NO. 168 ^4? p 9 . tjVic '?y»:i.yL 0 .-IN tMRff c7/?e *W©UA^ @8«®' 7/^ Nafte**! *si £Bteim*U«D«l CircDUtkia CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, SEPTEMBER 1, 1970 .SiOVfiNIAN STEV. LXVm — VOL. LXVIII Demokratska stranka izgublja med delavci Mary Rose Urbančič V soboto je umrla v Wash-_ | ingtonu, D.C., Mary Rose Ur- Predsednik AFL-CIO Geor-| bande, stara 61 let, samska, ge Meany je dejal, da “de- rojena v Clevelandu. Z^ušča Novi grobovi mokratska stranka razpa da” in da njene ostanke prevzemajo 1 e vi č a r s k i ’’skrajneži”. WASHINGTON, D.C. — Glav-bi predsednik AFL-CIO George Meany je v razgovoru s poroče-Valci o delavstvu za njihove sestavke za Delavski dan dejal, da “demokratska stranka razpada” in da se njenih ostankov poraščajo levičarski “skrajneži”. To odtujuje stranko prenekate-re med 20 milijoni v unijah povezanih delavcev. Delavske unije, narodnostne skupine, črnci in liberalna inte-rigenca so bili v preteklosti glavni stebri demokratske stranke. Ti so se začeli že pred časom majati in podirati. Strankini vodniki se niso znašli in Pravočasno poskrbeli ali za u-trditev starih stebrov ali pa za gradnjo novih. V kolikor demokratska stranka še igra po-haembno vlogo v deželi, — saj bua še vedno večino v obeh zbornicah kongresa in v prene-kateri državni glavni skupščini je to bolj posledica izročil in Zakona vztrajnosti kot trdega, Načrtnega skupnega napora strankinega vodstva. George Meany je dejal, da bo •ANL-CIO letos vodila svojo lastno volivno kampanjo. Podpirala bo v glavnem demokratke kandidate, pa tudi nekaj republikanskih, ki so pripravljeni Podpirati koristi delavcev v Kongresu. Predsednik AFL-CIO je dejal, da se delavstvo, v kolikor se mu izboljšuje gmotno sl9nje, pomika bolj v konservativno smer. Inflacija bo po njegovem glavno vprašanje v votivnem boju, nato pa “zakonitost in red”. Vodnik organiziranega delav-stva G. Meany je v celoti pod-Pfl Nbconovo vietnamsko politiko in izjavil: Mi smo popolnoma basprotni misli umika! brata Adolpha in Williama in sestro Molly Smolič. Bila je članica Društva št. 162 KSKJ in Sv. Ana št. 4 ADZ. Pogreb bo sredo zjutraj ob 8.30 iz Za-krajskovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9., nato na pokopališče Kalvarija. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob treh. Louis Urbas St. Včeraj je umrl v Euclid General bolnišnici 85 let stari Louis i Aloysius) Urbas St. s 23430 Chardon Rd., rojen na Planini pri Raketu, od koder je prišel v ZDA 1. 1903, mož Kristine, roj. Simčič (Vedrijan na Goriškem), oče Louisa in Sophie (Akron, O.), 7-krat stari oče, svak Sophie Simčič in Rose Vicic. Pokojnik je bil lastnik in vodil Urbas’s Market na 17305 Grovewood Avenue od 1. 1919 do 1947, ko ga je nasledil sin Louis. Bil je član Društva Najsv. Imena pri Mariji Vnebovzeti, Društva sv. ložefa št. 169 KSKJ, Kluba slov. upokojencev na Holmes Avenue, Northern Ohio Retail Grocers Ass’n. in Slovenian Co-op Grocers Club-a. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v četrtek ob 8.15, v cerkev Marije Vnebov-zete ob 9., nato na All Souls pokopališče. Truplo pokojnika jo na mrtvaškem odru nocoj oči 7. do 9. in jutri od 2. do 5. pop. in od 7. do 9. zvečer. Iraške čete iz Sirije v Jordanijo AMAN, Jord. — Odkar je bi-0 opuščeno vrhovno skupno po-Veljstvo arabskih držav za boj Jb'oti Izraeu v začetku pretekle meseca, so se spori in trenja bled tem državami stalno veča-a- Irak je ves čas odločno nasprotoval obnovi premirja in izgovorom, Egipt in Jordanija sta te sprejela, Sirija pa jih je bradno odklanjala, pa se na ti-em obnove premirja drži. Tako se je Irak odločil in je akih 5,000 svojih vojakov pre-S *Z ^IMe’ kjer nimajo kaj t eti.’ V Jordanij°. kjer naj bi 0 repiij položaj palestinskih §verilcev, ki so se tudi v na-®pr°tju z vlado kralja Huseina javili odločno proti obnovi Premirja. Večinoma sončno in milo. Naj-v*šja temperatura do 75. Zjutraj petih je kazal toplomer v Clevelandu 44° F. Nixon bo sodeloval pri jesenskih volitvah ¥ VesieoeSi ustavili p®yk m ljudskih šolah CARACAS, Venez. — To no-Predsedniki ZDA se nekdaj ™° ie Povedal Prednik Cal-niso mešali v kongresne dera na . S™P ,zodnP ‘Jskdv"1 volitve. R. M. Nixon se te-lk»"ferf"“' Rek da bo m°- goče razgovore nadaljevati. Njegov prihod so nato odložili na pretekli ponedeljek, pa Izraelca včeraj še ni bilo nazaj v New York. uspel. Obrambni sistem Safeguard sestoji iz dveh radarskih sistemov in iz dveh raket. Radarska sistema naj odkrijeta in sledita sovražne rakete, ko so še Težave daleč od naših obal. Ko se tem vladi Izraela, približajo, pošljejo avtomatično Meir, predsednica vlade, in zu proti njim raketo Spartan, ki nanji minister Abba Eban bila naj bi prestregla sovražnika do | na stališču, da je treba *razgo- nastale znova v kjer sta Golda Iz Clevelanda in okolice RAZNAŠALO A IŠČEMO Uprava Ameriške Domovine nujno išče raznašalca za Newton, Locherie, Monterey, Nau-mann, Kenwood, Ormiston, Abby in Tyronne avenije, starega nad 10 let. Lepo prosi, če bi kdo vedel za pridnega in zanesljivega dečka, da takoj pokliče v urad ista: 431-0828. Graduirala je— Gdč. Ivanka Majer, edina hčerka ge. Helene Majer in pokojnega Louisa, 6410 St. Clair Avenue, je preteklo sredo graduirala na John Carroll Univerzi in prejela Bachelor of Arts Degree z Magna cum laude. Graduantka je vredna pohvale tudi za njeno živo zanimanje za vse, kar je slovenskega, čeprav je rojena v Clevelandu. Govori lepo slovenščino in je že nad pet let zvesta članica in solistka Glasbene Matice. Gdč. Ivanki iskrene čestitke k lepemu uspehu in vso srečo v njenem mladem življenju ob dobri mami gospe Heleni! Na obisk je prišla— Pred enim tednom je prišla v Cleveland na obisk ga. Ivanka Hiti iz vasi Lepi vrh, p. Nova Brežnjev podprl “sile miru” na Srednjem vzhodu 400 mili «j -t m- . I c , ’. . '|Vas pri Rakeku, k svoji sestri 400 milj daleč od ciljev. Tiste (vore nadaljevati kljub egipt-1 Frančiški Okorn in svaku sovražnikove rakete, ki bi uSIe'skim kršenjem premirja s po-!f Ukorn in svaku Spartanu, naj bi prestregla I stavitvj0 protii( hitra raketa Sprint vsaj kakih in SAM-3 raket v “prepoveda- j Ameriki in ie zelo 15 milj pred ciljem. Pretekli nem p?su-. vzdolž zahodne oba- ' / ! * ? k j / netot u vzuoiz zcuiuuue uu zadovoljna nad lepimi vtisi. Ge. P p . usih en radar- le Sueškega prekopa, obrambni Hiti želimo veliko zabave v naj bi prestregla !stavitvj0 protiletalskih SAM-2 'st. V Ckvekmdu "ostani6 4^dnh MOSKVA, ZSSR. — Glavni u v , tainik KP ZSSR Leonid Brež- ma se ne bo mešal v kampanjo, njev je v svojem govoru v Al- . , | u * tie/v ti y ........... - a.k0 / nJeg°v odbor dobro po-jma Ata, glavnem mestu Kazak- odobril imenovanje poklicnega /vaL 0sebno bo posegel v agi- stana, ob 50-letnici ustanovitve diplomata Emory Swanka za ^J0 v lučajih, kjer bo^kandi-) te republike, članice ZSSR, po- datova zmaga odvisna od Nixo-nove osebne agitacije. poslanika ZDA v Kambodži ZDA so imele v Kambodži samo odpravnika poslov, odkar je pred leti princ Sihanuk omejil Manj dežja, vec požarov diplomatske odnose. Ko je bil letos ta pognan z oblasti, so se ZDA z vlado predsednika Lon Nola hitro sporazumele o obnovi rednih diplomatskih stikov. Sedaj je v poslaništvu ZDA v Phnom Penhu že okoli 50 oseb, zval vse prizadete k izpolnjevanju določil premirja na Srednjem vzhodu. Na “sile miru” se je obrnil, WENATCHEE, Wash. — Gozd- naj ohranijo sedanji tok k sponi požari so zajeli področje, ki razumu in naj ne dovolijo, da obsega preko 95,000 akrov po- bi ga “sovražniki miru” uničili, vršine. Oblasti se trudijo na vse Brežnjev je pri tem pokazal jas-načine, da bi požare omejile in' no, da stoji ZSSR trdno na a-pogasile. Vprašanje je, v koliko' rabski strani in da vztraja v jim bo to moglo naglo uspeti, | zahtevi po umiku Izraela z vse-med njimi brez dvoma večje ko napovedujejo bolj suho in1 ga zasedenega arabskega ozem- število vojaških strokovnjakov, bolj vroče vreme. Ija. ski sistem in raketo Spartan. Oboje je delovalo v redu. Pred-no se bo mogoče zanesti na Safeguard sistem, je treba preskusiti še drugi radarski sistem in raketo Sprint. Kljub temu bo ostal še vedno dvom v delovanje obrambnega sistema v slučaju dejanskega napada z medcelinskimi raketami. Njegovi nasprotniki trdijo, da sta radarska sistema tako občutljiva, da bosta prenehala pravilno delovati, kakor hitro bo prišlo do prve eksplozije jedrske bombe kje v bližini. Glavni napor je zato sedaj posvečen izboljšanju radarja v taki meri, da bo prenesel tudi vsak večji pretres. — V ZDA je vsako leto nekako 140 tornadov. Raba jumbo jef letal v letalskem prometu hitro narašča NEW YORK, N.Y. — Glavna turistična sezona je za letos mimo, tako je možnost o-ceniti vključitev v letalski promet novih ‘jumbo” jet letal Boeing 747. Tovarna je s svojo idejo zadela na zlato žilo. Čeprav so letala primeroma draga — $21.3 milijone vsako —, gredo kar dobro v denar. Okoli 200 letal je že prodanih, 170 je že dobavljenih, naročila pa še zmeraj prihajajo iz vseh delov sveta. Zaenkrat je naljboj živahen promet med New Yorkom in Londonom. Promet je začela Pan American. Gre ji pri tem tako dobro, da je poleti vpeljala pet voženj na dan. Takoj za njo pride TWA, ki postavlja v Londonu svoje lastne mole za pristajanje. Zelo agilna je tudi Lufthansa, za petami ji sledi British Overseas Airways Corp. Kmalu bo imela vsaka večja dežela že svoje lastno brodovje Boeing 747. Pri tako hitrem razvoju so se naravno pokazale tudi nekatere hibe. BOAC je na primer že v sporu s svojimi piloti in kontrolorji, ki zahtevajo večje plače. Sploh so letalske družbe v precej neugodnem položaju. Njihovo osobje leta po vsem svetu, hitro zve za prejemke uslužbencev pri vseh letalskih podjetjih in hoče tudi svoje naravnati po naj višji ravni. Pilotje BOAC zaslužijo letno $20,400, sedaj zahtevajo 40% do 50%' višje prejemke. Poleg tega naj bodo na vsakem letalu po trije pilotje in ne samo po dva. Pilotje Lufthanse zaslužijo med $21,600 in $26,400. Največje prejemke imajo seveda ameriški piiot-je. Z vsemi dodatki dobivajo povprečno v 1 et a 1 i h B-747 $59,000 na leto. To so vse skupaj le težave z osebno režijo, ki se bodo že dale premostiti. So pa še druge sitnosti. V začetku je prevladoval strah, da letališča sama po se- bi ne bodo zmogla hitrega prometa, ki ga bodo zahtevala vele-letala. Ta strah je bil neupravičen. Letališke uprave so se hitro znašle, danes ni nobene večje težave na tem polju. Tudi carinski postopek ne pomeni nobene težave več. Dobro je urejen tudi promet na letališčih in zveze med letališči in prometom v zaledju. Seveda vse še ni idealno, toda tudi ni tako zamudno, kot so v začetku vsi’ pričakovali. Nepričakovana o-vira se je pojavila pri postrežbi potnikov med poletom. Potniki mislijo, da mora potekati na letalih vse kot namazano, pa take službe še ni bi mogoče organizirati. Na B-747 se nahaja med poletom povprečno do 300 potnikov, pa se spomnijo, da hočejo vsi naenkrat imeti naročeno pijačo ali hrano. V tem slučaju odpove kuhinja, pa tudi promet s pijačami. Glavni vzrok je pomanjkanje izvežbanega osobja. Med tem, ko ni zadostnega osobja za dosedanjo službo, pa podjetja pripravljajo nove linije s B-747. Pilote bodo že dobile, toda ostalo osobje se ne bo dalo sneti s kljuke. Pomanjkanje takega osobja se bo verjetno moralo prenesti še na prihodnje leto. To potnikov ne moti, radi teh hib ne bojkotirajo poletov na B-747. Za koliko se bo letos potniški promet na B-747 povečal? Letalske družbe so vse v velikem optimizmu; računajo na promet, ki naj bi do 37% prekašal lanskega. Pri tem bi' B-747 ne samo lahko obvladala promet, bi še omogočila družbam, da izločijo iz rabe celo vrsto letal B-707, ker ta letala ne morejo več tekmovati z B-747, kar se tiče stroškov. Letala B-707 bodo tako porinjena na stranske proge. Ali morda čaka podobna usoda tudi letala B-747? Zaenkrat še ne, toda izključeno pa to ni. minister Moshe Dayan pa zah-'gem mestu! teva odložitev razgovorov, dok- ge^a__ ler ne bodo ZDA poskrbele za j Društvo Carniola Hive št. 193 umik omenjenih raket iz pre- t.M. ima svojo sejo jutri, v sre-povedanega pasu . c]0) ob sedmih zvečer v Sloven- Obrambni minister Moshe Da- skem narodnem domu na St. yan trdi, da mora Izrael takoj v Clairju, soba št.l. začetku pokazati, da se ne bo podr št 41 Sžz ima danes vdal pritisku ZDA, ampak bo popoldne ob dveh sejo v slov branil trdo svoje koristi. Ce po- delavskem domu na Waterloo pusti zdaj, se ne bo mogel upi- pd rati pritiska ZDA kasneje. Težave ima vlada brez dvoma tudi v vprašanju umika z zasedenega arabskega ozemlja. Dayan in njegovi so na stališču, da mora Izrael obdržati “vsaj” stari del Jeruzalema, Golansko vi- Za cerkev je daroval— G. Laddie Škufca, 1171 E. 61 St., je poslal $100 v dar cerkvi v Hinjah na Dolenjskem, kjer je doma. Zadušnica— Jutri, v sredo, ob osmih bo v šavje, Gazo in Sharm el Sheikh j cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. na Južnem koncu Sinajskega J Ano Smrke za 7-dnevnico. polotoka. Med tem zahtevajo A-:Lovska dovoljenja— rabci s polno podporo Sovjetije Lovska dovoljenja v državi vrnitev zadnjega koščka zasede- Ohio so že naprodaj v trgovinah nega arabskega ozemlja. Izrael- s športnimi potrebščinami in ska vlada bo imela hude težave drugod, z javnostjo, če bo hotela pod pritiskom tej zahtevi ustreči. Minister je spal, vlada poražena v parlamentu WELLINGTON, N.Z. — Pretekli teden je bila vlada v parlamentu poražena s 36:35 glasovom, ker je en minister zaspal v svojem uradu, odsoten pa je bil še neki drugi član vladne stranke. Opozicija je zahtevala po porazu odstop vlade, kar pa je ta odklonila. Notranji minister in neki član vlade sta preslišala klic zvona k glasovanju. Tako je bila prvič v 42 letih vlada v parlamentu poražena. Notranji minister David Seath je dejal: Zaspal sem za svojo pisalno mizo. Enostavno ne morem verjeti. Ne bo se zgodilo nikoli več! Drugi, ki je glasovanje zamudil, je bil vladni poslanec Leslie Munro, ki ga svet pozna, ker je bil pred leti predsednik glavne skupščine ZN. Asesment— Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala jutri, v sredo, od 2. do 4. popoldne v šoli sv. Vida asesment. K molitvi— Članice Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ so vabljene jutri ob 8.30 zjutraj v Zakrajškov pogrebni zavod k molitvi za pok. Mary R. Urbančič, ob 9. pa k pogrebni sv. maši. Članstvo Društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ je vabljeno nocoj ob 8. v Želetov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za umrlega Louisa Urbasa. Papež obišče Manilo MANILA, Pil. — V dneh 27. do 29. novembbra bo v Manili konferenca vseh škofov v zahodnem delu Tihega oceana. Konca konference se bo udeležil tudi sam sv. oče. Priletel bo 27. novembra v Manilo in bo prvi večer gost predsednika Marcosa, pozneje bo pa stanoval v škofijski palači. Ameriška Domovina EBEEO3EEEDCnii20QEi5555555&»r 8X17 ot. Cl'ur Avtou« — 431-0628 — Cl*v*luul, Ohio 44103 iNalioiuii aud International Circulation ^Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Iditor: Mary Debevec } NAiiOCNINA; S« Združene države: I fl6.00 na leto, $2.00 *• pol l«t»; $5 00 sa $ Sc Kanado In dežele Lsveu Združenih držav: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 5 mesec* Petkova izdaja $5.00 na leto } SUBSCRIPTION RATES: Cfnited States: P $16.00 per year; $8.00 for 6 months: $5.0(1 tor 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 tor $ months Friday edition $5.00 for one year SECOND CLASS POS1AGE PAID AT CLEVELAND, OHIO ~ 83 No. 168 Tuesday, Sept. 1, 1970 Švedska pred volitvami Skandinavske dežele so dolga leta veljale za socialistične trdnjave. Če so drugje socialistične stranke odpovedale, v skandinavskih deželah niso. To pravilo že nekaj let ne velja več. Sedaj ga bo preskusila tudi Švedska, ki stoji pred rednimi parlamentarnimi volitvami. Švedska je sedaj najstarejša država s stalnim socialističnim režimom. Tam vladajo socialisti nepretrgano že 35 let. Njihovi režimi so Evropi preživeli politične viharje vseh mogočih vrst, svetovne vojne, neverjetne revolucije, toda pritisk časa in razmer jih ni zmlel. Nekateri politični opazovalci le mislijo, da je sedaj prišla tudi Švedska na vrsto. Kaj naj bi bil povod? Na gospodarskem polju je Švedska med najbolj trdno stoječimi državami na svetu. Lahko bi služila vsaki mali državi za vzgled in vzor, posebno malim državam v srednji Evropi, pa te države in državice tega ne vidijo. Gredo raj-še iskat nasvete v velike države, najrajše zunaj Evrope. Tam posnemajo samo stvari, ki so dobre za velike državne tvorbe, ne pa za majhne. S tem seveda ni rečeno, da švedsko gospodarstvo ni poznalo kriz. Jih je, toda vlade so jih srečno premagale. Tudi sedaj govorijo na Švedskem o krizi, toda ne o krizi pomanjkanja, ampak o krizi preobilice, o krizi prevelike konjunkture. Nastala je radi tega, ker je švedsko gospodarstvo tesno zapleteno v stanje mednarodnega gospodarstva, tam je pa inflacija rodila pregret gospodarski napredek, ki ga dobro poznamo tudi pri nas v Ameriki, ali vsaj smo ga do zadnjega poznali. Švedska javna uprava skuša pregreti gospodarski razvoj ohladiti na običajen način s sredstvi, ki jih preskušajo tudi drugod po svetu. Je to pametna dežela, ki skuša izrabiti tudi tujo skušnjo in ne eksperimentira z lastnimi idejami v boju proti temnim pojavom v lastnem gospodarstvu. Najprvo je začela polagoma omejevati kreditno ekspanzijo. Zadela je pri tem mala podjetja, sedaj so prišla na vrsto tudi velika, vendar niso tako prizadeta, da bi morala misliti na likvidacijo. Omejila je tudi proračunske izdatke in vpeljala celo davek na investicije, ki jih ne smatra za nujno potrebne! Vlada je reformirala tudi davčni sistem tako, da ni pri tem zadela malega človeka; ni pa tudi nasprotovala postopnemu naraščanju cen, posebno za deželne pridelke. Seveda je Švedska svobodna dežela in občine niso prisiljene, da se držijo vladnih nasvetov. Skušajo gospodariti kot v dobi visoke konjunkture, vlada pa nima nobenega sredstva, da bi jih krotila. Na razpolago ji je ostal le še kreditni vijak, ki se ga tudi poslužuje. Prenapeta konjunktura je rodila tudi povečanje primanjkljaja plačilne bilance, pa primanjkljaj še ni nevaren stabilnosti švedske krone, akoravno volivna ihta tupatam opozarja na to možnost, ki pa vanjo švedska javnost še ne verjame. Švedska ima namreč stalen primanjkljaj v trgov-• skem prometu s tujino, pa se ga ne boji. Ima namreč tako velike prebitke iz finančnih investicij v tujini in toliko dohodkov iz mednarodnega pomorskega prometa,, da lahko pokriva primanjkljaje v zunanji trgovini. Dežela ne pozna tudi brezposelnosti. Zmeraj je na razpolago več delovnih mest, kot je na razpolago domačih delovnih moči. Zato je švedski delovni trg postal prava Meka za brezposelnost, ki vlada v srednji in južni Evropi. Tudi marsikateri “ekonomski emigrant iz Slovenije” je tam našel kruh, ki mu ga domovina ne more dati. Skratka: Švedska se ne boji gospodarskih potresov, čeprav je res, da je njena rezerva v zlatu in devizah začela nihati. Švedska še zmeraj izvaža svoj kapital in se pri tem ne boji, da bi ji s tem lahko nastale težave v plačilni bilanci. Zato ni mnogo domačih strokovnjakov, ki bi se resno bali potrebe po devalvaciji. Pri takem solidnem gospodarskem stanju je deželi tudi dana možnost, da ohrani svojo socialno politiko na najvišji stopnji na svetu. Nikjer ni delovni človek tako dobro socialno zavarovan kot na Švedskem. Seveda so tudi bremena take socialne politike velika, toda javnost se jih ne brani. Jih pa tudi kritizira, kadar misli, da so pretirana. Značilno za deželo je, da se vlada, čeprav je socialistična, čim manj meša v posle med podjetji in unijami. Misli, da je najboljše, da poslodavec in delavec sama urejata svoje skupne zadeve. Da je to dober sistem, dokazuje sistem prekvalifikacije nezaposlenih delavcev, ki je redkokje tako smotrno urejen kot na Švedskem, švedske javnosti tudi ne moti, da bo volivna kampanja padla deloma v dobo mezdnih pogajanj. Unije zahtevajo namreč višje mezde, ker je konjunktura pognala cene za vsakdanje potrebščine na znatno višjo raven. Pa vendar ima vladna švedska socialistična stranka te- žave v sedanjem volivnem boju. Stranka je pri zadnjih volitvah dobila absolutno večino mandatov in lahko sama vlada. Absolutna večina je majhna in ni nikjer zapisano, da jo bo dobila tudi pri letošnjih sejptembrskih volitvah. To je glavna skrb novega strankinega vodstva. To se lahko zgodi, ker je v stranko prišel nov rod, ki ne ve, kako težko so nekdaj živeli njihovi očetje in matere. Novemu rodu se dobro godi, nima tistih skrbi, ki jih je švedski proletariat imel pred 20-30 leti. Postal je zahteven na vseh poljih, ne samo na materialnem. Se rad zagleda v moderne levičarske ideje in se da vplivati od njih. To novo vodstvo stranke dobro ve in misli, da mora plavati z miselnostjo mladih volivcev. Vse to goni stranko na levo, česar pa starejši pristaši zmeraj ne odobravajo. Ne odobrava seveda tudi parlamentarna opozicija socialističnemu režimu, ki ima to smolo, ki je vsa na desno od socialistične vlade. Je pa tudi razcepljena in razbita v razne frakcije. Vladati bi mogle le, ako bi se vse povezale v široko koalicijo desničarskih strank. Teoretično je to mogoče, ali bi se pa poskus obnesel v praksi, je druga stvar. Seveda se tudi lahko zgodi, da bi socialistom manjkalo le malo glasov do večine v parlamentu.V tem slučaju bi tudi socialisti lahko mislili na koalicijo z drugo ali dru-gimi strankami, toda v tem slučaju ne bi bili tako neodvisni in prožni, kot so sedaj. Tega se bojijo, zato se tako krčevito borijo, da bi dobili vsaj mini-večino v parlamentu. Volivna borba poteka za naše razmere izredno tiho in mirno. Tujec jo sploh ne čuti in opazi. Volitve ne bodo prinesle nobenih pretresujočih vidikov, Švedska bo ostala, kot je. To je pa tisto, kar najbolj veseli vse, ki mislijo, da sta mir in blagostanje največ vredna v našem življenju. BESEDA IZ NARODA™ Dobrodošli in prisrčno pozdravljen ansambel Lojzeta Slaka! skupek pritrgovanj sebi za dobro, ki jim je omogočalo narodno izživljanje. Kakšna je bila ta generacija naših izseljencev, me je spet opomnil dobri, stari naš Pismo z Otoka Trška II. gora letos mnogo, mnogo zdravih, veselih, srečnih let! Kmalu za njim je odšel v Člena Mali!veland delovat med naše ljudi strlc Gregor, ko ie , ^ “g"^ zapisal: — O vsem, kar se dogaja po svetu v zadnjih časih in dnevih, se da zelo, zelo veliko povedati. Za vse ni dovolj prostora, ne ča- da bodo tiste dni tam velike slovesnosti. To lepo, veličastno svetišče božje so postavili beli menihi iz Stične in opat Jakob sa. Nekaj pa se lahko pove o jo je L 1620 slovesno posvetil in tem in onem. Kar se tiče nas izročil našim prednikom v ce-Slovencev in našega narodnega družabnega življenja, se ne moremo preveč postavljati. Se dela in žrtvuje se nekaj tu in tam, a lahko bi vozili bolj živahno in ščenje Matere božje in njenega Sina. Preje je na istem mestu stala mala kapelica, posvečena Materi božji. Koliko dobrot in milosti je izprosila, koliko solza glasno. To posebno še zato, kerji6 utrla Marija na tem svetem je zdaj med nami veliko več,kraju v dobi 350 let, je težko o-šolanih ljudi kakor v prejšnjih J P^sati- Kaj vse se je tam doga-časih. Navdušenja in pobude pa'ja^° v oasu revolucije prva leta ni več toliko, kakor nekoč, ko P° k 1945, ve samo Marija. Maso naši preprosti pionirji usta- rija 3e k 1944 postala begunka navijali društva in razne druge in na^la varno zatočišče v farni ustanove. Je tako, da se v času cerkvi v Št. Petru. Njeno sveti-enega rodu razmere in mnogo ^če je bilo močno posko o-drugega spremeni. vano in nien varuh> sedai že P0‘ Tako je ugotovil stric Gregor. koini; hl^ §• župnik Pahulje, Ima prav! Veliko se je spreme- ie zhiral denar in material za CLEVELAND, O. — Ameri- plodnega za poživitev naših na- ški Slovenci z veseljem pričakujemo folklorni ansambel Lojzeta Slaka, ki prihaja med nas na dvomesečno turnejo po Združenih državah in Kanadi na pobudo Slovenske izseljenske matice v Ljubljani in kul-turno-podpornih organizacij v Ameriki in Kanadi. Med ameriško-slovensko javnostjo v Clevelandu in drugod je veliko zanimanja za vaše nastope, saj so sedeži za tri kon- rodnih popevk z vašimi melodijami v petju in glasbi. Člani ansambla Lojzeta Slaka: Niko Zlobko, Franc Sever, John Kalan, John Habjan, John Dolenc, Andy Bergant, Jože Šifrer, napovedovalka Jana Osojnikova in upravitelj Stane Češarek in Vera Valenci, prisrčno pozdravljeni in dobrodošli! Ameriški Slovenci so vaši gostitelji. Mi vas sprejemamo s prisrčnim in iskrenim gosto- certe v Clevelandu domalega ljubjem! Na svidenje v sloven-razprodani. Uverjeni smo, da to|skem Clevelandu in v drugih zanimanje prevladuje med na- mestih! mi, ko vemo, da prinesete medi Clevelandski odbor nas nekaj živahnega, nekaj' 1 L. K. —1 -..■■■ o. Tsidl m\ stojimo pred odprtino NEW YORK, N.Y. — Vprav v teh zadnjih letih se od vsepovsod slišijo glasovi, ki govore o snega še. In vsi ti svetovi poznajo generacije, starejše in mlajše. Po eni strani nič novega, saj poteh človekovega življenja, je človeški rod zmeraj poznal polnih pretrganosti in celo o težko vprašanje, kako vskladiti prepadnih jarkih, pojavljajočih'rodove očetov z rodovi sinovski-se na vseh straneh, pa se obrni mi. kamor hočeš. Menda zares živimo v pravem prelomnem času. Vsled tega se razgledujemo v nove zvezdne strani neba. Nove zvezde skušamo tam zazreti in se vanje zagledati. Stare vrednote mečemo stalno na tehtnice in jim očitamo, da so varljive, da so lažne in njih teža za nas nima več vrednote. V drugačnem svitu nimajo več bleska za naš pogled. Sicer pa kdo bo to še vrednotil v novih časih, ki hitreje tečejo ... Največkrat vprav v tem čudežnem letu vesoljskega odprtja slišimo o prepadih med generacijami. Govorim v množini, ker je naš planet Zemlja razpadel v več svetov: v svobodnega, v. komunističnega z nasiljem, v komunističnega lastnih smeri, v tretji svet, v razvitega in v razvijajočega se, v svet materializma in v svet nematerialistične-ga gledanja in ne vem — kak- Če bi v zgodovino pogledali, bi našli veliko težkih prelomnic od Mojzesa pa do Stalina. Kaj vse se je v teh tisoč letih lomilo in prelomilo. Vendar morda je zares en sam človeški rod, rod Abrahama ostal življenjsko najbolj kljubovalen, ker ni nikdar zavrgel svojega prvotnega izročila in ga prenaša iz rodu v rod. Vsak petek zvečer slišim njih molitev, Sabath. Tudi mi Slovenci poznamo neko izročilo, ki izhaja iz naše BESEDE. Ob tej Besedi je naš začetek, ob tej Besedi smo obstali, ob njej in z njo smo vzdržali ob težkh prelomnicah in ob njej smo rastli. Mnogi naši so šli na tuje in nilo v enem samem rodu nase-. Ijencev in to predvsem v zadnjem našel j eniškem rodu. Koliko ima v sebi študiranih ljudi in dopušča nekaterim, da jih mučijo težke skrbi, kot jo je te dni izrazila neka naročnica, ko je dejala, kaj bo z AD, ko utihnejo Tone s hriba, Matevž in Regerčan... Naši študirani očitno niso takšnega mnenja, kot je naročnik Frank Černivec, ko pravi: — Vsi se moramo zavedati, da je slovenski časopis v tujini več vreden, kot je bil nekdaj doma, ko smo za vsakim oglom slišali slovensko besedo ... Ne smemo se čuditi temu, čeprav delamo težak narodni greh, ko smo vse poprejšnje vrednote prevrednotili in nekatere že kar ob vrednost spravili. Tudi zdomski pisatelj Mauser je moral imeti nekako takšno počutje, ki mu ga je porodilo opazovanje naših ljudi, da je torontski slovenski srenji povedal med drugim tudi tole: ... nismo odhajali iz nje (domovine) zaradi hrepenenja po boljšem življenju, odšli smo, ker smo odklanjali komunizem in želeli živeti svobodno, ne z zaprtimi očmi in utesnjenimi mislimi ... Veliko duhovno dediščino smo prinesli s seboj. Kako smo jo upravljali, v koliko smo jo obogatili, v koliko smo se ji že odrekli? Kaj še smo in kaj več nismo? Ko je v duhu pregledal ta naš obnovo svetišča, toda predno je mogel z delom začeti, je bil odveden popolnoma po nedolžnem za 5 let v težko ječo in šele v lurškem letu 1958 je vse to s pomočjo dobrih vernikov doma in zunaj odlično dovršil. Sedaj mu je Marija za vse to bogat, obilen plačnik. L. 1968 je dobila cerkev novo streho in je bila vsa lepo obnovljena zunaj in znotraj. Pismo od doma zopet pravi: Vedno več ljudi k Mariji na goro po pomoč in tolažbo hiti. Vse je minilo, toda Marija pa vedno kraljuje in bo še kraljevala do konca sveta na gori. Na Trški gori že dan zvoni, na goro romarji gredol Tako poje lepa stara pesem. Torej Regerčan in ostali rojaki iz okolice Novega mesta! Če za ta dan ne moremo domov, v duhu stopimo pred milostno podobo Matere božje tam in jo prosimo za srečo, milost, varstvo naše rodne domovine. Varuh cerkve na gori je sedaj dobri ,g. župnik v št. Petru, Rev. Erjavec Karel Otočec ob Krki Slovenija — Yugoslavia Kdor bi hotel kaj prispevati za cerkev na Trški gori, naj pošlje na navedeni naslov. Cerkvi je odvzeto vse posestvo in se oskrbuje samo z darovi dobrih src. Sedaj še malo kramljanja. V Ameriški Domovini sem bral j . , , žalostno novico, da je v Cleve- narod je moral ugotoviti tudi landu u dolenjski rojak g. uazvoda Jože iz Brusnic pri Marsikaj smo na naši dolgi iNovem mestu. Moža se dobro zdomski poti že odložili... Ža- Sp0mjnjam) saj sva v letu 1942 lostno pa je misliti, da smo po- do 2943 deli,la usodo laške inter_ časi, včasih v upanju, da nas nacije Mesec pred razsulom ita-ni ce ne vidi, začeli odlagati Rjanske vojske je bil spuščen svojo kulturno in duhovno de-jna svobodo. V januarju 1. 1945, iscino... Koliko je že danes r0 sem gei zadnjikrat kot domo-di uzin, ki ne čutijo več, kot so braneč na .Primorskem domov čutile nekoč, ki se jim zdi, da na obisk, sem v Ljubljani z njim govoril in mi je pripovedoval, kaj vse je doživel na potu domov iz Renniocia-Arezza. tudi brez rodne besede dere življenje lepo in dobro naprej ... In ta pojav lahko opazimo predvsem med našimi šolanimi, ki pripadajo temu zadnjemu na-sel j eniškemu rodu. Stari nešolani rod je težko delal ob daljšem delovnem času, ob težjih delovnih pogojih in za manjši zaslužek, pa je navkljub vsem tem n e g a t rvnim okoliščinam ustanavljal društva, gradil cerkve, šole in narodne domove, vzdrževal narodne časopise in revije ko nastopa njihova'-Cr ^ ^rak Pa je še našel ■cas, da je otroke svoje slovenske govorice naučil. Zares velike spremembe so nastopile, ko smo tudi zdomski Slovenci stare Takrat je jasno gledal v bodočnost kljub vsemu optimizmu in naivnosti takratnih časov. Bil je globoko veren, dober, pošten mož, zvest Bogu in slovenskemu narodu. Sedaj že pri Bogu uživa večno plačilo in od tam zre na kraje svoje srečne mladosti: na Gorjance, Tolsti vrh, Trško goro. Njegovi družini in ostalim brusniškim rojakom — iskreno sožalje! Bral sem tudi, da je na Svečnico letos praznoval v Clevelandu 80-letnico Šentjernejčan g. Hudoklin Janez. Kot mlad pobič se malo spominjam njegove-vrednote pre- ga odhoda v Združene države m S,tem tudi skopali!Možu gotovo Še vedno odmeva naši narodni skupnosti “a stara šentjemejska pesem: gape of generations”! še je čas, da vse to izravnamo in da bo veliko jih je prišlo tudi na ta a- naše narodno življenje na ame-meriški del zemlje. In ti, ki so riških tleh teklo naprej po vsaj prišli, so bila čudovita generacija. Kar poglejte na vse dokaze, spomenike dela njihovih rok, glavni cesti starih življenjskih vrednot. || Tone Osovnik Je lepa fara šentjemejska, tri ure je od Nov’ga mesta. Lepota tu vsa je res, zelena Krka teče vmes in vinska gora je vmes! Staremu, vrlemu Dolenjcu še Gnidovec, sedaj župnik v Rock Spring-u, W. To se mi zdi, da je bilo včeraj, pa bo kmalu 50 let. Kako res naglo hiti čas. G. Lojze Ambrožič v svojih spominih “Obljuba dela dolg” t dne 21. oktobra 1969, omenja-bogoslovca g. Ermana Jožeta in pravi, da je umrl na Štajerskem. Mož ni vedel za njegovo nadaljno usodo in je tako zapisal. Njegova življenjska pot je bila sledeča: V maju 1945 je na Koroškem z rok škofa Rožmana prejel mašniško posvečenje. Kmalu je odšel v goriško škofijo in bil nastavljen za kaplana v fari Rihemberg. Ker je ta kraj 1. 1947 pripadel Jugoslaviji, je še nekaj časa ostal tam, dokler ga ni škof Vovk poklical v ljubljansko škofijo in ga poslal za kaplana v Črnomelj. Po 4 letih kaplanovanja tam je prevzel faro Šmartno pri Tuhinju.. Radi priprave gradnje nove cerkve tam je prišel v nasprotje z oblastjo in škof ga je takoj prestavil v lepo, veliko faro Cerklje ob Krki. Fara radi bolezni in Starosti nekdaj tako agilnega župnika g. Zusta Martina je bila precej zapuščena, toda mladi in goreči duhovnik je versko življenje in vse ostalo v fari’ dvignil izredno lepo in visoko in farani so ga zelo radi imeli. iNfa Vnebovhod, 7. maja 1964, se je z motornim kolesom popoldne vračal od šmarnic na podružnici proti Cerkljam, da bi imel ob 7h zvečer mašo. Na nekem ovinku ga je podrl vojaški avto in med potjo v bolnico v Brežice je izdihnil. Farani so mu priredili krasen pogreb, saj je bilo nad 6000 naroda zbranega na pogrebu. Na kraj nesreče pa ljudje še vedno polagajo vence. Oblasti prva leta to ni' bilo po volji, sedaj pa vse to dopušča. Ko je nas 1. 1965 obiskal nadškof iz Ljubljane, je rekel tu bratu Ivanu: “Kako velika škoda je tega človeka. Tako dobrih, gorečih, marljivih duhovnikov, kakor je g. Jože, se ne dobi zlepa.” — Upam, da g. Lojze Ambrožič ne bo zameril moji pripombi. Isti gospod opisuje prav lepo trpljenje Dobrovcev v italijanski internaciji. Z več Do-brovčani sem bil tudi jaz leta 1942 v taborišču Monigo-Treviso skupaj. Naj navedem par imen: Klopčič Tone, nečak g. župnika Klopčiča, Jaka Ovčak itd. Živo mi je pa v spominu g. Johanček Suhadolc iz Šujice. Nizek, čokat mož, drugače pošten, pa tudi na razne strune navit. Vsakemu je znal dati primeren odgovor. Mož je bil res dobričina. Ko gledam v tiste čase nazaj, vidim, da je bil zelo bister in je z navidezno neumnostjo prihranil sebi in drugim precej gorja. Kako pa kaj Tone in Jure s hriba, Miha Jamrovški, Vrhenšk Tine, štajerski Čehi! Upam, da dobro. Regerčan se krasno drži in se jasno vidi, da je iz okolice Nov’ga mesta doma. Tonetu in Juretu in drugim povem, da vinogradništvo v Sloveniji zelo peša. Trta je že ostarela, vinograde bo treba obnoviti, toda za to težko delo mladi rod doma nima dovolj smisla,' pa tudi ne finančnih sredstev, čeprav je marsikje resna volja za vse to. Bodočnost bo oblast prisilila in narod doma, da bo v tem oziru storjen korak za izboljšanje. Priroda ne pozna moderne tehnike, ne raznih planov, ne pozna zakonov in določil slabotnega človeštva in gre po potih preko vseh ovir, katere ji je določil dobri Stvarnik. Človeštvo zadnjih 100 let je že večkrat v tem oziru doživelo hude udarce, a se še noče spametovati. Stroj pri obdelavi zemlje pripomore ogromno k izboljšanju in pro-(Dalje na 3. strani) KANADSKA DOMOVINA podjetja ne bodo kos kompeti-^stari vinogradniki in kakor vi-ciji iz inozemstva in nizkim ce- dim, se Tone in Jure in Stajer-nam, ki jih tuje države uvažajo ski Čehi drže teh navad. “Cerkniška ohcet” TORONTO, Ont. — Oni dan sem bil povabljen na ohcet. Ne doleti me ta čast vsako soboto. Kadar pa me, se mi pa dobro zdi. častno je biti med svati in Iz župnije Marije Pomagaj TORONTO, Ont. — Na predvečer katoliškega dneva, posvečenega novi liturgiji, je Slovensko gledališče na letovišču upri- se dobro delo naredi, kdor selZ0rj]0 religiozno dramo Sleher-odzove povabilu. Mogoče bo te- n^. igralsko družino je vodil mu kdo oporekal, a prepričan sem, da se nevesti in ženinu neznansko dobro zdi, ko v tistem naš župljan, g. Vilko Čekuta. Duhovnih vaj v mesecu juliju se je udeležilo 27 žena in deklet. tako pomembnem trenutku vi-| Kakor se število zdi precejšnje, dita okoli sebe množico prijate- je vencjarie majhno v sorazmerij ev, ki jima nudijo roke z obi- ju g ceiotnim številom naših lico dobrih želja. Sreča v mlado- j j-upljank. Pričakovali smo šte-poročencih je povečana za vjjnejše udeležbe, saj je prav kokrat, kolikor je veselih sva- p o gl o b itev duhovnega tov okoli. Oni dan, bila je četrta sobota V življenja vsem tako potrebna. Prepričani smo, da bo v prihod- mesecu avgustu, sta se vze* njih letih več žena in deklet od-a Mili in Marjan. Ženin je d0* govorilo klicu milosti duhovnih ma tam nekje med Ljubljano in Jvaj Kamnikom, nevesta pa v Cerk- ^ gredi avgusta je odšlo, na eno-Jhci, oba sta bila pa rojena v ♦gdgnsko taborjenje na Ranch Torontu. Mlada sta še — mla'|Pianim) Ontario, 30 fantov. Od-ost tudi staršem še ni zginila z organizirala župnijska obraza , pa sta kljub temu ali skavtska organizacija. Taborni-Pa prav zato sklenila,, da bosta jie je vodil skavtski načelnik, skupaj kovala bodočnost sebi in ^ -ping Francesci. otrokom, če jih jima bo Bog dah. •In tako smo imeli “Cerkniško V juliju in avgustu je krepko poprijel odbor za’ pripravo in iz- ohcet”. Ne bi rekel, da so med ikampanje za cerkev; svati imeli Cerkničani večino, pripravljalnemu delu je priteg-ili pa so oni, ali bolje in bolj np ve£ mladih moči. Po pravici povedano one, ki soj y dneh od 18 do 25 oktobra Poročno slavje Marjana in Mili bodo jzvedii p0 domovih fara-rstile za “Cerkniško ohcet . | nov p0sebno nabirko za župnij- Nihče ni oporekal temu sko cerkev. Za tako kampanjo v novanju, ne živahni Gorenje , p0rnoč cerkvi se je v aprilu od-ne ‘trdi Dolenje , ne mehki }0^do 53 župljanov, ki so pod tajerc”, ne “m el a n h o 1 i čen^Upnjkovjm vodstvbm obravna-rekmurc”, ne “trezni Belo-|Vak ekonomski problem župni-ranjc’’ in še manj premočrtni je Razlogi za kampanjo so: ve-Primorc”. Vsi so bili soglasni, lik dolg _ $100,000, hude obre-^ je bilo na “Cerkniški ohceti kj nam onemogočajo odpla-nad vse prijetno. Nihče ni niko- ^ čevanje glavnice, odseljevanje §ar spraševal, kje tabori in ka- ^Up^janov jz središča Toronta v ko misli o velikih problemih oddaijena predmestja in s tem v slovenstva in sveta. Kjer imajo ZVezi občutno zmanjšanje podljudje obilico otipljivih in okus-1 p0re cei.kvi dih dobrot pred seboj, tam je Pripravljalni odbor bo v sep-Udi sloga med njimi. Zanimivo, tembru poslal vsakemu župlja-kaj nas druži?! nu pismo, v katerem bo razložil Pa kako je prišlo do Cerkni- potrebo in namen denarne na-®ke ohceti”, če pa Cerkničani birke. Dragi župljani! V oktob-diti večine niso imeli med sva- ru vas bodo obiskali zastopniki ti? Povedal sem že, da je neve- Uupnijg. Prepričani smo, da bosta doma iz Cerknice, zato so|Ste akcijo razumevajoče spreje-kili najbližji okoli nje Cerkni- ^ p, pripravili poseben dar in ga ^ani. Ti pa imajo veliko in do- rade volje poklonili v pomoč svoji župnijski cerkvi in njenim namenom. Za sodelovanje naj vam Bog obilo povrne! B. B. hrih zvez. V letih razburkanja, ki jim je sledil pohod čez Ljubelj, v letih taboriščenja in poz-v Kanadi so Cerkničani napredli polno vezi sorodstva, pri-Idteljstva in poznanstva. Teh ^ezi pa se držijo še druge, ki idiajo svoje interese v društvih v poslovnih zadevah. Tako so Cerkničani povezani z vsemi drugimi prebivalci slo venskih P°krajin. Ni čudno torej, da je kila na “Cerkniški ohceti” zbra-Pa in zastopana Slovenija v malem. V tej vseslovenski družbi je donela pesem in so plavale me-l°dije. Vmes pa se je vpletal pogovor, ki je vezal duhove, pri-vabljal preteklost in se dotikal bodočnosti, le za sedanjost se ni baenil, ker, kadar je prijetno, se-^anjosti tako rekoč ni. Ob šte-vHni mladini v dvorani Brezma-^ežne s čudodelno svetinjo so starejšim zginile gube z o-krazov in so zopet postali mla-zlasti, ko jim je dobra kapljica hitreje budila spomine, kot' Jih je mogel jezik izgovarjati. ®ilo je, kot da se je vsa dvora-113 pomladila: v smehu, v vese-Iju, v brezskrbnosti... Da bi bila taka tudi zakonska °dočnost Mili Koščakove v no-^i družini Marjana Ulčarja. O-a sta sad dveh dobrih družin, zato je upravičeno upanje, da 0 nova družina slovenska in ^atoliška in kot taka zdrava ce-lca slovenske skupnosti v To-^butu. Bog živi mladi par! Por. P. L. Ambrožič st.: OBLJUBA DEU DOLG OD MORJA DO MORJA IZ VIE DEŽELE Dobra izraba energije Modeme kalorične elektrarne Povprečni osebni avtomo-'30 sposobne dobiti iz vsakega '1 ima sedaj okoli 25 luči in funta premoga eno kilovatno IhČk. 1 uro energije. Zahvala za gostoljubje HAMILTON, Ont. — Ob mojem odhodu nazaj v Ljubljano čutim dolžnost, da se iskreno zahvalim vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vso prijaznost, naklonjenost in gostoljubje, ki so mi ga izkazali ob priliki moje novomašne slavnosti in bivanja tako v Clevelandu v ZDA kakor tudi v Hamiltonu, Ont. Skušal sem se že vsem zahvaliti osebno, pa bi to rad storil še enkrat javno, ob mojem slovesu. Posebej še, naj se ob tej priliki zahvalim č. g. Viktorju Tomcu, župniku pri St. Mary’s v Collimvoodu, za izredno Iju-bezljivo naklonjenost in pevovodji g. Rakarju in članom pevskega zbora za sijajno petje, ki je dvignilo duše k nebesom in Bogu. Tudi jaz se pridružujem s prav istimi čustvi zahvale in priznanja svojemu nečaku Cirilu in oba sva prosila Boga pri oltarju, naj vsem povrne z zdravjem, uspehom pri delu in jim da mir srca. Ciril Tomc, novomašnik, in dr. L. Tomc, slov. župnik v Hamiltonu, Ont. Zato smo poklicani mi tukaj in naša dolžnost je, da o tem čim več pišemo in pričamo — pa, da posredujemo o tem tukaj naši mladini, da spravimo čez mejo v domovino čimveč tega “blaga“ in to ustno, v knjigah, romanih in brošurah. Poleg tega organizirajmo cvetoče dopisovanje z mladino v domovini in vso zamejsko in emigrantsko mladino. Naj bi v to zagrabile vse slovenske šole, organizacije zlasti mladinske, športni klubi vseh panog — vsak po svoji moči — potem pa še posamezT niki, v kolikor je komu dano in vsak po svoji sposobnosti, vsak po svoji moči. Le pomislimo, kako lepo bi bilo to, če bi spravili mlade v živahno dopisovanje med tukaj-1 šnjo — zunanjo — in mladino doma. Koliko zanimivega bi si imeli povedati in koliko resnice bi po našem posredovanju s tukajšnjo mladino lahko zvedeli oni doma, ki morajo danes poslušati samo potvorbo in laž. — Koliko vrednost bi to imelo z narodnega stališča — pa sploh ni treba poudarjati. Prijatelj od doma mi je zapisal: “S samim bentenjem proti komunizmu ne boste nič naredili. Treba je dejanj — ne z orožjem ne z napadi — pač pa ‘z uma bistrim mečem’.” Torej — treba je zrajtala! Dosti dolgo smo grešili, dosti dolgo smo razdvajali, dosti dolgo smo se šli klike in skupinice. Vsi bi radi bili ministri. Vsi sami važniči... In kaj smo dosegli s tem? Nič — pa res prav nič! Prijatelji dragi! Vrzimo vse to raz sebe • in začnimo drugače. Poskusimo vse načine, ki sem jih že prej in sedaj zapisal — v glavnem pa z dopisovanjem med mladino — in ona bo sama začela rušiti komunizem doma — in ona ga bo tudi zrušila. (Mi smo dokazali, da smo tega nezmožni!) Tukajšnja mladina bo ostala SLOVENSKA — narodno zavedna. Veliki šmaren Danes, ko tole pišem, je 15. avgust. Kaj nam je včasih pomenil ta dan! Že pred tem praznikom — Vnebovzetje Device Marije — se je zbralo precej romarjev na Dobrovi, ki so navadno prebili kar v cerkvi — premolili in predremali vso noč — do prvih jutranjih maš. Naslednji dan, na sam praznik so že zgodaj začeli prihajati romarji z vseh krajev; prav mnogo jih je pa prišlo tudi iz Ljubljane. Saj je takrat bilo od mestne meje Ljubljane pa do dobrovske cerkve le dobrih 5 kilometrov. Torej eno uro hoda. Danes zajema ljubljanska meja skoraj polovico takratne Dobrove. Veliko ljudi se je ta dan zgrinjalo tudi proti Dravljam k Sv. Roku. Tu se je nabralo toliko ljudi, da so bile vsako leto na ta dan pridige na prostem pred cerkvijo. Ljudi se je morda nabralo za deset draveljskih cerkev. Ko sem se danes spomnil, da je Veliki Šmaren, se je v srcu in duši nekaj premaknilo. Odprl se je tisti predalček, kjer imam spravljene spomine na šmarne maše. Kako težko sem pričakoval teh lepih dni že kot otrok. Potem pa vseskozi, dokler ni dobil premoč satan, ko je bilo naenkrat vse prekinjeno. Ker so letos prav v teh dneh naj večje slovesnosti v proslavo tisočletnice nastanka — najstarejše Marijine božje poti na Slovenskem, pa obudimo nekaj spominov na ta veliki dogodek. Za tem pa še nekaj zelo zanimive zgodovine. Naj navedem naj- Ministrstvo za mladino pri ontarijski vladi? Ljudje, ki imajo opraviti z mladinskimi problemi, predlagajo, da bi ontarijska vlada u-stanovila mladi nsko ministrstvo. Za to idejo se zlasti zavzema član občinskega sveta iz North Yorka M. Timbrell. Sedaj pokrajinska vlada skrbi za mladinske zadeve v sedmih različnih ministrstvih. Zakaj ne bi razbremenil teh uradov in postavili na čelo enega ministra, prej nekatere slovesnosti, ki se vršijo v tem času, zlasti med šmarnimi mašami, v cerkvi in okrog nje: 16. avg. sv. birma; 23. avg. romanje fantov in deklet iz vse dežele. Pri maši je igral orkester bogoslovcev moderno mašno glasbo. V nedeljo, 30. avg., romanje mož in žena;’ 6. sept. romanje šolskih otrok. Na Mali Šmaren se bodo zbrali bolniki, invalidi in onemogli iz dekanije in okolice. Sklepne slovesnosti se bodo začele v soboto, 12. sept. Najprej v cerkvi, potem procesija z lučkami — po procesiji sv. maša. V nedeljo, 13. spet. bo na ravnici pred bivšim župniščem — sedaj Materina hiša čč. sester s čudodelno svetinjo — daroval sv. mašo in pridigal ljubljanski nadškof dr. Pogačnik. Popoldne bo procesija, blagoslov in zahvalna pesem. Pričakujejo, da bodo sodelovali vsi slovenski ordinariji. Druge prireditve, zadeve in podrobnosti nam niso znane. Zgodi se tudi lahko, da bodo kako stvar preprečili — oblast — kar je sedaj v načrtu. Za to, kar je napisano, so pa že izdali dovoljenje in upajmo, da tega ne.,,bodo več zabranili. Rad bi bil za kak dan v teh dneh doma na Dobrovi, da bi se udeležil kake proslave in se zahvalil Marijj Vnebovzeti Dobrovski za mnoga uslišan j a. Saj vse dobro, kar uživamo, in vse slabo, ki se ni zgodilo, pripisujem prav njej. Vem, da nisem osamljen v tem. Prepričan sem, da ima še mnog Dobrovčan enake želje. Pa se potolažimo s to zavestjo, da smo Ji izkazali hvaležnost s tem, da smo zbrali neko vsoto denarja in poslali tja v v Kanado. Še mrtvi niso vami pred tatovi Na pokopališču Mount Pleasant je bilo ukradenih 25 žar, kjer je bil shranjen pepel pokojnih. Rop je bil izvršen že meseca junija, a sorodniki upepeljenih za tatvino niso zvedeli. U- ki bi se poklicno zanimal za mladino in za njene probleme. Pod seboj naj bi imel tri oddelke: za socialno skrbstvo, za poboljševalno službo in za oddihjPrava pokopališča in policija in razvedrilo mladih ljudi. Tako sta zaman skušali priti do ukra-ministrstvo bi moralo biti v tes- “Vince z gore greje srce” pravi pesem. Vse ono, kar se pa pretvarja z raznimi kemikalijami, pa več škoduje, nego koristi. Prav iskren pozdrav vsem in vse dobro slehernemu želi Peter Selak ni zvezi z Ustanovo, ki raziskuje mamila in njih vpliv, ki se ukvarja z alkoholizmom, z mestnimi oddelki za javne parke in z organizacijami kot so: YMCA, YWCA, YMHA, YWHA itd. Misel o novem ministrstvu za mladinske zadeve gotovo ni slaba. Ce je mišljena iskreno, bo PePeI-nje realizacija mladini veliko koristila; če pa ni tako mišljena, bo pa samo nov oddelek birokracije. j denih žar. Ker je ugrabitelj zahteval odškodnino, mu je bila ta ponudena na različne načine, a se je ni dotaknil. Danes pa poročajo, da so žare že dobili. Nekdo jih je baje odvrgel in pozabil na odškodnino. Verjetno je tat mislil, da je v žarah kaka večja vrednost, ne samo Vlada premišljuje, kako bi dobila od ljudi več denarja En način bi bil ta, da bi vsi zaposleni ljudje plačevali v fond n e z aposlenih. (Unemployment insurance.) Sedaj teh prispevkov ne plačujejo tisti, ki imajo stalno zaposlitev, ker zanje v glavnem ni nevarnosti, da bi postali brezposelni. Sedaj pa namerava vlada obremeniti tudi te, ker bi bil njihov prispevek velik, verjetnost pa, da bodo kdaj rabili to zavarovanje, pa skoraj enaka ničli. Ko so o tem vladnem predlogu razpravljali učitelji na svoji konvenciji v Kimberley so se temu predlogu smejali in ga gladko odklonili. Ce bo vladna namera postala zakon, bo zopet prišlo do izraza dejstvo, da je najbolj obdavčen tisti, ki rad dela in je stalno zaposlen in mu še na misel ne pride, da bi živel na stroške javnih fondov. Obutvena industrija v Kanadi peša Vse kaže, da bo obutvena industrija v Kanadi izginila. Tega se boji predsednik od “Shoe Manufacturers Assn, of Canada”. V letu 1969 je bilo v Kanadi izdelanih za 265 milijonov dolarjev obutve. Sedaj je pa v Kanadi navalila obutev iz tujine in to po zelo nizki ceni. Od leta 1956 do 1969 se je prebivalstvo v Kanadi pomnožilo za eno tretjino. Izdelki čevljev pa so popravo in olepšavo Njenega padli za en procent. Uvoz pa je hrama. Pripomogli smo s tem, da bo svoj tisočletni jubilej obhajala — v obnovljenem domu — v lepi in mogočni dobrovski cerkvi. Bodimo ponosni na to, ^ar smo k temu pripomogli. In priporočajmo se Ji še. V poseb- v istem času narastel za 558%. Leta 1958 je bilo v obuvalni industriji zaposlenih 24,035 ljudi; letos jih je samo še 21,500. V 12 mesecih do 30. junija letos so zaprli 15 tovarn čevljev. Letos v aprilu je bilo narejenih v Ka- Počitnice se bližajo h koncu... Ko bodo te-le vrstice natiskane šle po svetu, bo v deželi že september in vrata šol se bodo odpirala: osnovnih, srednjih in visokih. Skozi odprta vrata pa bo stopala mladina. Blagor narodu, ki ima mladino, ki odhajajoča v šole nosi s seboj edino željo, željo po znanju, po izobraževanju, po resnici. Taka mladina je up naroda in za njegovo bodočnost se ni treba bati. Preveč pa je danes mladine, ki bo v septembru odšla v šole, a bo te šole zapuščala poražena, moralno pokvarjena, miselno zmedena in s čustvenim sovraštvom prepojena. Bodočnost, ki jo taka mladina kliče nad narod, pa vzbuja grozo. Za večje dohodke se potegujejo Kanadski poštarji še vedno razburjajo s svojimi premikajočimi štrajki deželo in še ni iz-gledov, da bi bil sporazum na vidiku. Sedaj bo prizadeta proizvodnja elektrike. Unija železničarjev pri Ontario Hydro, ki šteje 11,300 članov, je napovedala štrajk, ki se bo selil iz kraja v kraj, kot poštarski. Uprava bo skušala obratovati z uprav-niških osobjem, a je vprašanje, če bo zmogla. Unija zahteva 21% povišanje za dobo dveh let, dočim uprava ponuja 6.5% za prvo leto in 5.25% za drugo. Razlika jo torej za 9V4%. Tudi ta štrajk ne bo imel simpatij pri splošni publiki, ker je električni tok danes potreben v tako mnoge svrhe. Včasih se zdi, kot da nihče več ne more shajati s svojimi dohodki. Vsakdo hoče več in več. nem zaupanju Ji priporočimo nach milijona parov čevljev. našo mladino. Naj jo ohrani dobro — versko in narodno zavedno —, ter v spoštovanju in Istega meseca leto poprej jih je bilo pa pol milijona več. Kako malo obutve izdela Kanada, se ubogljivosti do staršev. Vsegalvidi iz sledeče primerjave. Leta tega današnji mladini primanj-jLeta 1956 Je Prišl0 v Kanadi 4.1 kuje na cente in tone. — O tej Para čevljev na osebo. Lansko zadevi je bilo v majskih Mislih I napisana Glasi se: zelo značilna pesem. Saj ne bi zmogla branja več. bilo uvoženo. Agarala sem se vsa v dolžnostih, usiham zbegana v slabostih po pismu sina hrepeneč ... leto je poraba narastla na 4.9 parov na osebo letno. In od te porabe je bilo v Kanadi izdelanih samo 2.6 parov, vse drugo je Odmika že se bolečina, ostaja prazna^ mi samota. Pozabljam vso objestnost sina, ko zanj sem komaj votla gmota. Ni daleč dan, ko bo nekoč telo mi votlo padlo v noč. Dokončen mir objel me bo notranji, Usmiljenju prepuščam up nekdanji. (I. Burnik) Tako — sodobna — je ta pesem, da ob njej, če jo dobro premislimo in prav razumemo, presune dušo in srce... (Dalje sledi) Uvoz obutve, ki teži za uničenjem kanadske obutvene industrije, prihaja iz dveh virov: 1. Iz komunist ičnih držav vzhodne Evrope in 2. iz držav, kjer je delovna sila poceni: Evropa in Azija. Leta 1969 je 66% v Kanado uvoženih čevljev prišlo iz Azije, 11'% pa iz komunističnih držav. Komunistične države ne uvažajo zato, da bi delale profit, ampak zato, ker potrebujejo trdo valuto, zato če-sto prodajajo svoje izdelke tudi v izgubo. Obutvena industrija v Kanadi je torej v krizi. Ce bo hotela obstati, zlasti če bo hotela znova začeti osvajati trg, se bo morala prilagoditi razmeram tako pri izdelavi kot pri organiziranju trga. Mala družinska čevljarska d°bre družbe. Taki so bili PISMO Z OTOKA (Nadaljevanje s 2. strani) dukciji sadeža, toda ostali kemični pripomočki pa večkrat škodujejo, kot pa koristijo. Zemlja, polje, zlasti vinograd zahtevajo posebne nege in ljubezni. Spominjam se dobro mojega pokojnega očeta. Po cele vroče dni koncem maja in junija je mož preživel v vinogradu, eno uro oddaljen od doma privezoval mladike, se veselil obetajoče letine in ko smo škropili in okopavali trte, je zelo pazil, da nismo naredili škode trti. In ob nedeljah, ko je prišel od maše, je pogledal p0 hlevih po živini in drugod, če je vse v redu. Nato je prebral vsako besedo v “Domoljubu”, se za dobro uro vlegel, potem pa šel v goro pogledat, kako tam vse raste. Ob nedeljah, razen v oktobru pri stiskanju grozdja, mož ni dovolil dela, ampak je ob kozarcu vina in prigrizku sedel pred zidanico in opazoval življenje v( kraljestvu trte. Naj povem še to o njem. Čeprav je imel vina dovolj na razpolago, ga nisem videl nikdar pijanega in tudi je bil zelo hud in žalosten, če smo bili mi pijani. Zelo rad je po-sllegel žejnemu s kozarcem do-)ro^a ^kaa in bil vesel vesele. Porast rojstev v Ontariu TORONTO, Ont. — Prvič v desetih letih je število rojstev zopet nekaj porastlo. Lani se je namreč rodilo v Ontariu v bolnišnicah skupno 131,775 otrok, 3,367 več kot v letu 1968. Največ otrok je bilo rojenih leta 1959, 25.5 na 1000 prebivalcev. Postopno je nato število padalo in je doseglo leta 1968 17.4 rojstev na tisoč prebivalcev. Lani se je dvignilo na 17.7. O-blasti, ki so to ugotovile, ne vedo za razlog porasta in tudi ne, ali je to začetek nove stalne rasti ali je le enoletni porast. CLEVELAND, O. dobijo delo Iščemo žensko ki bi stanovala pri nas in skrbela za delno ohromelega bolnika z zdravim umom. Privatna soba, lepo stanovanje. Lahko hišno delo. Kličite 991-3984. (—(170) IŠČEMO PRODAJALKO IŠČEMO IZKUŠENO PRODAJALKO PECIVA, NE STAREJŠO OD 50 LET, ZA TRI DNI NA TEDEN, OB SREDAH, PETKIH IN SOBOTAH. DOBRA PLAČA. PLAČANE POČITNICE PO 1 LETU. NA ZAHODNI STRANI MESTA. KLIČITE 371-0119, —(169) Delo za žensko Iščemo žensko za hišno delo, lahko stanuje pri nas ali pride dnevno; 4 šolski otroci, vse moderne udobnosti. Mora govoriti angleško. Kličite po 6. uri 247-4592. —(172) Help Wanted — Female General Office Work Full time, typing and knowledge of Slovenian. Vicinity of St. Vitus. Call 431-0628. (171) fVloški dobijo deio Rezaški pomočnik V skladišču jeklarne, blizu Broadway pri Willow Freeway. Izkušen ima prednost ali pa Vas naučimo. Mora govoriti nekaj angleškega. ATLAS STEEL PRODUCTS 341-9244 4389 Martin Ave. (169) MALI OGLASI V Willoughby, Ohio je naprodaj zaradi selitve lepa 6-sobna hiša s kamnitim pročeljem in dvojno garažo, v bližini cerkve in šole, vredna $32.000. Se proda za $28.600. Kličite 942-8444. _______________________ (168) V najem Enodružinska 5-sobna hiša s kopalnico v fari sv. Vida se odda v najem 2 ali 3 odraslim. Kličite FA 1-9317 ali FA 1-3204. (170) Naprodaj v Euclidu Krasen, zelo čist bungalov, 3 spalnice, velika spalnica zgoraj, velika kuhinja z obedovalnico, ves podkleten, rekreacijska soba. Kličite: 261-2941. (170) V najem 4-sobno stanovanje, zgoraj, furnez, se odda na 6013 Bonna Ave. Vprašajte na 1193 E. 60 St. od 9. dop. do 6. zveč. ali kličite po 6. uri 442-2009. naši)^_____ (HD. lrWiWI'Hill (Hi AMERIŠKA DOMOVINA, LUIS GOLOMA: MALENKOSTI I_________________________________________________________________ pogovoril z menoj ...” “Ali se je tudi o kandidaturi senorja Diaz de la Laguna?” Veliki diplomat je osupnil... Popolnoma neznana mu je bila ta kandidatura ... Ali zdelo se mu je sramotno, da bi pokazal svojo nevednost, in kakor je že mnogokrat z lažmi podprl svojo politično veljavo, tako je storil tudi sedaj. Nemoteno je nadaljeval: “Seveda se je!” “Torej.. “Torej ti pravim, da ostane senor Diaz de la Laguna, kar je bil, žaba v posušeni mlaki...!” In udaril je s svojo kosmato roko po papirjih pred seboj in rekel slovesno, pa polskrivnost-no, češ, za mojim čelom se skrivajo tajnosti, katerih ti ne smeš vedeti. “Glej, Pulidito,” je nadaljeval, “pustiva to! O svojih tajnostih smem govoriti s prijateljem, o tujih ne. Da boš pa potolažen, ti povem dve stvari: prvič, snoči je bil Antonio Ca-novas pn meni, sedel je na temle mestu, kjer ti sedaj sediš, in govorila sva do štirih zjutraj...” Častitljivi Butron je poskočil na svojem stolu, da bi podkrepil to debelo laž, in je nadaljeval: “Drugič, pri odhodu mi je naročil, naj proučavam ta-le načrt tajne pogodbe z Nemčijo, in treba mi je v ta namen miru in samote...” Našel ga je globoko zamišljenega: pri pisalni mizi je sedel nad papirji, ki so bili gotovo velike važnosti za blagor države, ker le trenutek je pogledal iznad njih na prišleca in razmišljeno vzkliknil: “Hej! Pulidito!” Pulidito pa je iztegnil svoj dolgi, suhi kazalec, migal z njim gorindoli ter otožno pravil: “Vidiš, Pepe, vidiš! Saj sem pravil! Saj sem pravil!” “Kaj?” je vprašal Butron z vdanim glasom in pripravljen, sprejeti neprijetno novico. “Kaj?” je ponavljal senor Pulido s svojim žalostnim glasom, “kaj? Snedli ti bodo tvoj ministrski stolec, snedli, pravim!” In razložil je diplomatu svojo novico. Prav nič se ni vznemiril spoštovani Butron. — Mar je on tak tepec? Saj ve — in v svoji domišljavosti je bil res o tem prepričan —, da si stranka ne more pomagati brez njega in njegove pomoči... Sabadell... 2 njim da je stvar drugačna; ta se vdaja upom, ki jih je čisto nemogoče uresničiti v bodočem ministrstvu... Stranki da je storil par uslug, ki pa niso tako velike, da bi moral zato že kar ministrski sedež dobiti... Možen bi bil kot minister s kakim Primom al pa Serranom, nikdar pa ne s kakim Canovo del Castillo, ali pa celo s kakim Butro-nom... Diplomat je slovesno utihnil. Cez nekaj časa je pristavil s poudarkom: “Vsako drevo je sicer les, pa smokvin les in cedrov les ... Po mojem mnenju Sabadell ne more biti minister, jaz pa mini-sti^kega sedeža pustiti ne mo-re^n...” : ^, Pulidov kazalec je migal gorindoli in je bil v nevarnosti, da se izvine. “In — misliš,. Pepe, da je senor Canovas del Castillo tvojega mnenja...?” Diplomat ga je s pomilovanjem pogledal. “Glej, Pulidito, prijatelj! Verjemi mi, jaz nisem še čisto zanič; Canovas del Castillo niti koraka ne stori, če se ni poprej CHICAGO, ILL FEMALE HELP CLERK TYPISTS Typing orders and some customers contact. General office work. Variety of duties. 5 days a week. Good starting salary and benefits. Call Mr. H. Sprys. [ TECHNICOLOR INC. • ^ 1333 W. Argyle. 275-7800 Chicago, 111. 60040 r r I (169) Senor Pulido je takoj razumel, da ne sme več motiti velikega diplomata. Vstal je in se je poslovil, kradoma pa je še naglo pogledal na mizo, kjer je velika roka diplomatova prikrivala CHICAGO, ILL. MOBILE HOME PRINCESS — 12 x 60’ 2 bdrms., Itfe baths, compl. furnished with WW red crptg., and bar. Set up on S.W. sub. lot. Patio. $4,800. By Owner. 432-8738 REAL ESTATE FOR SALE CICERO 5 rooms, 2 bedrooms. Mod. thruout. Full basement, garage. $19,900. Must be seen. TECHMAN REALTY 749-0675 (169) COLONIAL 3 bdrm. res. Gas heat, paneled basement, 50x187’ lot. $29,000 or best offer. North and Narragansett. By Owner. BE 7-5320 BERWYN — All brk. stylThome— by owner. 2 Ige. bdrms. upstairs, cer. tile bath., new crptg. in liv. rm., din. rm. and stairway. Hot water heat, fin. bsmt., wet bar, stainless steel storms & screens. Call 10-8 P.M. 788-7494 (171) FEMALE HELP SALES SECRETARY • Enjoy working with people — • Being involved in your company’s business — • Thinking for yourself? Here is a chance for you to become an integral part of our sales department. A chance to put your typing & shorthand skills to work. If your future includes Paslode, we offer paid hospitalization and major medical insurance for you and YOUR FAMILY, paid sick leave and profit sharing after only 6 months of employment. PASLODE COMPANY DIVISION OF SIGNODE CORPORATION 8080 McCormick Blvd., Skokie ‘ 583-4500 679-1200 i An Equal Opportunity Employer (168) nepoklicanim očem važne državne tajnosti. Ujel je vendarle nekaj malega. Vsaj toliko je spoznal, da načrt te pogodbe ni ravno pripravljen za Nemčijo, temveč za slaščičarja Emilija de Lhardy v ulici San Jeronimo. Izza kosmatih prstov diplomatovih je gledal na oglu lista okrasek, kakršnega je Pulido že mnogokrat videl na računih slavnega slaščičarja ... Senor Pulido ni bil eden tistih, da bi izpustil sled, ki jo je našel... Naravnost se je podal v ulico San Jeronimo k slaščičarju Emiliju de Lhardy vprašat, če nima morebiti markiz de Butron pri tvrdki kakega neporavnanega računa. Slaščičar je mislil, da je vljudni senor nedvomno prišel plačat dolg; zato mu je postrežljivo povedal, da so še štirje računi neplačani in da je najstarši račun izza nekega plesa, ki ga je bil Butron pred tremi leti priredil Curriti v čast in da je ravno včeraj že stotič poslal terjatev, da pa do danes še ni ničesar dosegel... Senor Pulido je pomigal s svojim suhim kazalcem gorindoli in osupli don Emilio je slišal njegov dvakratni vzklik: “Saj sem pravil! Saj sem pravil!” IV. Dne 29. decembra 1. 1874, je nenadoma v Madrid dospel brzo- CHICAGO, ILL. HELP WANTED —Experienced— ACCOUNTING MACHINE OPERATOR Immediate openings. Salary open. Call Mr. Wehmeyer. GIRL FRIDAY for our parts department, good figure aptitude. Immediate opening. Salary open. Call W. Reich CLERICAL KEY PUNCH OPERATOR Immediate Opening Salary open Call Mr. Gene Mueller These positions for our executive offices in Oak Brook. ADS Anker Corporation 2021 Swift Dr. Oak Brook, 111. 60521 654-4540 _____ (168) MALE HELP ALUMINUM FABRICATORS Tired of Being a Faceless Clock Card? Do you want to be reco-gnized for your Ability? We are a small shop part of an international Organization with ideal working conditions and a sincere concern for the future of our employees. We have a need for (2) MECHANICS to round out our team. CALL 671-2590 Mr. REES and ask for appointment ROSEMONT AREA CAR NECESSARY FOR TRANSPORTATION 9550 William St. Rosemont, 1111. 60018 (168) BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN — FOR SALE BY OWNER Established over 35 years. Excellent N.W. location. Good -volume of business. For information call 549-8885 i (168) RESTAURANT — Well established business near depot. Fully equipped. $1,500. Call Owner. 939-7903 ( (168) GROCERY STORE — Well established, good area. 2 rooms in rear. Owner ill. 643-2198 BEAUTY SALON Close to N. Lake Shore Dr. 14 dryers & chairs. 4 stations, newly decorated, air cond. $3,700. 743-4978 and 348-8941 jav od vojaškega poveljnika trdnjave Sagunt, da je general Martinez Campos proglasil na čelu brigade Daban princa Alfonza za španskega kralja ... Republikanska vlada se je prestrašila. Hitro so sklicali izredno zborovanje v vojne ministrstvo, in prvo, kar so sklenili, je bilo, da so previdno deli pod ključ vse glavne vodje Alfonzove stranke, med njimi naše znance, senorja Pulida, markiza de Sabadell in Butrona, z namenom, da jih ob ugodni priliki pošljejo dihat sveži morski zrak na Filipine. Vljudni gubernador madridski je poskrbel ujetnikom sicer že črez eno uro boljše stanovanje, — pa bodisi vsled nezvestobe prijateljev, bodisi vsled pozabljivosti nasprotnikov — Jakob, Butron in senor Pulido so ostali v Saladeru zaprti ves tisti dan in še prihodnji, dokler se jim v jutru tretjega dne niso odprla vrata k popolni svobodi in k novim upom. Ljudovlada je padla, don Fernando Primo de Rivera je bil imenovan za gubernadorja madridskega in zaprti alfonzovci so dobili prostost. Vlada je hitela sestavljati novo ministrstvo, toda imen Butron in Jakob Sabadell ni bilo med kandidati... Pulido je stokal, Jakob je klel, Butron je pihal od jeze. V dolgih govorih, bridkih očitanjih, strastnih protestih in bojnih načrtih je minilo nekaj dni. Dospel pa je novi vladar, prišle so urejene razmere in ministrstvo je začelo deliti dobrote strankinim pristašem. Butron je dobil poslaniško mesto prve vrste. Branil se je, kolikor je dopuščala previdnost in spodobnost, nazadnje pa je vseeno slovesno in vdano odpotoval v tujino, da tam vlada kot namestnik kralja Alfonza XII... Senor Pulido je dobil in tudi sprejel ravnateljsko mesto druge vrste. Jakobu so ponudili poslaniško mesto kakor Butronu. Pa mladi junak je bil preponosen; jezno je odklonil ponudbo in bil odločen, da si pribori z lastno močjo, česar mu niso hoteli dati prostovoljno ... Spet se je vpisal med revolucionarje, svoje stare prijatelje. Poveljeval jim je tisti čas ekscelenca Martinez. Zaobljubili so si, da ustvarijo krepko opozicijo in si na ta način pomorejo kvišku. — In tiste dni, ko se je vračal. Jakob ob strani Currite iz Biarritza, je bil s pomočjo te svoje zveste prijateljice že dospel do časti senatorja, do visokega mesta, in upal je, da se od- tod povzpne ob strani ekscelence Martineza v ministrski olimp. V tistem času je bil Curritin salon zbirališče politikov iz opozicijske stranke, pa tudi središče vsega pokvarjenega madridskega aristokratskega življenja. Curritini petkovi večeri so bili postali naravnost zloglasni. Na teh sestankih so sestavljali nove vlade, pa so tudi uničevali zakonske zveze, so imenovali opozicijske poslance, pa večkrat za vedno pokvarili nedolžna srca. Dvoumne besede, pikantne šale, pohujšljiva družba madridskih aristokratskih veseljakov in mladičev predvsem pa zgled Curritin, ki je ob strani svojega “hišnega prijatelja” Jakoba de Sabadell kraljevala tej družbi in dajala grehu in slabemu življenju in pohujšljivemu zgledu nedolžno lice, da so se brez strahu in sramu in brez ugovarjanja bližali celo pošteni ljudje — to je bilo ozračje, ki je prevevalo te salone. Curritini in Jakobovi otroci so med tem živeli pozabljeno življenje, vsak v svojem zavodu, Villamelon pa je postajal vedno bolj neumen in otročji, je igral tresillo in biljard z dnevnimi i junaki, ali pa pravil potrpežlji- o bitki na suhem in na morju vim gostom svoje zgodbe, katere je v večnem kolobarju eno za drugo ponavljal in v svoji pozabljivosti istim poslušavcem povedal že toliko in tolikokrat: ob Črnem rtiču, o čudežih svojega kuharja, o napredkih svoje fotografije, o umetnem valjenju piščet itd. < Dalje prihodnjič) GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM 15301 Waterloo Road 531-1235 V blag spomin OB PETI OBLETNICI-ODKAR JE UMRL NAŠ LJUBLJENI SOPROG-OČE - STARI OČE IN TAST Anton Vrh Odšel je k Gospodu 1. septembra 1965 Pet let že Te zemlja krije, v temnem grobu mirno spiš, srce Tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči. Dom je prazen in otožen, ker Te več med nami ni! Žalujoči: PAULINA — soproga TONI — sin BETTY — snaha DEBBY vnukinja Cleveland, O., 1. septembra 1970 V blag spomin na predobre naše starše ** ■■fc. . K S K J AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA "y (K.S.K.J.) NAJSTAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa A takoj po rojstvu. • izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladino: • od $500.00 do $15,000.00 posmrtnine • za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpolnite izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S.KJ.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Illinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. IME ..........................................................••.••••••••• NASLOV ......................................................... MESTO ..............................................................- DR2AVCODE •»»••••••••••••••• f Anton Kolenc f Josephine Kolenc Ob 22. obletnici odkar je v Gospodu preminul naš ljubljeni oče Anton Kolenc, ki je izdihnil svojo plemenito dušo dne 15 maja 1948 in ob četrti obletnici, odkar nam je umrla naša nepozabna mama, ki je odšla v večno življenje dne 1. septembra 1966. Zdaj v zborih nebeških prepevajta slavo; mi v zvesti ljubezni smo z Vama vsak čas, kjer Stvarnik je vaj’no neskončno plačilo, tja s svojo priprošnjo vodita še nas. Žalujoči: hčere: EMILY SWAILES, JOSEPHINE ŠKAFAR, VIDA DILILLO, sinovi: TONY, FRANK, JOSEPH in ELMER | snahe: MARY RUTH in HELEN, zeti: JOE, JOHN in TONY, brat FRANK ŠKABAR, 14 vnukov, 18 pravnukov in ostali sorodniki. Cleveland, Ohio, 1. septembra 1970. TRDO POKRIVALO? — Slika kaže kovinsko pokrivalo japonske gospode. Stane približno $400! Narejeno je po na- 'i ročilu in meri.