ifojžtnina plačana t gotovinL.
0togi
o
$ ■S ilil! krat.
um
OBRTNI VESTNIK
Strokovni list za povzdigo in napredek obrtništva Dravske banovine
„OBRTNI VESTNIK« Ishaja tedensko in sicer vsak petek ter stane: ■tololetno.. .. . . . Dic 40*— ipoUetno ...... . . . Din 20'— »posamezna številka . . Dia 1’—	Glasilo „Zveze obrtnih zadrag v Ljubljani*, ,»Splošne zveze obrtnih zadrug v Maribom* in obrtnih društev Dravske banovine. '.Uredništva in opravnistvo: Ljubljana, Beethovnova ulica 10.	Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Ponatiski dovoljeni le s* navedbo vira. Stev. pri poštni hranilnici, podružnici v Ljubljani 10.860.
XIII. letnik.	V LJUBLJANI, (dne 29. avgusta 1930.	Štev.. 35..
Važen dogodek.
(|0b zaključku tečaja za učiteljstvo obrtnih nadaljevalnih šol.)
iPretekle diii se je zaključil na Tehniški srednji soli trimesečni strokovni risarski tečaj za učitelje obrtnih nadaljevalnih šol. Ta tečaj, ka se je vršil pod i•vodstvom direktorja g. Josšipa Reisnerja, jeiibil drugje,Idel v celoti šestmeseeev trajajočega pouka v stro-.kovnem risanju, ki naj bi kandidate ;pripravil za poučevanje tega predmeta za različne obrtae stroke (čevljarje, krojače in druge< oblačilne stroke, mizarje, stavbne obrte, kovinarje itd.) Predavali so profesor gospod ing. fiudolf Treo: strokovno risanje za stavbne obrti v : zveži s vpredavanji
o	lelemetitih stavbarstva 'in tehnologiji, o stavbnem gradivu (131 ur), profesor -g. inž. Stane Premic: obče stnjješlovje in tehnologija' kovin (55 ur), prolog, inž. Vofctor Turiišek: elek- f troiihniško risanje (25 ur, strokovni •' učitelj g. 'Adolf Dotok: tehnologija lesa 0 ur),.- strokovni učitelj ,g. Josip T ra tolikmizarsko delaj In o risanje (28 u?-, prof. g. Iv. ŽaiAafšič: afcrakovno risanje; za mnetne otertr (35;wr), strokovni učitelj.g. Alojzij Knafelj in strokovni učitelj; g. Josip SSteinmati: strokovno risanje, za oblačilne obrte (vsak »po 32 utr).
Tečaj je (Obiskovalor§7 učiteijev iz Dravske ,banovine, 3 paiiz Sav&ke banovine.
Tako nekako se glasi 'kratko porodilo, ki smo ga <čuli, odnosno eiteli o tem dogodku. Izfleda kaktrr da ni(j bi bitk s tem rstvar za javnosJ: končana. To iPa bi bilo gotovo pogresno in bi bilo le slatoo sprKtevalo za pojmovanje gospodarskih krogov, ki imujo brizgo in ki delujejo za r.strokovno izobrazbo naraščaja in ■». pospeševanje .In strokovni posrzdig obrtnega stana. Zato je treba, sla naše obrtništvo n*
• ?re biw vsega mimo tega. (togodka iin smatramo tudi za potrebno, -da pri •tej priliti izpreprroriano o stvari ne-fej vež.
Mnogo se dandanes govori in tudi dela za pospeševanje obrta. Saj je obrtništvo oni srednji gospodarski stan, na katerega rami sloni velik del proizvodnje, ki redi velik del naroda, osobito v agramo-pasivnTh pokrajinah in naseljih, ki v človeški družbi pomeni enega na|večjih činlteljev dela in miril in ki je radi te svoje vloge tudi velikega pomena za državo. Zato vidimo ob koncu dmge polovice prejšnjega stoletja krepko akcijo državnih in avtonomnih (deželskih) oblasti za podpiranje in ohranitev sposobnega in krepkega obrtnega stanu. Konkurenčna sposobnost obrtnika se je skušala dvigniti z opremo delavnic s stroji in delavnimi pripomočki, z ustvaritvijo cele vrste obrtnih produktivnih zadrug in raznimi subvencijami v obliki brezobrestnih posojil, podpor itd.
Novi časi so s temi metodami prelomili. Razlog temu je deloma pomanjkanje primernih denarnih sredstev, deloma pa tudi razočaranje pri nekaterih akcijah te vrste. (Koliko zadrug n. pr. je klaverno končalo!) Danes se povsod polaga glavno na prireditve strokovno - poučnega značaja: Skrbi ec za boljšo vzgojo obrtnega narašča-
ja pri mojstru v delavnicah in z.a njegovo dopolnilno izobrazbo v otelili nadaljevalni šoli. Za pomočnike in mojstre se prirejajo razni tečaji, jredava-nja, pračna potovanja, razstave itd., skrbi se za strokovno izpopolnitev v inozemstvu. Vse te izpremembe obrtne pospeševalne metode diktira osobi-to ogromni napredek tehnike, prevrat na polju različnih produkcijskih oblik, racijonalizacija obratovanja in preje komaj slutene novote za pospeševanje prodaje obrtnih izdelkov.
Ob teh mislih s pozornostjo, zadovoljstvom in priznanjem spremlja obrtništvo dejstvo, da so nam naši priznani strokovnjaki pod vodstvom gosp. direktorja ljubljanske Tehniške srednje šole izvežbali za strokovni pcaik na obrtnih nadaljevalnih šol lepo število novih mladih in za obrtniško Stvar zavzetih učiteljev, — te učitelje pa z veseljem sprejema v krog uciteljov svojega naraščaja z željo in nado, da bo od njih sejano seme rodilo najlepše plotove.
Tudi pri nas moramo računati s tem prevratom v načinu in sredstvih obrtnega pospeševanja in moramo usmeriti to delovanje na prireditve .didaktične (poučne); narave.
Če gledamo pospeševanje obrta s tega vidika, potem mora pomeniti usposobitev 40 novih učnih moči za obrtni šolski pouk važen dogodek, Mi imamo danes v Dravski banovini oez . 80 obrtnih nadaljevalnih šol z več kot '7500 učenka in okrog 400 učitelji. Koliko teh šol ires odgovarja v zadovolp-imeri svojemu namenu? Koliko tega našega ogromnega kadra obrtnih vajencev uživa res ;tak strokovni pouk in (doseže res tak učni cilj kakor bi bilo treba, da postane iz njih v teku inekaj let 7500 izurjertili, veščih in izobraženih mojstrov? Koliko učiteljev tega velikega števila učnih moči ustreza kvaHfikacij^ktm zahtevam za dober, vesten in strokovnjaški pouk, hnez 'katerega tufi pri dobri volji in trudu »mojstra in vajjenca in kljub vsem gmotnim žrtvam ni in ne more biti uspeha? Učitelj mora sam naj-preje razumeti stvar, katero poučuje, sicer :je strokovni pouk le humbug in steritefco izgubljanje e*sa pa brezplodno zapravljanje težko zbranega denarja. Kdor ne prizna, da je za obrtno-nadalje^alni šolski pouk potrebna drugačna metoda in ne samo taka kva-lisikacija kakor za Ijudskošolski pouk, ta seveda tudi ne bo razumel, zakaj se čuje vedno pogosteje zahte •va, da pousuj v obrtno nad. šoli tudi mojster. Mi potrebujemo specijalno kvalificirane učitelje za obrt. nad. šole, učitelje, ki bodo z razumevanjem in srcem pri vajencu, pa tudi pri obrtniku, ki bodo to, kar podajajo v šoli, zajemali in znali zajemati iz stroke. Sčasoma bo treba, da bo učitelj vzgajal in učil ne samo vajenca, temveč, da bo s svojim teoretičnim strokovnim znanjem v risanju, kalkulaciji, knjigovodstvu itd. pomagal tudi pomočniku in obrtniku. S tem bo pomagal rešiti velik del one naloge, ki jo ima danes in jo bo imelo tudi v dogledni bodočnosti naše obrtno pospeševanje. Da dobimo med učiteljstvom take može, pa bodo v glavni meri pripomgli 'tečaji, kakor je bil pravkar končani. Jasno je, da se bodo nekateri pomisleki, n. pr. da je treba v takih slučajih morebiti omejiti število ur za predmete za nekatere maloštevilno zastopane stroke v korist predmetov, ki jih potrebujemo za mase obrtniških vajencev (oblačilne, lesne in kovinarske stroke), z malenkostno preureditvijo učnega programa gotovo razpršili.
(G. Gomlšček:
0 produktivni zadrugi kovinarjev.
Na moj članek v »Obrtnem Vestniku« mi ct>dgovarja pod isto rubriko g. I. Rebek iz Celja. Strinjam se popolnoma z\vsemi izvajanji in primeri v podkrepitev njegove teze. Iz vseh teh primerov bi moral človek zatrdno verovati, da zadruga mora uspeti in uspe samo, ako najde zadružna misel dovolj odmeva v interesentih samih.
istega poklica in istih gospodarskih interesov. Da nam to pomanjkuje, vidimo že iz tega, da se nihče ne mara oglasiti k polemiki, le vsak motri od daleč in čaka, kaj bodo drugi naredili.
Obrtniki - kovinarji, v vašem interesu je, da se za to vprašanje zanimate, ker to ne pomeni samo dvig vašega stanu, ampak pomeni dvig našega celokupnega gospodarstva. Oni obrtniki, ki čutijo vsaj malo do svojega stanu, naj pošljejo svoje pomisleke in mnenja o zadrugi: Več ko bo sodelovalo glav, boljši bo načrt in lažja izvedba. Ne čakajte, da vas država prisili, da se organizirate. Sami morate na plan in pokazati dobro voljo, da hočete živeti in delati v prid sebi in svojemu stanu.
Ali produktivna, ali prodajna organizacija — čas bo povedal, kaj je bolje.
Kaikor pa dosedaj vse kaže, zanimanje i®ied obrtniki za to panogo ni preveč vveliko, kljub temu, da je zadeva važna ne samo w gospodarskem, ampak tudi -y socijainem oziru, ki naj kot močno produktivna organizacija vpliva na cene in razvoj našega obrtništva. (Po mojem mnenja pri nas ni še zadružna misel dovolj trdna, da bi si tudi na produktivnem polju zamogla pridobiti jasne oblike med obrtniki. To pa radii tega, ker smo še preveč imlividualiKtično razpoloženi, ter raje rijemo naprej vsak zase, a vsako skupno delo odklanjamo ali pa ga oviramo. To ni rakrana samo obrtništva, ampak celokupnega našega gospodarskega delovanja. Komaj 6. januar nam je dal prostost na tem polju. Dalje večina naših ljudi čaka, da jim pade milost od zgoraj. Terjajo od države vse, a sami bi le bolj malo dali. Kakor vse kaže, bo tudi na tem polju, ki je predmet naše polemike, j morala poseči država, da valorizira obrtniški stan. Ta valorizaieja se pa ne bo vršila potom produktivnih zadrug, to vsaj kakor kažejo stvari sedaj, ampak bo propagirala in ustanavljala skupne prodajne zadruge.
Ideja skupnih prodajnih zadrug za vnovčevanje obrtniških proizvodov se mi zdi edina prava predhodnica skupnih produktivnih organizacij obrtništva. Prodajne zadruge naj bi raziskale in poiskale trg ter propagirale kon-sum in produkcijo domačega blaga. Ko domači proizvodi zadobe močan in dober sloves na domačem kakor tudi na tujem trgu, so doma dovolj trdna tla za produktivne zadruge. V nasprotnem slučaju bi pa morale produktivne zadruge prevzeti nase tudi nalogo plasiranja produktov, za kar pa mi do sedaj še nimamo dovolj sredstev za tozadevno reklamo in propagando.
Končno, kakor že g. Rebek pravi, potreba je, da se naše šolstvo preobrazi in posebno ono, ki je namenjeno obrtništvu. Zadružno misel in nje pomen je potreba objasniti že v šoli, tako da bodoči mojstri pridejo v pravo življenje že dovolj podkovani o pomenu sodelovanja med pripadniki
Delovanje Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani.
Načelstvo zveze obrtnih zadrug v Ljubljani je na svoji seji dne 20. avgusta t. 1. podalo poročilo za čas od 1. julija do 20. avgusta t. 1. — Iz poročila je posneti, da je zveza poleg drugih poslov izvršila tudi sledeče: Dne 6. julija je poslala svoje delegate na gospodarsko konferenco v na Sušak, v zadevi zveze Slovenije z morjem. Delegati so zastopali tudi Splošno zvezo obrtnih zadrug v Mariboru in se izrekli, da so obrtniki Dravske banovine enodušno za progo, ki bo dala razmaha celemu slovenskemu gospodarstvu. — Udeležila se je po svojih zastopnikih: 1. proslave <10 letnice obstoja Obrtnega društva v Brežicah, združeno z obrtno razstavo in obrtniškim zborovanjem. 2. dne 27. julija občnega zbora Zveze obrtnih društev za Dravsko banovino v Celju in 3. dne 10. avgusta proslave 10 letnice Obrtniškega društva na Jesenicah, združeno s slavnostnim razvitjem društvenega prapora in velikim obrtniškim zbo-
I	rovanjem. — Odposlala je svoje zastopnike na vse občne zbore obrtnih zadrug, ki so se vršili v tem času. Obe novo ustanovljeni zadrugi in sicer Zadruga konjačev za Dravsko banovino v Ljubljani 'in Zadruga krojačev in krojačic za sodna okraja Lož in Cerknica v Ložu so1 takoj pristopile kot članici k zvezi. — Ustanavljajo se še druge obrtne zadruge, katere podpira zveza v njihovem delovanju.
Ugotovila je potrebo, da bi na obrt-no-nadaljevalnih šolah poučevali kot učitelji tudi za to zmožni obrtniški mojstri in bo razposlala tozadevne okrožnice prizadetim zadrugam v izjavo.
Predložila je ugovor na ministrstvo za socialno politko proti uvrščanju vajencev, starih nad 18 let, v višje mezdne razrede, kar OUZD v Zagrebu ni hotel ugoditi, na ministrstvo trgovine in industrije pa ugovor proti nameravani gradnji Batovih tvornic za izdelavo obuval v Jugoslaviji. — Sodelovala je pri osnutku zakona o pospeševanju industrije in obrtov, ki ga je izdalo ministrstvo za trgovino in industrijo ter pri reviziji že’ez-niških blagovnih in potniških tarif.
Štev. 35.
Upravi Dravske banovine in Zbornici za TOI v Ljubljani je podala razne izjave in mnenja v zadevi obrtnih, dispenznih in 'drugih raznih vprašanj. — Poslala je pritožbe in ugovore na bansko upravo in na sre-ska načelstva v zadevi izdaje dispenznih dovoljenj ter v zadevi šušmar-stva v raznih srezih. — Obrtnim zadrugam je pošiljala razne okrožnice, ki so zanje važnega pomena. — Obrtniški koledar za leto 1931. se bo dal prihodnji mesec v tisk in bo obsegal po večini novo, za obrtnika zelo važno gradivo in nekaj novih tabel tako n. pr. za stavbne obrti. — Zadrugam, kakor tudi posameznim obrtnikom je je dajala zveza vsa potrebna navodila in pojasnila. Dopisi se rešujejo, če le mogoče poštno, obratno.
Na seji načelstva se je poleg drugega tudi sklenilo: 1.) da zveza ponovno stori svoje korake za ustanovitev podružnice Zanatske banke v Ljubljani, 2.) da prične akcijo za zgradbo poslopja za obrtno-nadalje-valne šole v Ljubljani, 3.) da skliče sestanek vseh ljubljanskih vajencev v svrho predavanja, 4.) da prične s predpripravami za veliko obrtno razstavo v letu 1933, ki se bo vršila povodom proslave 30 letnega obstoja Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Seje se je udeležil tudi banski svetnik gosp. Ivan Kregar. —
Kemično barvanje pločevine.
Po »D. K. Z. posnemamo sledečo zanimivo razpravo inž. Krauseja o kemičnem barvanju pločevine in pločevinastih predmetov ter jo priobčujemo, ker bo zanimala naše kleparske obrtnike, pa tudi one kovinarje, ki imajo opravka s pločevino.
Pločevinarski delavec je postavljen cesto pred nalogo, da da svojim izdelkom primemo barvo. Lakove barve (pleskanje) niso vedno uporabne. One se krušijo in po malem odpadajo ita. V takih primerih moramo uporabljati kemično barvanje, pri katerem se barva ne nanese samo na površino kakor pri pleskanju, temveč se tvori vsled kemične izpremembe površine same, torej nekako nastane iz kovine same. Neglede na to, da držo te vrste barvanja mnogo trdneje kakor lakovo pleskanje, so tudi z umetniškega stališča mnogo višje vrednosti, ker ohranijo kovinski značaj, ki se pri pleskanju več ali manj pokrije.
Pri kemičnem barvanju se razne praske, luknjice in podobne nepravilnosti na površini pločevine ne pokrijejo, temveč izstopijo še močneje. Zato je treba površino najpreje dobro in lepo obdelati; ako naj ima blesk, jo je treba sijajno polirati, ako pa naj bo motna,jo je treba matirati. Ker različne kovine različno reagirajo na kemično barvanje in dobe različno barvo, je treba jako paziti, da na pločevini ni nikakega lota. Tudi se za ish predmet ne smejo uporabljati različne kovine ali legure. Že predmeti, ki obstojajo iz pločevine in litine iste kovine, se ne dajo barvati enakomerno; treba jih je najpreje pokriti z galvansko vsedlino, n. pr. medeninasto.
Nadalnji pogoj, da se posreči kemično barvanje pločevine, je kovinsko čista površina. Že prijemanje s potnimi prsti pred barvanjem povzroča madeže. Da se dobi kovinsko čista površina, je treba odstraniti predvsem okside, volka in podobno, potem tudi vsako maščobo, olje itd., n. pr. polimo nesnago.
Oksidne plasti, ki se tvorijo na površini kovine radi stika z zrakom, se odstranijo z drgnjenjem, glajenjem, poliranjem, pihanjem peska in podobnimi preddeli, pa tudi z luženjem (bajcanjem). Za železo se uporablja žveplena kislina (en del kisline na 10 do 15 delov vode), da se prepreči nepotrebno topljenje kovine in izguba kisline, s takozvanimi hranilnimi lužnimi dodatki; da se dobi bela površina, se uporablja solitrova kislina z dodatkom nekaj svetle sajnine (Glanzruss). Cink se tudi luži svetlo v razredčeni žvepleni kislini, odnos-
no v zmesi enakih delov koncentrirane žveplene kisline in solitrove kisline. Svinec, britanska kovina in druge cinove legure se čistijo oksida najbolje mehaničnim potom, torej s poliranjem itd. Aluminij se luži v 10% na-tronovem lugu (1 del jedkega natrona na 10 delov vode). Če se hoče dobiti mastno površino, se doda kuhinjske soli. če postane aluminij pri luženju z lugom rujav, se luži še z razredčeno soliterno kislino.
Za baker in bakrene legure (medenino, bronce, nav. srebro) imamo kislinske mešanice, ki so znane pod imenom rumeni žar (Gelbbrennen) ter se uporabljajo v različnih sestavinah. V naslednjem nekaj preizkušenih navodil:
Lrectžar: 200 težinskih delov solitrove kisline 36° Be, pa 1 do 2 dela svetle sajevine in kuhinjske soli ali 200 delov soliterne pisline, 2 dela koncentrirane solne kisline.
Sijajni žar: 75 tež. delov solne kisline 40" Be, 100 delov žveplene kisline, 60*' Be, 1 tež. del kuhinjske soli ali po 100 delov soliterne kisline in žveplene kisline in 1 del svetle sajevine.
Motni žar: 300 delov soliterne kisline, 36" Be, 200 delov žveplene kisline, 66" Be, 1 do 2 dela kuhinjske soli. Jako fina motnost se doseže tudi z luženjem s kromovimi kislinami, n. pr. v raztopini 200 g kromovokislega kalija, 60 g žveplene kisline in 1 g kuhinjske soli vil. vode.
Enako važna kakor odstranitev ok-sidnih plasti je tudi razmaščobenje. To se doseže s posebnimi sredstvi za odstranitev maščobe. Kot tako prihaja v poštev n. pr. bencin. Ker pa je bencin nevaren radi ognja, se uporablja tudi negorljivi trihloritilen ali »tri«, kakor ga kratko nazivamo, dalje s kuhanjem v kalijevem ali natro-novem lugu (navadno 100 gr jedkega notrona na liter vode), pri čemer se maščobe, ki se ne raztope v vodi, iz-premene v milo, ki se v vodi raztopi. Končno je omeniti še elektrolitični postopek v lugih iz jedkih alkalij, po-največ z dodatkom sode ali pepela in nekaj cankalija z visoko gostoto teka, pri čemer se odloča maščoba pretežno mehanično vsled razvijanja vodikovega plina. Predmeti, katerih ni mogoče jfrazmašoobitij s potapljanjem, se lahko skrtačijo z apneno kašo; v ta namen se prodajajo po trgovinah tudi posebna sredstva, ki ne razjedo kože.
Glavni pogoj za uspeh pri vsakem barvanju kovine je skrb za pravkar omenjeno pripravljalno obdelavo. Če jen ta pomanjkljiva, se tudi pri najboljšem receptu ne doseže uspeh. Zato še ponovno na to opozarjamo vse one, ki bi imeli interes za kemično barvanje medeninaste, cinkove, ba-
krene, železne in druge vrste pločevine.
Nadalje je treba paziti, da se točnodr-žimo predpisov za barvanje, predvsem da se ne zamenjajo kemikalije. Sulfidov se ne sme zamenjati s sulfiti, kloridi ne s kloriit ali klorati, klorov kalij ne z kloravokislim kalijem itd. Točno se je držati množinskega razmerja; preveč lahko ravno tako škodi kakor premalo. Važni so predpisi glede temperature, ker mnoge kopelji učinkujejo samo pri višji toploti. Posebno važno je, da se predmet po barvanju izplahne, da bi ne ostale v razpokah ali špranjah taki deli tekočin, ki bi povzročali nato madeže, ali razjedli kovino. Barva se fiksira ali s krtačo, ki smo jo potegnili po vosku, često tudi z oljem, ki je prost vsake kisline, v mnogih primerih pa tudi z brezbarvnim lakom ali zaponom.
V	prihodnje bodemo priobčili nekaj receptov, kakor jih je sestavil kemik inž. H. Krause.	b
Obrtniški koledar za leto 1931.
Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani bo izdala kakor že več let tudi letos »Obrtniški koledar«, ki je pisan in namenjen edino za obrtnika in njegove interese ter v prospeh obrtništva v splošnem. Koledar bo vseboval razun nekaj običajnih spiskov, ki jih koledarji navadno prinašajo, zgolj informativne in za obrtnika poučne spise, važne zakone in naredbe, razne pomožne tabele za nekatere obrtne stroke, obrtniško organizacijo v Dravski banovini, seznam vseh zadrug in zadružnih odborov itd. Gradivo, oziroma vsebina bo po večini nova in bo letošnja izdaja prekašala vse dosedanje izdaje tako po obsegu kakor po vsebini. Pri sestavi vsebine smo se ozirali na želje in zahteve raznih obrtnih zadrug in bo obsegal koledar le poučne in koristne spise za vsakega obrtnika. Cena koledarju s poštnino vred bo kljub temu, da je vsebina veliko obširnejša kakor v vseh dosedanjih koledarjih — navadna, t. j. Din 13-50. Dolžnost vsakega obrtnika je, da si nabavi koledar, ki je zanj neobhodno potreben in koristen. Naročila naj se pošljejo na Zvezo obrtnih zadrug v Ljubljani do konca oktobra t. 1. po dopisnici. Lansko leto je bil koledar popolnoma razprodan in se poznejšim naročnikom ni moglo več Ustreči. Zato naj si letos vsak obrtnik pravočasno naroči »Obrtniški koledar« pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani.
KAJ JE NOVEGA.
Borza: Inozemske valute so v teku lega tedna povprečne veljale v dinarjih: Berlin (nemška marka) 13-47» Budimpešta' (pengo) 8 88, Cuirih (švicarski frank) 10-96, Dunaj (avstrijski šilingi 7 97, London (angleški funt) 274-55,. Newyork (dolar). 5627, Pariz (francoski frank) 222, Praga (češkoslovaška krona) 1-67, Trst (italijanska lira) 2-95.
800 naših rudarjev iz Francije in Nemčije je prispelo v sredo preko Jesenic v Ljubljano, potem ko so si ogledali Bled in obiskali Brezje.
Notranjepolitični položaj na Poljskem je postal zadnje dni jako napet in računa se z dejstvom, da bo predsednik vlade Pilsudski razpustil poljski Sejem (parlament) ter izvedel reformo ustave.
Velik politični proces proti Slovanom se vrši pred izrednim italijanskim tribunalom v Trstu, pred katerim se ima zagovarjati 87 Slovencev, ker so obdolženi različnih političnih deliktov.
Veliki francoski .manevri ob italijanski meji se bodo vršili prve dni septembra ob udeležbi 50.000 mož vojske, pri čemer bodo igrali veliko vlogo tudi tanki.
Zakon o skladiščih, ki ga je izdelalo ministrstvo trgovine in industrije, je podpisal Nj. Vel. Veličanstvo kralj pred nekaj dnevi.
Težkoče pri prevozu našega grozdja preko madžarskega ozemlja v Avstrijo nam povzročajo madžarske oblasti,, vsled česar so se morale pošiljke grozdja iz Smedereva dirigirati preko^ Maribora.
Akcijo za zgradbo unske železnice,,
ki naj zveže Hrvaisko preko Spodnje Bosne s Splitom, so poduzeli bosanski in dalmatinski gospodarski krogi ter je upati, da bo ta zveza obenem z važno zvezo Sloveniji z morjem v doglednem-času vendarle vpostavljena.
Pri meddržavni gospodarski konferenci v Hučavi, kamor je ta teden odpotoval z Bleda naš trgovinski minister dr. Demetrovič, nameravata Jugoslavija in Rumunija nastopiti skupno.
Gospodarska kriza v Ifaliji se je letos jako poostrila, o čemer pričajo osobito številni konkurzi, med lemi polom najstarejšega agrarnega zavoda »Bonifiche Ferrazzi«.
Velike nepravilnosti pri invalidskem udruženju je ugotovil vladni komisar general Tomaševič, ki poroča, da so se poneverili in lahkomiselno potrošili mnogi milijoni invalidskega denarja s strani predsednika Lazareviča in drugih funkcijonarjev uprave.
Makedonstvujušči pripravljajo zopet vpade oboroženih tolp na jugoslovansko ozemlje, da bi s tem demonstrirali ob zasedanju Društva narodov, ki se vrši v Ženevi.
Radi podkupovanja je bil aretiran v Skoplju neki finančni svetnik, ker je zahteval od neke tvrdke 30.000 Din podkupnine za oprostitev od plačila davka.
Krst novih polkovnih zastav celokupne jugoslovanske armade se vrši prve dni septembra v Beogradu na naj-svečanejši način.
Uradni dan Zbornice TOI v Celju se vrši v torek, dne 2. septembra 1930. dopoldne od 8. do 12. ure v posvetovalnici Gremija trgovcev v Celju, Raz-logova ulica 8, ter je obrtnikom na razpolago zbornični referent za vsa potrebna pojasnila.
Tovarna za namizno steklo s češkim kapitalom se namerava ustanoviti v Jugoslaviji in sicer v Pančevu. Kapital bi znašal 20 milijonov Din.
Naš izvoz je v mesecu juliju nazadoval in sicer je znašal po vrednosti 513 9 milijonov Din, napram 6213 milijonov Din v juliju prošlega leta.
Kongres zbornic za trgovino, obrt in industrijo se vrši 13. in 14. septembra v Beogradu, kjer se bo razpravljalo 'predvsem o banovinskih in občinskih dokladah in njihovem vplivu na gospodarstvo.
Velika akcija čevljarskih obrtnikov, industrijcev in trgovcev Slovenije se pripravlja proti Bati, ker se širijo vesti, da hoče ustanoviti svojo tovarno v Ljubljani.
Obrtniška razstava se namerava prirediti v Ljubljani leta 1933. ter se v ta namen že vrše prva pripravljalna dela.
Cene kleparskih in inštalaterskih surovin.
(Dnevne cene na veliko in na drobno.)
Pocinkana pločevina, plošče 1000X2000 debelina 0-50	mm	per	kg	Din	7-10	(vagon),	na	drobno	per	kg	.	.	Din	8-20
debelina 0-55	mm	per	kg	Din	6-90	(vagon),	na	drobno	per	kg	.	.	Din	7-80
debelina 0-60	mm	per	kg	Dn	6-70	(vagon),	na	drobno	per	kg	.	.	Din	7-70
debelina 0-65	mm	per	kg	Din	6-62	(vagon),	na	drobno	per	kg	.	.	Din	7-60
Cinkova pločevina plošče 1000 X 2000 debelina 0-58	mm,	št.	11,	per	kg	Din	11-50	na	drobno	per	kg	.	.	Din	13-—
debelina 0-68	mm,	št.	12,	per	kg	Din	11-50	na	drobno	per	kg	.	.	Din	13-—
debelina 0-74	mm,	št.	13,	per	kg	Din	11-50	na	drobno	per	kg	.	.	Din	13-—
debelina 0-82	mm,	št.	14,	per	kg	Din	H‘50	na	drobno	per	kg	.	.	Din	13-—
Bakrena pločevina,	plošče 1000 X 2000
debelina	0-45	mm	per	kg	Din	31-—	na	drobno
debelina	0-50	mm	per	kg	Din	30-—	na	drobno
debelina	0-60	mm	per	kg	Din	29-—	na	drobno
Banka cin v blokih per kg Din 44-— na debelo, na drobno per kg Din 60-—. Oglje per kg Din 0-90 na debelo, na drobno per kg Din 2—.
Pocinkane vodovodne cevi 3/8"	per	meter	Din	12-—
1/2"	per	meter	Din	15-60
3/4"	per	meter	Din	19-80
1"	per	meter	Din	27-—
Litoželezne škotske cevi 2" per meter Din 34-—.
Svinčene cevi per kg Din 11-40 na debelo, na drobno per kg Din 14-50. Ltoželezne, znotraj v ognju belo emajlirane, zunaj pleskane kopalne banje, po velikosti per komad od Din 1300-— do Din 1500-—.
Jeklene, zunaj in znotraj emajlirane kopalne banje so	za ca. Din 200-— per
komad dražje.
Umivalniki iz fajančevine po velikosti od Din 500-— do	900-—.
Litoželezne zidne školjke po velikosti od Din 180-— do	240-—.
Bakrena kopalna peč na litoželeznem podstavku z poniklano mešalno katerijo, povprečna cena Din 1350-—.
Angleško stranišče (školjka Panama in visoki rezervar), povprečno Din 600—.
L
MEDIČ-ZAIMKE
tvornlce olja« Srneža, lakov In barv (boja)
d. z o. z.
Centrala v Ljubljani * Lastnik Franjo Medič Tovarne: Ljubljana-Medvode - Domžale
Podružnice in skladišča: Maribor« Novlsad
Lastni dom. proizvodi: laneno olje, firnež, vse vrste lakov in emajlno lakastih barv, oljnatih barv, kemijsko čistih, olepšanih in navadnih prstenih barv vseh vrst in nijanc, steklarski kit, čopiče znamke „Merakl“ in sploh vse v barvarsko stroko spadajoče blago za Obrtnike, trgovino, industrijo, za železnice, pomorstvo in zrakoplovstvo po solidnih cenah in točni postrežb
IZ ORGANIZACIJ.
Pojasnilo Zveze o. z* glede njenih objav v dnevnikih.
Dobili smo vprašanje od nekaterih obrtnikov, zakaj naših službenih objav ne priobčujemo tudi v Slovencu«. Delajo se nam očitki, da bi bilo iz tega sklepati, da se Zveza obrtnih zadrug ogiblje časopisja, ki je bilo glasilo svoječasne politične Slovenske ljudske stranke in da to nekako diši po partizanstvu.
Na ta vprašanja odgovarjamo in ugotavljamo, da Zveza obrtnih zadrug pošilja svoje službene objave vsem dnevnim časopisom, tudi uredništvu »Slovenca«. Med tem ko drugi dnevniki radi ustrezajo in priobčujejo Zve-zine objave, jih uredništvo »Slovenca« — ne vemo zakaj — dosledno ignorira ter meče v koš. Na ponovno vprašanje, zakaj noče priobčevati službenih objav Zveze obrtnih zadrug, ki vendar ni bila nikdar nikaka Partizansko korporacija, temveč orga-ftizacija vsega obrtništva brez razlike sv°ječasne politične pripadnosti, pa dobimo sploh nobenega odgovora. Ne dolžimo nikogar partizanstva ali strankarske nestrpnosti, odklanjati pa moramo neupravičene očitke ali domnevo, da je kriva na tem čudnem pojavu Zveza.
Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani.
Občni zbor Strok, zadruge slaščičarjev v Ljubljani.
V sredo popoldne se je vrši! v Ljubljani redni občni zbor slaščičarjev, me-dičarjev, voščeninarjev in izdelovalcev kandit. Zboru, katerega se je udeležilo nad 40 članov, je predsedoval načelnik g. Teodor Novotny, ki je v svojem nagovoru pozdravil navzočega zastopnika Zbornice TOI g. dr. Jos. Pretnarja in zastopnika Zveze obrtnih zadrug g. Igliča.
V poročilu o delovanju zadruge in o gospodarskem položaju slaščičarskih obrli je g. Novotnv podal predvsem statistične podatke, iz katerih je razvidno, da šteje zadruga na teritoriju bivše ljubljanske oblasti 57 članov, od ieh 26 iz Ljubljane, dalje 41 pomočnikov (27 iz Ljubljane) in 22 vajencev D iz Ljubljane). Opozarja, da člani fedneje vrše prijavo pomožnega osob-Ja, ker se sedaj opaža v tem pogledu 2anemarjenje. Od 4 vajencev, ki so se priglasili k preizkušnji za pomočnika, ie došel samo eden.
Zadruga se je pritožila proti dvema odlokoma banske uprave, s katerima se ie podelil izpregled osebam, ki tega nikakor niso zaslužile. Intervenirala je badalje v 20 primerih šušmarstva, deloma z uspehom. Opaža se, da je šu-Šmarstvo še vedno v cvetju in da bi Se dalo uspešno omejiti s poostrenim Postopanjem in ostrejšimi kaznimi.
Še vedno je sporno vprašanje glede razmejitve obrtnih pravic med slaščičarji in peki glede izdelovanja keksov. Zadruga je vložila pritožbo na bansko Upravo in pričakovati je, da se ta spor
V	smislu zahteve slaščičarskih obrtnikov ugodno reši.
Tudi v slaščičarski stroki se je pojavilo prikrivanje neupravičenih in riešpo-tobnih oseb za družbo z omejeno zavezo in ustanavljanjem fingiranih podružnic. Zadruga je v takih primerih doduzefa energične korake, j Poročilo načelnika se je nadalje do-‘Uknilo vprašania^vajencev. Treba je izvesti obligptofnost zdravniške preiska-Ve ter gledali ha to, da se pravilno izpolnijo vprašalne pole. Velike važnosti zadostna predizobrazba naraščaja.
Gledati je na to, da ima vajenec poleg osnovne šole po možnosti še dva razreda meščanske ali kake srednje šole. Mojster mora biti vajencu tudi vzgojitelj. Strokovna vzgoja se mora izpopolniti, da se ne bodo ponavljali neverjetni primeri, da mora mojster poseči po pomožnih delavcih iz inozemstva.
Vprašanje sladoledarjev in halvarjev se je v glavnem rešilo po zahtevah zadruge. Izdajanje dispenz se je uredilo sporazumno z Zbornico TOL
Proti družbam z omejeno zavezo se zadruga ne more uspešno boriti, ker vsebuje obrtni red določilo, ki jim dopušča obratovanje, če prijavijo usposobljenega namestnika.
Velike važnosti za obrtnika je »Obri-niška samopomoč« pri Zvezi obrtnih zadrug. Podpore v slučaju smrti svojcev znašajo po 1500 do 3300 Din, prispevki pa so minimalni. Zato je prav, da pristopijo k »Samopomoči« tudi slaščičarski obrtniki ter se prijavijo »Obrtniški Samopomoči« pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani, Beethovnova ul. 10.
Soglasno je bilo na to odobreno računsko poročilo, ki izkazuje za prošlo leto 1929-30 dohodkov 9675 Din, izdatkov pa 8700 Din, s preostankom iz prejšnjega leta presežek 3369 85 Din. Sprejme se po daljši debati, v katero so posegli gg. Kern, Marn in drugi, proračun za prihodnje leto, s katerim se določijo doklade na 140 Din na člana, pri čemer je všteta tudi naročnina za strokovno glasilo Obrtni Vestnik, ki ga dobi vsak član brezplačno.
Soglasno so bili na to izvoljeni člani preizkuševalne komisije gg. Kalaš, Brandt, Kaiser, Knehtl, Liska, Gale, Voltmann, Pelicon, Tušner, Pečnik, Struna, Grah. Novotny, Mohar, Murn in Pikuž.
Zbor je z lepim govorom 'pozdravil zastopnik Zbornice TOI tajnik g. dr. Josip Pretnar, ki je omenjal akcije Zbornice TOI in Zavoda za pospeševanje obrta, dalje zastopnik Zveze O. Z. g. Iglič, ki je povdarjal zasluge in delo Zveze za dobrobit in interese obrtnega stanu:
Izredni občni zbor Strokovne zadruge tesarskih in studeničarskih mojstrov v Mariboru.
V	Ljutomeru se je vršil dne 3. avgusta 1930 izredni občni zbor Strokovne zadruge tesarskih in studeničarskih mojstrov v Mariboru, katerega se je udeležilo od 67 Povabljenih članov samo 22, kot zastopnik oblasti zadružni nadzornik g. Ign. Založnik, za Zvezo obrtnih zadrug v Mariboru pa g. Horvat Janko. Zborovanju je predsedoval zadružni načelnik g. Leopold Petschar iz Ljutomera, ki je poročal o dosedanjem delovanju. — Na zadnjem občnem zboru in pri volitvi načelstva in odbora dne 19. marca 1930. v Mariboru so nastala vprašanja, iz katerih razlogov je postala nujna potreba sklicati dne 3. avgusta 1930 izvanredni občini zbor v Ljutomeru, da se razčistijo razmere in poslovanja zadruge ter uredi vprašanje uspešnejše vzgoje naraščaja. Gg. Franjo Špes in Josip Nekrep sta se protivila, da bi se § 1 zadružnih pravil spremenil in sta zahtevala, da ostane sedež zadruge še nadalje v Mariboru, načelstvo pa v Ljutomeru. Nadalje sta predlagala, naj vodi, rešuje in podpisuje manj važne zadružne posle pod nadzorstvom načelnika za to pooblaščeni tajnik ali zaupnik zadruge, važnejše rešitve pa naj bi poslal zaupnik, oziroma tajnik iz Maribora načelniku v Ljutomer v nadaljno odločitev. Eventuelno naj bi zaupnik zadružno pošto v Mariboru sprejemal in odpošiljal načelniku v
Ljutomer. Zadružni nadzornik gosp. Založnik je opozarjal, da sedež tesarske in studeničarske zadruge ne more biti na sedežu načelstva, ampak tam, kjer je oblastveno nadzorstvo, to je v Mariboru. Zelo važno je, da pride zadruga v stik z nadzorovalnimi oblastmi, kakor z zadružnim nadzornikom, finančnim inšpektoratom itd. G. Založnik predlaga, naj bi § 1 pravil glede sedeža zadruge ostal neizpreme-njen in naj bi ostal naslov in sedež zadruge v Mariboru, zadružna pisarna pa naj bi ostala na sedežu načelstva v Ljutomeru. V Mariboru naj se nastavi pooblaščeni zaupnik, kateri naj sprejema zadružno pošto in odpošilja isto načelniku v Ljutomer v rešitev. Načelnik g. Petschar se ni strinjal s temi predlogi, češ da ne prevzame garancije za uspešno uradovanje zadruge pod gori predlaganimi pogoji, ker on ne bi mogel nikakor pri eventuelni namestitvi tajnika ali zaupnika v Mariboru njegovo uradovanje uspešno in brez visokih stroškov nadzorovati. Za takšno nadzorstvo on tudi nima potrebnega časa. Tajništvo v Mariboru bi zadrugo kakor popreje preveč obremenilo in zadruga tudi nima za to potrebnih denarnih sredstev, ker v današnji denarni krizi večina članov zadruge svojo letno članarino komaj plačuje, večkrat celo z uradnim iztirjevanjem. — Sklenilo se je z večino oddanih glasov, da se § 1 zadružnih pravil spremeni in sedež zadruge prenese iz Maribora v Ljutomer, naslov pa se glasi: »Strokovna zadruga tesarskih in studeničarskih mojstrov v Ljutomeru.« Sprejet je bil predlog g. Pe-tscharja, naj se vrši vpisnina in oprostnina vajencev dvakrat letno in sicer v mestih Ljutomer, Maribor in Celje vsako drugo nedeljo po 1. maju in 1. oktobru vsakega leta. Za zaupnike izpraševalne komisije so bili soglasno izvoljeni sledeči: za Ljutomer g. L. Petschar, Maribor g. Josip Nekrep in Celje g. Vinko Kukovec. V Ljutomer spadajo srezi Ljutomer, M. Sobota, Dolnja Lendava, v Maribor srezi Maribor levi in desni breg, Ptuj, Prevalje in Konjice, v Celje srezi Celje, Slovenjgradec, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah. Nadalje se je soglasno sklenilo, da ima načelsvto zadruge napraviti osnutek pravilnika za vajensko preizkušnjo po sličnem konceptu pravilnika vajenskih preizkušenj v trgovski stroki. Vajenska preizkušnja se ima vršiti pred koncem učne dobe. — Vsled dopisa velikega župana mariborske oblasti v Mariboru z dne 31. maja 1929. se soglasno sklene sprememba pravil § 9, kjer se pod točko 7. vpiše določba: : 7. Zdravniško potrdilo o vajenčevi zdravstveni sposobnosti je predložiti z učnimi pogodbami zadrugi.« Zdravniška preiskava vajencev se ima vršiti pred sklepom učne pogodbe. Soglasno se sklene, da se da načelniku zadruge pravica, da pri eventuelni spremembi sam določi zaupnike. Na predlog delegata Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru g. Janka Horvata se soglasno sklene, da stopi zadruga kot članica k splošni zvezi obrtnih zadrug v Mariboru in je v pravilih pri § 34 nadomestiti sledeče: »Zadruga je članica splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru.« Načelnik predlaga, da bi se naj občni zbori zadruge vršili po sledečem sporedu in sicer: Leta 1931. v Celju, leta 1932. v .Mariboru in leta 1933. v Ljutomeru, kar je tudi občni zbor odobril. Občni zbor je sklenil, da se dovoljena podpora v znesku Din 1400’— razdeli obrtnim nadaljevalnim šolam in sicer: Obrtni nadaljevalni šoli v Konjicah in v Šmartni vsaki po 100 Din, drugim nadaljevalnim šolam v okolišču naše zadruge pa za vsake-
ga učenca po 50 Din, razen tega obrtni nadaljevalni šoli v Mariboru še preostanek 50 Din. — Priporočamo vsem članom Strokovne zadruge tesarskih mojstrov in studeničarjev, da se na-roče na »Obrtni Vestnik«, ki kot strokovno glasilo slovenskega obrtništva zastopa vneto in odločno interese stavbnih obrtnikov. Člani zadruge naj se oglašajo z dopisi v »Obrtnem Vestniku«.
RAZNO.
Tekma slovenskih harmonikarjev
se vrši dne 8. sept. na praznik Malega Šmarna. Kdor se še ni prijavil, naj to nemudoma stori. Zadostuje navadna dopisnica, naslovljena na urad velesejma v Ljubljani, nakar dobi pri-glašenec vsa potrebna navodila. Zmagovalci v tekmi dobe lepe nagrade in diplome.
Dne 31. avgusta 1930 se vrši v Ljubljani I. državna razstava lovskih psov pod pokroviteljstvom Njega Vel. kralja. Razstavo priredi Jugosloven-ski Kinološki savez v okviru Prve državne šumarsko-lovske razstave. — Lastniki čistokrvnih lovskih psov naj takoj javijo svojo udeležbo na naslov »Razstava psov — Ljubljana — Velesejem«, da dobe potrebne tiskovine in navodila. Internacijonalni sodniki. Vožnja polovična, brezplačen vstop na šumarsko-lovsko razstavo!
Razstava psov. Za letošnjo državno razstavo lovskih psov, ki se vrši enodnevno dne 31. avgusta t. 1. so bile razposlane prijavnice v celoti. Če kdo istih še ni prejel ali v premalem številu, naj takoj javi1 na Upravo Ljubljanskega velesejma »Razstava psov«, da se mu še pravočasno dopošljejo, ker je zadnji prijavni rok vključno do 23. t. m.
Razstava jugoslovenskih vin v Rotterdamu. Po prizadevanju generalnega konzulata v Rotterdamu (Holandija) se bo vršila začetkom oktobra t. 1. v Rotterdamu razstava jugoslovenskih vin. Konzulat hoče s to razstavo seznaniti holandska tržišča z našimi vini, kojih tam še ne poznajo. Holandija uvaža velike množine francoskih in grških vin, pa je naš konzulat prepričan, da bi se moglo tam tudi naša vina prodati z dobičkom. Razstavila se bodo specialna vjna, pa tudi druga navadna. Podrobnejše informacije glede količin in kvalitete, prevoza razstavnega blaga itd. daje vsem interesentom Zbornica za TOI v Ljubljani. Udeleženci se morajo prijaviti najkasneje do 30. t. m.
Razstava pohištva bo na željo občinstva v zvezi s šumarsko razstavo prirejena na jesenskem ljubljanskem velesejmu od 31. avgusta do 15. septembra 1930. Mizarski mojstri bodo tudi tokrat kompaktno razstavili svoje izdelke. Izdelki naših mojstrov so priznani po svoji kakovosti ter po zmernih cenah. Razstavljene bodo kuhinje, spalne in jedilne oprave, nadalje pisarne in drugo od najpriprostejše do najfinejše izdelave. Za svoje izdelke vsak mojster v polnem obsegu jamči, tako za kakovost in prvo-vrstnost lesa, kakor tudi za kakovost izvršitve vsakega posameznega kosa. — Vsak razstavljalec nudi vsakomur brezplačen proračun, brezpačne načrte in vsa tovrstna pojasnila. Take razstave so hvale vredne. Prepričale bodo javnost, zlasti tujce, da pri nas mizarski izdelki niti najmanje ne zaostajajo za onimi tujih tvrdk v kakovosti, cene naših izdelkov pa so v vsakem pogledu več kot konkurenčne.
Življenje zahteva svoje. Tako sestrast-no izraža velik del mlade družbe. Nastajata dve skupini: prva, ki se veseli bodočnosti ob pravem času in s pravo ženo in druga, ki jo je strah pred bo-
dočnostjo, ker je telesno izčrpana in duševno utrujena. Mladina je podobna kipečemu mostu. Kaj ji je mar bodočnost in zle posledice v trenotku uživanja. Ko se pojavi življenska pomlad s svojim solncem in viharji, takrat postaja mladina predrzna ob hrepenenju po spolnih užitkih. In to je ona ura, v kateri se tolikokrat odloči usoda za celo na-daljne življenje. Ne odrekamo mladini njenih pravic takrat, kadar se tudi zaveda dolžnosti, ki jo še čakajo. Ne vzbujamo pri otrocih prezgodaj onih podzavestnih čutov, ki ranijo nedolžnost. Do-raščajočo mladino pa učimo pravilno sprejemati pojave narave; vzgoja telesa in duše naj se vrši sporedno. A doraslemu pokažimo junaka v človeku, ki se zna premagovati, pokažimo pa mu tudi slabiča in vso ono bedo in gorje, ki navadno obdaja te nesrečne brodolomce. Komur je mar srečna mladina in neskaljeno družinsko življenje, si bo z zanimanjem ogledal oddelek higijen-ske razstave na ljubljanskem velesejmu od 31. avgusta do 15. septembra, skušal pa bo tudi uravnati svoje nadaljne življenje v pravcu: zmerno n trezno življenje — pozna starost.
DOBAVE.
Dobave. Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema ponudbe za dobavo specialnih vagončkov. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. avgusta t. 1. ponudbe glede za dobave tolčenega gramoza ter vreč (iz jute) za cement. — Direkcija državne željezare v Varešu sprejema do
3.	septembra t. 1. ponudbe glede dobave črne pločevine, platna, sifona, brisač,
odej, ovsa ter hrastovih jamskih pragov.
— Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 4. septembra t. 1. ponudbe za dobavo siraksa, meril, bičev, uzd, svinčenega minija, žebljev, zakovic in vijakov. — Dne 12. septembra t. 1. se bodo vršile naslednje ofertalne licitacije: pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave električnega mate- ’ rijala in impregniranih drogov, pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave opeke, pri Upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave platna »amerikan« ter rdečega voska; pri Direkciji pomorskog saobračaja v Splitu glede dobave mizarskih klopi. — (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOl v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo bukovega oglja in kovaškega plinskega koksa, pločevine, železa, železnih oklepnic, jekla in zalivk, hrastovih pragov ter za oddajo prekritja verande na postaji Pragersko.
— Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 9. septembra t. 1. ponudbe za dobavo jamskega lesa. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dobave. Delavnica državnih železnic v Mariboru sprejema do 1. septembra t. 1. ponudbe za dobavo zakovic, matic, zatikačev, raznih verig ter vijakov in žičnikov. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 1. septembra t. 1. ponudbe glede dobave izolatorjev, bakra, spojk itd., do 4. septembra t. 1. pa za dobavo masti za usnje, persila ter svinjske masti. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 11. sep-
tembra t. 1. ponudbe za dobavo elektromotorjev in transformatorja. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: dne 5. septembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave materijala za vzdrževanje varnostnih naprav; dne 6. septembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave vil in lopat ter pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave signalnih barv. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 3. septembra t. 1. ponudbe za dobavo katrana, barv, vazelina, ključev, žebljev ter strokovnih knjig; Direkcija državne željezarne v Varešu pa za dobavo mila in zrnate kave. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 9. septembra t. 1. ponudbe za dobavo šip, do 15. septembra t. 1. pa za dobavo plohov in žičnikov. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 3. septembra t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave negašenega apna, dne 10. septembra t. 1. pa glede dobave opeke; dne 4. septembra t. 1. pri Upravi policije v Zagrebu glede dobave motociklja s prikolico; dne 15. septembra t. 1. pri Upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave ovojnega papirja in žarnic, pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave pisarniških potrebščin, pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave razne pločevine ter glede oddaje pleskanja železnih mostov. — (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Prodaje. Dne 15. septembra 1.1. se bo vršila pri Upravi policije v Zagrebu
javna licitacija za prodajo stare obleke in opreme; pri Direkciji državnih železnic v Subotici pa za prodajo starih gumijastih cevi. (Predmetna oglasa sta v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 2. septembra 1.1. ponudbe za pleskanje železniškega mostu čez Mežo na progi Dravograd—La-bud ter za dobavo kovinastega materijala (žaginih listov, svedrov, pločevine itd.). — Direkcija državne željezare v Varešu sprejema do 3. septembra t. 1. ponudbe za dobavo slame. — Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 4. septembra t. . ponudbe za prekritje strehe prizidka postaje Slovenj-gradec, do 5. septembra t. 1. pa za izmenjavo opaža in prekritja strehe na kurilnici postaje Zidani most. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne
3. septembra t. 1. pri Intendanturi Komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu glede dobave svinjske masti; dne
4. septembra t. 1. pri referentu inženje-rije Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede popravila poslopij Dravske stalne vojne bolnice v Ljubljani in glede dobave živil; dne 16. septembra t. 1. v pisarni štaba 39. pešpolka v Celju za dobavo živil, pri Direkciji državnih železnic v Subotici glede poprave kovina-stih žigov in klešč za plombiranje ter pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave gramoza; dne 17. septembra t. 1. pri Direkciji pomorskega saobračaja v Splitu glede dobave barv ter pri Upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave raznega papirja. — (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
eleznina
orodje, okovjeitd.
Porcelan
Steklenina
BOGDAN
ŽILIČ
1LJ1IBLJANA, Dunajska c. 11
(poleg Figovca)
Kreditni zavod za trgovino in industrijo
Ljubljana
Prešernova ulica štev. 50 (v lastnem poslopju)
Brzojavni naslov: Kredit Ljubljana — Telefon št. 2040, 2457, 2458, 2805 in 2806
Obrestovanje vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, de* viz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in inkaso menic in kuponov, nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd
KREDITNO DRUŠTVO MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmožnim osebam in tvrdkam
",,:T Dvokolesa najboljših svetovnih znamk v veliki izberi zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do naj finejšega in igračni vozički v zalogi — Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov, deli in pnevmatika.
Ceniki franko. Prodaja na obroke.
»TRIBUNA* F. B. L., tovarna dvokoles in otroSkih vozičkov
LJUBLJANA, Karlovška cesta 4
E. Mikui, dežnikov
Ii}iibl]ana
Mestni trg 25
Ustanovljeno 1830
Skrbno izdelovanja! Na} vetji izbor! Najnilja cono! Prooblofco I Popravila I
OBRTNA BANKA V LJUBLJANI
CENTRALA: KONGRESNI TRG 4
Telefon SL 2508	Halon	pri	poltnl	hranilnici	v	Ljubljani	II.	110M
PODRUŽNICA: LJUTOMER
Talafon It. 2508
Dal« kradita ti obrtno svrtie. poiafliuit ustanavljanje obrtnih In Industrijskih podjetij, tzvriuje vse banlne trans* ekei|enajkula^tne!^	In na tekoii raiun se obrestujejo kar najugodneje, vezene vloge po do-
govoru primerno vise
Pl VaMM| sOMne?* VMabak H« MMM. TTrsdaflr Ivan Sonfenr. — Wwm »MerVurc. tfg.-tod. i. d. tpceMavalk' 0.,'MkMM). V«! *