30 LET NOVE OPREME V letu 1982 je naša temeljna organizacija NOVA OPREMA slavila trideset let svojega obstoja. Z ozirom na težjo gospodarsko situacijo in varčevalno leto so v Novi opremi skromno obeležili jubilej tovarne ob svečanosti, ki so jo priredili jubilantom za deset, dvajset in trideset let delovne dobe in v mesecu decembru na zboru delavcev. Tovarna oblazinjenega pohištva NOVA OPREMA Slovenj Gradec je bila ustanovljena kot obrtno podjetje z odločbo mestnega ljudskega odbora Slovenj Gradec v marcu 1952 s takratnim nazivom »Mestno sedlarstvo in tapetništvo« Slovenj Gradec. Leta 1954 je to podjetje spremenilo svoj naziv v obrtno podjetje »Oprema« Slovenj Gradec. Z odločbo občinskega ljudskega odbora Delavski svet delovne organizacije je imenoval vršilce dolžnosti poslovodnega odbora HRABRO STERDIN, HUBERT DOLINŠEK, ANGELCA VRBNJAK in MIHAEL SAVINEK bodo od 20. 1. šest mesecev vodili našo delovno organizacijo. Dogodki o izbiri predsednika in članov poslovodnega odbora so več ali manj poznani, saj so razprave o kandidatih za vršilce dolžnosti, ki jih je predlagal izvršni ordbor konference sindikata Lesne, potekale v vseh osnovnih organizacijah sindikata, Zveze komunistov in delavskih svetih temeljnih organizacij Lesne. V Lesni smo morali pristopiti k takemu načinu kadrovanja poslovodnega odbora, ker sta se na razpis prijavila le dva kandidata. Zaradi neuspelega razpisa in kritične gospodarske situacije so bili potrebni hitri in celoviti kadrovski ukrepi. Delavski svet delovne organizacije je o vršilcih dolžnosti poslovodnega odbora razpravljal na 5. seji, dne 19. 1. 1983. V vseh temeljnih organizacijah so ocenili, da je nujno postaviti poslovodni odbor, le da so imeli nekateri delegati pripombe na posamezne člane. V razpravi je bilo govora tudi o izvajanju funkcij poslovodnega odbora, ki bodo sedaj nekoliko spremenjene. HUBERT DOLINŠEK, dipl. ing. gozd. bo opravljal funkcijo člana poslovodnega odbora za gozdarstvo, ANGELCA VRBNJAK, oec., bo članica poslovodnega odbora za poslovno informatiko in finance, MIHAEL SAVINEK, oec., bo odgovarjal za področje lesarstva, razen del in nalog iz tehničnega področja, komerciale in blagovnih tokov ter bo član poslovodnega odbora po položaju kot direktor TOZD Blagovni promet. HRABRO STERDIN, ing. stroj., bo v okviru opravljanja funkcije predsednika glavno skrb posvetil utrditvi celotnega stanja Lesne, predvsem pa lesne industrije. Vršilci dolžnosti poslovodnega odbora za gozdarstvo, poslovno informatiko in finance in direktor TOZD Blagovni promet so naši dolgoletni sodelavci in poznani po svojih funkcijah in nalogah, ki so jih v Lesni opravljali, manj pa poznamo novo imenovanega vršilca dolžnosti, predsednika poslovodnega odbora, zato ga želimo na kratko predstaviti. HRABRO STERDIN je bil rojen 16. 1. 1927 v Lovrencu na Pohorju. Po poklicu je inženir strojništva. 30 let je opravljal odgovorna opravila na vodilnih mestih. V delovni organizaciji GORENJE — MUTA, tovarni poljedelskega orodja, kmetijskih strojev in livarskih izdelkov, je dve mandatni dobi uspešno opravljal delovne naloge individualnega poslovodnega organa. Pod njegovim vodstvom se je Gorenje-Muta razvilo ___ v moderno tovarno. Je družbenopolitično aktiven, zato je postal predsednik izvršnega sveta skupščine občine Radlje, v sedanji mandatni dobi pa je predsednik skupščine občine Radlje ob Dravi. Poleg svojega dela opravlja še pomembne družbenopolitične funkcije. Je predsednik sveta za SLO in družbeno samozaščito, predsednik občinske statutarno--pravne komisije, vodja delegacije zbora občin za republiško skupščino, predsednik sveta koroških občin, član KO za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL. Za svoje aktivno delo je prejel več odlikovanj, javnih priznanj in nagrad. I. Robnik Obrat panel Slovenj Gradec leta 1959 pa je bilo podjetje preimenovano v industrijsko podjetje »NOVA OPREMA« Slovenj Gradec ter razvrščeno v panogo 122 — lesne stroke. Dejavnost je obsegala proizvode tapetništva, splošnega mizarstva, zaščitnih sredstev in konfekcije, danes pa so specializirani za oblazinjeno pohištvo, vzmetnice in poliuretanske odlitke. Ves čas je tekla proizvodnja v skromnih kasarniških prostorih, ki so jih dobili od takratnega ljudskega odbora. Do danes so v teh prostorih uspeli adaptirati nekaj prostorov in povečati skladiščne prostore. Uspehi podjetja so bili vedno odvisni le od pridnega dela rok vseh zaposlenih. Svoje premoženje so tekom tridesetih let precej povečali. Prve podatke imajo za leto 1956. Od takrat pa do danes so proizvodnjo povečali po vrednosti za okrog 500-krat, poslovni sklad za 5588-krat, druge sklade za 2331-krat, osebne dohodke pa le za 105-krat in število zaposlenih za štirikrat. K povečanim vrednostim je prispevala tudi inflacija, vendar pa so produktivnost povečali z drobnimi tehnološkimi izboljšavami in opremljenostjo. Nova oprema spada v Lesno od leta 1973, kjer danes zavzema vidno mesto zaradi uspešnega poslovanja. Tre- Garnitura lipa, najnovejši proizvod Nove opreme Garnitura jupiter ba je poudariti, da je v zadnjem času tudi največji izvoznik svojih proizvodov v okviru delovne organizacije Lesne. O izvoznih prizadevanjih Nove opreme bo v naslednji številki Viharnika poseben članek. Delavcem TOZD Nova oprema čestitamo ob jubileju! Uredništvo PRIMERJAVA USPEHA POSLOVANJA NOVE OPREME OD LETA 1956 DO LETA 1982 Zap. št. Vrsta dohodka — sredstev 1956 Na zaposl. 1982 Na zaposl. Povečano X 1. Realizacija (celotni dohodek) 805.220 12.018 400,000.000 1,360.544 497 X 2. Poslovni sklad (stanje) 15.460 231 86,388.633 293.839 5.588 X 3. Drugi skladi (stanje) 12.900 193 30,066.409 102.267 2.331 X 4. 5. Povprečni osebni dohodki Število zaposlenih 67 111 11.659 294 11.659 105 X 4 X Izhodišča za plan gozdarstva v letu 1983 Uvod Osnova za sestavo letnega plana je samoupravni sporazum o temeljih plana SIS za gozdarstvo GGO Slovenj Gradec za obdobje 1981—85, ki je usklajen s samoupravnim sporazumom SIS za gozdarstvo SR Slovenije, gozdnogospodarskimi načrti enot in območnim gozdnogospodarskim načrtom ter resolucijo o temeljih plana in gospodarskega razvoja SR Slovenije za leto 1983 in samoupravnim sporazumom o temeljih plana DO LESNA Slovenj Gradec. Gozdna proizvodnja Za leto 1983 predvidevamo obseg proizvodnje v gozdovih GGO na nivoju, ki je predviden v samoupravnem sporazumu o temeljih plana SIS za gozdarstvo za leto 1985. Obseg sečenj, blagovne proizvodnje in sortimentna struktura je obveza gozdarske proizvodnje na TOZD in TOK gozdarstva za leto 1983. Plan sortimentov na skupnem prihodku je vezan na hlodovino. Količina razreza drugih sortimentov, ki jih bodo žage razrezale v bodočem letu, so stvar posebnega dogovora. Posebne obveznosti gozdarstva v 1983. letu so: proizvodnja in tekoča dinamična dobava 3-metrske hlodovine za izvoz žaganega lesa, 4,5-m hlodovina za TAM Maribor na podlagi sprejetega samoupravnega sporazuma, dobava furnirske hlodovine za Savinjo Celje, dolžine od 2,2.m navzgor in prilagajanje dolžin še ostalim sortimentom glede na tržne zahteve. Predvidena stopnja rasti cen gozdnih sortimentov še ni znana in bo usklajena s politiko cen v gozdarstvu SR Slovenije. Za dosego večjega dohodka je treba nujno povečati skupna prizadevanja gozdarstva in primarne predelave za boljše izko- riščanje surovine, za proizvodnjo vrednejših sortimentov žaganega lesa, za povečani obseg predelave žaganega lesa na žagah, za povečani izvoz in za boljšo kvaliteto hlodovine. S srednjeročnimi plani in letnim planom za leto 1983 dogovorjena porazdelitev gozdnih sortimentov je obveza vseh TOZD in TOK gozdarstva. Vse proste dobave izven DO LESNA morajo biti predhodno usklajene v gozdarskem sektorju in potrjene v KPO. V letu 1983 predvidevamo tudi povečani izvoz bukove oblovine v skupni količini 3000 m3. Končni obseg izvoza bukove oblovine bo odvisen od pridobljenega soglasja in uskladitve v okviru gozdarstva Slovenije. Predvidena je tudi nova proizvodnja bukovih pragov, za kar bomo porabili 300 m3 bukove oblovine. Povečali bomo tudi izvoz tramičev na 2000 m3. Predelava drobnega tehničnega lesa na CLS v Otiškem vrhu in na MELES v Radljah ostane na planiranem obsegu. Storiti je potrebno vse za izboljšanje kvalitete izdelanih sortimentov in za večjo stopnjo izkoristka surovine. Vlaganja v gozdove Izvedba plana proizvodnje in oddaje gozdnih sortimentov je neposredno vezana na potrebni minimalni obseg vlaganj v gozdove — biološka in tehnična vlaganja — in nujne investicije v opremo in delovne priprave. Pri tem bomo posebno pozornost namenili rednemu in investicijskemu vzdrževanju in s tem zagotovili potrebno obnavljanje zgrajenih objektov. Program vlaganj v gozdove je v skladu s srednjeročnim planom SIS za gozdarstvo GGO Slovenj Gradec. Vire financiranja bioloških vlaganj po TOZD in TOK gozdarstva predstavljajo zbrana sredstva biološke amortizacije v letu 1983. Ta bodo koriščena za gozdnogojitvena dela v višini 66 %, za urejanje gozdov v višini 13 %, za znanstvenoraziskovalno delo in druge namene v višini 11% in za stroške odkazovanja v višini 10 %. Težišče gozdnogojitvenih vlaganj je na negi gozdov, obnova gozdov obsega le 13 % po površini in 23 % po vloženih sredstvih. Izhodišče za stroške dela gozdnogojitvenih vlaganj je strošek za delovni dan v višini 2500 din in strošek sadik po ceniku drevesnice Mengeš in znaša z ozirom na strukturo sadik v povprečju 7 din za sadiko. Program bioloških vlaganj bo sestavljen v TOZD in TOK gozdarstva in po revirjih. Obvezna osnova bioloških vlaganj so gospodarski načrti gozdnogospodarskih enot in detajlni gozdnogojitveni načrti po objektih. S tem bo zagotovljena ustrezna strokovna kakovost in racionalnost gozdnogoj itvenih vlaganj. Minimalni obseg izgradnje gozdnih komunikacij je predviden v obsegu srednjeročnega načrta SIS za gozdarstvo GGO Slovenj Gradec in znaša: fizični obseg v km vrednostni obseg it nnn DS skupaj Zb DS ZS skupaj novogradnje rekonstrukcije 12,9 5,0 18,2 8,0 31,1 13,0 15.480 5.000 18.200 6.400 33.680 11.400 skupaj 17,9 26,2 44,1 20.480 24.600 45.080 Predvideni viri financiranja izgradnje gozdnih komunikacij: — lastna sredstva 33% — združena sredstva porabnikov 44% — sredstva SIS za gozdarstvo SRS 8% — krediti TKB 15% Za investicijsko vzdrževanje predvidevamo porabo sredstev v višini 60% minimalne amortizacije. Za redno vzdrževanje pa predvidevamo porabo sredstev v obsegu 40 °/o minimalne amortizacije. V prihodnjem letu bomo posebno pozornost posvetili razvoju vzdrževanja gozdnih prometnic in boljšemu načrtovanju ter izpopolnjevanju tehnologije vzdrževanja in izgradnje gozdnih cest. Bolj obremenjene gozdne ceste bomo s sredstvi investicijskega vzdrževanja tudi kvalitetno izboljševali. Izgradnja gozdnih vlak je nadrobno opredeljena v sečno spravilnih načrtih za posamezna sečišča. Načrtovanje oziroma projektiranje gozdnih prometnic, vključno z vlakami, bodo izvajali delavci TOZD in TOK gozdarstva v sodelovanju in pod strokovnim vodstvom delavcev projektivnega oddelka gozdarskega sektorja LESNE. Pri urejanju gozdov bodo terenska ureditvena dela izvajana na območju družbenih gozdov TOZD Gozdarstvo Radlje, občina Radlje. Kabinetno delo pa bo zajelo izdelavo gozdnogospodarskih načrtov Smrekovec, Radlje levi breg — ZS, Radlje desni breg — ZS in območni gozdnogospodarski načrt. V letu 1983 bodo izdelane gozdnogospodarske karte na novih osnovah TNT, merila 1 :10.000 za občino Ravne na Koroškem in še preostali del občine Slovenj Gradec. Število zaposlenih ostane v obsegu iz leta 1982, skupni stroški pa bodo v okviru 13% načrtovane biološke amortizacije. Centralno lesno skladišče Otiški vrh in MELES Radlje Politika pri manipulaciji, lupljenju in krojenju gozdnih sortimentov na skladiščih v Otiškem vrhu in Radljah ter v Mušeniku bo enotna za celo gozdnogospodarsko območje in bo tudi v letu 1983 enaka kot je bila v preteklem 1982. letu. Posebno skrb bomo posvetili ohranitvi kvalitete gozdnih sortimentov, pravilni strokovni manipulaciji in kvalitetnemu lupljenju ter čimboljšemu izkoriščanju gozdnih sortimentov. Dosledno bomo izpolnjevali sprejete obveze pri oddaji gozdnih sortimentov potrošnikom. Skrbeli bomo tudi za to, da bo čim manj navzkrižnih prevozov in da bodo stroški podaljšanih prevozov zmanjšani na najmanjšo možno mero. Za centralno skladišče Otiški vrh bo v letu 1983 izdelan program rekonstrukcije in obnove vseh treh obstoječih linij. Montirana bosta nova lupilna stroja in obnovljeni po-dajalni mizi. V okviru razpoložljivih investicijskih sredstev bomo modernizirali profilno linijo in izboljšali izkoristek lesa pri proizvodnji. 3 kamioni TAM 170 z opremo 4 traktorji IMT 560 z opremo 2 traktorja Fiat 506 z opremo 2 večbobenska žična žerjava 1 specialno orodje TAM 2 varilna aparata obnova kamionov MAN z opremo vzdrževanje stavb in naprav 12,600.000 din 3,400.000 din 2.000. 000 din 4.000. 000 din 700.000 din 160.000 din 10,000.000 din 3.000. 000 din Transportna in servisna dejavnost Realizacija prevozov in spravila gozdnih sortimentov bo količinsko usklajena s proizvodnim planom sečnje in spravila lesa. S 26 kamioni s 384 tonami nosilnosti bomo v 6240 delovnih dnevih prevozili 220.000 m3 gozdnih sortimentov in pri tem opravili 4,840.000 tkm na povprečni prevozni razdalji 22 km. S tremi traktorji Fiat in 14 traktorji IMT in dvemi večbobenskimi žičnimi žerjavi bomo v 3700 delovnih dneh opravili spravilo in izvleko 74.000 m3 gozdnih sortimentov, s povprečnim dnevnim učinkom 20 m3 na 600-metrski spravilni razdalji. Pri splošnih prevozih bo zaposlenih 12 kamionov, ki bodo opravili 6,000.000 tkm v 4600 delovnih dneh. Avtomehanični servisi bodo opremljeni za potrebe lastnega prevoznega in spravilnega parka. Še nadalje si bomo prizadevali za hitro in kvalitetno vzdrževanje in popravilo kmetijskih strojev. Skupno bo v mehanični delavnici opravljenih 44.500 delovnih ur, od tega 50% za potrebe lastnega strojnega parka in 50% za eksterne naročnike. Pri servisu motornih žag bo opravljenih 3700 delovnih ur za TOZD gozdarstva in za kmete — gozdne posestnike. Elektroservisna dejavnost bo opravljena v obsegu 5600 delovnih ur. Pri lastni proizvodnji smučarskih vlečnic načrtujemo izdelavo štirih vlečnic tipa Ciciban, 6 vlečnic tipa Pionir 13 in 5 vlečnic tipa Pionir 45 ter izdelavo 5 večbobenskih žičnih žerjavov za potrebe gozdne proizvodnje. Delo bo opravljeno v 28.000 delovnih urah. Predvidene investicije v enostavno reprodukcijo oziroma v obnovo transportnih naprav so sledeče: Viri financiranja naštetih investicij so minimalna in pospešena amortizacija in blagovni krediti dobaviteljev. Boljše poslovanje in povečano produktivnost pri transportni in servisni dejavnosti bomo dosegli z boljšo organizacijo dela, z izdelavo mesečnih dinamičnih planov, s kvalitetnim in sprotnim vzdrževanjem gozdnih prometnic, z rednim in kvalitetnim vzdrževanjem vseh transportnih naprav, z uvedbo gibljivega delovnega časa in morebitno uvedbo 1,5-izmenskega dela v kritičnih mesecih pri prevozih in vzdrževanju naprav, z uvajanjem stimulativnejšega načina nagrajevanja. Gradbena dejavnost Osnova za proizvodni plan TOZD Gradnje je pravočasno sprejet investicijski plan TOZD in TOK gozdarstva in TOZD lesarstva v DO LESNA. Proste in razpoložljive proizvodne kapacitete po pokritju vseh potreb znotraj LESNE bodo izkoriščene z dodatnim pridobivanjem dela izven DO LESNA. Sistem obračunavanja storitev ostaja nespreme- njen v primeri z letom 1982. V gradbeni dejavnosti predvidevamo naslednje investicije: — greder 4,5 mio din — kopač rovov 3,5 mio din — 2 kompresorja 2,5 mio din — 3 kombiji za prevoz razstreliva 1,5 mio din — kombi TAM 0,7 mio din — ureditev skladišča razstreliva 0,6 mio din — drobna mehanizacija in oprema 0,7 mio din Varstvo pri delu za celotno gozdarsko dejavnost V naslednjem letu moramo še nadalje zmanjševati število nesreč in poklicnih obolenj. To bomo dosegli: — z uvajanjem nove, sodobnejše varstvene opreme, — z dopolnjevanjem in preudeja-njem delovnih postopkov, — z boljšo organizacijo dela, — z odpravljanjem najpogostejših vzrokov za nastanek nesreč in — z dodatnim izobraževanjem delavcev iz varstva pri delu. Za vsak TOZD in TOK gozdarstva bomo posebej izdelali program aktivnosti iz varstva pri delu z ozirom na njihove specifične razmere in delovne pogoje. Se posebej bomo skrbeli, da bo tudi v TOK gozdarstva delo gozdnih posestnikov varno. Z izobraževanjem gozdnih posestnikov za delo in varnejše postopke pri sečnji in spravilu ter s prizadevanjem za varno opremo traktorjev bomo dosegli tudi v zasebnem sektorju večjo varnost in s tem manj nesreč pri delu v gozdu. Prizadevali si bomo, da bodo izpolnjene tudi zahteve, ki jih določa samoupravni sporazum o minimalnih življenjskih in delovnih pogojih delavcev gozdarstva v SFRJ. Pri tem bomo posebej skrbeli za prevoz na delo, za nastanitev delavcev, ki se ne vozijo dnevno domov, za urejeno družbeno prehrano, za ustrezni delovni čas in za to, da delo z motorno žago ne bo prekoračeno, za osebno varstveno opremo, za pravočasno zdravstveno varstvo delavcev in za izobraževanje in kulturno dejavnost delavcev. Delitev osebnih dohodkov in razporejanje dohodka ter čistega dohodka Razporejanje dohodka in čistega dohodka in oblikovanje sredstev za osebne dohodke bo v skladu s predvidevanji družbenega dogovora. Osebna aktivnost je v teku v okviru splošnega združenja gozdarstva, da bi se pri težkih fizičnih delih v gozdarstvu upoštevali posebni pogoji in da se upošteva specifičnost pridobivanja dohodka v gozdarstvu. Končni dogovor bo usklajen v okviru gozdarstva Slovenije. Na področju uvoza opreme delovnih priprav in rezervnih delov ter reprodukcijskega materiala za potrebe gozdarstva še ni vse jasno. Tudi gozdarska dejavnost v našem območju se bo na tem področju prilagajala zakonskim predpisom, ki bodo v letošnjem letu pripravljeni in sprejeti, in dogovorom znotraj DO LESNA Slovenj Gradec. Z dobro organizacijo dela, z doslednim načrtovanjem vseh delovnih pripomočkov in opravil, z boljšim izkoriščanjem delovnega časa, vestnim in varčnim delom, bomo vsi delavci v gozdarski dejavnosti prispevali k stabilizaciji gospodarjenja v LESNI in naši domovini. H. Dolinšek — I. Potočnik Janko Sovine delegat 9. kongresa ZSJ Od kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije, ki je bil od 11. do 13. novembra lani, je minilo že več kot dva meseca. O tem, kako so potekale priprave na kongres in kako smo začeli uresničevati sprejeta stališča in sklepe kongresa nam pripoveduje naš delegat Janko Sovine: »Ko sem zvedel, da sem predlagan za delegata 9. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije, sem pričakoval, da bom bolj vključen v dogajanja pred kongresom. V Lesni je bil sicer organiziran skupni sestanek z delegati kongresov, kar pa je bilo tudi vse. Na sestanek z delegati v okviru občin nisem bil pravočasno povabljen, zato se ga tudi nisem udeležil. Lahko bi rekel, da ni bilo prave povezave med osnovnimi organizacijami in delegati, čeprav vem, da so se v predkongresnem obdobju odvijale določene aktivnosti v Lesni. Sindikat je v naši delovni organizaciji dokaj aktivna organizacija. Posebno v tem mandatnem obdobju smo obrav- navali veliko perečih vprašanj, sprejemali sklepe in organizirali akcije. Ne vem pa, zakaj toliko sklepov ostane neizvršenih. Kolikokrat smo se sestajali in obravnavali vprašanje nagrajevanja po delu, sprejemali sklepe, določevali roke, iz tega pa še vedno ni nič. Velikokrat se stvari v praksi odvijajo čisto po drugi poti, kot pa sklenemo. Na kongresu so bila obravnavana vprašanja o vlogi in mestu delavca v združenem delu, pri odločanju o najpomembnejših gospodarskih in socialnih stvareh. Škoda, da nismo bili bolj pripravljeni, ker imamo tudi mi v Lesni probleme, o katerih bi lahko govorili na kongresu, npr. težko fizično delo gozdarjev, benificirana delovna doba za voznike tovornih vozil in traktorjev itd. Menim, da te stvari sami prepočasi rešujemo. Če pomislim samo na primer ureditve družbene prehrane v letošnjem letu. Vse leto smo vedeli, da moramo družbeno prehrano urediti tako, da ne Janko Sovine bomo več koristili blagovnih bonov. Prišel pa je januar, pa nismo uredili ničesar. Za ta mesec nismo dobili ne bonov, ne denarnega nadomestila. S sklepi in zaključki kongresa so bile sprejete pomembne rešitve iz vseh področij življenja in dela delavcev v združenem delu, vsi pa smo odgovorni, da jih bomo dosledno upoštevali in izvajali v praksi, kar je danes še posebno pomembno.« Janko Sovine je delavec TOZD Gozdarstva Slovenj Gradec. Opravlja naloge in opravila sekača od leta 1977 dalje, vsa ta leta pa aktivno dela v osnovni organizaciji sindikata v TOZD in tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah. Ida Robnik INOVATORJI V TOZD NOVA OPREMA V mesecu novembru lansko leto se je na Novi opremi sestala komisija za inventivno dejavnost in obravnavala prijavljene in že izvedene tehnične izboljšave svojih sodelavcev: Antona Vocovnika in Jožeta Potočnika, Robija Kranjca in Adija Primožiča. Anton VOCOVNIK in Jože POTOČNIK sta prijavila tehnično izboljšavo na elementu za krivljenje spirale na pletilnem stroju Fides. Krivljenje spirale je sedaj precej bolj sigurno, vendar še ni stoodstotno, zato se problem rešuje še naprej. Ker gospodarsko korist, nastalo s to izboljšavo, ni možno točno ugotoviti, je komisija inovatorjema dodelila na osnovi 35. člena samoupravnega sporazuma o inventivni dejavnosti, enkratno nagrado v višini 1.000,00 din. Robi KRANJC je prijavil dva izuma in sicer napravo za lažje odkrivanje napak na stroju Mamut in napravo za preizkušanje relejev. Z uporabo teh naprav so se zmanjšali zastoji v proizvodnji in potreba uvo- ženih delov. Komisija je predlagala, da se dodeli Kranjc Robertu na osnovi 35. člena samoupravnega sporazuma o inventivni dejavnosti enkratna nagrada v višini 2.000,00 din. Adi PRIMOŽIČ je izdelal napravo za sekanje rozet blaga za gumbe in stroj za preoblačenje blazin. Z novo napravo za izdelavo gumbov bo znašal enoletni gospodarski prihranek 33.913,00 din. Komisija je predlagala, da se Primožiču dodeli enkratna nagrada v višini 1.945,60 din, ki je izračunana na osnovi 34. člena samoupravnega sporazuma o inventivni dejavnosti. Komisija je ugotovila, da stroj za preoblačenje blazin ni nova rešitev, ampak kopija starega stroja, zato za to rešitev Primožič ne prejme denarne nagrade. Takšni primeri prizadevnosti pa so pohvale vredni in si jih v Novi opremi želijo še več. Vir: zapisnik sestanka komisije za inventivno dejavnost I. Robnik PRAVNE AKTUALNOSTI_________________ Prenašanje letnega dopusta v naslednje leto Na podlagi sprememb in dopolnitev zakona o delovnih razmerjih (Ur. list SRS, št. 27 — 1348/82) je možno s spremenjenim 96. členom tega zakona izrabiti del letnega dopusta nad 12 delovnih dni najkasneje do konca februarja naslednjega koledarskega leta. Da bi to možnost lahko uveljavili, moramo delavci s samoupravnim splošnim aktom o delovnih razmerjih opredeliti primere in pogoje, v katerih imamo pravico prenašati dopust v naslednje leto. V Lesni smo v skladu z dopolnitvijo zakona v pravilnike o delovnih razmerjih vgradili dve okoliščini, zaradi katerih je možen takšen prenos: bolezen in povečan obseg dela. Lahko pa bi opredelili še druge primere, zaradi katerih delavec ne bi mogel v celoti izkoristiti pripadajočega letnega dopusta. Zakon nam torej omogoča, da samoupravno določimo način koriščenja letnega dopusta tako, da le-ta doseže svoj namen — obnovitev delovne moči delavca takrat, ko je počitka najbolj potreben, da ga izkoristi v nepretrganem trajanju najmanj 12 delovnih dni, pri čemer lahko preostanek dopusta nad 12 dni izrabi v dveh ali več delih še v naslednjem koledarskem letu. V zvezi s tem je bilo nekaj vprašanj iz temeljnih organizacij Lesne, ker so si nekateri napačno razlagali, da je možen prenos dopusta v naslednje leto le, če gre za še neizkoriščen dopust najmanj 12 delovnih dni. Tako bi npr. delavec, ki mu je ostalo še 5 din neizkoriščenega dopusta, le-tega ne mogel več prenesti v naslednje leto. Vendar je zakon jasen: v naslednje koledarsko leto je možno prenašati del letnega dopusta nad 12 dni. Dvanajst dni je treba obvezno koristiti v tekočem letu, preostanek pa pod pogoji, ki smo jih navedli, še v naslednjem koledarskem letu do konca februarja. Ivan Peneč, dipl. iur. Kadrovske vesti PRISL! V TOZD — DECEMBER 1982 Priimek in ime — Datum nastopa — Naloge in opravila, ki jih bo opravljal — Organizacija, iz katere prihaja____________________________ TOK GOZDARSTVA SLOVENJ GRADEC Tasič Tone, 1. 12. 1982, pripravnik z visoko šolo, prva zaposlitev TOZD ŽAGA VUHRED Belšak Anton, 1. 12. 1982, skladiščni delavec — prva zaposlitev Črešnik Vlado, 6. 12. 1982, skladiščni delavec, prva zaposlitev TOZD TOVARNA POHIŠTVA PREVALJE Stavdeker Ludvik, 1. 12. 1982, kont. in popr. izdelkov, iz JLA Kotnik Robert, 8. 12. 1982, pripravnik s srednjo šolo, iz JLA TOZD TSP RADLJE-PODVELKA Ofič Srečko, 1. 12. 1982, skladiščni delavec, — Spenger Darko, 1. 12. 1982, vzdolž, prikroj, prva zaposlitev Ratej Ivan, 1. 12. 1982, razrez stekla, iz JLA TOZD TIP OTISKI VRH Ceru Ludvik, 1. 12. 1982, stroj, vzdrževalec, — Kontrec Boris, 7. 12. 1982, del pri iverilniku, JLA Hajnže Jožef, 21. 12. 1982, del na skl. les. sur. — JLA TOZD GRADNJE SLOVENJ GRADEC Ivankovič Rozalija, 1. 12. 1982, čistilka, — TOZD CENTRALNO LESNO SKLADIŠČE OTISKI VRH Gotovnik Stefan, 1. 12. 1982, skladiščni delavec, TOZD Gozd. Slovenj Gradec TOZD BLAGOVNI PROMET SLOVENJ GRADEC Logar Bogdan, 7. 12. 1982, pripravnik, JLA Herman Katica, 9. 12. 1982, pom. admin. dela, — Snabl Jelka, 6. 12. 1982, pom. adm. dela ______________ODŠLI IZ TOZD — DECEMBER 1982__________________ Priimek in ime — datum odhoda — dela, ki jih je opravljal — or-ganizacija, v katero odhaja__________________________________ TOZD GOZDARSTVO ČRNA Maček Anton, 31. 12. 1982, merilec, invalidska upokojitev TOZD TP PREVALJE Jevtovič Petra, 9. 9. 1982, pom. str. del, — Jurovič Janez, 12. 12. 1982, kontr. in popr. izdelkov — Miličevič Ljubica, 30. 11. 1982, sest. rešetke TOZD TOVARNA POHIŠTVA PAMEČE Jamnik Vinko, 14. 12. 1982, nabijanje nasadil, STC Dravograd Valtl Justina, 21. 12. 1982, pomoč pri stroju, Tekstilna tovarna Otiškl vrh Ring Miran, 31. 12. 1982, vodja stroja Homag, TOZD Blagovni promet Slovenj Gradec TOZD TSP RADLJE-PODVELKA Sedej Franc, 6. 12. 1982, tehnolog I, IMV Novo mesto TOZD TOVARNA IVERNIH PLOSC OTISKI VRH Gerhold Marija, 31. 12. 1982, kuharica, — Gašpar Darja, 31. 12. 1982, laborant, — TOZD GRADNJE SLOVENJ GRADEC Corovič Ivo, 15. 11. 1982, gradbeni delavec, — Topič Zdenko, 12. 12. 1982, gradbeni delavec Topič Blago, 15. 12. 1982, gradbeni delavec Muhtarevič Musedin, 16. 12. 1982, gradbeni delavec Beganovič Rasim, 16. 12. 1982, gradbeni delavec Topič Pero, 17. 12. 1982, gradbeni delavec Topič Zdravko, 17. 12. 1982, gradbeni delavec Skupina diatoničnih harmonikarjev s Tonetom Kajzerjem, najzaslužnejšim članom društva Gozdar in častnim predsednikom Društvo Gozdar, ki ga sestavljajo: moški pevski zbor, folklorna skupina, dramsko recitatorska skupina in skupina diatoničnih harmonikarjev KUD Gozdar v letu 1983 V prejšnji številki Viharnika ste lahko brali o delu in uspehih društva Gozdar, tokrat pa želim na kratko predstaviti njihov program dela za letošnje leto, ki so ga sprejeli na občnem zboru. 2e v lanskem letu se je vodstvo društva marsikdaj ubadalo s problemom pomanjkanja sredstev za delo društva, letos pa pričakujejo še večje težave, saj ni pričakovati, da se bo situacija bistveno izboljšala. Za društvo to pomeni, da bodo morali pri izvajanju programa še v večji meri izkoriščati vse mogoče notranje rezerve, predvsem pa se usmeriti na izvajanje tistih programskih del, ki so v preteklem obdobju prinesle dobre rezultate. Vse sekcije bodo imele v letošnjem letu manj nastopov kot lani. Zmanjšano število nastopov so planirali zato, da bodo lahko več časa posvetili učenju in pripravam novih repertoarjev. Moški pevski zbor namerava razširiti svoj repertoar za devet novih pesmi. Nastope je planiral v vseh mesecih, razen v juniju, juliju in septembru. Pevski zbor bo tudi letos sodeloval na pevski reviji — Od Pliberka do Traberka — v mesecu februarju, na prireditvi Delo — kultura — narava, ki bo letos v Mariboru in na skupni prireditvi s KUD Zarja iz Železne Kaple, ki bo letos organizirana v Črni na Koroškem. Ostali nastopi bodo ob raznih proslavah in prireditvah v regiji, v mesecu marcu pa je planiran samostojni koncert društva pod naslovom »Kulturni večer gozdarjev«, ki ga bodo organizirale osnovne organizacije sindikata TOZD gozdarstvo Črna, žaga Mušenik in TOK Ravne. Folklorna skupina planira za leto 1983 osem nastopov, v glavnem v okviru nastopov ostalih skupin in razširitev repertoarja za pet novih plesov. V mesecu aprilu bo skupina sodelovala na reviji folklornih skupin. Dramska skupina bo v sezoni 1983 nastopala na skupnih prireditvah društva Gozdar z vezno besedo in recitali. V mesecu aprilu ali maju ima skupina namen uprizoriti skupaj s tov. Mitjo Šipkom delo Odpustki. Tudi zbor diatoničnih harmonikarjev bo v glavnem nastopal na skupnih prireditvah vseh sekcij in kot spremljava folklorne skupine. V mesecu maju predvideva tudi samostojni koncert. Kljub obširno zastavljenem programu so člani društva prepričani, da z izvedbo ne bo posebnih težav, če bodo pridobili tudi vsa planirana sredstva in seveda, če jih bo še naprej spremljala tako dobra volja kot do sedaj. I. Robnik (Nadaljevanje s 6. strani) TOZD BLAGOVNI PROMET SLOVENJ GRADEC VinčiČ Vlado, 20. 12. 1982, gradbeni delavec Baljak Željko, 20. 12. 1982, gradbeni delavec Topič Božo, 24. 12. 1982, gradbeni delavec Topič Ante, 24. 12. 1982, gradbeni delavec Sulava Vlado, 27. 12. 1982, gradbeni delavec Salkanovič Husnija, 27. 12. 1982, gradbeni delavec Tokič Gojko, 28. 12. 1982, gradbeni delavec Kljajič Nedeljko, 29. 12. 1982, gradbeni delavec Barunčič Mirko, 29. 12. 1982, gradbeni delavec Radivojevič Radoslav, 30. 12. 1982, gradbeni delavec Topič Zdenko, 31. 12. 1982, gradbeni delavec Karat Bogomir, 10. 12. 1982, pom. miz. dela, Šnabl Jelka, 14. 12. 1982, pom. adm. dela, Košenjak Dravograd INTERNA BANKA SLOVENJ GRADEC Gostenčnik Danilo, 12. 12. 1982, planiranje srednjeročno in dolgoročno, Avtoprevoz Dravograd DELOVNA SKUPNOST ZA OPRAVLJANJE DEL SKUPNEGA POMENA SLOVENJ GRADEC Rožej Simon, 15. 12. 1982, vodja področja razvoja, Imont Dravograd Čarf Matevž, 31. 12. 1982, statistik, redna upokojitev Darinka Cerjak STROKOVNI 1 IZPITI V l .ESN I OD 1 7. 1 >0 31 12. 82 1. Glavnik Marijana, dipl. inž. les., lesarski sektor, mentor Božej Simon, dipl. inž. les., lesarski sektor, tema strokovne naloge: Interna standardizacija, zunanji član: Petak Marija, dipl. inž. les., »BOHOR« Šentjur pri Celju. 2. Turičnik Andreja, adm. tehnik, AOP sektor, mentor Jernej Gerta, ekonomski tehnik, KPO Lesne, tema strokovne naloge: Organiziranje in izvajanje tajniških del v sektorju za organizacijo in AOP, zunanji član: Jeznik Rozika, iur., gradbeno podjetje Radlje. 3. Rane Danilo, dipl. inž. les., TIP Otiški vrh, mentor Stanonik Janko, dipl. inž. les., TP Pameče, tema strokovne naloge: Možnosti proizvodnega preizkušanja v TIP Otiški vrh, zunanji član: Smole Feliks, dipl. inž. les., »STOL« Kamnik. 4. Dolenc Sergej, dipl. inž. arh., Blagovni promet, mentor Kralj Alojz, dipl. inž. arh., IBE Slovenj Gradec, tema strokovne naloge: Idejni projekt celovi- te podobe v vizualnih komunikacijah DO LESNE, zunanji član: Sajevec Danilo, dipl. inž. arh., »VEGRAD« Velenje. 5. Kunej Tomaž, dipl. inž. les., lesarski sektor, mentor Stres Jože, dipl. inž. les., žaga Mislinja, tema strokovne naloge: Skladišče lesonita in razrez lesonita ter osnovni zaščitni premaz KVK in podbojev, zunanji član: Mag. Dobida Franc, dipl. inž., »SORA« Medvode. 6. Cepec Marjeta, oec., Transport in servisi, mentor Areh Pavlina, dipl. inž. les., plan in analize, tema strokovne naloge: Proizvodnja smučarskih vlečnic v TOZD TIS, zunanji član: Slavič Kristina, oec., »SGP Kograd« Dravograd. 7. Sedej Francelj, dipl. inž. les., TO Podvelka, mentor Rek Marjan, dipl. inž. les., TO Podvelka, tema strokovne naloge: Tehnološka analiza krojilnice v TSP Radlje, zunanji član: Smole Feliks, dipl. inž. les., »STOL« Kamnik. 8. Skarlovnik Zlatka, lesarski tehnik, TP Prevalje, mentor Piko Valentin, lesarski tehnik, TP Prevalje, tema strokovne naloge: Spremljanje kvalitete lesa za RADUHA podboj po posameznih fazah do končnega izdelka, zunanji član: Smole Feliks, dipl. inž. les., »STOL« Kamnik. 9. Marin Irena, ekonomski tehnik, TOK Ravne, mentor Kac Ida, ekonomski tehnik, teh. sektor za gozdarstvo, tema strokovne naloge: Analiza stanja kmetij v krajevni skupnosti Mežica in Leše, zunanji član: Slavič Kristina, oec., »SGP Kograd« Dravograd. 10. Gregor Peter, geometer, teh. sek. za gozdarstvo, mentor Slavič Branko, dipl. inž. gozd., teh. sektor za gozdarstvo, tema strokovne naloge: Posnetek parcelnega in komunalnega stanja TOZD TIS Pameče, zunanji član: Vidovič Vilibald, geodet, Geodetski zavod Maribor. 11. Curč Silva, ekonomski tehnik, kad. splošni sektor, mentor Petek Danica, ekonomski tehnik, kad. splošni sektor, tema strokovne naloge: Zapisnik, zunanji član: Jeznik Rozika, iur., gradbeno podjetje Radlje. Mentorjem, zunanjim članom in članom izpitnih komisij pri strokovnih izpitih se zahvaljujemo za sodelovanje. Izobraževalni center Bom oglarja »Bom oglarja vzela, pa tolerje štela ...«, tako je gotovo sanjala Ter-šakova Micka iz Vižinge, ko je vzela za moža Jurija Mentingerja, enega redkih oglarjev sedanjega časa v teh krajih ob vznožju Pohorja. Odkril sem ga po naključju, ko je kuhal veliko kopo, iz katere se je rahlo kadilo. Že veder in nasmejan obraz je razodeval dobrodušnost tega moža- vzela karja in sklenil sem ga zaprositi za besedo, da mi kaj več pove o tej usihajoči obrti. Vprašanje: »Kdaj in kako ste začeli kuhati oglje?« Mentinger: »Veste, tu v bližini je kuhal oglje star možakar in temu sem kot mlad poba rad pomagal. Bilo mi je štirinajst let in to delo me je tako zasvojilo, da sem pozneje za- čel na svojo pest kuhati oglje, saj v teh časih je oglje še kar dobro šlo v denar. Tako sem v borih treh desetletjih prekuhal kar štiristoosem-deset takšnih kop, v katere sem zložil na stotine klafter drv, saj gre v eno samo kopo od petindvajset do trideset klafter drv, to je od sto do stopetindvajset prostorninskih metrov. Vso to ogromno maso drv je bilo potrebno spraviti tudi iz več kilometrov oddaljenih in težko dostopnih gozdov z vse mogočimi pomagali, največ ročno in s konji, le ne- ZA KMETIJSTVO LETO III — ŠTEVILKA 2 FEBRUAR 1983 PRILOGA ZA KMETIJSTVO izhaja mesečno. Prilogo izdaja KKZ Slovenj Gradec in KZ HKS Slovenj Gradec in je sestavni del Viharnika. Ureja uredniški odbor. Glavna urednika Rok Gorenšek in Jože Krevh. Naslov: KKZ Slovenj Gradec, Celjska c. 7, Uredništvo priloge za kmetijstvo, telefon 842-341. Klišeji in tisk: ČGP Večer Maribor, Tržaška c. 14, 62000 Maribor, 1983. POŠTNINA PLAČANA PRIREJA MLEKA IN KLAVNE ŽIVINE 1982 V naših temeljnih zadružnih organizacijah: »LEDINA« Slovenj Gradec, »TRATA« Prevalje, »ODOR« Dravograd smo v letu 1982 predelali več mleka kot v letu 1981. Pri pitanju in oddaji klavne živine je bil uspeh nekoliko slabši (30 ton manj). V mlekarne smo oddali 8,136.000 1 mleka — 1,7% več kot v letu 1981, v zadružno klavnico pa smo oddali 1.146 ton žive teže klavne živine — 2,6 % manj kot v letu 1981. Manjša prireja pitancev ije predvsem zaradi neurejenih odkupnih cen klavne živine, pomanjkanja koruze in krmil. Kljub temu je dosežena proizvodnja mleka in mesa lep uspeh za naše težke pridelovalne pogoje v pretežno hribovskem svetu in je pomemben prispevek k oskrbi koroške regije s hrano. Poglejmo si podrobneje podatke o proizvodnji v letu 1982! Prireja mleka TZO število kmetij štev. krav, vključenih v pogodb, oddajo mleka »LEDINA« Slovenj Gradec 615 2.161 »TRATA« Prevalje 123 735 »ODOR« Dravograd 107 366 Skupaj KKZ: 845 3.262 V tržno prirejo mleka se je v letu 1982 na novo vključilo 68 kmetij, največ na področju TZO »LEDINA« Slovenj Gradec. Tako se je povečalo število krav v rodovniški kontroli v Slovenj Gradcu za 180 glav, v Dravogradu za 46 glav. V TZO »Ledina« Slovenj Gradec in TZO »Odor« Dravograd povečujejo tržno prirejo mleka z vključevanjem hribovskih območij v organizirano tržno prirejo in odpiranjem novih odkupnih prog za mleko. V TZO »Trata« Prevalje pa povečujejo prirejo predvsem z večjo produktivnostjo obstoječih kmetij, ki so specializirane v prirejo mleka. Tržna prireja mleka v zadružnem sektorju (v 000 litrih) TZO 1981 1982 % povečanja »LEDINA« Slov. Gradec 4.487 4.505 0,4 »TRATA« Prevalje 1.684 1.743 3,5 »ODOR« Dravograd 869 918 5,6 Skupaj KKZ: 7.040 7.166 1,8 Iz podatkov lahko vidimo, da prireja mleka ne narašča več s tako dinamiko kot prejšnja leta (v letu 1981 se je npr. povečala za 8,3 %, v letu 1980 kar za 19 %). Oglejmo si še podatek, koliko mleka je bilo poprečno oddanega na kmetijo in koliko na eno kravo v TZO. TZq količina oddanega mleka v letu 1982 na 1 kmetijo na 1 kravo »LEDINA« Slovenj Gradec 7.325 I 2.085 I »TRATA« Prevalje 14.170 1 , 2.371 I »ODOR« Dravograd 8.5791 2.508 I KKZ — poprečno 8.480 I 2.1971 Lepa je lega koroških kmetij, foto: J. KREVH Podatki nam ponazarjajo ugotovitve, ki smo jih navedli že na začetku. V primerjavi z letom 1981 se količine oddanega mleka na kmetijo in na kravo zmanjšujejo v TZO »Ledina« Slovenj Gradec in TZO »Odor« Dravograd, ker je struktura kmetij drugačna kot v TZO »Trata« Prevalje, kjer so večje specializirane kmetije. V tej TZO količine oddanega mleka na eno kmetijo oz. na kravo naraščajo, produktivnost je večja. V celotni zadrugi so se tržni viški mleka na eno kmetijo zmanjšali za 580 I. Kot vemo iz proizvodnih dosežkov prejšnjih let, je možna večja prireja mleka, treba bo le odpraviti vzroke, ki so povzročili upadanje. Eden pomembnejših so gotovo cene, ki so za leto 1983 ugodnejše. Tako mora biti, če hočemo na naših kmetijah izpolniti planirano tržno prirejo mleka v višini 7,601.000 I — 6 % več kot lani. Tudi mlečnost krav je bila lani slabša, poprečna količina oddanega mleka na kravo je manjša za 1271. Pri vseh kravah to pomeni upad produktivnosti za 5,5 %■ Tudi tukaj je treba iskati vzrok v neskladju cen krmil in odkupnih cen mleka in manjšemu pridelku domače krme. Prireja mleka na zadružnih farmah TZO I I >co prireja mleka v (000 I) ■<- CM OO OO j«