KB**" ISSWW. k- k,HofbibliowieK, %:':f '¦¦-¦' 7 fXHo^ St. 52. V Gorici, 29. decembra 1876; „SoiJa" izhaja vsak cetvrtek in velj* posto prejemana ali t Gorici na dom poSiljana: Vse leto .-. . . . f. 4.50 Pol leta.....„ 2.30 Cetvrt leta . . . . „ 1.20 Pri ozuanilih in prav tako pri „po-slanicah" se placuje za navadao tristop-no vrsto: 8 kr, in se tiska 1 krat 7 ., ,i .. ., 2 „ « » „ „ » 2 » Za vece firke po progtoru. «c pri ureunu Glasilo slovenskega politieiiega drustva gori&kega za brambo iiarodnili piavic Po«mwn« Stavilke !• dobirajo po\ 10 soldo? t Qp$A t tobakanricf t f0» 8poski , ulfci blizo „treh kron". '«— v Trstu ˇ tobakarr.ici „Via della .**/¦ Bevma CO". Narocnina in dopisi naj se blago* voljuo poiiljajo pod naslovom: Viktor Dolenec v Gorici. — Kokopiui se n* vraftajo; dopisi naj se blagovoljno fr*n« kujejo. — Dclalcom iu drugim aepre-mohnm se narocnina znfta, ako it ogla-so pri uredni&tvu. Srccno novo leto! Ko bodo nasi citatelji dobili ta list v roke, voscila se bodo razlcgala na domu in po javnih prostorih za sreeno novo h»tit,inom, liijsmo §e vendar do danes uconjaka nasli. ki bi nam dokazal, gde da tista moc tici. ki preteklost. sedanjo>t in prihoduost eoe od druge deli in loci. V trudapolnem dclu se Ie redkokrat eioveikerau mmi izljubi, z enakimi ttkzkimi pojemi sepeMi, toda kakor se p.a pret^klost vseh pozemljskih stvari Ie le taLas spomuimo, ko nam je bleda smrt dragega zuanca in prijat- lj.i v vecnost odpeljala ter nas na nmemento movi4 spoumila, — imamo tudi v vsakdanjem zivenji trenutke, ki nas nehote prisilijo, da se na preteklost spomnimo, da na sedanjost mislimo in za prih. skrbimo. Ta treimtek nam je danes do§el, ko hi§na ura . 'io o polnoei dvanajst gromeeih ndarcev sproii. Ta trenutek naznanja nam ravno smrt in rojstvo. . olgo, trdo leto — leto 1S7G — se je ravno od nas <.>slovilo in novo — leto 1877 — nas pozdravlja. ilirao naprej tefie v rekt casa staro leto terse kakor vsa prednja v vecnost izteka. Skoro ljubeznjivo nas novo leto pozdravlja, toda ne prena^Hmo se, kajti mnogo skrivnosti za nas ima; gotovo naznanja temu srefio in zdravje, drugemu pa reve in tetave in spet (Irugemu ^eloma sreco, deloma nesre^o. coj utrdila in bode popolnomakoristna postala, ^o padejo nokatori osobni obziri. Nas narod je v torn lotu izvrsil ono najva^nojsih svojih drzav-Jjanskili dol2nosti: volil je poslanoo za do^olni zbor in rooi moramo, da so jo vkljub veliki uevarnosti, ki je nastala iz toga, da so so neka-tore znano osobo postavile na beparatno stali^ee, vendar resila narodna frast in tave, o/.i-roma vlade in nadzorniki obein, da zadnje uatanjrno izvrsujejo njim izioceue posle. Prav tako bi bilo de-zelui vladi na prosto postavijeiio udrievati hi za v.«ak dikasterij posebuegu zastopnika v maiijsib ceutrih (de-zelah). V podrofje skupnih de/.fluih zborov bi spadale sledece zadeve: fiiiance, pravosodje, uk in bugoc'aMje, polititua uprava in »ptoh vse, kar s« razmni - v pra-veiu pomeuii pod imeuoin notraitje zadeve in kar nij pridizano skupni centralni vladi. Vsaka grupa ima pa se posebej svojega zastoptiika (kancelarja) v fckup-nem ministerstvu. Iz vsega tega slcdi, da bi se vladni in ustavni aparat po vpeljavi nasvetorane sdsteiue veliko zboljsal; pa uprava postila bi I>olj domafa, posiovanje krajse, razviilnejSeT ustavao zivenje popol-nejse in za dczele, boljse receno, preobiezene davko-piatevalce mnogo cenejse. Da bi po taki uravnavi odpadlo mnogo uradni-kov, to se razumi; a to bi bilo drzavi le na koii&t, kajti tmiogo didavnih iu izvrsttiih muci priiast!o bi po tem obrtniji, trgovstvu in sploh positivuo produktiv-nim stauovoin, kar je v narodno gospotlarskem obziru le zeleti; dokaz, da so dizave, kder ie malo ljudi je drzavni kruh, srecnejSe od ouik drzav, kder vsa mladina sili pod vladnc ptruti, je prav bli/o; poglejmo si Auglezko, Svicarsko, Zediujene drzav*-; tain nahajamo najvece veselje do raznega uapredovanja na obrtuijiskem in sploh prakticnem polji, oui natodi pa so prisli zbog samo&talnega zasluzka tudi do visoke stopiuje politique zrelosti in po nji do svobode, do J nam bode prihodnje leto obiluo sreCe in [nikakorSne nesreSe prinesio. Srefino novo leto toraj vsem rjubeznjivim pri- jateljomi — * * * Karava spi. Seme, ktero je pridni kmet vjeseni posejal, pociva pod gorko odejo snega, ki k-po vipav-sko dolino pokriva, No€na tihota pokriva dom. Mrzel veter se igra z zmrznenimi drevesnimi vejicami. Sivi 8 snegom napolnjeni oblaki pobajajopo firmamentu— in vecer se blSa. Na cesti niti cloveka ne najdeS, kajti audi mraz zagnal je vse, kar diha in 2ivi v po-slopje. Na domacem ognjisfii pri beli ierjavici je zelo piijetno, mej tem ko zunaj beli sneieni metuljcki. od domaSe bmje preganjani, na okna trkajo. V hi§i se lac" napravi. Opazirjmo sedaj pri mrieti lampici mirno dru-zinsko zivenje. V polokrogu na ognjiSCu zapazimo hisnega gospodarja — o€eta, — starejSega sina in male otroke. Iz majhne ilovidne pipice pusi stari oie: pogevarja se s sinom, ki je na dopust od vojakov pnSel, o razlifinih vojaskih stvareh, kako je naiurec danes in kako je tacas bilo, ko je ofika slu^il cesarju. Mattpripravljajedila, kajti nekaka doKnost jej je skoro, danes kaj boljsega napiaviti, kot navadno. Z rocno roko spravi 2erjavico skupaj : izpod ognjiSfa privlefie tnnog ali „tripeza, na Kterega ponevko postavi, v kterej kmalu okusne jeeeae ribe zapazimo, Ok vsem tem delu pomaga jej pridna bloudinka — njena lepa hcerka. Miza je pogernjena in vecerja pripravljena. Hlapci in dekle so mej tem casom domaco 2ivino na-pojiii iu nasitili in sedaj vso druzino okoio ogujis^a zbrano lepo z adobri vecer1* pozdravili. Vsi so tedaj doma, oce se enkrat prav krepko iz pipice potegne, jo potem na strau postavi, in — kratka toda srfna molitvica naznani kmalu zacetek okusne vecerje. Pri ccetovi strani visi na zidu velik kijuc. ki vrata odpre, skozi ktere v posvecene kraje kleti dospemo. Podaga starejsemu sinu, ki se koj napoti v klet. Xasa dru-zina je nocoj prav srecna in zadovoljna, kajti ribe iz ponevke je tecua in okusna jed iu vince iz kleti wko-rajzo" druzmici podaja. Veselje vedno veci postaja, zadovoijnost se vsem na obrazu vidi, jezik se razvoz-Ija, svete pesmi se prepevajo in pripovednjejo se prav-ljice, ki «o primerne za nocoj—za „staro— novo leto." J. BEBEK. Crtica iz mojega vojaskega iivljenja. (Mozirski.) (Konec.) Ob devetih je n2e sbobnar drumljal" in vsak vojak jo je mahal proti kosarui, da bi ne prisel pre-pozno, ker discipliua je bila zelezoa. ~ Dragim Cita- katere stopinje ne bo pri§el nikoli narod, katerega si-novi vidijo najlepSo bodocnost v drzaviii slu^bi. Pri tej priliki naj tudi omenimo, da bi se v tako vred-jeui drzavi tudi sodnije lehko zraanjsale in pri pravo-sodstvu dosti pristedilo, kajti malenkostne tozbe, toliko Livilne do nekega zneska, kakor tudi kazenske do neke meje izrocile bi se lehko avtonomnim zupanijam. Prav tako bi se lehko zlajsal strosck za fmancno u-pravo po odpravi mnogib uradov in po priprostejgi uredbi pri obdafenji in tirjatvi, katero zadiijo bi tudi leliko preskibele velike srenje same. Po taki uredbi odpadla bi lehko mnoga glavarstva, mnogi davkarski in drogi finanini uradi, mnoga, jako draga nampst-nUtva. mnogi sodnijski in drugi uradi in zma?ij§al bi se tudi oni jako dragi kontrolni aparat, ki pozre na miljone; vse bi postalo bolj pri prosto in naravno, kajti Ijiutetvo samo zaCelo bi se brigati za javna o-piavila in postalo bi si polagoina svesto svojih dr-zavljauskih pravic in dolznosti. Ce pomislimo, da u-htava, svoboda itd. so vse Jepe besede na papirji ; a v istini nimajo nobenega pomena toliko casa, dokler Ijud^tvo samo ne postane prvi fiiktor v drzavi in se ne briga za ustavnost, moranio reci, da na§a dr^ava ne bode ozdravHa, dokler se ne bo zgodilo, kar smo ravi.okar nas vet mali. Kedo se danes ne snieje, ko iita, da je turski sultan pioglasil ustavo, kije svobodncjsa od angle^ke? Turki, pa ustava! Ali se ne pravi to norca delati se iz eele Evrojie? Tajiti se torej ne da, da le ljudstvo je prvi faktor za dobro ubtavno zivenje, in da \e v Ijuflslvu in ne v uradnikih in miuistrih je garuncija za dober usjieh in sreco ustavne drzave. Potem ko Mno narisali delokrog pravice in dol-znonti posameznih delov (grup) federativne Avstrije, obtane nam se centralna oblast. Na Dunaji bi moral zborovati skupen avstrijsk parlament, v katerega bi volili deztdni zbori svoje poslance (delegate) in sicer bi moral priti k vecemu na vsakih 20 poslancev poen delegat. Teniu parlamentu odgovorna bi bila centralna viaila (ministerstvo) sestavljcna tako-le: Ministcrstvo zunanjih zadcv, skupno fiuan^no inin'^terstvo. vojno miiiiiiU'rhtvo in tergovsko ministerstvu, po iem pa 0 dezelnih miutstrov, ali kancelarjev, za vsako grupo eden. — Oincnjenili 10 miniatrov, mej katerimi je e-•leii po cesaijevi volitvi predsednik, imelo bi se hkupuim parlaiueiitoin vred sleileei delokrog: Vse zuimnje zadeve brez razlorka. vse vojaSke zadeve, vse tergov«ki% zelezni^ke in sploh derzavno prometne zadeve, terguv-ske pogudbe z iuostianskim in fiuatiOncga mini.stiT-.stva delokrog nanasal bi se na kvotiranje raznih de-zel za »>kupiie stro^ke in promcun za wse skupno po-trebc. namrei: pa za vttjsko, promet, zastopstvo na i-ni^tran.'ikein i. t. d. Dezelni ininistii bi morali iineti v vselt reteh popolnoma odloeilen glas, kakor resortiii nitnistri; njih prva naloga pa bi bila, da hi zastopa-fi dutifne grupe v sredisCi in po dogovorih z cos. na-me^tniki, ozii'oma dezelnimi vladami posredovali pri centralni vladi zarad kvote, katero ima plaeati vsaka dezela k >kupnim stro^kom. koliko vojakov ima dati i. t. d. Na Dunaji bi moralo biti tutvo in nas drzavni zbor, pase marsikak postran^k, jako ne-potrebeii urad. (Dalje v prilogi.) trljem povem le jeden sluflaj, nam reft to, kar se je meni prigodito, akopram nisem niti prvi, niti zadnji, ki sem kaj tacega dozivel. — Sedel sem necega ve-cera v kavarni. Tarn sem slucajno prise! v druzbo dveh biv^ih soiolcev. Bilo je uze 1^9. Veselje je pri-kipelo do vrhunca. Na noben nactn se nijsem niogel lociti in ostal sem v druzbi »ttber die Zeif» — kajti prijatelja me nista izpustila. — nTogskapral'1 je bil uze oddal j.raport'1 iu tako sem bil drugi dan radi tega pregreska pozvan k ^raportu", — Nadporocnik, moz hude jeze, zagriznjeu sovrainik uciteljev, ker jih baje zavida radi dobrih slu^eb in ker jini je vojaski jatm glede §. 17. zlajsan. je bil jako razkafien. Mo-zirski je moral biti radi tega pregreska -— tri dui v — kajhi. — Nic ne dene; man muss Alles probiren" dejal mi je tovariS Bsonst ist man kein Mann*. — Tako nam je le pocasi minul cas; vzili smo lepe u tudi grenke ure. Mej reservist! niso bili le Ko-rosci ampak tudi Primorci. Posebno dosta jih je bilo iz Tolminskega. Nekateri so bili se prav okorni in ni6 izobrazeui. Videlo se je, da nij se piisijala krasna zarja omike v kmecko koco ? In kaj je terau. uzrok ? Nasa mladina prezivi Cestokrat najlep^a leta, v katerih se duh najbolje izobrazevati da, mej neomikanimi ijudmi, ki jo nic ne morejo poducevati in dusevno spodbujevati. V Solo dohajajo oircci — neredno ; tedaj uzijejo ie polovico solske du§evne hrane. Veliko otrok ne hodi §e v §olo. Solska postava se prezira iu osta-ne le cmo m belem. Ko je mladina; dospela do H bolje varovalo zopet razdraziti svojce in gledalo bode na to, da bolj ustreze 2cljam svoje stran-ke. Sploh pa se ne bade na nierodajnem mestu sraatrala sposobna za vladanje opozicija, dokler nij ona kompaktna. Treba je toraj najpreje za to skerbeti, da so vsi opozicijonalci jedini v naeelih in da potera tudi po teh naeelih jedino postopajo, ker le potem se pokaze moc" nase o-pozicije, katera ima v jedinosti svoj izvir. Nij nam treba iskati po druzih drzavah izgledov, kateri podpirajo naso terditev, imamo jih dovelj v domaci drzavi. Spomnimo se le nakompakten izstopdrzavne opozicije iz lesenjace pred skot-skimi durmi za vladanja takozvanega „Burger-miuisterium", Nemri bljuvali so svojo zolfi, ka-kor bi bili bcsni, posebuo na Poljake. A na merodajnem mestu napravil je ta exodus tak utis, da je moralo Uiskra-Hcrbstuvo ministcrstvo po-brati svojo culico in odstopiti iz pozoristfa, Se ve, da bi se preje bil konec nemske glorije v Avstriji, ko bi tudi Oebi ustopili v drLavni zbor, tfesar nam menda nij treba dokazovati, ee pa noeijo Cehi nikakor popustiti pasivne politike, treba da tudi vsadruga drzavnopravna opozicija i/.ostane iz lesenjace, ker tarn tako nikdar nifc ne doseze, ter naj prepusti ustavask'i koteriji zdravenje Avstrije, katera dopolni v kratkem easu svoj tijasko pokazaje svojo popolno nesposobnost. Presli teden je bilo vse avstrijsko casopis-jc razun slovanskega tako razjarjeno, prinasalo je brez izjeme take serdite filatike proti Serbiji, da smo res mislili, da je za Serbijo zadnjo uro odbilo. Posebno so glasno in mocno upili Ma-djari, kateri so vselej pervi, Le gre za to, da Slovan kako berco dobi. Oni so kar naravnost tirjali, naj se Belgrad okupira po avstrijskih vo-jakih. In kaj je prouzrocilo to upitje. Jedna serb; strija zahtevala, kar je narlepsi dokaz, da ni-ma in ni nikdar imela r mislik Serbija zaliti Avstrijo. Stambulska konferencija zastop-nikov vseh veleviastij, katera ima koneeno reaiti gore6e orijentalno vprasanje, imela je svojo pervo sejo, v kateri se je govorilo o po* daljsanji promirja za 14 dni, v saboto dne 23, t. m.; predsedoval je turski zastopnik Safet p a s a. Komaj se je zborovanje zaLelo, vzdigne se na germenje topov> katero se je po celem Cavigradu razlegalo. txirM pasa in rece, „dato germenje pomenja proglasenje turske ustave, katera bode celo Tur&jo prerodila in srecno sto- rila.tf(?) Vsi navzofii zastopniki molfiaJi so k tej enucijaciji turskega pa§e in toje dovelj pomen-ljivo. S tern pa je Tur&ja storila drugi nepre-misljeni korak, kateri ji, tira §e bolj gotovo v pogubo. Rusija pokazala se je - po svojem za-stopniku jako spravedljiva, a na to odgovoril je sultan z iinenovanjem Midat pase za velikega vezirja, kateri je prononciran nasprotnik ruskih tirjatev in stvarnik turske objavljene ustave, Angleski zastopnik Salisbury dobro uvideva o-pravicenost ruskih tirjatev in njili ueobhodno potrebnost a zametuje vse turske iluzoricne pre-niembe in je baje u2e lugal visoki porti, da bode odpotoval z vsim svojim diplomatifinim spremstvom in z angleSkim vojnim brodovjem ter da prepusti Turcijo njeni osodi, 6e se ne uda sklepom zborajoCe kouferencije, Salisbury je po tern soditi zares pravtfen in dobro poducen moi, kateri dobro ve loCiti turske obljube od dejan-skega turskega misljenja o uredbi reform. Saj tudi no more biti drugaftega preprifcanja nikdo, kedor se seznani z novo tursko ustavo, katera | je taka, s kakosno se ne more skoraj da ne po-nasati najbolj ustavna dr^ava v Kropi, Anglija. In bas radi tega se no more imcti upanja do resnobnosti turskih obljub. Sicer je pa tudi taka ustava ncmogoCa iz nmogih druzih uzrokov. Najprvije je turSka biblija koran, s katerim se ne vjemajo po nikakem proglaSene turSke re-forme. Kako tedaj vcrjeti na njih uvedenje? Taka ustava je pa tudi uemogofca za tako dr-2avo, kakorSna je TurCija, ker niso njeni drzav-ljani zreli za njo. Vsi taki in cnaki razlogi so jasni dovelj in dokazujejo iiifivrednost prekritih turskili nukan.—V Lctrtck imela je konferencija svojo drugo sejo. Kaj se je dogovarjalo in skle-palo, zvedelo se bode v kratkem. Mogofte, da se konferencija uvideca u2u za uaprej brezuspeS-nost svujih sklepov vsled proglaficnja ustave ra-zide ter da se zaslepljena Turfija zares prepusti zasluzcni osodi. Salisbury je baje tudi imcl au-dijenco pri sultanu, da bi ga pregovoril in se vdul sklepom konfcreneije. A do tega je malo upanja, kajti Turfija ostane pri svoji termi, konfcreneije dcleLnlki poberejo svoja sila in kopita in eksekucija nad Turcijo prepusti so Rusiji, katera bt)de naravnost marsirala skozi Rumunijo v Uulgarijo. Knj zelo nas poterjuje v tern, da so vsi diplomati ali vsaj ruski prepricani, da konferencija niC ne doseze pri Turciji, izjava ruskega generala Nikitina ob priliki pregledo-vanja ruske legije na Serbskem. Rekel je nam-rec konec svojega nagovora, da se bodo v osmih dneh rnerili s Turci. Ker je vojna mej Turcijo in Rusi-jo po na§em menc.nji ncizogibna, hocemo v na-slcdnjem nekoliko izpregovoriti o ruskej vojski katera je deloma zbrana ob rumunskej meji, de-loma pa onkraj Kavkaza ob turskej meji mej cr-nim morjem in kaspi§kim jezerom. I. Verhovni poveljnik vojske, katere namen je Turcijo v Eropi zgrabiti, je veliki knez Niko-laj Xikolajevie in zapoveduje §tirim vojnim korom, katere hocemo zaporedoma z njenimi in z divizijskimi poveljniki na§teti. Vojni kor 8. — Poveljnik general Ra-decky; obstoje6 iz 9 div. pescev (poveljn. Svja-topolk Mirsky), 14. div. peScev (poveljnik general Dragomirov) in 8. konjiske divizije. Vojni kor 9. — Poveljnik gen. baron Krtidener III; ohstojefc iz 5. div. pescev (poveljnik gen. Silder-Sulder), 31. div. pekev (pov. gen. Veljaminov) in 9, konjiske divizije. Vojni kor 11. —- Poveljnik gen. knez Sahovsky; obstojec iv. 11. fl:y. pe§. (pov. gen. Krapovicky), 32. div. pijs, n>ov\ gen. Aller) in 11. konjiske divizije. Vojni kor 12.— Poveljnik genera! Wai-novskij; obstojec iz 12. div. pe§. (pov. gen. baron Firks), 33. div. pe§. (pov. gen. Timolejev) in 12. konjiske divizije. Vsa ta vojska znasa 132.696 inoS, 11.040 konjikov in 432 topovi. IL Pod posebnim poveljstvom je vojska v obrambp ru§kih obalov na Sernem morji, sapo- veduje jej namrec knez; Barklaj pi. Toly-Wei-mar. Obstoja pa iz dveh vojnih. korov, Vojni kor 7.— Poveljnik knez* Barklaj; obstojec iz 15. div. pe§ (pov. gen. Sostak), 3& div. pes (pov. gen. Berhokin) in, 7 konjiSke/divizije. Vojni kor 10. Poveljnik kuez .Boron* zov; obstojefi iz 13. diy. pe§. (pov. gen. Rioji-ter), 34. div. pes. (pov. gen, Korv) in 10. ko-rjiske divizije. Skupaj steje ta vojska 63.028 mo2, 5520 konjikov in 216 topov. III. Verhovni poveljnik kavkazkej vojski je Lo-ris Melihov; ta vojska nij se uredjena po ko-rih, kakor perve dve, radi tega hocemo naSteti ic posamezne divizije z njihovimi poveljniki. Poveljnik 19. divizije jc gen. Svejev ;• 20. div. gen. Geiman; 21. div. gen. Petrov; 38. div. gen. Terguzakov; 29, div. gen. Levafiev; 41. div. gen. Obklojev; poveljnik divizije gre-nadirjev je knez Tarchan-Muravov; poveljnik konjiske divizije je pa grof Touluse Lantree. Vsa ta vojska Steje 113.620 mo*, 2464 konjikov in 687 topov. Poleg tega se mora Se pri-steti tej vojski 1. Kubanskih kozakov 26.820, 2. Terekskih kozakov 6970, 3. Strelcev 4278 in 4. Astrahanskih kozakov 2643. Vseh teh iregularnih vojnikov jc 36.430 konjikov in 4278 strelcev z 56 topovi. Razne vesti. DumiSnjej fitovilki dodana je obljubljena priloga, radi Cesar in bozicuih praznikov 80 je izdaja tc stcvilkc zakasnila. Urednik „Gosp. Rata" g. France Kuralt ob-javlja v zadnji stev. tega lista, da z novim letom no bode vcL izlmjul „(Josp. list"; ker so se dosedaj cop-ljcne Ktrokovujaske mod sloiilo, da bodo izdajale jo-dun skupen ktnetijsk organ, degar ime se bode glasilo nKMETOVALECtt. Ne bode ga meuda nikoga mej imsiiui Slovenci, ki bi se ne veselii polnim sreem te vesele novice. Prepi iCani smo, da slo2nosti na kmetijskem polju nc bode nic kalilo ter da bodo naSi probuditelji na kmetijskcj lediiii vztrajno-slo^no delovali, kajti vsi so odkiiti, vcrli iu za narodov blagor vneti na-vodnjaki. V tent nas toliko bolj poterjuje to, ker kiaetijsko polje je neutralno, na katerem se ne sme nahaja kali razpota in nesloge. Slogi na politicnem polji sledi tedaj sloga na kmetijskem polji. Mi iz serca zelimo, da bi nujbolj§i sad obrodila na cast nasim strokovnjakom in v prid in korist nascga narodal mi ^elimo in se nadejartio, da zavernejo mozje sloge mo^ato in dostojno vsako nakano, ki bi namcravala razdvoj piouzroCiti mej nji-mi; nadejamu se, da ne bodo posnemali protivnikoy politiLne sloge, kateri se nesloge vesele, mene da le v tacili oduoSajih jim je niogofe po poversji plavati in svojo korist loviti na skodo narodovo. Bog iixi toraj nase delavcc na kmetijskem polju; na muogaja leta! Iz .Sempasa so nam pi§e: Po dolgem trilet* nem prickanji smo SempaScanje vendar enkrat tako srecni, da se smemo ponasati z novimi zvonovi. Zvo-novi tehtajo le 46 stotov (centov), a imajo' lepe iu prav prijetne, pa moCue glasove, kakorsnih se male-kde v na§i bliziui slisi, tako da je raarsikateri zenici due 23. t. m. pervo zvoneuje Bolzico vesejja ia rado*; sti v oko privabilo. Sraatiamc si toraj v dolznost, da livarno gg. Polii & Comp. javno pohvalimoinvsem naSiocem pripurocamo. Kar odlicnost glasa zvonov nekoliko kali, je prenizek ^vouik iu p.emaujhaa nk* nica v zvoniku, Zdravilo proti difteriti a)i angW M* prost krnet. delavec v Adelaide v ju&ii Avstralyi, pe imenu Greathead, izuaSei je sredstvo proti difteriti, ko? tero se baje jako uspeSno rabi. Za qdi"aScene priporo* fta Stiri kapljice moCne 2veplene kisHae, katere 8e. razx>usti v do 8 Ceterfc a vodo riapeliijenem kozarcu. Za otroke zadostuje manj kaplic. tfspeh rabe tega: zdfavija je baj6 nepricakovano nagel, kajti kisUna unici naenkrat vse bolezen pronzvofiujofie parazi^ . Clovek se skiaSlja prav hitro in postane pQpoTnem; zdrav. Otroci, kateri sg u2e umiialj, ozdravili so V 10 minutah tako dobro, da so koj zadobili apetitin ve-selje do igranja. Prebivalsto cele aexalje iznasa po najnove* jih statisticnih datihjedno milijardo (1000mil.)* 423 ni i 1 i j o n o v in 917 t i s u t dus, k&tere so raz* , deljene po 51,340.000 stirjaskih miyah suhega sveiav I tako da spada na vsako stirjaSko ml^jo §8 duS, Y Evropi spada na jedno §tir. miljo 82 dus\ — Prebi-yalstvo Evrope znasa 300:178.300 du§: Azije 824, 540.500 duS; Afrike 199.921.600; Avstralije in Po-iinesije 4,748.600 in Amerike 85,519.800 du§. Mej evropejgkimi derzavaim iraa najvefi prebivalstva Ku-ska; W$e mmret 71,730.980 dus; za Rusijo ima Neratfja 42,723.242 preb.; Avstrija §teje 37,700.000; Franeoska 36,102.921 ia Anglija 33,450.000 duS. Vabilo na narodbo „Zvona"! Tudi prih. leto bode izhajal „Zvon*, izpremenjen po notranji osnovi ia po vnanji opravi. Za ekspedicijo „Zvona* se bode bolj skrbelo, in mi le obzalujemo, da je prej§-nje opravniStvo tako slabo svoje opravilo opravljalo. Mi zelimo, da rZvona" ne bode noben omikan Slovenec roed svojimi knjigami pogresal kcr za sZvon* bodo pisali najodlicuejSi siovenski pisatelji: prof. dr. Celestm v Zagrebn; prof. Erjavec v Gorici: prof. Le-*ec, Pietersnik, SSuklje, in Wiesthaler v I^ubljani. G. JnrfiiC bode pisal za „Zvon" daljso izvirno povest: Lepa Vida. Pesrai jeubljubila gospa Lujiza Pesjakova in vsi drugi najodlicnejsl slovenski pesniki. Po takem bode BZvon* glasilo slovenske inteligeucije, v katerem bo kazala, kaj more iz sebe na stovstvenem polji. .Zvon" izbaja 1. in 15. dan meseca; narocnina 4 gld. za vse leto; 2 gl. za pol leta. Napis: Redaction des aZvon", Wien, Ottakring, Hauptstrasse 23. Ode umoril je lastno hSer. 60 letni Jozef Visintin, kmet iz Sovodenj, imel je hcer, katera je z lastniin delom v fabriki priStedila nekoliko denara.— V soboto pred prazniki zabteval je omcnjeui oee od svoje fccere nekoliko denara in ker mu ga je ona od-rekla, prijel je lastno hcer za vrat in jo toliko casa davil, da jo je zadusil in da je v njegovih rokab osta-la airtva. NecloveSkega oceta ima uze v rokah pravi-ca. V zadnjem casu se pac prepogostoma ponavljajo nezasliSana hudodelstva;—uzrok terau je menda, ker ljudje hocojo dobro ziveti brez dela in ker tudi mali jvi ,e posnemajo Offenhehie. Ranjen je bil v pondeljek na solkanski cesti nek cevljar Zottig iz Gorice po enem knietu. Prvi je pil v gostilni na cesti mej Solkanom in Gorieo in ker nij placal ;acuna ter se branil placati ga, mu za-zent kmecki fant, ki je menda poinagal tociti v ome-njeni gostilni, noi mej rebra. Raujcnca so takoj od-nesli v bolnico in kakor se slisi bo ozdravil, ker ra-na nij srartna. Kedaj bodo ljudje rabili praznike za kaj bojjsega, nego za pijaucevanje. V Gorici 28. decembra. DruStvo „Ginnasticau, katero se menda nij se nikoli produciralo v svoji stroki, telovadstvu, dalo je na bozicni pondeljek, t goriskeni glediScu koncert v korist goriskih reve-zev. — Program telovadcev (?) obsegal je godbo, petje in igro; razpored koncerta je bil srLno slab; vkljub temu je po veliki agitaciji doslo cistih 500 gld. za reveze. Uze zopet imamo novega kaudidata za mestno zupaustvo ; govori se, da neka stranka hoce Onega gospoda Luzenbergerja, ki je bil letos kandi-dat Italijancicev v slov. velikem posestvu. — Kaj bo Se do voiitve, ki bo se le cez7 mesecev, ce uze zdaj rastejo kandidatje kot gobe po dezju. Staresiustvo naznanja vsem radovednezeni, da je nacrt novega mi* rodvora u2e dovr§en in da si ga lehko pride vsakdo pogledat na magistrate Nacrt je prakticen in kopiran po drugih mirodvorih, namreL po trzaskeui. — De-2o bo drago, pa dedici uze placajo! V Trstu, kakor znano, vlada v mestui ki§i „konsorterijau, v Gorici je prav do pifiice taka; v Trstu zastopa „konsorte-rijo" „I1 nuovo Tergesteo", v Gorici pa ^Isonzo1*; — Aii nij potem cudno, ko clovek cita v „IsonzuK do-pise, bi biiajo trzasko „konscrterijo" ?— AH se „Ison-zo" ne boji, da kak njegov citatelj ne vskiiknc: Tout comme chez nous! — Cez praznike imeli smo slabo vreme; sneg je bil pokril bliznje pogorje; avCeraj je nastal mraz in upanje je, da se lepo vreme nstanovi, tako da bomo novo leto zaceli pri lepi uri. — Lansko leto so skoro vse citalnice izkljufiile nNene freie Presse" iz svojib. prostorov iz znanih uz-rokov; vsem citalnicam vosiimo, da bi tudi v prih. letu ostale pri tern, ker doslednost je lepa rec. —Nek go-spod, ki je vedno nadzoroval BSlogou in poroCal tudi Ha merodajni vladni kraj o njej, bode v kratkem od-Skodovan za avoje veL!etno delovanje in za svoja nacela. Iz Ter3ta se nam poro<5a, kako slabo jepreskerb-tieno za javno varnost. Pri belem dnevu Clovek nij varen svojega zlvljenja, kar se bode marsikomu ne-terjetno zdelo; in vendar je temu tako, kakor nam sledeti dogodek spriexje. Straznik javne varnosti pe-Ije tatu v jeco, a v hipa se nabere velika ninozica pohajaCev zahtevajoca, naj roalopridne^a izpusti. Drug straznik pride na pomoc in odganja vedno naro3toco mno2ico; tat leze na tla in v istem hipu uZe je bil V nogo zaboden dragi straznik, pervi pa hitro za tern V herbet. Jeden uradnik poka^e mag. strazniku, kam je mej tern vtekel tat, a v istem hipu je bil tudi Hie zaboden. Magistrate straznik potegne mefi ter ie brani pred malopridnezi in odvede s tezavo tatu v jeco. Uradnik je baj6 smertno ranjen, straznika le lahko. Morivec in Stiri drugi tovariSi so uze zaperti Policija je nad 150 tacih malopriduezev zarad no§e nozev zaperla in nekoliko Lahov uze Lez mejo odpra-vila. — V naSem mestnem oziroma dezelnem zboru so bili voljeni vsi stari fnnkcijonerji, ^katerim je Pro-gresso poviSal letne place, tako da bode imel zupan nie manj nego 12.000 gold., tedaj kolikor jeden na-Sih ministrov all dunajski zupan. Da bi vain dobro teknilo Terzacani! La&kntar iz kra^kib. planjav.— Gotovo bo zanimivalo mar?ikterega rodoljuba nasega initega na-roda Citati sledece verstice, ktere mi je pred nekate-rimi duevi gospod N. K. flkra5ki laskutar* v svojem listu v tako klasi^nej, milej italijauscini skoval. Sramo-ta me je res javno objaviti je, kajti se ceio dobro v slovenSeini poduLeui Italijan se bo gotovo v ustnice j grizel od jeze, da se Slovenec norca dela i da tako | uecastno osramotoje njegov narodui jezik. Res da | me je sramota, ali mozebiti storim v hasek svojej mi- [ lej inajci, da se i maji bratje ne bodejo poaluzevali j tujih jezikov, kadar bodejo svojim sobiatom v rodu | liste pisali. Tedaj prositn Vas, go»pod ureduik, bla- [ govolite natisniti: Carishuuo shinor N. — Uefazo sh karto, lepre-go laskushi lasha Purre, ke kvesto am> she molto ka- , tivo, emi?ga kota, mi attra grazija godovesto, veuere, fijo skolaro, di—keforshe, lashepevo kejera in—,adsho shetona in —a Gorizia, govudo grade, speshe defarlo venere abasho, gafato—in ordine al Sigr. —ga Pro-mesho, kegavara ia lo prego Per adesho non Posho maiidarghe altro ke f.— soldi—, le prego kon tuto korre lagabii Pashcnza fiua al primo tli Agoshto no vojo ver al, shuvo dano mi gepagero al shuvo in te-reshe. Loshaludo kontuto korre adijo. N. N. liodoljub. f Konfiskacija. Zadnja stevilka 49. dvakrat na : teden na Dunaji izhajajoiega casopisa „Der Osten" j bila je konfiscirana zarad inserata, v katerem so tri- j je obi. svutovalei mesta Radautz V Bukoviui se svoji- ; mi podpisi ondotne oduosajc kritikovalt in i:ateri je | bil popreje uze dvakrat brez vsake ovire objavljeu. I Oznanilo. Zarad sklepanja radunov za leto 1876 bode hranilnica, ki je zdraiena s tukaj§no zastavljav-nico, zaperta od I. do 15. jamivarja 1871. Vendar se bo^o dnei 5."ini 11. jauttarjaza-mogla hranilnicna opravila opravljati. Zastavljavnica bode pa zgoraj omenjene dnl odperta kakor navadno. tellstvo zastavliavni) in zdruiene hranilnice Gorici IB. decembra 1876. Ravnatelj: L o v j s o n i. ne dalefi od Gorice v slovenskem kraj u, ki obsega vinograde, mejo in oranje, vsega skupaj okoli 20 njiv zemlje, kakor tudi pripravno poslopje daje se v najem (stant). Vec se pozve pri g. France-til Budal-u v Standrezu pri Gorici. tflSKASNA MAILING tiska \ izii\ i: 11 vi h i: Gospodje narocniki zanaj Gorice dobe leli-ko svoje naroceiie stvari proti poStucmu pov-zetju (Postnachnahmc). Xasa tiskarna ima tudi v zalogi tiskane obrazke kerstnih pisem, zenitvanjskih in mert-vaskih listov, cerkvenih racunov, listkov za spoved i. t. d. HO I«] CI. l!Od leta 17«7!! Svetinja za hapredek I Svetinja za zasluge alb: ''w^tewRSfo^^fcl ^ c. kr. dvorni zvonar izdeljavec strojev in raznoterega orodja pri gasenju ogna v Ljubljani, prijporofa p. n. cerhvenim predstojnikom in oUinslcim zastorwni Vbrana zvonHa z vso potrebseino, kakor jarim, ojnice, okovi. Zvon tudi 40 centov teze, zamore en moz zvo-niti; dalje priporoca vse vrste brizgalnic, orodja za gasenje, vodnjakc, cerkvene sveinike iz me-denine, ventile, sravbe ltd. itd. Obfifnam in gasiinim drustvom, da si zvonove in gasiino orodje lahko omislijo, privoiim plaLsvanje v obrokilt.________________ I Diploma pripoznanja !M4 ^vetflnj!! b»&Mkf izdavatejj m njednik; VIKTOR DOLENEC. — Tiskar; MAILING" Y Qorici.