Poštnina plačana w gatouini
Marmonta
Cena 1 Din
Leto V. (XII.), štev. 71	Maribor,	pondeljek	30.	marca	1931
»MUTRA«
'z h a i a razun nedelje n praznikov vsak dan ob 16. un Račun pri poitntm ček. zav. v Ljubljani it. 11.400 Vel|a mesečno preienan v upravi ali po pošti 10 Din. dostavljen na dom pa 12 Din
Telefon *	I	^rec*ništvo 'n uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št.13
II h fiAAn * naec	|	Oglasi po larifu
Uredn. 2440 Uprava 2450	j	Oglase sprejem« tudi oglasni oddelek „Jutra' v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4-
Propaganda za večni mir
ni našla nikjer taka odkritih nikov kakor v naši bratski Češkoslovaški. Tam se je baš včeraj zopet prižela tiha, a tern slovesnejša svečanost. Posvečena mirovni propagandi. ,akci-io vodi češkoslovaški Rdeči knz. lo-da motil bi se. kdor bi mislil, da je aHcija posvečena samo propagandi za svetovni mir. Ne! Akcija inia veliko večji, širši in globlji obseg in pomen, ^sako leto na Cvetno nedeljo se vrse P° celi republiki otroške slovesnosti, imajo namen, da propagirajo ideje Rdečega križa med deco, pa tudi, da propagando mladinsko skrb-stvo in zaščito med starši in v javnosti sploh, po načelu, da je moralno In fizično zdrava deca najdragocenej-ši zaklad dežele, ki ca je treba skrbno negovati In Čuvati.
Tekom prihodnjih dni bodo trije dnevi posvečeni tudi »notranjemu političnemu miru«. Tudi to je tekom zadnjih let postala že stalna institucija v CSR. V teh treh dneh, ki značijo pre nehanje vse politične borbe, »pakt du-^Ab,lav,lia*° vsl češkoslovaški listi tolmačHoniriMV ka.terih Propagirajo in
Sf?	V	teh	dneh	iš-
čete V češkoslovaških listih politično polemiko. Seje se ru in politične tolerance. Ni dvoma" da tako Ideja tolerance leto za letom vedno bolj obvladuje — oo zakonih psihologije — vso češkoslovaško javnost in donaša lepe plodove moralne« ga ozdravljenja v smeri pomirjenja tudi v vsem češkoslovaškem javnem življenju. Za nadaljnji razvoj in za ozdravljenje političnega življenja je to nedvomno ogromne vrednosti., in češkoslovaški Rdeči križ vrši tudi v tem kot humana organizacija svoje veliko in vzvišeno nalogo: sejanja miru in tolerance doma in na zunaj!
Na veliki petek pričenjajo pravi »dnevi miru«. Na veliko soboto se bo z dveminutnim molkom po celi republiki izkazalo oočaščenje žrtvam, pad Hm v svetovni vojni. In s to manifestacijo se obenem podčrtava ideja več neea miru. Nato pa se bo cel mesec vršilo zbiranje prostovoljnih nrispev-kov za Rdeči križ. Tako se bo letos Proklamacija miru v CSR pretvorila
v orjaško manifestacijo miru. ki bo obsegala celotno državo. Dočim se jc Pred 10 leti upeljala ta prireditev z ^»minutnim molkom na veliko sobo-ia t au1° v Pragi- se ie od takrat akci-tni m ^zširila, da bo letos dvaminu-vasl- 'zveden do zadnje gorske aparawa, posebno znamenje radio-
vi istočL rno'k Pri2el v celi ^r^a"
nuti ustatHeJ840^*?.0-1? žf dve mf' met in nhl ? no ceI' d^avi ves protoni naroda3 v ^^ ^^asno bodo mlfl-Hvp	mfmiH c.	nosvetlll	vsaj za
Snk	"** veHM	Me« Ve:
.„	kril	postal*.
In	se	trudi, da	bi	razširil to	ideio in
Carinska unija ogroia evropski mir
OSTER BR1AND0V GOVOR PROTI AVSTRIJSK0-NEMŠK1 CARINSKI UNIJI. — BENEŠOVO POTOVANJE V BEOGRAD IN ATENE.
PARIŠ, 30. marca. Na sobotni seji poslanske zbornice je imel zunanji minister Briand zanimiv govor, ki je vzbudil splošno pozornost. Briand je namreč razpravljal o avstrijsko-nemškem carinskem dogovoru in naglasil, da pomeni ta pogodba nevarnost za mir v Evropi. Ostre Briandove besede so izzvale v angleški javnosti precejšnje presenečenje. Oficijozni »Daily Herald« objavlja oči-vidno inspiriran članek, v katerem se naglasa, da se bo Anglija v svoji akciji proti carinski uniji, sklenjeni med Dunajem in Berlinom, omejila zgolj na proučevanje pravne strani teh dogovorov. Ako gre pri tej pogodbi res le za gospodarska vprašanja in ne nasprotuje mirovnim pogodbam ter ženevskemu protokolu, potem je za Anglijo vsa stvar že rešena. Vsekakor pa je angleška vlada odločno proti temu, da bi kaka skupina držav hotela drugim državam vsiljevati svojo voljo.
DUNAJ, 30. marca. Podkanoslar in zunanji minister dr. Scliober bo pri današnjem sprejemu diplomatov odgovoril na Briandove ostre besede v francoski zbor niči. V ostalem se dunajska vlada popolnoma strinja z odgovorom, ki ga bo podal nemški zunanji minister dr. Curtius
na jutrišnji seji nemškega državnega zbora. Po poročilih iz Berlina je dr- Curtius, čim je dobil poročilo o Briandovem govoru, izjavil, da bo vlada čisto mirno proučila izjave francoskega zunanjega ministra, uradno pa bo zavzel svoje stališče na seji parlamenta, ki se bo vršila v torek. Minister dr. Curtius je obenem ponovno povdaril, da se gibljejo dunajski dogovori čisto v okviru mednarodnih pogodb. O kaki kršitvi mirovnih pogodb ali ženevskega protokola ne more biti govora. Naravna pot k sanaciji Evrope se mora pričeti v malem in se more šele polagoma razširiti na vso Evropo, pri čemer je Nemčija pripravljena, da lojalno sodeluje.
PRAGA, 30. marca. Vlada je sklenila, da glede avstrijsko - nemške carinske unije ne bo čakala na majsko zasedanje Društva narodov, ki bo razpravljalo o tem vprašanju, temveč bo ukrenila čim-prej vse potrebne protikorake. Zunanji minister dr. Beneš namerava, kakor zatrjujejo politični krogi, odpotovati v Beo grad in Atene, da razpravlja tamkaj o ustanovitvi carinske unije med Malo antanto, ostalimi balkanskimi državami in Poljsko.
Podpis trgousfce pogodbe s feR
PRAGA, 30. marca. Danes prispe semkaj jugoslovenski minister za trgovino Juraj Demetrovič, da podpiše novo trgovsko pogodbo med Češkoslovaško in Jugoslavijo. V soboto je jugoslpvanski poslanik dr. Kramer obvestil zunanjega ministra dr. Beneša, da je jugoslovanski ministrski svet odobril besedilo pogodbe in pooblastil trgovinskega ministra, da jo podpiše.
maršal Pilsudski zopet u Uaršaui
VARŠAVA, 30. marca. Maršal Pil-stidski je prispel davi po večtedenskem bivanju na Madeiri zopet v Varšavo.^ V političnih krogih se trdovratno vzdržuje vest, da se bodo izvršile v kabinetu že v kratkem velike izpremembe. Baje namerava odstopiti tudi zunanji minister Zaleski, ker obstojajo med njim in Pilsudskim razna nasprotstva.
Letalski program za I. 1931
BEOGRAD, 30. marca. Včeraj se je vršil občni zbor »Aeroputa«, ter je bil izdelan sledeči program za 1. 1931: Proga Beograd—Zagreb—Gradec—Dunaj bo v prometu od 1. maja do 1. novembra. Start v Beogradu vsak pondeljek, sredo in petek, povratek z Dunaja vsak tc,rek. četrtek in soboto. Proga Beograd Skoplje—Solun bo v prometu od 15.
aprila do 15. oktobra. Na progi Beograd Sarajevo—Split bodo obratovala štirikrat v tednu trimotorna letala, seveda jugoslovanska. Ob drugih dneh bodo obratovala letala onih inozemskih družb, s katerimi bo »Aeroput« sklenil pogodbe.
mrzli ual u Zedinjenih držauah
NEW-YORK, 30. marca. V zapadnih m jugozapadnih pokrajinah Zedinjenih držav je pritisnil nenavadno oster mraz, ki je povzročil ogromno škodo. Toplomer kaže 10 stopinj pod ničlo. Močni snežni viharji ovirajo promet in je več vlakov celo obtičalo v snegu. V Tow-ner.iu je obtičal v snegu neki avtobus, v katerem je bilo 23 otrok; 11 jih je zmrznilo, ostale pa so rešila letala.
45.000	gostiln v naši državi.
Statistični oddelek društva »Treznost« za kraljevino Jugoslavijo je ugotovil, da je v naši državi 45.000 gostiln, mnogo njanj, nego šol in učiteljev. Naš narod potroši letno krog 10 milijard Din na alkohol in nikotin. Zanimivo je, da je v okrajih, kjer se je pričela sistematska treznostna akcija, zelo padla potrošnja teh predmetov. Tako se je n. pr. v prn-javorskem okraju v Bosni še leta 1928 potrošilo še 40 milijonov dinarjev za alkohol in tobak, danes pa še komaj 4 milijone. To je posledice sistematične propagande nekaj ljudi, ki so pri vseh društvih v okraju ustanovili treznostne čete.
to akcijo tudi v druge države Evrope. Ni dvoma, da bi ideja miru dobivala vedno bolj trdna tla v psihologiji narodov in človeštva, ako bi tudi no ostalih državah organizacije^
Rdečega križa ob tem času uvedle enako akcijo. Silen bi bil utis takšne enotne akcije po celi Evropi, žal, pa se zdi, da smo od takšne akcije po drugih državah daleč, zelo daleč.
Ljudsko štetje u mariboru
Za ljudsko štetje, ki se bo izvršilo prihodnje dni, je mesto razdeljeno na devet reonov in 146 popisnih krogov. V vsakem reonu posluje popisni pododbor v posebni pisarni. Za vsak popisni krog je pa določen poseben popisovalec, ki bo šel od hiše do hiše od družine do družine in bo popis izvršil.
Vse mestno prebivalstvo se vabi, da popisovalce podpira pri njihovem delu. Vsa pojasnila se dobijo pri popisovalceh in v pisarnah popisnih pododborov.
Reoni so sledeči:
I. r e on: 1. mestni okraj južno od Slovenske ulice, med Kopališko in Stross-majerjevo ter Pristaniško ulico. Prostori popisnega pododbora v mestni posvetovalnici na Rotovškem trgu 1. Popisni krogi št. 1 do 21.
II. reon: 1. mestni okraj severno od Slovenske ulice, med Gledališko - Trubarjevo ulico in Trgom svobode - Ciril-Metodovo ulico. Prostori popisnega pod odbora v državni realki, Gregorčičeva ul. 2. Popisni krog št. 22 do 35.
III. reon: 2. mestni okraj ju%no od Aleksandrove in Meljske ceste med železnico in Kopališko ulico. Prostori popisnega ododbora v porotni dvorani o-krožnega sodišča. Popisni krogi št. 36 do 49.
IV. reon: 2. mestni okraj severno od Aleksandrove in Meljske ceste med železnico in Trgom Svobode - Ciril-Meto-dovo ulico. Prostori popisnega jiododbo-ra v telovadnici šole v Cankarjevi ul. 3-Popisni 'krogi št. 50 do 63.
V. reon: 3. mestni okraj. Prostori popisnega pododbora v otroškem vrtcu v Erjavčevi ul. 3. Popisni krogi štev. 64 do 79.
VI. reon: 4. mestni okraj. Prostori popisnega pododbora v deški šoli v Samostanski ul. Popisni krogi od 80 do 97.
VII. reon: 5. mestni okraj od glavnega mosta severno Taborske ulice in vzhodno Tržaške ceste. Prostori popisnega pododbora v šoli na Magdalenskem trgu. Popisni krogi št. 98 do 105.
VIII. reon: 5. mestni okraj južno Taborske ulice med Tržaško in Franko-panovo ul. Prostori popisnega pododbora v telovadnici šole na Ruški cesti Popisni krogi št. 106 do 137.
IX. reon: 5. mestni okraj od glavnega mosta severno od Taborske in za-padno Frankopanove ulice. Prostori popisnega pododbora v telovadnici šole na Puški c. Popisni krogi št. 138 do 144. Popisni krog št. 145 je določen za železniško upravo, št. 146 pa za vojaško u-pravo. Pisarna mestnega popisnega odbora se nahaja v telovadnici šole na Slomškovem trgu.
Prebivalstvo se ponovno opozarja, d* so uradne ure za stranke v uradih mestnega načelstva razen v knjigovodstvu in pri mestnem gradbenem uradu vsak dan ie od 11- do 12. ure dopoldne.
■ "	'.. ■	'	—	—...... ■ ■ i n»
VOLITVE NA GRŠKEM 1. 1932.
ATENE, 30. marca. Stranke se že pripravljajo za nove volitve, ki so predvidene za 1. 1932. Poprej bo še izvedena volilna reforma v tej smeri, da bo tudi manjšim skupinam dana možnost, dobiti parlamentarno zastopstvo. Venizelos je mnenja, da bodo prihodnje volitve zadnji boj med re publikanci in monarhisti na Grškem.
^Stfan 7.
Mariborski V F C ERNIK Jutr*
Mlin imb—na— mmmssmammammats
V M a r 1 d o r u, dne 30. III. 'f>51
Mariborski k
f Rlojz 5enefcouič
Zrušil se je tam gori pri Sv. Ani v Slov. goricah silen obmejni steber: v soboto, dne 28. t. m. ob pol 12. je za vedno zatisnil svoje trudne oči gosp. Alojz Senekovič, načelnik Kmetske posojilnice, starosta Sokolske čete, predsednik podružnice Ciril Metodove družbe, član Narodne Odbrane, podporni član gasilnega društva itd., v 76. letu svoje starosti. Pred dobrim .tednom mu je umrla žena, sedaj pa je po več ko petmesečnem bole hanju šel za njo v večnost tudi on. In danes popoldne ob 6. ga bodo tam gori na lepem vrhu St. Ane, odkoder je njegovo sokolje oko gledalo Pf^ko ponosnih Slovenskih goric, položili k večnemu počitku.
Ko je lani še vedno krepki starček obhajal 75-lctnico svojega življenja, se je razgrnilo pred nami vse bogastvo njegovega življenskega dela. posvečenega utrjevanju narodne zavesti med obmejnim ljudstvom,' povzdigi lastnega in splošnega gospodarstva in povzdigi lastne in splošne narodne kulture. Kot priprost kmetski človek si je pokojni Lojze z neprestanim či-tanjem poleg svojega poklicnega kmet skega dela silno obogatil svojega duha. A nikdar ni zaklepal svojega znanja v sebe: kar je imel duševnega bogastva, je radodarno delil med narod. In z ljubeznijo, kakor malo kdo, je vodil ljudsko knjižnico, čuvajoč jo. kakor punčico v očesu. Kaj pomeni njegovo delo na polju nacijonalne obrambe in probuje, kdo bi to mogel vse opisati? In kdo bi mogel opisati, kaj je pomenila njegova odločnost, neu-strašenost in dalekovidnost v težkih dneh ob preobratu baš za tamošnje obmejne kraje?!
Za vedno je zaspalo zlato srce človeka, ki je vzrasel iz naroda, in če-gar korenine so segale globoko v narod, nerazdružno z njim zvezane in od njega neločljive. Naj mirno počiva tam gori pri lepi Sv. Ani, ki mu je bila mila nad vse na svetu, od katere pa je njegov jasni pogled že davno pred desetletji nlaval hrepeneče tja na jug po bratski hrvatski in srbski zemlji. koprneč in hrepeneč po združitvi vseh enokrvnih bratov. Njegove sanje so se izpolnile in blažen in srečen je polagal svoje kamenčke h konsolidaciji naših prilik.
Alojzij Senekovič, večna Ti slava, ohranili Ti. bomo kot človeku, kot narodnjaku, kot borcu in vztrajnemu delavcu na gospodarskem in kulturnem poprišču hvaležen spomin!
Skupščina Petrouih 5;nou
Ribarsko društvo v Mariboru, ki je praznovalo lani 201etnico svojega plodo-nosnega delovanja ter uživa sloves tudi izven inej naše domovine, je na svoji včerajšnji skupščini polagalo račune o delovanju v preteklem letu. Zbrala se je lepa družba Petrovih sinov, med katerimi vlada najlepša harmonija in stremljenje po čim večjem procvitu ribogojstva v naših pokrajinah.
Agilni predsednik prof. Viktor Cotič je iskreno pozdravil navzočega častnega predsednika g. dr. Krausa ter zastopnika zelene bratovščine g. ravnatelja Boltavzerja in Vlašiča in se spominjal obenem lani preminulih zaslužnih odbornikov in članov, katerih spomin so počastili zborovalci s trikratnim Slava! klicem.
Društvo šteje 3 častne, 217 rednih in 6 dopisujočih članov. Polagalo je posebno važnost na sodelovanje pri načrtu novega ribarskega zakona in se bodo njegovi predlogi vpoštevali vsaj v pravilniku banske uprave. V zvezi z novim zakonom se uredi novi ribarski kataster pri društvih in banski upravi. Društvo je poslalo banski upravi predlog za razdelitev vod v bivši mariborski oblasti na 84 ribarskih okrajev, razvrstitev pa se žal še ni izvršila. Glede graditve ribarskega zavoda pri Sv. Miklavžu je odbor proučil predlog banske uprave in poslal spremlnjevalne in dopolnilne predloge. Predlagal je tudi, da se prepreči »'hareme s sačilom, da se tako zagotovi
r dneoni drobii
sulčev obstanek vsaj v dobi od 1. marca do konca novembra. Zal ta prepoved še ni izšla. Vložen je bil tudi priziv proti obdačenju ribarskih pravic. Z banovinsko podporo si je nabavilo društvo
50.000	postrvnih iker, ki se bodo kot mla dice vložile na naših potokih. Največji uspeh društva pa je, da je banovinska uprava sprejela njegov predlog, da naj se znižajo cene za plemenite ribe na 120 Din, za belico pa na 50 Din ter da ri-barske knjižice izdaja društvo samo.
Zanimivo je bilo tudi poročilo gospodarja vališča prof. Rojška.
V polni meri se je skrbelo za vališče in se društvo ni strašilo nobenih izdatkov za njegovo vzdrževanje. Izvršena so bila vsa potrebna popravila. Položile so se tudi nove vodovodne cevi za va-lilnike ter se je nabavilo še 6 novih va-lilnikov. Vališče ima sedaj 22 valilnikov s skupno kapaciteto 60.000, največ 100.000.
Iz poročila častnega člana, blagajnika g. Greinerja, je razvidno, da je imelo društvo lani 115.270 Din dohodkov in 55.544 Din izdatkov- Z odobravanjem je bilo sprejeto na znanje tudi poročilo arhivarja prof. Fludernika, nakar je bila po daljši debati določena za prihodnje leto pristopnina za redne člane 100 Din. članarina za redne člane 40 Din, za podporne pa 20 Din.
Rumunsko odlikovanje jugoslovenskega dobrovofjea.
Z rumunskim križcem »Serviciui Cre-dencios« I. stopnje je bil odlikovan znani mariborski trgovec, g. Rado Lenard. Odlikovanje mu je bilo podeljeno v priznanje za njegovo dobrovoljsko delovanje v svetovni vojni. Naše čestitke! —
Zborovanje Trg. gremija v Mariboru.
V soboto zvečer se je vršil ob veliki udeležbi v dvorani hotela Orel občni zbor Trgovskega gremiia v Mariboru, kateremu je vsled odsotnosti poslevodp-čega podpredsednika g. Berdajsa predsedoval veletrgovec g. Ivan Šoštarič, bansko upravo pa je zastopal obrtno-zadružni inšpektor g. Založnik. Tekom živahne razprave o poročilih posameznih funkcijonarjev je bil sprejet predlog, da se občni zbor zaključi in skliče izredni občni zbor, čim bo izvršila svoje delo posebna izvoljena komisija. Občni zbor sicer ni mogel dovršiti svojega dela, venda*- pa je pokazal vsestransko zani-mar , za vsa pereča trgovska vprašanja in tudi za notranje poslovanje gremija. —
Jugoslovansko-češkoslovaška liga v Mariboru.
je imela v soboto zvečer v Narodnem domu svoj letni občni zbor, ki mu je prisostvoval tudi češkoslovaški generalni konzul v Ljubljani, inž. ŠevČik s soprogo, srezki načelnik dr. Ipavic, podpredsednik Češkega kluba g. Knop, mag-svetnik g. Rodošek i. dr. O delovanju lige je obširno poročal g. dr. Reisman. Liga je izvršila ogromno delo v repre-zentancijo Maribora in države na obmejni postaji, katero je pasirala cela vrsta češkoslovaških in poljskih ekskurzij ter več vlakov Sokolov, ki so se peljali v Beograd. O stanju čeških tečajev je poročal češki učitelj g. Drly, blagajniško poročilo pa je podal g. prof. Špendal. Dosedanji predsednik g. prof. dr. Pivko je vsled preobloženosti v drugih društvih odložil svoje mesto, nakar je bil za novega predsednika izvoljen g. dr. Reisman. Prof. dr. Crnek je sprožil razpravo o ustanovitvi jugoslovansko-poljskega kola v Mariboru in je bila ideja toplo pozdravljena. —
V " skl koncert gospe Fanike . Brandlove
v Radio-Ljubljana se ne bo vršil, kakor je bilo javljeno, v sredo 1. aprila, temveč na velikonočni pondeljek ob 11. uri dopoldne.
Smrtna kosa.
V splošni bolnici sta umrla včeraj: 58-letna posestnica in gostilničarka Jera Vrecl iz Studenic pri Poljčanah, kamor bo jutri prepeljana, ter 71 etni sin usnjarja in posestnika iz Sv. Jurija ob Ščavnici, Josip Dermota. Blag jima spomini —
NAŠIM NAROČNIKOM.
Današnji številki smo priložili položnice. Cenj. naročnike prosimo, da nam naročnino, v kolikor bi ne bila še poravnana, takoj poravnajo, da jim moremo 'Ust nemoteno nadalje pošiljati.
Uprava »Večernika«.
Studenška cvetna nedelja
je potekla v znamenju snega, mraza, viharja in solnca. Načrti za izlete v okolico so bili onemogočeni, deloma pa je vreme odgovarjalo tudi — visokemu datumu ... Preostali »prater« še vedno pričakuje konjunkture, a vreme je letos nagajivo. Morda bo Velika noč ugodnejša. Posebnih dogodkov kronika ne beleži, razen 2 aretaciji. Posestnikov sin B. bi moral odsedeti svoj 20dnevni zapor prav sedaj za Veliko noč, kar mu ni u-gajalo. Ker se ni prostovoljno odpravil v celico, so ga pač morali spraviti tja orožniki, kar je med Studenčani zbujalo dosti govoric. Neko ženo so pa odpravili v zapor radi goljufije, kar pa je o-mreženo še v tajnost. —
Glasbeno društvo na klasični gimnaziji v Mariboru
priredi jutri, 31. t. m. ob 16. uri v dvorani drž. klasične gimnazije koncert, na katerem bodo nastopili moški in mešan zbor ter orkester. Cene prostorom 8, 4 in 2 Din. —
Važno za dobrovoljce!
Vsi oni jugoslovanski dobrovoljci, ki so svoječasno zamudili rok za vlaganje prošenj za novo dobrovoljsko uvere-nje in so vsled tega izgubili pravico na priznanje dobrovoljskega svojstva m na zemljo — naj se v lastnem interesu n e-mudoma prijavijo na naslov: Sreska organizacija Saveza ratnih dobrovolja-ca v Mariboru. —
Prihodnji uradni dan komisarja za agrarne operacije II. v Mariboru
(sresko načelstvo) bo izjemoma v soboto dne 11. aprila, namesto na Veliko soboto. —
Szapary',ev grad v Murski Soboti
je kupila občina za 2,100.000 Din, vsa ostala gospodarska poslopja za 300.000 Din.
Ponočno čiščenje ulic.
Mestno načelstvo mariborsko naznanja, da se bo dne 3. aprila pričelo s pometanjem cest in trgov v nočnem času. Hišni gospodarji, oziroma njih namestniki, se pozivajo, da pustijo temeljito o-čistiti hodnike in pešpoti pred svojimi hišami in vrtovi v nočnem času, ko poneha cestni promet, do najkasneje 23. ure. Smeti trotoariev in pešpotov je spra viti v smetišnice dotičnih hiš, ne pa na cesto ali v kanalske odprtine. Trgovci se opozarjajo, da velja to tudi za čiščenje trgovin in lokalov. Javni prostori, ceste, ulice in trgi pred trgovinami in lokali, se morajo pri prevažanju blaga po dovršenem delu takoj očistiti. Branjevcem, ki prodajajo blago na javnih prostorih, se prepoveduje vsako odmetavanje papirja in drugih odpadkov. Prebivalstvo se ponovno poziva, da pazi na snažnost mesta in ne meče raznih odpadkov na tla. Prestopki te določbe se kaznujejo v smislu cestno prometnega in čistilnega reda za mesto Maribor.
Brezvesten voznik.
Hlapec Franc R. iz Št. Janža na Dr. p. je v soboto zvečer krog pol 18: zavozil z dvovprežnim vozom tako brezobzirno na travnik za jahalnico bivše dragonske vojašnice, kjer so se igrali otroci, da je povozil 31etnega mesarjevega sinčka Karla Peterliča, ki mu je bila pri tem zlomljena desna noga nad kolenom. Brezvestni voznik pa je brezobzirno oddivjal naprej, vendar so ga ujeli in legitimirali. Zagovarjal se bo pred sodiščem.
Goljufiv trgovski potnik.
Mariborska policija je aretirala 29-let-nega trgov, potnika Alfreda Kretsch-merja iz Nebra-Unstratha v Nemčiji, ki ga zasleduje že več orožniških postaj, med njimi Gornja Radgona in Ljubljana, radi izvršenih goljufij, ker je imenom treh tvrdk pobiral denar za povečane slike, ki jih pa ni dobavil. — Inženjersko-podoficirska šola v Mariboru
sprejme 150 mladeničev iz meščanstva kot gojence. Prošnje je treba naslovu poslati najkasneje do 15. septembra. Pogoji so interesentom na razpolago med uradnimi urami v Mestnem vojaškem uradu, Slomškov trg 11. —
E1MO
ir--—-- ■ Graf sle?:
Do vključno srede:
Dl MITRI KARAMASOV
Največje delo Dostojevskega. Fritz Kortner, Ina Sten. Fritz Kasp.
£=== Union: =
Do vključno srede:
M AROUISE POMPADOUR Ernest Verbes. Anny Ahlers.
Predstave v obeh kinih ob delaVnikih ob 17.. 19.. 21. uri: ob nedeljah in praznikih ob 15.. 17., 19. in 21. uri. Predprodaja dnevno: od 10. do 12. ure na blagajni.	XXVI
&POLO eilNO:
Velikonočno nedeljo in pondeljek: POLKOVNIK ŠVOC Nemi velefilm. Popolnoma novo. 2iv- jH ljenje dobrovoljcev v Rusiji. '-4 —1—111 liilllll1WTI»TWmTT-l
mariborsko gledališče
REPERTOAR:
Pondeljek, 30. marca. Zaprto.
Torek, 31. marca ob 20. uri »Učlovečenje«. Ab. C. Kuponi.
Prihodnja glasbena premijera na ma-rib. odru bo na velikonočno nedeljo, 5. aprila. Uprizorila se bo Kalmanova opereta »Cirkuška princesa«, v režiji Dj. Trbuhoviča in pod taktirko L. Herzoga. Opremljena bo s popolnoma novo in moderno kulisarijo, ki jo izvršuje gledališki slikar Usar. S to predstavo bo letošnja operetna sezona dosegla brez-dvomno svoj višek.
Prodana neuesta
(Gostovanje ge Žaludove in g. Knittla.)
Sinoči je v mariborsko glasbeno dolgočasje prišlo zopet nekaj življenja. Imeli smo v naši sredini kar dva odlična gosta: go. Zaludovo v ulogi Marinke in g. Knittla v ulogi Janka. Oba umetnika sta glavna pevca beograjskega narodnega gledališča. V prvi vrsti nas je navdušila ga. Žaludova s svojim izrednim dramatskim sopranom, bogatim na obsegu in koloritu, polnem milobe in istočasno dramatske polnozvočnosti pa naj si bo v nižini ali višini. Pevko odlikujejo zraven vsega še odlične igralske kvalitete in vroč igralski temperament, ki drži poslušalca v neprestani napetosti. Tudi g. Knittl razpolaga s krasno igro in lepim liričnim tenorjem, ki je pa v višini za spoznanje prešibek. Duet v prvem dejanju nam ostane gotovo v trajnem spominu. Oba gosta sta posebno poživela tudi dirigenta g. Herzoga, ki je z zanosom in muzikalnim razumevanjem znal podrediti orkester popolnoma novi interpretaciji pevskih ulog obeh gostov. Občinstvo je nagradilo oba gosta po vsaki sceni z burnim odobravanjem.
Upajmo, da se posreči upravi gledališča pridobiti še kakega gosta za ulogo Kecala, predno zaključi gledališko sezono.	K.	P.
Zveza gostilničarske zadruge v Mariboru priredi od 30. marca do vključno 2. aprila servirni tečaj pri Orlu. Podučuje strokovni učitelj gostilničarske zveze Ferdo Jelenc iz Ljubljane. Prijave sprejema tajništvo ali pa na tečaju pri Orlu. — Drugo otroško olimpijado priredi letos zopet ISSK Maribor in sicer dne 7. junija v mestnem parku.
Državna razredna loterija.
Igralci drž. razredne loterije se opozarjajo, da so srečke za IV. razred 21. kola že prispele in jih naj zamenjajo v upravi »Jutra« In »Večernika« v Mariboru, Aleksandrova cesta 13. Žrebanje se bo vršilo že 4. aprila.
V kavarni »Astorij!« poje v torek zvečer tenor Ivelj.. zadnjikrat pred svojim odhodom v Ljubljano. Pojačena godba pod vodstvom mojstra Giildjeberga pa bo izvajala Izbran spored.
Velika Kavarna.
Danes poslovilni večer g. Wllli Schle-singerja v Veliki kavarni, «■
^Mariboru, dne 30. ITI. T93f
'MiftSSMTf F C F T? V T K TeTra
Sfran 3.
Ob premijeri R. Reharjevega »Učlovečenja"
' Za lučaj od svetskih tokov se dviga iz -valovanja našega javnega življenja slovenska književnost, ki v težki preizkušnji poraja svoje trpke umotvore, trpke zavoljo bridkosti mučne domačnosti, poredko ožarjenje od poživljajoče topline 'solnčne nasmejanosti.
! V mračni obleki impresivnega misterija je nam pokazal R- Rehar prispodobe svojega notranjega pogleda na svet in življenje, na vekovito dinamiko razmerja 'med možem in ženo in na njuno duhovne bistvo.
Pred uničujočo mogočnostjo nature se je v davnini zaklenil človek vase in u-stvaril toge, nenavadne like primitivne umetnosti. Klasično solnce ga je usmerilo v naravo samo, da si ni iskal Boga v 'glebini svoje duše, temveč si ga je ustvaril v počlovečeni podobi. Enovito občut-ije s svetom ni videlo v zunanjem svetu iničesar tujega, le odgovarjoče tvorbe ' lastnih doživljanj. Impresionizem je oči-?■'stil pojave dogajanja od deleža, ki gaje doprinesel človek, iz bojazni, da ne bi jih potvoril. Od zunanjega sveta obrača naše duhovne oči v našo notranjost in Posluhne nieni tajni. Nič več ni človek samo odmev življenja, temveč njegov oblikovavec.
Močna videnja prevzemajo človeka, ki ^Se sam sebi namena in smotra.
Iz takih virov črpa i »Učlovečenje«, ^ostati človek, plemenit v svojem trpljenju in zato moder, brez hlimbe in laži in zato očiščen prahu vsakdanjosti in greha. Ni več krivde, ker ni več greha, ni več propasti, ker je v njem umrlo, kar je bilo v njem trhle mrljivosti. Odpadlo je vse težko okovje sveta in poželenja: človek se dviga in spaja z božanstvom samim.
V taki delavnici mora biti režiser sposoben, kongenialno doumeti zamisli tvorca, kajti vse kar govori drmaa, se da le dajati z onim razumevajočim občutkom, kj veže i gledavca v celoto z avtorjem in vsemi sodelavci na umetniški Manifestaciji. Mladostno sveža in prožna invencija g. H. Tomašiča je našla pravi okvir za ta pasijon človeške usode, slovesni vhod v Velik teden trpljenja Človeka na tej bedni zemlji. Iz tmine nezavesti se podvigne Človek: On in Ona.
On — g. VI. Skrbinšek, Ona — gdč. Kraljeva. V izmerjeni besedi izpove g. Skrbinšek besedilo, skromno in trpko, o svoji usodi, o svojem iskanju, svoji blod-
nji in svojem očiščenju. V zadnjem upu zemske biti se še enkrat obrne za pomoč na Tolažnika potrtih in razžaljenih. Preko smrti lastnega prvorojenca spozna, da so vsi upi utolaženi le onstran groba, izven prostora in časa. Želo zemske lju bežni ga ne rani več, ne da mu več raz košja pozabljenja in potopitve v paljivo slast čutenja. Ves zatop'jen v iskanju in poglobitvi, ves zamaknjen v nežnem razpletu ljubezni, strašen v svoji žaljeni človečnosti in ves potolažen v opravda-nju nas povede z vso silo prepričanja s seboj do vrat Vhoda.
Na trdi neizprosni zemlji ostane Ona, ki ji je dala gdč. Kraljeva toliko svojega umetniškega doživetja. Očarljiva, ko stopi-vsa koprneča pred Njega, ki naj bi ji bil mož, silen v svoji možatosti. Prevaran za svoj zemski delež, sledi povelju krvi, ki jo vso razbiči in razpali. Gdč. Kraljeva ume prikazati nežni razcvet prve sreče v objemu, vso zadovoljstvo materinstva in silno elementar-nost hotenja in blodnje. Koliko tragike veje iz Nje, ko spozna svojo krivdo, posreduje krivdo na smrti otroka. Vsa strta in razbičana mora ostati osamljena na zemlji, ker nosi njeno bistvo in ne more na pot spoznanja.
Ženska gdč. Starčeve, ki begajoče išče svojega druga, je bila podana v pravi zamisli tega dela. Baš tako . tudi mala vloga »Moškega« po g. Blažu.
Scenične slike so bile vse stilno pravilne in so nudile misteriju odgovarjajoče okolje.
Vsa predstava je bila naštudirana z vso skrbnostjo, ki so jo gostje iz Zagreba in Ljubljane kar odlično ocenili. Spon ta no priznanje publike je pozvalo avtorja pred rampo, kjer sta mu bila izročena venca in mnogo cvetja. Močno prevzeto občinstvo je do kraja napeto sledilo tej prezanimivi predstavi, ki je osta-vila v vseh najglobji utis, pravi kriterij resnične umetnine.
Gostom, umetnikom, zastopnikom naše gledališke javnosti in poročevalcem je priredila ga. soproga avtorja po predstavi intimno večerjo, na kateri so bile izrečene besede priznanja in zahvale. Predstavo so počastili pisatelji g. Mesarič ter kritik g. Tomašič iz Zagreba, g. glavni urednik A. Železnikar in pesnik Mrzel iz Ljubljane in g. Skaberne iz Celja.	A-	-c.
vedeno tolmačenje pravilno. Predniki »belih Indijancev« so morali biti izmec prvih portugalskih ali španskih naseljen' cev v Braziliji. Bili so očivdno premaga' ni po Indijancih in odvedeni v notranjost pragozdov, kjer so v nekaj generacijah pozabili svoj materni jezik in kulturo ter še sami postali divjaki. K temu je pa de loma pripomoglo tudi križanje obeh ras, jemanje pravih Indijank za žene. Rasa sedanjih potomcev ni več čista, temveč mešana, le polt kože, ki je bolj podobna belo kakor rdečepoltim ljudem, priča davnem poreklu. Vsekakor pa mora ta skupina biti že najmanj tri stoletja loče na od ostalega belega sveta. Nadaljni vesti pričakuje sedaj Amerika z izredno velikim zanimanjem.
Trgousko- obrtno industrijski letnik je izšel
Ima bogato vsebino. Poleg aktualnih člankov uglednih narodnih gospodarjev obsega register trgovine, obrti in indu strije, razvrščeno po stroki za mesta Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj in No vomesto, vso industrijo Dravske bano vine ter vse naše zadružništvo. Poleg tega prinaša najnovejše imenike advo katov, inženjerjev, zdravnikov naše ba> novine in špediterjev vse države. Zelo praktično je sestavljena železniška tari fa — blagovna do vseh važnejših centrov države in vsa poštna tarifa in pristojbine, ki jih vsak podjetnik dnevno rabi. Ves adresni del »Letnika« je sestav ljen skrbno po najnovejših podatkih. — Je to prvi naš adresar, v katerem so podjetja mesta Maribora izčrpno obdelana. Knjiga je potrebna vsakemu trgovcu, obrtniku in industrijalou- Pravkar se mudita v našem mestu dva Člana redak cije te knjige, ki ju vsem toplo priporočamo. —
Beli Indijanci
SENZACIJONALNA RAZKRITJA NOVE EKSPEDICIJE. _ »BELI INDIJANCI« SO POTOMCI PRODNIH EVROPSKIH NASELJENCEV.
Pred par leti je presenetila svet vest, da je neka znanstvena ekspedicija čisto slučajno odkrila daleč v notranjosti brazilskih pragozdov — bele Indijance. Člani ekspedicije so prišli s temi dozdevnimi belopoltimi pradomačini Amerike samo za prav kratek čas v stik, ali točneje povedano v konflikt. Zaradi tega tudi niso mogli dobiti točnejših podatkov in fantaziji so bila na stežaj odprta vrata Nekateri so ze sklepali na čudežna dokazna sredstva o potopljeni pravljični Atlantidi, drugi so vedeli, da se bo s tem podrla vsa dosedanja rasna ™ f teorija itd. itd. Skratka S?1“
tem zsio veliko tako v Amcrikl kako? tudi v Evropi.	KaKor
To pisanje pa vendar ni bilo brez dobrih posledic, kajti dalo je newyorški Etnografski družbi povod, da je organizirala lani v jeseni novo ekspedicijo v notranjost najbolj odljudnih brazilskih Pragozdov, v kraje, kjer je prva ekspedicija naletela na — bele Indijance in Prav te dni so dospele v svet prve njene vesti. Ekspedicija je morala premagati silne ovire in pretrpeti težke napore, da je dosegla svoj smoter in našla — bele Indijance. Toda najtežje delo jo je šele Čakalo, kajti ljudje, h katerim je potovala, ni mogla kar tako pridobiti za prijateljske stike. Bežali so pred njo v najbolj nepristopne kraje ali pa jo iz zased napadali, da je utrpela celo nekai žrtev.
Sele po raznih okoliščinah in manevrih il je usoelo Približati se tnaniši skupini
ljudi, katere je iskala. In na prvi pogled je bila tudi res trdno prepričana, da je prišla k pravim pravcatim belim Indijancem. Njihova noša, način življenja, običaji, jezik in celo fiziognomija, vse je pri čalo, da so to Indijanci, taki kakor vsi ostali, le da niso rdeče, ampak bele polti. Ko pa so jih antropologi natančneje preiskali, so na svoje velikansko začudenje ugotovili, da le niso Indijanci, temveč podivjani Evropejci. S tem pa je bi-ia postavljena še večja uganka, katere najbrže nikdar ne bo mogoče docela zadovoljivo rešiti, uganka namreč, kdaj in kako so ti ljudje zašli v to strašno odljudno samoto in kako so postali najbolj zanemarjeni ljudje pragozda?
Vse, kar je v odgovor na to vprašanje mogla ekspedicija odkriti, je bilo to, da ie zbrala nekaj pravljic, ki. so ohranjene Pri »belih Indijancih« iz prošlih rodov.
o teh pravljicah so, kakor pravijo sa-v"i, nj1*10v’ Predniki bili nekje daleč na na km? m,c>20čni ljudje, velik narod, so in Premasani po rdečih Indijancih lun!3ved®ni v suženjstvo. V tem suženj-SO niiS£ !ueIi baie Zell° dolgo, dokler ni-rnHnvi V1^ gosP°darjev uničili tuji rdeči >; ■	’ 001 sami Pa so zbežallv najbolj
divjo samoto i„ tam ostaii rod za ro-
SLh !-	3,	pravIiice,	katere	so člani
ekspedicije slišali pri »belih Indijancih« niso tako čiste in jasne, kakor je navedena vsebina, kajti prepletene so z neštetimi drugimi elementi.
Vendar smatra ekspedicija, da je na-
Nauodilo emigrantom za popis prebiualstua
Narodna dolžnost vseh onih Slovanov, ki so po poreklu ali udomačenju iz krajev, pripadlih Italiji, je, da v svrho natančne ugotovitve števila emigrantov iz Italije izpolnijo rubriko št. 9 »Državljanstva« sledeče: Ako je jugoslovenski državljan: »Jugoslovensko, emigrant iz Italije«. Ako je še italijanski državljan, pa naj se napiše: »Italijansko, emigrant Jugosloven« in to za sebe in vso rodbino Prosimo popisovalce, naj pazijo na to, da se bo ta rubrika izpolnila v gornjem smislu. Društvo »Istra« v Zagrebu. —
Sokofotmt
Iz sele društvenih načelnikov mariborskega okrožja.
Včeraj se je vršila pod vodstvom načelnika br. Ferša v Sokolskem domu v Studencih seja društvenih načelnikov mariborskega okrožja. To okrožje • največje v naši župi — tvori 20 društev in 10 čet, skupno tedaj 30 edinic. Zastopana so bila vsa društva razun: Jarer nine, Sv. Jurija ob Pes., Sv. Jakoba v Sl. gor., Slivnice in Rač. Konstituiralo se je okrožno načelništvo, ki bo vodilo tehnično delo. Iz poročil društvenih načelnikov se razvidi delavnost tako društev kot čet, pa naj si bodo stara ali pa pred kratkim ustanovljena. Nove edinice imajo veliko težkoče z orodjem, kar ovira priprave za župne tekme. Oddelki še niso mogli začeti s tekmovalnimi vajami, vendar pa so edinice že pridobile telovadišča in si bodo potrebno orodje čimprej nabavile. Glavno je, da je led pribit in s skupnim delom bo rešeno tudi to pereče vprašanje. Poleg tečaja dne 19. aprila za čete in 26. aprila za društva za proste in tekmovalne vaje (v Studencih), je bil osvojen predlog, da se vrši 14. junija v Studencih okrožni zlet v zvezi s tekmami za ona društva, ki tekem iz kateregakoli razloga ne bi mogla sama izvesti. Na dnevnem redu so bili tudi peš-izleti in tekme v odbojki. Župni TO je zastopala župna načelnica s. Mačusova.
Šport
SK RAPID:ISSK MARIBOR 1:0 (0:0).
Na igrišču Rapida se je včeraj vršila prvenstvena tekma med ISSK Mariborom in SK Rapidom. Moštvi sta se javili sodniku g. Deržaju iz Ljubljane v naslednjih postavah.
Maribor: Koren, Bertoncelj II, Domi-celj, Petan, Kirbiš, Konič, Senica, Hreščak, Priveršek, Pepček, Miro. Rapid: Herman, Barlovič, Flak, Goli-nar, Brokl, Seifert, Hofer, Hardinka, Hofstatter, Schreiner, Schmidt.
Tekma je bila v prvem polčasu dokaj nr:	"n. Niti eno, niti 'drugo moštvo
ni pokazalo vseh svojih zmožnosti. Šele, ko so Rapidovci v drugi polovici zabili gol, se je pokazala igra, ki je držala občinstvo v napetosti.
Maribor je bil v prvi polovici v precejšnji premoči. Napad, razen Senice, ki je bil najslabši igrač na polju, je pred-vedel dobro kombinacijsko igro, vendar so se njegovi napadi večinoma razbili ob dobri obrambi Rapida. Zlasti sta ugajala Barlovič in Herman. Krilska vrsta Rapida je bila mnogo boljša od »Maribora«. Napadalna vrsta razen Pepčka in Pri-verška, ki sta igrala jako požrtvovalno, ni pokazala ničesar. Vratar Koren je imel dober dan. Ubranil je par težkih strelov.
Rapidovci so v drugi polovici v vsakem oziru nadkriljevali Mariborčane in so tudi zasluženo zmagali. Najboljša formacija je bila ožja obramba in napadalni trio. Moštvo se je izkazalo bolj odločno in prodorno kakor nasprotnik. Posebno napadalna vrsta je delala izredno hitro in požrtvovalno ter ni štedila s streljanjem.
Začetek sta obe moštvi odigrali v zelo ostrem tempu, ki je proti koncu nekoliko ponehal. Sicer pa je bila tekma ves čas zelo živahna.
Edini gol je zabil v 15’ drugega polčasa Hardinka.
Sodil je g. Deržaj prav dobro in ia imel igro ves čas v rokah.
SK. Rapid rez.:ISSK MarBbor rez. 3:0 (2:0).
V predtekmi je zasluženo zmagala Ra-pidova rezerva v razmerju 3:0. Sodil je g. Jančič.
SK Železničar :SK Svoboda 4:0 (1:0).
Dopoldne se je odigrala prvenstveno) tekma zgoraj imenovanih nasprotnikov, na »Mariborovem« igrišču v Ljudskem, vrtu. Železničar je sigurno zmagal nad Svobodio in si zagotovil dve dragoceni točki. Po poteku igra bi bila tudi večja razlika golov upravičena. Sodil je gosp. Bergant.
LAHKA ATLETIKA.
SK Železničar je včeraj dopoldne prt-redil na Rapidovem igrišču cross cotrn-try za prvenstvo Maribora. Pipga je me rila 7.500 m. Radi izrednih slabih vremenskih prilik je startalo samo 8 tekačev, ki so se plasirali v naslednjem redu: 1. Podpičan (SK Železničar) 29:15-2,
2.	Straub (SK Železničar) 29:15.3; 3. Heller (SK Rapid). 4. Tinta (ISSK Maribor) ; 5. Rak (SK Železničar) in 6. CinottI (SK Železničar). Dva tekača sta med progo izstopila.
Glavna skupščina jugoslovanskega plavalnega saveza
se je včeraj vršila v Zagrebu. Glavna naloga skupščine je bila določitev programa letošnjih tekem iPS- Prvenstvo juniorjev bo 1. in 2. avgusta na Stušaku, v skokih 3 in 4. avgusta v Karlovcu, se-niorsko prvenstvo 8. in 9. avgusta v -jubljani, 15. in 16. avgusta sta pa dve mednarodni tekmi za prvenstvo dam Avstrije in Jugoslavije v Jugoslaviji. Slo vanski tromatch CSR — Poljska in Jugoslavija se bo vr£ v Pragi, tekme za evropsko prvenstvo pa 23. do 31. avgusta v Parizu.
Velikonočni smučarski Izlet na Peco.
Mariborski zimskošportni podsavez priredi smučarski izlet na Peco. Odhod na velikonočno soboto popoldne iz Maribora preko Prevali-Mežice- Prijave sprejema do srede 1. aprila treovips Snort-Roglič«. —
/ Stran A
W'XA.H '.flllTHLH
Marihnrski V 1 C h R N TK .Tritra_________________
Li'	fff	'r	*	HMBMnvgfMMraH—
V Mariboru, dne 30. III' VJ3v
M. Zevaccoi
V senci iezuita
Zgodovinski roman.	100
»Sir, otmite Doleta! .. .c
»No, da... videli bomo...«
»Sir, dajte, da izprosim od vas to milost... milost, sir, bi bila zdaj radovoljen dar vašega srca... Jutri nemara že ne boste več mislili na nesrečneža, pokore-čega se v globoki ječi za svoj zločin, da ni bil posvečen zastopniku tujega vladarja ...«
Franc I. je potreboval Rableja.
Poleg tega smo resnici dolžni priznanje, da osebno nikakor ni sovražil Doleta kljub ponosnemu odporu, ki ga je bil pokazal tiskar tistega večera napram njegovi volji. In nič nevšečna mu ni bila prilika, pokazati, da se zna otresti ponižujočega jerobstva cerkve.
Vsi ti združeni razlogi so ga nagnili, da je poslušal Rableja z večjo naklonjenostjo, nego bi ga bil drugače.
»Veste kaj mojster,« je dejal, »vi ste sam duhovnik in poznate verske nauke in cerkvene dogme; pa tudi tega človeka ste proučili v bližnjem občevanju. Ali mi jamčite zanj?«
»S svojo glavo, sir kakor sam zase. Dolet je čista duša in človek velikega uma. On je izmed tistih mož, ki so kraljestvu Vašega Veličanstva v največjo odliko...«
»No, dobro, pa naj bo svoboden!«
»Ah, sir, ta plemeniti čin vam bo štela zgodovina!«
Rable je bil ubral pravo struno, zakaj Franc I. je bil vselej v velikih skrbeh, kaj bodo mislili o njem, in se je postavljal ob vsaki najmanjši priliki v junaško pozo — vse zaradi posmrtne slave. In zdaj se je nasmehnil:
»Še danes ukažem izpustiti Doleta. Tista istorija o knjigah je pravzaprav jako temna... Ne govoriva več o tem, mojster; zdaj imate mojo besedo — ta drži!... In nate — v znak moje naklonjenosti vzemite to!«
Tako govoreč si je snel Franc I. pred očmi osuplega Rableja zlato verižico, ki jo je nosil okrog vrata, ter jo pomolil učenemu doktorju, ki se je poklonil do tal, sprejel jecljaje kraljevski dar in se takoj okrasil z njim.
»Naklonjen mi je bolj kakor ne vem kdaj!« je mislil filozof, sam pri sebi; to je gotovo znamenje, da je kralj bolan...
Verižica je bila v resnici dragocena. Slehernega
njenih členov je tvorilo četvero zlatih obročkov — torej štiri verižice mesto ene.
Rable se je zahvalil in že mislil na slovo, kar mu pravi kralj:
»In zdaj, ko sva uredila zadevo Doleta — ali hočete, mojster, da se pozabavate nekoliko z menoj?«
»Sir, ves sem vam na razpolago. Da sem govoril najprej o svojem ubogem prijatelju, je kriva žalost in ogorčenje, ki je prekipelo v mojem srcu. Vaše veličanstvo naj mi oprosti...«
»Zdravo je biti vaš prijatelj,« je reke! kralj hudomušno. »Ali sem tudi jaz nekoliko?«
»Ah, sir, saj veste kolikšna je bila vedno moja vdanost do vas...«
»Ali je ta vdanost tolikšna, da bi hoteli ostati tu? Mojster Rable, nastaniti se morate v Luvru... in čez nekaj časa, ko pojdem v Fontenblo, me boste spremljali. Ravnali bodo z vami po vaših zaslugah, to je, kakor da ste kneževskega rodu. Vse vaše knjige in papirje vam spravijo semkaj, ako želite. Postreženo vam bo z vsem, kar vam more olajšati delo... Ali ste zadovoljni?«
»Nič mi ni pretežko, kar služi mojemu kralju,« je rekel Rable.
A sam pri sebi je dejal:
»Saj sem uganil: aretiran sem, kletka je zlata... a kletka vendarle.«
»Rable... dragi moj Rable,« je povzel kralj, »Bolan sem.«
»Bolni ste, sir? Vaše Veličanstvo se šali!...«
»Ne, tako mi Bogorodice! In nikoli še nisem bil tako blizu smrti — strašne smrti! — niti pri Marinjanu, niti pri Paviji, ko je padlo okrog mene pred mojimi očmi nad sto hrabrih poveljnikov, zadetih od krogelj, katerih sleherna je bila namenjena meni... In tudi tako strašne tesnobe še nisem Čutil nikoli... Rajši bi stal pred desetimi kanoni, ki bi bljuvali vame ogenj in železo. Ah, mojster, ne morete si misliti, kako potere človeka strašna moč zavesti, da nosi v sebi smrt! Človek se gleda v zrcalu, vidi se krepkega, vsa zunanjost priča o zdravju... mislil bi, da ni mogoče, da bi se skrivale v tem krepkem te>esu uničujoče kali... in vendar ve, ve z gotovostjo, da je obsojen! Čez mesec dni, čez tri mesece, nemara pa tudi že čez par dni se pokaže delo, ki ga je opravila strašna bolezen ... Varljivi videz odpade kakor slavnostna krinka; pojavi se gnusni tvor... in počasi, minuto za minuto, se začne širiti žroča gniloba: človek bo čutil, kako pada za mišico do najglo.blje globine njegovega bitja, dokler ne pogine
proklet, v krčih muk, od strahovitega otrova, ki se ga je nalezel v minuti strasti...«
»Od otrova!« je vzkliknil Rable, osuplo motreS kralja, ki je stal pred njim ves bled, z znojem na čelu, drgetal od groze pred sliko bolezni, ki jo je bil pravkar opisal z bridko zgovornostjo odkritosrčnosti.
»Da mojster, otrovan sem, strup je v mojih žilah! Najostudnejši strup — zato, ker ne umori človeka takoj, marveč s strahotnim dolgim smrtnim bojem... strup, ki kaplja z rožnatih ustnic, kjer ga vari nesramna Venera v smrtonosnem poljubu ..,«
»Tristo vragov, sir! To je primera, ki bi ji plačali vsakemu pesniku z zlatom!« je vzkliknil Rable.
Kralj, ki se je smatral na tihem tudi za literarna naobraženega človeka, se je nasmehnil kljub svojemu strahu.
»Ampak,« je nadaljeval Rable, »li ve Vaše Veličanstvo z gotovostjo, da je res, kar trdi? ... Saj vendar ne vidim nobenega pojava bolezni, nikakega znaka, da bi dovolil sumiti •..«
»Prav to je strašno, mojster! V tem trenutku razen ene same osebe ni človeka na svetu, ki bi vedel, da sem okužen. In vendar vem, da sem!«
»Od kdaj to, sir?«
»Od snoči.«
»To ni mogoče. Naj se pomiri Vaše Veličanstvo. Bolezen, ki jo ima Vaše Veličanstvo v mislih, se more pojaviti šele po jako dolgi dobi neopaznega učinkovanja. V tem ravno tiči strašna moč tega strupa... Sir, da se držim sijajne primere, ki ste jo rabili... zatrditi vam moram, da traja najmanj štirinajst dni, preden začuti človek prve grenkosti poljuba nesramne Venere . . .«
Kralj pa je zmajal žalostno z glavo.
Molče se je izprehajal nekaj časa, nato se je vrnil k Rableju.
»Mojster,« je dejal, »zaupati vam hočem važno skrivnost...«
»Sir,« je odgovoril Rable, »to veste, da sem bolj zdravnik kakor izpovednik; a v tem slučaju ne bom pozabil, da sem oboje-«
»Obračam se k zdravniku in k izpovedniku hkrati. Vzemimo, mojster, da si lepa, mlada ženska domišlja, da ima tehten vzrok, sovražiti me — ali ga ima zares, kar je naposled isto. Ta ženska uredi vse tako, dame zvabi k sebi. Nato razvname v meni občudovanje; umika se mi tri dni, četrti dan se mi vda. Ali me poslušate?«
(Nadaljevanje nrifi.)
Skoraj novo žensko kolo znamke Peugeot, radi nujnega odpo-tovanja ceneno na prodaj. Kolo je na ogled v mehanični delavnici Justina Gustinčiča, Maribor, Tattenbachova ul. št. 14.	878
Dražba premičnin!
Dne 31. III. 1931 ob 8. zjutraj se vrši v Vetrinjski ulici št. 24 prodaja (sodna) raznih premičnin, pohištva, sodov, preprog itd, nakar se kupce opozarja.
868
Snažno opremljeno sobo
oddam boljšemu gospodu- Ob železnici št. 8-	761
SOKLIČ Maribor
J«ndro
tastopniki se sprejmejo
Velikonočne šunke
• I m I TTTVt nrTTTIII
in drugo prekajeno meso se orcdaja do
znižani ceni
>i|ii
»»
PRI TURISTU", MARIBOR
Aleksandrova 28
kupite najboljše In najcenejše v klobučarni
AUER, Maribor, Vetrinjska 14
Velika izbira vseh vrst moških in deških klobukov lastnega izdelka. Posebni oddelek za damske klobuke najnovejše mode. — Popravila točno in solidno! — Cene brezkonkurenčue!
Brzopotplata, Tattenbachova ulica 14.
Moški podplati Din 25-—, moške pete Din 10.—, ženski podplati Din 19.—, ženske pete Din 5.—.	606
Večji trgovski lokal
se da v naiein. Pojasnila pri tvrdki A. Berdajs, Maribor, Trg svobode.
842
Opremljeno sobo,
čisto in zračno, strogo separirano oddam boljši osebi, Linhartova ulica 4, pritličje, desno.	863
Marljivo dekle
sprejme cvetliičarna B. Weiler, Gosposka ulica 26.	880
KLOBUKEHb*
žive in sveie, dobite dnevno v delikatesni trgovini
L.Uhler, Glavni trg
(Moderni In hlgijenični bazen.)
Register trgovine, obrti in industrije
(Branchenregister)
V MARIBORU
industrijo vse Dravske banovine
prinaša pravkar IziSli
Trgovsko-obrtni industrijski Letnik
Cena trdovezanl knjigi 75 Din. Naroča se v upravi, Ljubljana Woltova l/l. In po naših zastopnikih.
Zahvala
noifirv*1 m°aSE0V0I JNEGA °ASILNEGA IN REŠEVALNEGA r, j » ”*ak*dORU se tem potom zahvaljuje vsem prostovoljnim jiasilnim društvom za številno udeležbo pri pogrebu svojega zvestega tovariša. gospoda
Karla Robausa
Posebno zahvalo izreka predsedniku Jugosl. gasilske župe za desni breg, gospodu Josipu Pfeiferju, kakor tudi prostovoljnim gasilskim društvom: ye!je, rtuj, Ruje, Hoče, Radvanje. Razvanje, Studcncl, Pekre, Pobrežje, Kače, Kamnica, Sv. Miklavž na Dravskem polju.
881
Maribor, dne 30. marca 1931.
NAČELSTVO.
Misel!
Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani: predstavnik izdajatelja in urednik: FRAM URO ZOVlC v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA
* Mariboru,	"	-