:: Pripravljeni ste nanjo? Toda, ali misli-te,rda še jo da preprečiti? R.i Mislim, da za to ni pravih možnosti. S::To je 2elo alarmantno. Vaša in naša administracija sta si bili edini, da nobena stran ne more zmagati v nuklearni vojni. {Obstaja o tem kakšna nova razlaga? Ste jprepričani, da Združene države lahko zma-jgajo v tej odločilni vojni? | R,: Prepričan sem, da lahko. ! S.: Zdi se, da bi to dejstvo lahko vrglo senco dvomov na vaša prizadevanja za raz-orožitev. Si za to res prizadevate? R.: Se zmeraj smo istega mnenja. Odgo-vor je ne. In to bi moralo biti jasno komur koli v moji ali v vaši deželi. S.: Rad bi prešel na lažje stvari. Gledate kdaj svoje stare filme? R.: Seveda. Ne vem, zakaj ste me morali to vprašati. Rad bi, da bi bila to stvar, po ka-teri bi pomnili moje predsednikovanje. S.: Slišal sem, da y postelji, preden zaspi-te, gledate televizijo. Vas lahko vprašam nekaj delikatnega? Imate še vedno zakon-ske odnose? Normalno zakonsko življenje -še spite s svojo ženo? R.: Ne, ne, ni časa za to. Vse to me ne za-nima več. Zivljenje teče naprej... no, ob-časno gledam, največkrat takrat, ko sva v Camp Davidu. S.: Gledate? R.: Ja, seveda. Še vedno je življenje v sta-rem psu. S.: Kaj natančno pa gledate? R.: No, kot sem rekel, je to le občasno. In največkrat v Camp Davidu, ob vikendih. Nekaj vikendov nazaj sem gledal Mojo ženo in njenega Ijubimca. No, zdelo se mi je precej dobro! Dobra zabava! Nekoliko dr-zno, če pomislim na obdobje, se mi zdi. No, pa je šel večer. Samo delo in nič zabave iz Janezka naredita neumneža. S.: Naj tole razjasnim. Gledali ste vašo ženo in njenega Ijubimca? R.: Uživam v komedijah. Tudi ne vidim ni-česar slabega v nekaj nostalgije. Videti se, kakršni smo bili nekoč. Toda, kot sem rekel, ne gledam velikokrat. S.: No, to je fantastično. .^. Omenili ste nekaj v zvezi z obdobjem. »Če pomislimo na obdobje.« Ni mi bilo popolnoma jasno, kaj ste hoteli s tem povedati? R.: Vas presepeča? Res ni bilo tako sla-bo. Bilo je v redu; neškodljivo... Samo ne-koliko riskantno, nekoliko drzno, toda ne pretirano. Ne po današnjih kriterijih. S.: Toda vaša žena - koliko je stara? R.: Saj veste, štirideseta leta ... No, bilo je precej čudno obdobje. Krvavo in grozno - no, vi Rusi boste že vedeli- ampak če po-gledamo nazaj tudi razveseljujoče. Tisti po-seben izziv. S.: Oprostite, toda zdi se mi, da sem bral, da je stara šestdeset let R.: Ja, stara je šestdeset let, toda se ne zdi tudi vam, da izgleda mlajša? S.: Privlačna ženska, je, gospod predsed-nik. R.: Povedal sem vam, da ima šestdeset let. Poročila sva se leta 1944, takoj zatem ko sem ustvaril Mojo najljubšo neumno blondinko. Tudi to je bila neke vrste šala. S.: Zaradi uporabe tega izraza so me ošteli na tiskovni konferenci. In seveda po-znam veliko žensk, še posebej v moji deželi, kjer so popolnoma enakopravne, ki bi se še kako razjezile nad moškim, ki bi rekel, da jih je »ustvaril«. Mislite, da je ameriška ženska enakopravna z ameriškim moškim? R.: No, naredi kar le more, da ostane mla-da in privlačna. Lepo se oblači, je pozorna na svoj make-up. S.: Toda ali se vam zdi, da je to enako-pravnost? Oziroma, kako bi jo vi definirali. R.: Katera vas je pa ozmerjala? Kakšna blondinka? No, mislim, da je. Ženske so enakopravne, ampak seveda tudi drugač-ne. S.: Vem, da je vaša žena sedaj na po-membnem položaju; toda ali ste jo, preden ste postali predsednik, tudi vzpodbujali pri njenem delu? Je bila zaposlena? R.: Medsebojno zaupanje. Bo to zadosto-valo? Nič pretiranega. Medsebojno zaupa-nje. S.: Zavarovalnica? R.: Ne, skrbela je samo za to, da so bili njeni otroci vzgojeni v dobre Amerikance. To je pomembna naloga. S.: Seveda. In to nas na nek način prive-de nazaj k tekmi v oboroževanju, ki lahko z obličja zemlje izbriše naše otroke. Medse-bojno Zagotovljeno Uničenje ... R.: Zavarovalnica? S.: Všeč mi je vaš črni humor, gospod. Toda strinjali se boste, da stvari niso smeš-ne. Svet je nor. Ali res ni nikogar, na Vzhodu ali Zahodu, ki bi lahko v naše glave vbil ne-kaj pameti? R.: Vem, vem ... otroci, ruski ali ameriški, ni važno. Otroci... S.: To je zelo ganljivo. Našim Ijudem bo tole všeč. In upati morahno, da so sedanje generacije žensk pametne vzgojiteljice ... In če že govoriva o ženskah - bi lahko rekli, da obstaja med znanimi ženskami kakšna, ki jo še posebej občudujete? R.: Mogoče papež. S.: Zelo smešno! Toda občudujete ga ... Ste religiozni, kot je znano. Rad bi vas vpra-šal nekaj v zvezi s tem. Ali Boga vidite? Ho-čem reči, imate pred očmi njegovo po-dobo? R.: Mislim da, Margaret Thatcher. S.: Res? Mislite, da je bog ženska? R.: Ne, nimam kakšne posebne predsta-ve. Vem samo, da takrat, ko molim nekomu govorim. S.: Verjamete v posmrtno življenje? R.: Oh hudiča, ne. To je samo modna fe-ministična predstava. S.: Sam ne bi bil tega mnenja. No, obsta-ja nekaj sovjetskih disidentk iz Leningrada, ki se imajo za feministke in so religiozne. Mislijo, da bi ženske morale biti srčika dru-žine, so proti abortusom - in podobno. Toda presenečen sem, da so vam te stvari znane, gospod. Nimajo podpore množic. Toda rad bi se povrnil k vašemu zasebne-mu življenju in zakonu glede katerega ste t bili izredno odkriti... Naj citiram vašo »Mojo najljubšo blondinko«, ali stvar raje na novo formuliram? R.: Ni me sram priznati. Sem mormon, gospod Sadkov. Obstaja zagrobno življe-nje. * S.: Resno verjamete v svobodne zakone 7 R.: Zmeraj sem poskušal živeti pošteno, ne vem, zakaj bi se spremenil zdaj? Kaj ho-čete še vedeti? Zakaj ne bi citirali »Moje najljubše neumne blondinke?« Ni me sram priznati te stvari. Bila je dobra, poštena za-bava. Nič pretencioznega, veste. Naredil sem jo z Irmo Flemming. Bila je zelo talen-tirana, zelo lepa. No, še vedno je Ijubka go-spa. Pred kratkim sva se skupaj slikala na neki vrtni zabavi. S.: Kaj pa javnost? Vaši volivci? n.: Mislim, da so nori. Ne strinjam se z nji-nu Od kod vam predstava, da bi se lahko? S.: Torej vam je vseeno, kaj mislijo? 0 va-*in Ijubimkanjih v preteklosti in vaši ženi, ki •ma Ijubimca? To sicer ni namenjeno obja-vi, vendar si preprosto ne morem predstav-Uati katerega koli od naših voditeljev, ki bi Dil tako odkrit glede svojih Ijubimk in Iju-Dimcev njegove žene. R-: No, čutim se zelo blizu vsem. Kakršne koii rase ali barve. Bele ali črne, ni razlike. X? .?.?' zemlje in jaz naredim vse, kar je v fnojih močeh, da jih ne bi razočaral. g» Torej ste spali s črnkami, gospod? n : Jezus Kristus? Na kaj pa nam igujete? *.akšno zafukano vprašanje pa je to? S.: Žal mi je. Prosim sprejmite moje opra-vičilo. R.: Je to neke vrste trik? S.: Res mi je žal... Bi se lahko prosim samo še enkrat vrnila k vprašanju miru v našem do norosti razdeljenem svetu? R.: Vprašanje se mi zdi napadalno. Zakaj me raje ne vprašate, kako nama je z ženo uspelo zdržati v srečni zakonski zvezi štiri-deset let? .S.: No seveda, z veseljem. Zelo težavna zadeva. Imate kakšen nasvet za mlade Sovjete, ki se podajajo v zakon? R.: No, seveda. To je zelo, zelo zapletena zadeva. Na žalost se zdi, da za kontroliran konflikt ni alternative. Če pride do poveča-nja napetosti, moraš dajati videz pripravlje-nosti iti zadevi do kraja. Kot igra kokoši - saj poznate? Dva avtomobila drvita naravnost drug proti drugemu in tisti, ki zavije vstran, je kokoš. No, na koncu je treba zaviti vstran, ampak vsak poskuša to napraviti kasneje kot drugi. Bilo bi brezumno, če ne bi zavili vstran; a drugi voznik to ve, zato je treba dajati vtis, kot da se obnašaš brezupno, kot da bi lahko napravil kaj norega. Seveda v bistvu le ni tako, kot če voziš avto. Če mis- liš, da je druga stran nekoliko nora, vedno obstaja skušnjava, da bi sam udaril prvič. Močan udarec, naravnost v trebuh. Zato mora biti drugi, da bi vas lahko odvrnil od prvega udarca, sposoben odgovoriti z ena-ko pogubnim udarcem. No, približno v tem je stvar. Žalostni, a druge alternative ni. S.: Mračen pogled, gospod predsednik. Bi lahko za konec najinega intervjuja sov-jetskemu Ijudstvu kaj sporočili? R.: Povedal bi jim, naj ne mislijo, da se bo vse obrnilo po njihovo. Dajati moramo in je-mati. S.: Hvala gospod predsednik. Bi radi še kaj dodali? R.: Bog vas blagoslovi. S.: Najlepša hvala. Oh, še nekaj - bi imeli kaj proti, če bi nekdo iz New Yorka Timesa ali VVashington Posta prepričal tovariša Brežnjeva, da bi imel z njim podoben pogo-vor? R.: Ne, mislim, da ne. Hvala. S.: Ne omenjajte tega. R.: Ne, seveda da ne. . Prevod: TOMAŽ TOPORIŠIČ S loven ska dramatika (3) OBLOČNICA, KI SE ROJEVA Ivan Mrak-Taras Kerniauner obločnica ki se rojeva znamenja Zaprti opus nekega pisatelja zmeraj omogoča, pa naj se to sliši še tako sveto-skrunsko, objektivnejše kritiško in intrpre-tativno ukvarjanje z deli tega pisatelja. Še posebej seveda takšne stvari veljajo za dra-matika oziroma literarno figuro Mrakovega kova, se pravi enega redkih slovenskih umetnikov in še bolj redkega ustvarjalca med pisatelji, ki je ne glede na različna po-litična stanja, ki jim je bil priča v teku svo-jega življenja, vedno ostajal zunaj main-streamov posameznih literarnih in kultur-nih obdobij, je v »kulturni« javnosti obstajal samo kot nekakšna prikazen, »možna ne-varnost«, ki se lahko zgrne na meščansko ali pomeščansko moralične Ijubitelje in malo manj Ijubitelje kulture. Ivan Mrak je tako v teku svojega življenja obstajal pred-vsem kot nekakšen pisateljski fenomen, o katerem se je govorilo v različnih krogih in na različnih ravneh. Obstajal je kot »deka-dentni sovražnik meščanske morale« pa tudi kot »mistični umetnik z ideološko ne-jasnimi in subverzivnimi izhodišči svojega pisanja«, v najbolj zgodovinsko vročih ob-dobjih tudi kot »revolucionar« in »antirevo-lucionar« (oboje seveda v negativnem po-menu teh besed), v krogih, ki niso blizu uradnim, pa kot sicer nekoliko čudaška, zato pa zanimiva in za nekatere že kar ka-rizmatična figura, ki je na svojski način uspela obdržati svojo suvrenost in intelek- tualno neodvisnost. Manj pa je bil - reči je treba na žalost- prisoten v kulturnem pro-storu s svojimi deli, dramskimi besedili, ki so se iz prvih zvrstno in obdobno še precej hibridnih del vedno bolj y očitnejših pote-zah razvijala v smer himnične tragedije, po-sebno zvrst, Mrakov konstrukt, ki naj bi v svet, ki so ga »bogovi zapustili«, ponovno uvedel vzvišeno tragičnost klasičnih trage-dov. Zaključitev Mrakovega opusa in njegova smrt sta, te stvari so seveda precej absurd-ne, predvsem pa morbidne, torej pomenila zaključitev prisotnosti njegove osebe kot nekakšnega obrobnega fenomena sloven-ske literarne srenje, zato pa so se ob po-manjkanju »novih« informacij o škandaloz-nih in manj škandaloznih pojavljanjih trage-da Ivana Mraka v javnosti, njegovih »kavar-niških« druženj z mladimi pristaši in pisanja novih dramskih besedil, o naslovih itd. ka-terih se je samo Šušljalo, Ijudje lahko začeli ukvarjati tudi z branjem pa tudi gledanjem njegovih dram. Se več. Malo pred smrtjo je Ivan Mrak, ki ga je izobčila ne samo sloven-ska meščanska in malomeščanska srenja, s svojim bibličnim ciklusom postal lahko nič manj kot klasik Mohorjeve družbe, s tem pa se preselil med bralce, ki se zabava-jo predvsem z večemško literaturo. Poteze, ki jo je izvedla slovenska cerkev, zaenkrat še ni potegnila tudi »šolska oblast«. - Ivan Mrak je s svojo himničnostjo pa tudi tema-tiko nekaterih del pač bližje religioznemu kot pa poučnemu. Ampak vse stvari se da prilagajati. Tako je sicer po spletu naključnih okoli-ščin (veljala je za izgubljeno do leta 1985), ampak brez kakršnih koli škandalov, lahko v letu 1987 izšla njegova prva in ob uprizo-ritvi pa še vsaj desetletja po njej »šokantna in škandalozma drama« Obločnica, ki se ro-jeva, zaradi katere so se (če še mi odkrije-mo eno od govoric, ki jo je potrdil v inter-vjuju tudi avtor sam) pred Mestnim domom »vneli pravi pretepi med tistimi, ki so stvar zagovarjali, in tistimi, ki sojo šteli za nesmi-selno ekshibicijo«. (Med prvimi so bili npr. Josip Vidmar, Oton Župančič in Srečko Ko-sovel.) Zbirka Znamenja, ki se je iz ene red-kih edicij, ki so v sedemdesetih letih in malo prej izdajale zares svežo in drzno literarno produkcijo, danes prelevila v zbirko, ki izda-ja (včasih drzna) predvsem dokumentamo pomembna dela, v skladu s svojo naravna-nostjo izdala tudi Mrakovo dramo. Ampak zadetek je bil kljub vsemu v črno, saj nekaj več kot dvajset strani dolg dramski komad ali Himno o početku slovenskega Olimpa spremljata dva obsežna intervjuja z njenim avtorjem, vsemu skupaj pa je dodana še študija Tarasa Kermaunerja - vse skupaj pa deluje kotzanimiva predstavitevtako pi-sateljevega začetnega opusa kot skušenj, ki jih je zaradi tega imel v življenju. Obloč-nica je tekst, ki je po prvem branju »osup-Ijivo« zaznamovan s časom futurizma, da-nes seveda že »racionalno naivnimi«, a umetniško zanimivimi predstavami o ta- krat odpirajočem se svetu tehnike in tehno-loškega napredka, v skladu s katerimi Salo-me izjavlja, da je njen tek skozi življenje »tek granate skozi temo«, da »smo silna električna sila - veletok, ki mu ni enakega v vsemirju«, v imenu dinamične energije za-smehuje pesnika, v katerega »duši je har-fa ... nje strune so sladke—o najslajše—« in ga napoti poslušat, »kako kriče lokomo-tive, kako brne žice v zraku ...« Salome tehnološkega napredka kot utopične pro-jekcije pa je tudi Salome mistične ekstaze, slastj, trpljenja in ponovnega vstajenja iz tr-pljenja, je obenem Salome in Janez Evan- ; gelist, prisega na tehnični napredek in »išče Gospoda mojega ...«, ki seveda ni identi- : čen s tistim rimokatoliške cerkve, je tudi dionizičen, a ne samo to, dekadenten, a hkrati mistično vzvišen. Mrakova dramati-ka že v svojih začetkih torej združuje mo-dernost in klasičnost, racionalnost in mis-tičnost, poskuša biti himnična, ne absurd- J na, ampak tragična, zato se mora na stilni ravni oprijeti tudi arhaičnega jezika, poetič-ne dikcije. Zanimiva postaja pri tem pred- I vsem zaradi svojevrstne zvrstne ali že kar i žanrske mešanice, ki po več kot šestdese-tih letih deluje nekoliko naivno, a nostalgič-no, predvsem pa na nek način »postmoder-no«, saj uveljavlja dvojno tendenco, dest-rukcijo preteklega in projekcijo v utopično prihodnost in pa seveda uporabo že usta-Ijenih, včasih arhaičnih oblik, tudi stilnih pr-vin, tematike in motivike. V imenu novega, ki je predvsem subjektivno, negira ustalje-no, a hkrati ne popolnoma nedovzetna za preteklo, ki ga vsrkava vase in primerno ob-deluje. Je zato v času, ko se Ijudje niso mogli navaditi niti na modernizem, še bolj tuja od slednjega, zato stvari in dogodki, ki so sledili prvi uprizoritvi Obločnice, niso niti približno neverjetni. Tudi to, da je izšla v letu 1987, se pravi v času po moderni? TOMAŽ TOPORIŠIČ