Natisov 15.000. Slajerc" izhaja vsaki elek, datiran z dnevom naslednje nedelje. laročnina velja za Av-r.rijo: za celo leto i krone, za Ogrsko i_K 50 vin. za celo So; za Nemčijo stane j celo '.eto 6 kron, za Ameriko pa 8 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je pla-{ati naprej. Posamezne Štev. se prodajajo po 8 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v 'tuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— za »/i strani K 40 — za V* strani K 20 — za »/, strani K ID250 za "/«« s,rani K 1,— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. Vi« strani K Vsi Strani K t~ Današnja številka „Štajerca" ima 4 strani priloge; vsled tega obsega skupaj 12 strani. Binkošti. „Pfingsten das Hebliche Fcst der Freude ..." Res, praznik veselja so binkoštni dne? i. Kajti v njih je spomlad zmagala nad jekleno zimo in prihaja v svežem cvetja od plavega sinjega neba . . . Nekaj lepega je ta pomladanski čut! Celo srca segreje, katera so v strogi zimi pozabila na vse lepote veselja in v pravem zmisla besede pobožnega mišljenja . . . Tako kakor svoj čas aposteljem se nam godi: pokazala so se plamena nad glavo vsacega apostelja in odvezali so se jim jeziki . . . Spomlad, božanska spomlad jim je pokazala pot v širni svet, jim je odkrila nebeško voljo in jih zdramila k zopetnemu navdušenemu delovanja za sveto svojo stvar! Tako binkoštni prazniki pomenijo zmago dnha nad vsemi težavami življenja, nad vso bojaznijo in žalostjo. Um in čnstvo se dvigata na solčnatih krilih spomladi navzgor v nepoznane višini k nedoseženimi cilji. In vsa božanska moč večne volje se dokumentira v tem binkoštnem veselju, ki ga je označil nemški pesnik z nežnimi besedami: nPfingst?n, das liebliche Fest der Freade ..." Ali ste že opazovali nedolžno deco pri sv. birmi? Kako dolgo se pripravlja na ta praznik, ki postavi konečni kamen prvi mladosti. In kako pobožno poklekne to nežno človeško bitje pred oltarjem naivne vere, da se ma um odveze, da razsveti božanstvo njegov duh . . . Tako pa je i z odrašenim ljudstvom! Vsaka spomlad in vsaki binkoštni prazniki ma kažejo nova pota. Dvigaj se, — mu kličejo, — dvigaj se nad vsakdanjim močvirjem tnžnega življenja, gaj se navzgor v plave višave solnca, — dvigaj se, ti vboga človeška doša nad oblaki, nad sovraštvom in žalostjo, dvigaj se, kajti spomlad nam je prinesla Binkošti ia ves svet je v cvitju! Politični pregled. Cesarjevo zdravje. Berolinska „National-zeitung", eden najpomembnejših nemških listov piše o ozdravljenju našega vladarja tako-le: ^Ozdravljenje cesarja in kralja Franca Jožefa I. je odpravilo vznemirjenje, ki ga je čutila vsa Evropa vsled bolezni vladarja Donavske monarhije. S habsburškimi narodi želi Nemčija v prvi vrsti zvestemn prijatelja in zavezniku srečo in se združi z njimi v nadi, da bode Franc Jožef nanovo v sveži moči in zdravju svojo visoko službo izvrševal." Albanski vihar. V Albaniji so se višili zopet jako nevarni dogodki. Essad-paša je $>'& aretiran in iz dežele izgnan. Ali vsled tega je-nastala velika albanska vstaja, ki so je obračala proti novemu vladarju Viljemu. Albanskejfcrožnike, ki se jih je proti vatašem poslalo, eliti vse vjeli. V Durazzu nastala je panika. Knez Se s svojo družino pobegnil na italijanski pawik „Misurta". Pozneje se je zopet izkrcal. ZaWfeve vstašev pa je moral večinoma sprejeti. V nj&jovo varstvo se je 600 avstrijskih in laških mornarjev na suho po3lalo. Ali položaj postaja še v«jno bolj nevaren in ni izključeno, da ne bi naspale zopet kuže, ki bi bile usodopolne tudi za -vso ostalo Evropo, zlasti pa za našo Avstrijo, ki•* glede Albanije v prvi vrsti prizadeta. Mir je tqrej še vedno v nevarnosti ! IX. avstrijski vir>*>*'ski kongres, Na prizadevanje odbora IX. vinorejskega kongresa se vrši v Gorici v dobi od 5. do 13. septembra 1914 razstava vinarskih in kletarskih strojev ter tozadevnega orodja; istočasno se priredi tudi razstava grozdja in sekundarnih trtnih pridelkov. Generalno vodstvo je poverjeno posebnemu odseku, ki se ustanovi v ta namen. Razstava bo obsegala sledeče oddelke: Prvi oddelek: Vinarski stroji in vinarsko orodje. 1. Orodje in stroji za obdelovanje vinogradov. 2. Orodje za kopanje novih vinogradov. 3. Orodje za cepljenje in drugačno obdelovanje trt. 4. Orodje in stroji za uničevanje in zatiranje trtnih škodljivcev. 5. Priprave in sredstva za ohranitev kolov in drugega lesa pri trtnih nasadih. 6. Pomožna sredstva proti mrčesu in gobam, priprave proti zmrzovanja. 7. Umetna gnojila. 8. Orodje in stroji, ki se rabijo pri trgatvi. — Drngi oddelek': Kletarski stroji in kletarsko orodje. 1. Posode in priprave za vrenje in hranitev vina. 2. Orodje in stroji za obdelovanje vina. 3. Zakonito dopuščena sredstva za racionalno ravnanje z vinom. 4. Orodje in pomožna sredstva za ravnanje z buteljčnim vinom. 5. Priprave in pomožna sredstva za izdelovanje penečih se vin. 6. Priprave za točenje vina. — Tretji oddelek: Grozdje za stiskanje in namizno grozdje- 1. Grozdje za stiskanje. 2. Namizno grozdje. 3. Embalaža za prevažanje namiznega grozdja in za trgovino z njim. 4. Stroji in priprave za ohranitev namiznega grozdja. — Četrti oddelek: Sekundarno izkoriščanje trte. 1. ,Stroji in orodje za izkoriščanje tropin. 2. Stroji in priprave za kuhanje žganja in za iskoriščanje vinskega alkohola in drozge. 3. Vzorci konjaka in drugega žganja, pripravljenega iz vina ali iz ostankov pri napravljanju vina (prodaja in pokuševanje teh pridelkov pa je prepovedano). 4. Koncen- trirani in sterilizirani mošti. 5. Stroji in priprave za izdelovanje koncentriranih in steriliziranih mostov. 6. Drugi sekundarni črtni pridelki: vzorci vinskega kisa, vinskega sreža itd. ■— Peti oddelek: Znanstveni spisi. Učna sredstva. Književnost. 1. Orodje in priprave za znanstvene preiskave. 2. Vzorci, načrti in risbe. 3. Spisi o vinoreji, o kletarstvu in o izkoriščanju sekundarnih trtnih pridelkov. 4. Pravila, opra-vilniki in bilance vinarskih zadrug in društev in organizacij za proizvajanje in prodajanje sekundarnih trtnih pridelkov. — Vzorci prošenj za pripustitev k udeležbi se dobijo pri pripravljalnem razstavnem odboru (Gorica, deželni dvorec.) — Razstavljalci plačajo primerno pristojbino za prostor; pri tem so izvzeti le znanstveni zavodi. — Predmete, razstavljene iu razdeljene v zgoraj navedene oddelke, presodi in obdari posebno Jurija. — Sestava Jurije in razdelitev daril se objavi pozneje. — Pripravljalni odbor sestavi seznam razstavljenih predmetov; v njem se navedejo imena le onih razstavljalcev, ki se pravočasno priglasijo. — Razstavljalci, ki želijo objaviti v seznamu svoje trgovske oglase, naj to naznanijo istočasno s prošnjo za pripustitev k udelažbi. — Pristojbine za oglase se objavijo v razstavnem opravilniku. — Razstavni odbor bo skušal doseči posebne olajšave za prevažanje predmetov, ki so namenjeni za razstavo. Kako dobro živi avstrijsko ljudstva. „Oster-reichischer Volkswirt", zelo resen gospodarski list, konštatira, da vedno bolj pada udobnost življenja avstrijskega ljudstva. Konsum najvažnejših življenskih potrebščin — moke, mesa in sladkorja — je v Avstriji silno nizek. Na Francoskem porabi vsak prebivalec 295 hI moke; pri nas le 167 bi na leto. Konsum mesa je najvišji na Angleškem in znaša 47'59 kg za vsakega prebivalca na leto. Avstrija je v tem oziru na sedmem mestu evropskih držav in znaša pri nas letni konsum mesa za prebivalca le 1396 kg. Konsum sladkorja je tudi na Angleškem največji, 39 4 kg na osebo vsako leto. Avstrija je na devetem mestu in znaša letni konsum sladkorja za prebivalca 11 "8 kg. — če bomo imeli še dolgo tako previdne državnike kakor zadnja leta, bo moral pasti konsum še močneje, ker bo ves denar pogoltnil moloh. Koliko Železa dajo avstrijski rudniki. Vseh rudniških podjetij za železo je bilo v letu 1912 le 24 res odprtih in imela so 6223 delavcev. Skupno se je izkazalo 29,000.000 kvintalov železne grude. Za topenje železa obstoji sicer 26 podjetij, a stoji jih ravno polovico in 5921 delavcev. Natopilo se je v teh plavžih 17,000.000 kvintalov surovega železa, ki je vredno kron 143,000.000 Za topenje rude se je porabilo pa 18,000.000 kvintalov koksa in 50,000.000 kvintalov premoga v skupni vrednosti 29,000.000 K. RUM 5 pljučne bolezni Vse obolelosfi sopilnih organov oslovski kašelj.navadni kašelj.prehlajenje.influencaiu S^lffiSttk SIROLIN _ Dobi se a K. *+.- v vseh lekarnah. •, ' ^~^~~~"~~ ROCHEJ 2 — StraschilIVva grančioa is zelenjave povzroči moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu neobhodno potrebna. Zato jo je priporočati zlasti za turiste, lovce, vojake, ====== romarje itd. ===== «4 Velika večina surovega železa se izdeluje doma, le 1,000.000 kvintalov gre čez mejo. Največ surovega železa prodamo na Ogrsko in v Italijo, nekaj tudi v Nemčijo, v Švico in nekaj malega tudi v Severno Ameriko. Obsojena špionka. Iz Lipskega poročajo: Državno sodišče je obsodilo 261etno kontoaristko Rožo Langsteinovo zaradi posknšenega izdajstva vojaških tajnosti na dve leti in šest mesecev ječe. Langsteinova je rojena Cehinja. Klerikalci kot volilni sleparji. V severno-francoskem mestu Lille so odkrili veliko volilno sleparijo klerikalcev. Iz Bruselja je prišlo mnogo menihov v Lille in so tam s ponarejenimi dokumenti volili reakcijonarnega kandidata. Volilna sleparija pa je bila brezuspešna. Socijalista De-lory in Cfaesquiere sta bila izvoljena. Socijalisti so obtožili župana v Lille, ki je tudi že odstopil. Mesto je zelo razburjeno. Vrše se velikanske demonstracije. Belokranjsko železnico, to je linijo Rudol-fovo-Motlink-Bubajavci ob deželni meji, so dne 27. t. m. ob velikih slavnostih otvorili. V splošni popolni promet stopijo postaje Writschendorf, Uršna, Sela-Toplice, Semič, Cernembl, Gradac na Kranjskem, Motlink in Kandija, nadalje poBtaja Rožna dolina. Pribižje za osebni promet ter promet s prtljago, postaji Dobravic in Rozalinic pa za osebni promet. Kmet in meščan. Spisal E. Barnert.*) V zadnjih letih postala sta si kmetsko in mestno prebivalstvo tuja; nastalo je medsebojno nasprotje, ki ne temelji toliko na naravnih nasprotjih, marveč se pospešuje umetno od inte-resiranih strani. Meščana se je navadilo, da vidi v kmetu dobičkaželjnega podraževalca. Na drngi strani pa se je zopet kmetu pravilo, da pelje mestno prebivalstvo izredno lnksiozno življenje in da vsled tega nima pravice, tožiti o resnično visokih cenah življenskih sredstev, ker si dela za obleko, stanovanje, itd. popolnoma nepotrebne visoke izdatke. Ako se potem posknsi *) Posnelo po {lanku Časopisa „Die Landwacht". Šaljivi kotiček. Na Pogačarjevem trgu v Ljubljani pri bra-njevki 27. aprila: — Pomoranče so lepe; odkod jih pa dobivate? „Iz Trsta." — Pa osem vinarjev velja ena? Pri tobačni tovarni sem pa davi dobil ravno tako pomarančo za šest vinarjev. „Je že mogoče, saj je od tobačne tovarne tudi dosti bližje do Trsta, kakor od Pogačar-jevega trga." * * * Na morskem obrežju. Gospodična: Poglej, ljubček, kako lepo je morje, kako voljno se ziblje, kakor bi bilo olje . . . Gospod: To se morajo sardine dobro imeti. * * * M o ž: Ti ... to je pa sumljivo . . . kaj pa pomenijo te škatlje . . . dognati, od koga se prebivalstvu to mnenje vsiljuje, potem se kmalu prepriča, da so na eni strani veliki zemljiški magnati, ki hujskajo kmetsko prebivalstvo proti ljudem v mestih; na drugi strani pa so v mestih razni nezado-voljneži, nadalje časopisi veletrgovine, industrije in bančnega sveta, ki izvršujejo isto lepo delo med tamošnjim prebivalstvom. Češko in ogrsko veleposestvo ima samoumevno svoje posebne interese in da svoje zahteve uresniči, potrebnje pomoči male kmetske posesti; pridobi si jih s tem, da se obenem zavzema za njene interese. Nasprotja so tu mnogokrat navidezno ali resnično prav velika. ■Složno nastopanje vseh kmetovalcev pa se je obneslo. Videlo se je, da se mora nastopati za vinogradništvo, čeprav se v gotovih pokrajinah z njim ne peča, nadalje za druge vrste kmetovalcev, za živinorejce, od katerih se mora vendar tudi kupovati. Ali kakor se morajo vse vrste industrije in kmetijstva zediniti za skupno stanovsko zastopanje, tako mora storiti ljudstvo tndi na zunaj! V najbližnjem času se bode moralo zgoditi, da se bode delalo z natančnim statističnim ma-terijalom namesto z bojnimi klici. Čimbolj mirno in stvarno se bode med seboj predloge in želje pregledalo, tempreje se bode prišlo do pravičnih sklepov. Industrija mora kmetovalca, ta pa zopet meščana za svojega odjemalca ali kupca smatrati. S povišano zemeljsko kulturo in produkcijo zamore se doseči tudi zvišani dohodek pri polnem varstvu kmetijskih interesov. Gotovi nezadovoljneži obljubujejo vse, potem pa niti najmanjše ne izpolnijo. Da se potem splošno nezadovoljnost na druge zvrne, se mestnemu prebivalstvu popisuje kmeta za nevarnega škodljivca. Težki industrijci, veletrgovina in bančni svet potegnejo zopet iz svojega dela preveliki dobiček, izkoristijo kmetskega in mestnega izdelovalca ravno tako, kakor konzumenta, da bi nadaljno nezadovoljnost od sebe zvalili; tako se .psuje kmeta, izdelovalca4jyljenjskih sredstev kot dobičkalačhega podraževalca življenskih pogojev. Žal da se je brezvestnim hujskačem predobro posrečilo, doseči svoj cilj. To napako se mora iz sveta spraviti. Ljudstvo na deželi in v mestu ima najširše skupne interese. Ako gre kmetu dobro, potem ima meščan kaj za živeti. BHat der Bauer Geld, so hat es die ganze Welt"; to je staro pravilo, ki velja i danes in v vsej bodočnosti. Mestno prebivalstvo ima torej dovolj vzroka, da nastopi za blagostanje malih kmetov. Na drugi strani pa je meščan na podlagi zanj ugodneje ležečih okoliščin poklican, doseči na vseh poljih tehnike in kulture v splošnem napredke, ki koristijo zopet kmetijskemu prebivalstvu. Torej ni kmetova škoda, ako se življenje meščana dviga; kajti v knlturelno visoko stoječem naroda se mora potem tudi automatično življenski način kmetijstva dvigniti. To prepričanje treba je nositi v najširše kroge našega prebivalstva. Mesto in dežela morata si roko podati. Skupno morata Žena: Nove klobuke sem dobila na iz-bero . . . ker si rekel, naj bi enkrat kupila kak klobuk po tvojem okusu. Mož: No, da ... ta beli klobuk . . . Žena: Poglej, rdeči klobuk sem izbrala, ker se ta meni dopade ... če pa se onile beli klobuk tebi dopade . . . bom pa obdržala oba. * _ * — Mamica, kupi mi za deset vinarjev bonbonov. „Nimam denarja." — A? Potem se je pa papanu res dobro izplačalo, da te je vzel. * * * Policija ni prav nič vredna, prav nič . . . „Kako to?" — Jaz sem že sedem mesecev pod policijskim nadzorstvom, pa bi me bil ravnokar avtomobil skoro povozil. — Veš, Olga, pa to me je tudi če imaš pristne lase ali barvane. BIn kaj si mu rekla?" nastopati proti sebičnemu hotenju velikega kapitalizma, naj nastopa potem kot težka industrija ali banka. Le složnost zamore boljše čase prinesti, složnost med prebivalci v kmečki koči in cinžni kasarni velikega mesta. Dopisi. Sv. Trojica v Slov. gor. Na odgovore v „Slov. gosp." in „Narod. listu" povem sledeče: Prvi gospod, kateri pravi, da se smole hoče izogibat, bi bil dobro Btoril, da bi se te smole že preje izognil, nego se je že zasmolil. Gospod Klemenčič, Vi pa se mojega članka izogibate in pravega odgovora ne date. Vi ee brigate za moje domače (privatne) stvari. Jaz se za Vašo soprogo nisem nikoli brigal in ravno tako malo se je Vam treba za moje „iskrice" brigati. Taka pisava ne kaže veliko „olikanost" piseca. Kar pa Vi od „renegatov" pišete, pa se vam bode samo zdelo, da mene to ne bode zadelo, ker morebit še sedaj velja kakor prej „materni jezik" za narodno mišljenje. Ta članek ^Narodnega lista" je mogoče tudi gospod Maks Kovačič čital, sin matere, katera že 20 let pri Sv. Trojici živi in še sedaj slovenski ne zna. Gospod Maks pa je a Slovenec." Prosim da sodite o tem sami! Sicer pa Vam še enkrat povom, da sto moj članek v BŠtajercu" prenaglo čitali, ker sprevidim, da me niste razumeli. Feri Gollob. Sv. Trojica v Slov. gor. V nedeljo je bila volitva sanitetnega dištrikta zaradi novega zdravnika. Cujte, gospod načelnik in predstojnik — 0, jaz sem se dobro zmazala! Rekla sem, da nisem bila zraven, ko si svoje h kupila . . . * * . . * — Ne vem, kaj naj to pomeni; ura je šele enajst, jaz sem pa tako lačen, da kar omedlevam. B Naj brž gre tvoj želodec za eno uro prehitro. * — Otrok je kakor spomlad. „Da, da! En čas se smeje, en čas je moker. * * * — Kako . . . dote ne mislite nič dati svoji hčeri. „Ali — lepo vas prosim! Moja hči ne poje, ne igra na klavir, ne hodi na plese in vi hočete s tako ženo še doto? * * * Gospod: Slišal sem, da je policija ujela tistega tatu, ki je iz moje spalnice odnesel zlato uro. Policijski uradnik: Ujeli smo g Ali hočete ž njim govoriti. Dre nima več. — 3 — »Wine Vergane je to volitev k St. Antona prebavil, ker tukaj pri nas se mu ni varno zdelo. Žemljic, kam pa bodete z občinsko volitvo ? Ako hočete, da ne bodete propadli, morate najmanje t Dornavo ali boljše še v Jeruzalem iti. Kajti drugače pade stolec . . . Verjane pri Sv. Trojici v Slov. gor. (V r č tre tako dolgo k vodi, da se zbije.) lasa občina je najsrečnejša. Kakor se je poročalo, je 2 ratnik Filip Mulec streljal na svojega nečaka. Mnlec je bil dober steber pred-itojnika Žemljica. Ali desna roka žemljica je tedaj padla. Ignac K u k o v e c, prvi ratnik v f, naši občini, najmodrejši nezmotljiv svetovalec ?seh klerikalcev se je ponesrečil. Bil je obtožen Ktradi tatvine, goljufije itd. in je obsojen na Iva meseca. Kaj pa sedaj, ljubi klerikalci ?! Prvi ratnik tat, ker je streljal na zajce, drugi ratnik pa strelja na ljudi . . . Občinske volitve pa so že blizu. Gospod župan, vendar se Vam že Vaš stolec giblje! Padel bo pa gotovo!! Na svidenje pri volitvah! Iz Ormoža. Polkovnik tukajšnjega čuken-regimenta, g. Ivo Rojs, ki je opetovanokrat skušal napram vojaškim oblastim dokazati svojo slaboumnost, zaslužil si je zopet brezdvomno lederno medajlo s tem, da je izpodrinil iz tukajšnje kletarske gostilne narodno zavednega in Dbče priljubljenega gostilničarja g. Jakoba Novak. Nadomestil ga je z nekim katoliškim mladeničem in ndom Marijine družbe. Ljudstvo splošno jovori, da ne bo več te gostilne obiskovalo, ker bi tamkaj moralo moliti rožni venec, dočim nas je gospod Novak z svojo krasno godbo imenitno sabaval. Z odhodom našega priljubljenega „ Jaka" izginili pa smo iz omenjene gostilne tudi mi josti. Kako krasen' je bil poprej pogled v omarico z steklenicami, kjer se je nahajalo 12 krasno opremljenih čašic za stalne goste, dočim e sedaj dotiČno mesto popolnoma pusto in prazno, ker si je vseh 12 beri: dvanajst stalnih jostov svoje čaiice odneslo domov, deloma pa r kako drugo narodno gostilno. To pa z vso upravičenostjo, saj se je vendar oberčuk pred kratkim nekje javno izrazil, da bo z Klhodom vsestransko priljubljenega gostilničarja Novaka pometal liberalni duh iz kletarske jostilne. Toda zdaj že griva tega špricanega jospoda, da je vzel tako trdo metlo in tako inažno pometel kletarsko gostilno, ker je sedaj redno prazna in sedajna gostilničarja se prito-Sujeta, češ, da si niti jesti na dan ne zaslužita! Priče na razpolago.) Načelništvo ormoške poso-ilnice kakor tudi ono kletarskega društva pa ;em potom zopet opetovano prosimo, da tega privandianega in zahrbtnega politikarja čim )reje odslovi, ker le potem je mogoče, da pride ned ormoške Slovence zopet prijateljstvo in mir ;er enaka pravica za vse. Da ima njegova koza iri hiši večjo pravico kakor najemniki, ki pla-Sujejo vsak mesec lepo najemnino in morajo iteti svitle kronco, jo naravnoet žalostno. Ako )a ta naš poziv oz. prošnja ostane brezuspešna, potrkali bomo brezobzirno na pristojna vrata v Mariboru. Iz Ormoža. Znana ormoška klerikalna pe-:elina Rojs in kaplanček sklicala sta na zadnjo nedeljo neki shod, na katerem bi naj klobasarila in ljudstvo farbala po duhovniški agitaciji izvoljena poslanca Mihce Brenčič in Ozmec. Uboga reveža sta čakala do pozne noči, če bi jima prišel kdo na limanice, toda kmečko ljudstvo je že tudi toliko zavedno, da se ne da več farbati. Klerikalci bodo to svojo blamažo gotovo opravičevali s tem, da je bilo slabo vreme, toda tudi ta izgovor jim ne pomaga nič, ker za slučaj slabega vremena bil je shod napovedan v zaprtih prostorih. Prepričani smo, da teh politiku-jočih hujskačev ne bo nikdar več v naš okraj in špricaui privaudranec si bo v bodoče pač premislil, sklicati zopet kak shod. Da pa se nista ta nepovabljena gosta zastonj trudila v ta preklicani liberalni Ormož, pogostil ju je gosp. oberčuk s pristnim domačim kozjim mlekom in sirom, na kar sta obadva z dolgim nosom popihala. — O jerum jerum jerum, quae mutatio est herum. Slivnica pri Mariboru. Pred kratkim smo imeli pri nas občinske volitve in te v nas vzbujajo spomine na dogodke prejšnjih volitev, katere smo imeli pred štirimi leti. Takrat je stranka gg. črnnhov delala z vsemi silami in stiskami, da bi prišli črnnhi v odbor. Privlekli so svoje volilce-ovčice iz vseh krajev, iz Dobrove, iz Skok, iz Šmiklavža, iz Spodnje Hoče in enega so celo privlekli iz daljnega Pekra. Bilo je veBelje gledati, kako so priromali ti prepobožni možje, da bi jedrnato glasovali za kandidate črne armade. In ko je bila črna četa izvoljena, imeli so take sile z volitvijo župana, da so celo odbornika grofa iz Dunaja pozvali na veleimenitni dan. Vsak bi pač že bil rad župan postal. A ta v toliki naglosti sklicana volitev se je pa razveljavila, ker sklicanje ni bilo postavno izvršeno. K vclitvi župana mora nove odbornike sklicati stari župan. Ker pa jim ta to ni storil že kar drugi dan, so sami sejo zbobnali in se — neznansko blamirali. Da bi se vse boljše in hitreje izvrševalo, so postavili dva tajnika. In oba ta dva gg. šribarja sta svoje dni hlače brusila na klopeh celjske gimnazije, a vendar se nista tamkaj načrpala toliko Špirita, da bi dotične §§ volilnega reda bila do pravega razumela. Oh, koliko smeha je bilo takrat črez te dve študirani glavici! In ko se je potem po navodilu drugih točkoznancev volitev drugič sklicala, je izšel od seje kot novoizvoljeni župan Slivniški —■ Filip Mohorka. Ta se pa ni solnčil dolgo v županski gloriji in je oddal svojo oblast gosp. Mihi Lesjak. Habemus papam! Zdaj pač, zdaj smo ga dobili, pravega župana! Gospod župan Miha Lesjak je prišel pred petimi leti iz Pekra v našo vas. V Pekrah je bil srditi nemški na-cijonalec, potem se je spremenil polagoma v rdečega socialdemokrata. A sedaj se mu barve lesketajo v ultra-črnuhovski bliščobi. Napočili so sedaj za našo občino dnevi krasa in sreče. G. Miha se hvali, da si je občina sedaj že prihranila nekaj kronic. Gotovo to radi vorjumomo, a g. župan Miha pa naj v tistem dnšku izusti, da nam je občinskih doklad za celih deset odstotkov našraufal in 10 odstotkov znaša pri nas letnih 600 kron. Torej 600 K krat 4 leta je poltretji tisoč. No, črne ovčice, ali vam tega Gospod: Nič zato! Jaz bi ga le rad rašal, kako se je mogel splaziti v mojo spal-co, ne da bi se moja žena prebudila. Jaz mreč poskušam to že petindvajset let, pa se i ni še nikoli posrečilo. * * _ * — Kako je neki to, da dajejo reveži vedno ečje napitnine, kakor bogataši. „Zato, ker reveži nečejo pokazati, da so ni, bogataši pa nočejo pokazati, da so bogati. * * *. Nevesta: 0, ljubljeni ženin, kadar bova ročena, bo tvoja radost moja radost, tvoja ast bo moja slast, tvoja žalost bo moja žalost. Ženin: Da, ljubljena nevesta, in tvoj enar bo moj denar, in tvoje prijateljice bodo oje prijateljice . . . * Sodnik: Obtoženi ste, da ste na veli-onočno nedeljo ukradli denarnico, v kateri je 'o dvajset kron. Obtoženec: Vidi se, gospod sodnik, da liberalec! Jaz sem pa dober kristjan in ob edeljah in praznikih nikoli nič ne delam. Potnik: A, slišite, sprevodnik, zakaj me pa niste zbudili v Postojni. Saj sem vam dal krono, da bi me v Postojni zbudili. Sprevodnik: Vi ste to bili. Zdaj razumem, zakaj je tako zmerjal in zabavljal tisti gospod, ki sem ga v Postojni zbudil in iz vagona porinil! *. . * . . Pri neki železniški nesreči je bilo več oseb ubitih in ranjenih. Nekemu gospodu je bila samo roka nekoliko poškodovana, a kričal je za deset drugih. Naposled se je na lice mesta prihiteli orožniški stražmojster naveličal tega strašnega in neopravičenega kričanja. ,, Gospod, nehajte že vender upiti", je dejal stražmojster. „Saj stele malo poškodovani na roki" ... „ Ali mislite, da zaradi tega nimam pravice kričati" . . . „Ne", se je razhudil stražmojster. „Ta leži sedem mrtvih in če ti ne kriče, tudi vi ne boste kričali." nihče ne razodeva? če device in čuki svoj teater igrajo, takrat je naš g. Lesjak vsikdar dobre volje, kajti takrat gre tudi njegov oštirski gšeft in takrat vidi tudi vsak prazni kozarček. A mimo utice za gasilno brizgalno pride gosp. Lesjak tolikokrat, pa ne vidi, da se tam kar mort lnši od sten, da je utica v stanju, da je groza. Hic Rhodus, hic salta — pravi tako rada vaša „Straža". Table povsod z slovenskimi napisi, o to se mora takoj narediti, ampak kažipotov, kjer bi jih bilo treba, teh pa ni. Sploh bodemo zanaprej večkrat slivniške ogled-nosti objavljali. Čeprav je Vas, g. Miha Lesjak, črnuhovska stranka županom volila, ne smete si domišljevati, da bi bili vsi Vaši volilci z Vašim uradovanjem zadovoljni; mi pa imamo itak svoje mnenje. Videlo se je že pri letošnjih volitvah, kakšna „navdušenost" Vašo stranko pretresuje. Pri prejšnji volitvi so se kar vsipavali volilci iz tujih občin na volišče — letos je prišlo iz vsake vasi le več en par možakov. Le čakajmo, tudi slava Mihčetova in šivankinega komisarja bo zatonila za Slivniške gore. In prav bo tako in dobro! Oplotnica. Cenjeno uredništvo „Štajerca" v Ptuju. — Z ozirom na poročilo Vašega cenjenega lista od 24. maja 1914 število 15, v katerem se poroča, da je gospodična Matilda Jonke s tukajšnim učiteljem Albertom Hrenom zaročila, omenimo daseje to popolnoma izmišljeno in neresnično. To poročilo se je raztrobilo od neke dovolj znane klike. Direktni ali indirektni poročevalec teh vrstic pa je neki smrkolin, ki je še za ušesmi moker. Ta naj tem potom na znanje vzame, da pride še čas, ko se ga bode prav resno za ušesa prijelo. Toliko v naznanilo! Iz Celja. Za prihodnje zasedanje celjskega porotnega sodišča so bili izžrebari sledeči gg. kot glavni porotniki: Mihael Korbar notar v Sevnici; dr. Robert Lederer, odvetnik v Konjicah ; Karl Kern, oskrbnik v Podsredi; Janez Senica, gostilničar v Konjicah; Jakob Dernač, trgovec v Artičah; Peter Derganz, mestni oskrbnik v Celju; Ivan Clarici, knežji oskrbnik v Konjicah; Ignac Sitter, rudarski tajnik v Trbovljah; Jakob Fric, krojač v Gaberju; Franc Dežman, trgovec v Trbovljah; Anton Gradt, gostilničar v Jurkloštru; Rajmund Lipavc, gostilničar v Lem-bergu; Rudolf Matloch, delovodja v Žusmu; Martin Dobo višek, gostilničar v Loki pri Žusmu: dr. Edvard Gollitsch, zdravnik v Celju; Janez Kramer, veleposestnik v Slovenjgradcu; Jožef Rotovnik, lesni trgovec v Legnu; Janez Pristov-šek, izvoŠček v Spodnji Hudinji; Josip Cizel, trgovec na Polzeli; Daniel Rakusch, trgovec v Celju; Avgust Šviga, mizar v Celju; dr. Maks Kiesewetter, odvetnik v Slovenjgradcu; Jožef Skerbinšek, posestnik v Sevčah; Julij Sadnik, posestnik v Loki; Lorenc Laurič, usnjar v Konjicah ; Janez Krefl, krojač v Braslovčah; Ferdinand Kac, veleposestnik v Šmartnem: Janez Ko8tevc, gostilničar v Pišecah; Alojz (Jutman, mizar v Rogatcu; Matija Goričan, stavbni podjetnik v Mozirju; Otokar Reitter, trgovec v Slovenjgradcu; Anton Gajšek, trgovec v Prožinu; Matija Vaš, kovač na Gomilskem; Ivan Karba, posestnik v Gaberju; Anton Podgoršek, posestnik na Ponikvi ob J. ž.; Anton Chiba, klobučar v Celju. Nadomestni porotniki so: Janez Strenčan, posestnik v Levcu; dr. A. Božič, odvetnik v Celju; Kari Socher, agent v Celju; Adolf Pe-rissich, fotograf v Celju; Franc Ropan, gostilničar na Ljubečni; Aleksander Krušič, kavarnar v Celju; Kari Ferjen, trgovec v Celju; Luka Pre-tan trgovec v Celju; Jožef Greco, hišni posestnik v Celju yjgf tyji^ ; Šan ef o r ij BftfliBilPAf 1 enz i Novice. Nesreča na morju. Iz Londona poročajo: Angleški parnik „Waippara", ki vozi 200 izseljencev v Avstralijo, je zavozil blizu Queenslanda na skalo. Položaj ladje je nevaren. Velik rop. Iz Sirakuz poročajo: V neko vilo, oddaljeno deset kilometrov od mesta, je udrlo sedem banditov, ki so se izdali za policijske uradnike. Tam so zvezali milijonarjevo 4 vdovo Marijo Arezzi in služabništvo ter jim zamašili usta. Nato so oropali hišo, ukradli za 300.000 lir denarja in dragocenosti. Roparji so ušli. Nesreča na Volgi. Iz Samare poročajo: Vsled velikega viharja se je potopilo na Volgi osem čolnov, obloženih z apnom in lesom. V neki vasi na obrežju je bilo razrušenih 42 hiš, 10 hiš pa je voda poplavila. Več oseb je utonilo. V Rovnem se je potopilo mnogo majhnih in večjih tovornih ladij. Težka avtomobilska nesreča. Iz Monako-vega poročajo: V Planegga se je prevrnil avtomobil restavraterja Feldmaierja. V antomobilu je bilo sedem oseb. Šest oseb je bilo težko poškodovanih, ena oseba, Matilda Bensinger, se je nbila. Neki kmet, ki je privozil avtomobilu nasproti, je bil zadet od avtomobila in si je razbil lobanjo. Sedem milijonov mark premoženja je zapustil nedavno tega umrli kardinal Kopp. Zapustil je razen nekoliko legatov vse svoje premoženje stolnemu kapitlu. Kardinal Kopp je bil predno se je posvetil dnhovskemu stanu, reven telegrafski pomočnik, ki te velikanske svote gotovo ni podedoval. Te lepe denarce si je pač v času svojega dušnega pastirstva prihranil. Da pa je to mogel, je moral imeti naravnost sijajno plačo. Po vzoru svojega Gospoda torej ni ravnal, ker ta ni imel prostora, kamor bi bil položil svojo glavo. Vreden služabnik in namestnik Kristusov! Požar v Moskvi. Iz Moskve poročajo: Avtomobilska apača Trutza in Lamperta, ki sta v Kolmarju nmorila šoferja Kollerja, so zasledili v Havrn. Ko je policist vlomil vrata, je Trntz dvakrat ustrelil proti njemu, vendar pa ga ni zadel. Policist je nato ustrelil Trutza. Lamport je hotel z nožem napasti policista, vendar ga je policist ukrotil ter aretiral. 60.000 frankov na leto samo za klobuke. 60.000 frankov na leto izda gospodična Berty-ova, znana pariška diva, za svoje klobuke. Ber-tyova ima vsak dan drug klobuk. „Kako krasen klobuk imate", je rekel nekega večera galantni čestilec igralki. Toda diva je odgovorila: „Kako, ta stara stvar? Ta je že zdavnaj iz mode! Tega sem nosila že danes zjutraj in zdaj je šest ura zvečer." Ruski gardni oficir ponarejal menice. Iz Petrograda poročajo: Gardni poročnik Saharov, sin bivšega vojnega ministra, je moral sleči vojaško suknjo in so ga izročili civilnemu sodišču. Saharov si je izposodil od svojega tovariša 10.000 rubljev na menico, podpisano od min. predsednika Kokovceva, čegar hči je Sa-harova soproga. Menica je bila ponarejena in ni bila plačana. Samomor k smrti obsojene ženske. Iz New Yorka poročajo: Apelacijsko sodišče v New Or-leansa je potrdilo smrtno obsodbo milijonarke Edwards, ki je meseca junija preteklega leta na cesti ustrelila Georga Riehla, ker je baje razžalil njeno žensko čast. To je prva bela ženska, ki je bila v južnih državah obsojena na smrt. Čeprav je predsednik sodišča izjavil, da bo smrtna kazen prav gotovo izpremenjena v dosmrtno ječo, je obsojenka v zaporu izvršila samomor. Velik požar. Iz Belluna poročajo: Občina La Valle je popolnoma zgorela. 60 rodbin je brez strehe. Zgoreli sta dve stari Ženski, neka 28 letna žena in neki 13 letni deček. Škodo cenijo na 350.000 lir. Knez aretiran radi sleparstva.. V Krču na Ruskem so aretirali kneza Obolenskega zaradi velikih sleparij, ki jih je izvršil kot upravni svetnik tramvajske družbe v Jekaterinoslavu. Knez se je poskusil zastrupiti, ko so ga prijeli, vendar mu je pa policist vzel steklenico s strupom. Neurje. Iz Kiela poročajo: V nedeljo se je vršila tekma cesarskega jadrniškega kluba. Pri ti vojnih čolnov je izbruhnilo grozno neurje. Vihar je razrušil mostove in brzojavne zveze, odnesel ter poplavil male vasi. Velika sleparija na pošti. Iz Krakova poročajo : Afera poštnega uradnika Wilczeka, ki je poneveril 190.000 kron ter pobegnil, postaja senzacionalna. Policija je zasledila cel komplot, ki je naperjen proti lvovskemu poštnemu ravnatelju Wopaterniju iu ki ima namen ravnatelja kompromitirati. V Krakovu so aretirali nekega poštnega asistenta in adjunkta, v Lvovu pa tudi nekega poštnega uradnika. Iz Spodnje-Štajerskega. Zopet uboj. Iz Lancevasi se poroča, da so napadli tamošnji fantje nekega posestnika in ga nbili. To je v kratkem času v teh krajih že 5. uboj. In ravno v najbolj klerikalnih vaseh je surovost vedno največja. Ni čuda, — politični duhovniki nimajo časa, da bi med ljudstvom krščanske čednosti širili, oni imajo preveč s politično huj8karijo in gonjo opraviti. Smrtna nesreča. Včeraj zgodila se je smrtna nesreča v Ptuju. Delavca Kranjc in Pavlinek sta namreč pri mestnem kopališču v čolnu delala. Čoln se je hotel potopiti. Kranjc je padel v jako naraslo in deročo vodo. Plaval je nekaj časa, dokler niso opešale njegove moči in se je potopil. Žal da se mu od nobene strani ni moglo pravočasno priti na pomoč. Druzega delavca so pravočasno iz vode dobili. Velika tatvina. Pri trgovcu s špecerijo in železom Štefanu Zselezen v Ptuju vtihotapil se je na doslej še nepojasnjeni način nepoznani tat ponoči v lokal, odprl blagajno in ukradel denarja za skoraj 2000 kron. Oblasti so tatu že na sledu in je upati, da ga bodeje kmalu roki pravice izročili. Rešilec življenja. V Ptoju se je neki deček v čolnu na Dravi igral. Voda je čoln od brega potegnila in v jako nevarni vrtinec spravila. Padel je v vodo. Gimnazijski profesor dr. Bra-tanitsch skočil je za njim in je dečka iz jako globoke Drave rešil. Požigalci ? V Vrholah pri Slov. Bistrici nastal je dne 12. maja zvečer požar, ki je hišo in gospodarsko poslopja posestnika Jožefa Oto-repec popolnoma vpepelil. Poslopja so bila zavarovana na 4000 K, premičnina pa na 3840 K. Prava škoda pa znaša baje pri poslopjih komaj 2850 K, pri premičnini pa 1500 K. Žeta- 921 Binkostna pogača! Jasna glaTa izreze ta recept in ga preskusi! Dodatki: 25 dkg putra, 20 dkg sladkorja, 7 jajc, iz belega se napravi sneg, 50 dkg pšenične moke, 1 zavojček dra. Oetker praška za pecivo, 10 dkg veinberln, 10 dkg rozin, 5 dkg citronata, odribano rumeno od polo »ice citrone, nekaj soli, '/s do '/j litra mleka. Naprava: Puter premešaj da se peni, dodaj sladkor, jajčni rumenjek, mleko, sol, moko, to zmešano s praškom za pecivo, nazadnje še veinberle in rozine, ci-tronat, rumeno citrone in jajčni sneg. Napolni to maso v mastno in z mandelji potrošeno obliko in peči pogačo okroglo V/t ure. Opomba: Doda se testu toliko mleka, da teče debelo od žlice. koj po požara širila se je v okolici govorica, da je Otorepec sam zažgal, da dobi visoko zavarovalnino. Sum se jft obračal tudi na tamošnje-ga viničarja Simona Verne ter na posestnico Marijo Kolar in njeno hčerko Lucijo. Vse te jelo lloga ak ra1 v kak do s se fcava hko ikrb lezgo zpn avi! aan pore bij vot si iz ri c obr one te osebe so orožniki zdaj aretirali in sodniji izro čili. Sodnijska preiskava bode dognala, v koliko so krive. Požar. V Cerovcu pri Rogatcu pogorela je popolnoma hiša posestnika Mihaela Kitak. Prebivalci hiši so pri izbruhu ognja tako spali, da niso nič vedeli, kakšna nevarnost jih obdaja. Domači pes je tako tulil, da so prišli sosedi in so domače ljudi zbudili. Ti bo morali skozi okno pobegniti in niso mogli ničesar rešiti. Škoda je prav velika in le deloma z zavarovanjem krita. Ogenj. V Vidini pri Rogatcu nastal je v it hiši posestnika Antona Po žnn ogenj, ki seje ri vsled vetra rizširil tudi na hiše posestnikov Antona Križanec in Matije Križan. Vse hiše so J bile vpepeljene. Ogenj so napravili Požunovij j otroci, ki so se poleg hiše z užigalicami igrali, siior j Škode je za okroglo 15.000 kron in je le delo-»a-ma z zavarovalnino pokrita. '■ > d ičili Idn iov ijat otr a i -ne ov; pu Albanska knezova družina. V novo uresničeni albanski državi je postal položaj za kneza prav nevaren in neprijeten. O zmešnjavah v Albaniji govorimo itak v političnem pregledu. Na tem mestu pa prinašamo sliko od knezove družine albanske. Zgoraj vidimo na desni strani kneza Wilhel-ma samega, na levi pa njegovo soprogo kne-ginjo Sofijo. Spodaj pa vidimo mala dva otroka vladarske družine v spremstvu svoje telesne albanske straže. Ali si že Dva čolna sta se prevrnila. Pet mož je utonilo. — Iz Petrograda poročajo: V Syaranu, Mense-linsku in drugih mestih ob Volgi, kakor tudi v Kami in Bieleji je vihar povzročil mnogo škode. naročil? Ako ne, stori to takoj! f*i j "I /TT * 1 \ P° 3~ 5—' 6'— kron se dobiJ° v zalogi Stole (Zimmersessel)sLAwiTscH&HEixER v / trgovina v Ptuju. «9 j 1 - 5 — Pazite na deco! V Sabovcih prišla je ko- Ana Cimerman k posestnici Ani Bezjak, pri dslu pomaga. Vzela je tudi Bvojega nesecev starega otroka seboj. Medtem ko mati v hlev, se je otrok na stopnicah durmi igral. Kmalu nato pa je izginil. našla je otroka potem v gnojni jami na lišcn; otrok bil je že mrtev. Mati se bode da še pri sodaiji zagovarjati. Automobilna zveza Maribor-Zgornja Pulska- Takor znano, uresničila se je ta automobil-[ zveza zlasti po prizadevanju g. Karla Her-Dne 28. t. m. se je vršil komisijonelni Od petka, dne 29. maja naprej vozi au-obil, ki sprejme lahko do 30 oseb, redno v njeni progi. Automobilska nesreča. Dr. Žižek iz Idrije dr. Bergmann iz Žalca peljala sta se v au- obilu proti Vojniku. Vozila sta napačno in tudi automobil slabo razsvetljen. V Sv. rjeti pri Celju prišel jima je lesni trgovec feno iz Gaberja v vozičku nasproti. Auto- jbil in voz sta skupaj trčila. Konju sta bili le nogi odtrgani. K sreči so osebam ni niče- [ zgodilo. b Sreče zblaznela. V Mariboru napravila je ■ezničarjeva vdova Justina Weilandits neko jdščino. Vsled veselje se je ženi, ki je živela svojima dvema otrokoma, zmešalo. Domne-da je vedno, da se ji hoče denar ukrasti. Te ai polila si je nesrečnica glavo s petrolejem in == Cenik zastonj in franko.------------308 Warletz & Pečnik trgovina z lesom Brežice na Savi največja zaloga vseh vrsti dolgega, okroglega in rezanega lesa po najcenejših cenah. Skladišča tik Save. 288 Ekstra-plošča remootoar — dnble-zlata-kavalirska ura Pristnim zlatim uram natančno podobna. Krasno lepi, z roko gravirani pokrov na poskok z nežnimi desini. Vtisjena kovinska cifernica z arabskimi številkami in sekundnim kazalcem. Natančno regulirano in garantirano precizno idoče pravo švicarsko kolesje. Originalni garancijski list za 3 leta. Cena 7 kron (poštnina 70 h). Colnine prosto po povzetju od fabrike ur Jakob Konig, Dunaj ||||372, LSwengasse 37 A. 368 my wli/ll * Ik Za P'ahtc m °b'eko sc dobl v trgovini Pravo domače platno (ecnte Hausleinwand) Brata siawitsch, Ptuj t Ako hočete svojega moža, brata, sina, svojo leno, sestro ali hCerko ali svoje najbližje sorodnike od grozovite navade in pogina pred pijančevanj™ rešiti, potem Vas prosimo, Ua se na nas obrnete; mi Vam bodemo tu na lahki in ceni način pomagali, na katerega smo že tisoče ljudi od bede, revščine in pogina rešili. Seznanili Vas bodemo z našo metodo, ki se jo lahko rabi, brez da bi pijači udana oseba to kaj opazila. V največih slučajih sploh ne more razumeti, da špirita ne more več prenesti, on misli, da je temu preobili vžitek vzrok; in vsak dan dobivamo mnogo zahvalnih pisem od mož in žen vseh razredov, bogatih in revnih, katerim se je s krasnim uspehom pomagalo. Korespondenca sc vrši pod največjo diskrecijo in za neškodljivost metode garantiramo; blagovolite citati, kaj gospod Unrein Franc v Rcsiczabanjra piše: Veleštovani gospod, [Copenhagen, Dansko! Prosim bodite tako dobri in pošljite mi dve iskatji po poštnem povzetju z 20 K. — Imam dva prijatelja ki sta sc hudo pijači udala in rad bi ju odvadil. Jaz sam sem vpliv „Kina" poskusil, ker sem tudi hudo pil in si nisem mogel več pomagati. Odkar sem vžil Kino-praške, sem ves drugi človek, sem zdrav in imam vse drugo! življenje s svojo družino. Hvala Vam za uspeh Kina, prosim, pošljite mi takoj. Rckomandiral bodem še mnogo ljudem, da je Kino jako uspešno sredstvo proti pijančevanju. S spoštovanjem Unrein Franc. Nai5 preparat prodajamo po nizki ceni 10 K, pošljemo ga proti naprej-plačilu ali povzetju, ako se piše na naš naslov, v Kopenhagcn. Kino-lnstitutet, Kopenhagen K. 7. Dansko. Pisma se frankira s 25 vinarji, dopisnice pa z 10 vinarji. Brata Siawitsch v Ptuju Fltriinipliti in Bigitlniiist firiporočata izvrstne šivalna stroje Nahmaschmeii) po sledeči ceni: [ Singer A ročna mašina K 60'— Singer A .... K 60-— 70— Dllrkopp-Singer . K 70— 90— DUrkopp-Ringschifl za ši-' vilje.......K130— Darkopp-Zentralbobbin za šivilje.....K140— Durkopp-Ringschiff za krojače......K160— DllrkoppZentralbobbin mit versenkbarem Obertcil, Luxusausslattung..............K 160'—180— Dilrkopp-Zylinder-Elastik za čevljarje......K160—180— Minerva A............. .V. • . K 120"— Minerva C za krojače in čevljarje . . .'.'.. . .K 160-— Howe C za kroja!« in čevljarje.....'.... K 90-— Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. — Najine cene so nizj« kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker solidnott je le tistim znana, kateri imajo uiaSine od na«. Cenik brezplačno. 6 I. Mri c. in kr. dvorni liferant, Briix št. 5322 (Češko). Št. 1000 R. Prava nikel-anker-rementoar-ura zistem Rcs-kopf patent, odprta, v dobrčm niklastem ohišju, z lepimi iztisnjenimi figurami, kakor: konj z vozom, kolesar, barka, kmetovalec, jezdec, rudar, žetev, z emajl-cifernico in kazalcem na sekunde, natanko' regulirana K 5-20. Brez rizike! — Pošlje po povzetju! — Izmenjava dovoljena ali deear nazaj. Glavni cenik z nad 4000 podobami na zahtevo zastonj in šlnine prosto. K 30 Polna krasna pr$a dobite pri rabi 867 med. dr. A. Rix kreme za prsa. Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna doa K 3"—, vel. doza, zadostuje za uspeh K 8" . Knetiscbes Dr. A.Rix Laboratorin Dunaj II Berggasse 171 Razpošiljatev strogo diskretna. Zaloge v Mariboru: lekarna pri ,,angelju varuhu'1, lekarna ,.Mariji pomagaj" in parfumerija Wolfram, v Ljubljani lekarna pri „zlate« jelenu", v dišavi A. Kauč, in „Adria-Drogerie." * # • Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zavod. priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spadajocega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med nradnimi urami rado volj no in brezplačno vsaka oadeva pojasni in po vsem 1 r vstreže. ===== & Občenje $ $ i avst. ogersko} $ banko. $ m # a» Ravnateljstvo, m m Giro-konto pri podružnici avst. ogerske banke v Gradcu. Uradne ure za poslovanje s strankami ob delavnikih od 8—12 ure. V uradno pharmakopaejni — zaznamek laškega kraljestva sprejeto.) Svarilo: prof. ERHESTft PABUAH0 % WEAP01I Calala San Marko 4. Ali tekoč, ali prahast, ali v stiijenih krogljlcan. Najboljšo zdravilo za snazenje krvi in za osvezbo. Najboljše za zdravilo v spomladi in v jeseni. Nagrajen: lekarnična izstava 1894. — Laika higijenična izstava 1900 z veliko zlit« medalj«. — Mednarodna Izstava v Milanu 1906. — Mednarodna izstava Buept* Aires 1910 z velikim častuim diplomam zlate medalje. — Mednarodna hvfijrnična ustava v Rimu 1912 veliki ČMtli dipl«« Se dobi v vseh boljith lekarnlh. Da nihče ne bode zapeljan od mnogih posnemanjih, zdravju Škodujejo, prosimo zahtevajte zmiraj samo naio znamko: SYRUP PAOLIANO prof. Ernesta Pagllano. V Neapoli in ne drugo. Pri nas se izve, kako se z našim syrapom zdravi in ni drugo natančneje. Slovstvo in pisarstvo v vse* jezikih. Šali ifeeialitete se prodajo po ceh avitrijtki drlavi pri vsija naira zalogih brez uvozaine oddaja umetna gnojila vseh vrst Tomaževa moka, super- fostat, kajnit, kalijeva g-ojilna sol čilski salpeter žvepleno-kisli amonijak itd., nadalje Ia bakreni vitrijol Žveplasta moka po najnižjih cenah. 293 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Zahtevajte v vseh trgi vinah, gostilnah, kavarnah vpeljajte v vsaki hiši iz . vrstne „Š tajerčeve1 * užigalice. V velikem se jih naroči naravnost pri ..LSnderbank", Dunaj I.. drugače pa pri glavni zalogi BRATA SLAWITSCH. PTUJ. in vseh druoih zalooah. 1 Jako lepa vila na Bregu pri Ptujn, zidana 1910, z velikim vrton za sadje in zelenjavo, mnogo trt, ki že rodijo klet soba na podstrešju, vodnjak z izborno vode se za 16.000 kron takoj proda. 11.000 ostan lehko vknjiženih. Pojasnila se dobi v upravi tega lista. veliko trgovino Joitann Koss, Celje na zaradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, ka kmet le potrebuje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke klobuke, čevlje, sploh obufalo, štrikane In slfonaste srajce, kravate, otročje vozičke, na- —====^=^==^==== grobne vence in trakove, z eno besedo vse. ===^=========: 9827 Ustanov. 1886. HI »Ustanov. 1886. m Mans Sprnschina 7|l Farbergasse Nr. 3 priporoča svojo bogato zalogo Puchovih voznih in motorskih kolesov ter Rambler- in Styria- Meteor-koles s Torpedo-freilaufom od K 120-— naprej. 1193 Gritzner'jevi šivalni stroji ter dražinski Singer'jevi od K 70"— naprej. — Mantelji za kolesa od K 7•—, šlauhi od K 4 — naprej. Popravila in nadomestni deli hitro ter najceneje. , išias Pojasnila in prospekt zastonj po direkciji. s v H na glavnem trgu zraven apoteke priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, rasnih rrst usnatega blaga kakor kofre, taike za iolo,