Št. 87. V Gorici, dne 31. oktobra 1S99. Izhaja Avakr>it nn trden t Štirih izdanjih, in jrioer: vnaktorek in potek, zjutranje Izdanje opoldne, večerno izdan j o pa ob 5. uri popoldne, in stane z ^Gospodarskim Listom" in s kako drugo uredniško ". izredno prilogo vred po p o 151 i prejemana ali v Oorioi na dom.pobiljana: Vse leto.......gld. 6-— ,p.oI leta........» 3-— •' - ¦ : ' četrt leta .-.-.V ^.^.:...,,*.. ^-50 _ (. PosamiBne številke stanejo' fi .kr."* "-' ' " • NaroSnino sprejema upravništvo v Gosposki »lici štv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. Gabrsček vsakdan od 8. ure zjutraj do t>. zvečer; ob nedeljah pa od !): do 12. ure. >'a naročilu brest doposlnne naročnin* »o ne oziramo. jjPRIMOREC*4 izhaja neodvisno od »Soče* trikrat mesečno in stane vse TŠFo" gfd. f-20. •¦ «Soca» in »Primorec* se prodajata v Gorici v to-bakarni Sclnvarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenčič na trga della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra. SOČA Tečaj XMIX^ (Večerno izdanje). Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Uredništvo Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8? 1 se nahaja v Gosposki ulici ši S» P" Upiavniš*-vo VfJSS^ PiS6m M .^T11* aB "***? -Oglasi in poslanice se racije.po pebt-vrstah, &, tiskano 1-krat 8 kr., ^karf vfe xf * b tr vsaka vrsta. Večkrat po p,,godl>i. , . Večje črke po prostoru. y<{,uuu>. - Nrroenino in ojflmie je.pl,.eHtI i„,.0 HoA** wtt»rl8ka Tiskarna« A. Gabr*?ek tisk« in VA\Ja razen »Soče, m »Primorca, še „Slov»„si\> \,J 3 atera izhaja mesečno v snopičih oVsežnih r, do 6 *0| er strne vseletno 1 gld. 80 kr, ~ Ogla« v »SlS knjižnici, se racunijo po 20 kr. prtit-vrstioa Bog" In narod! «Gor. Tiskarna* A. Gabrsček (odgov. Iv. Meljavcc) tiska in z«*l, »Trpvsto - olrtno flruštvo". i. Zakaj se moramo orgaiilzornti ? Ako pogledamo le trideset let nazaj, se nam pokaže velikanska prememba v življenju vseh narodov. Splošni napredek prihaja nad nas s toliko hitrostjo, da se vsi narodi, vsi stanovi niti ne morejo dpvoljno nanj pripraviti; in kogar zaloti nepripravljenega— ni dobro zanj! Tega splošnega napredka so deležni ,razo.i narodi in stanovi v tisti meri, v kakoršni so si prisvojili potrebnih predpogojev, t. j. da so bili nanj pripravljeni z dovoljnim znanjem, kapitalom in smislom za združeno delo v jedno in isto svrho. Ako se je pa svet takorekoč vsestranski preobrazil v dobrih :)(> letih --•• kaj bo šele za 'M\ "»O aH več let?! Ako je že danes težaven boj za obstanek, za življenje, kaj šele bo čez nekaj desetletij, kaj bo z našimi potomci ? In ta skrb za prihodnost prešinja vse narode, vse stanove človeške družbe. Pač po vsej pravici l Ni nam namen, da bi opisovali skrb in boj raznih kulturnih narodov in drŽav, kako bi prehiteli in nadkrilili svoje sosede ter naredili jih več ali manj odvisne od produktov svoje višje kulture, svojih spret-nejših rok in svojega kapitala, marveč poglejmo si razmere v svoji najožji domačiji, v deželi Goriški........ Slovenci te dežele smo bili stoletja le tlačani svojih neslovenskih sosedov in v naše kraje priseljenih tujcev — Italijanov in Nemcev. In zakaj? Odgovor je na kratko ta-ie: Ker je Slovenec kopal v potu svojega obraza zemljo, obdeloval polja in vinograde, ¦— tujci pa so se pečali s t r g o-v in o in obrt n i j o, ki je požrla vse pridelke žuljavih slovenskih rok ter nabirala bogastvo tujcem, dcčim so Slovenci ostali le trpini. In ti tujci niso imeli nikdar srca za slovenskega sodeželana, marveč odri« bi ga na meh in prodali še njegovo kožo, ako bi bilo to le mogoče. Tako razmerje nahajamo še marsikje po svetu, aH povsod so isti vzroki o ubo-žanju ali životarenju kakega ljudstva. Kjer MARCO VISCONTI Zgodovinski roman Jtalijanski napisal ZTommaso 6rossi. (Dalje) «Vem, Ottorino», je odgovorila odločno deklica, katera je bila tedaj, trdna v svojem sklepu, zbrala vse moči svojo duše. «A orožje...» je nadaljeval, «in spopad...» «Orožje je ostro brušeno , je zopet poprijela Biče z obupno odločnostjo, «in spopad bo za življenje ali smrt, videla sem vse, toda ne zganem se od tu». Med tem se jo bil prikazal iz šotora Ottorino, ves v železju od nog do glave. Pristopil je k svojemu bojnemu konju, katerega je držal Lupo, in po-loživši jedno roko na sprednji del sedla, je z vso tisto železno težo zlehka skočil nanj. se trgovina in obrt nista razvila v do-i mačih rokah, tam je na sploh .nadvlada, tisti i živelj, ki si je c/ojil trgovino in obrt...... Povsem jednaki so vzroki, da vlada na Goriškem italijanska manjšina nad slovensko večino! Do nedavnega časa je bila vsa trgovina in obrt v italijanskih in nemških rokah, v katerih so se kopičili tudi dohodki cele dežele. Slovenci so prodajali svoje pridelke Italijanom in Nemcem, od katerih so kupovali drugače potreben živež, obleko, razne izdelke za hišo in gospodarstvo sploh..... Takd se je stekal v njihovih rokah ves denar, kateri pa se ni nikdar rabil tudi v korist slovenskega deželana. Nasprotno: Slovenci smo sami spletali tujcem bič, da so nas ž njim pretepali — i n s i u s t v a r i I i v d e ž e I i nadvlado, katero moremo zdrobiti le z ena-•k i ni orožje m, t. j. osvojiti si moramo trgovino in obrt v deželi vsaj v toliki meri, da Slovenci ne bomo ničesa potrebovali od tujcev....... Da niti ne govorimo od vsakdanje odvisnosti našega ljudstva od tuje trgovine in obrti, ki še dandanašnji krčevito tiščita svoje kremplje v slovenskem mesu, marv.č omenimo le, da prav vsled tega razmerja imajo nasprotniki v svoji oblasti „Trgovinsko in obrt n o z b o r n i c o", katera je ustanovljena sicer za celo deželo, ali se za Slovence zanima Se toliko, da pobira od njih zakonite d o k 1 a d e na davke; poleg tega daje ta zbornica nasprotnikom večino tudi v deželnem zboru, kjer se je rezal kruh nasprotnikom v obilni meri, nam Slovencem pa niti drobtinic niso privoščili. V tem pogledu dosežemo lahko najradikal-nejši preobrat prav mi slovenski trgovci in obrtniki, ako se združimo in složno kot jeden mož naskakamo to nasprotno trdnjavo tolike časa, da konečno pade v naše roke, kar s«. p™j ali slej mora zgoditi.... Tak preobrat je m /goč dandanes le s pomočjo združenih rgovcev in obrtnikov. In ker bi bil ta preobrat v velikansko korist vseh slojev našega naroda, zato je tudi njih dolžnost, da nas podpirajo v takih prizadevanjih. Čeprav ima t r g o v s k i in obrtni stan tako velik pomen za občni blagor vsega našega naroča, vendar se doslej ni zanj nikdo pobrigal tako, kakor bi se spodobilo. Bojni sodniki so vzeli dve ostri sulici s trdnim in teškim hrastovim to-poriščem, ki jo imelo srebrno obročke in je bilo okovano na koncu; in potem ko so ju natančno pregledali in spoznali, da ste med seboj popolnoma jednaki glede dolgosti, kakovosti losa in kovanja, so podali jedno napadovaieu, drugo pa napadancu,in namignili obema, naj jezdita naokoli \m bojišču. Tekmeca sta so napotila vsporedno, in sta jezdila najprej mimo odrov vsak s svojim oprodo za seboj. Nepoznani vitez, s krinko na obrazu, je zlehka iu z nekako nebrižno ravnodušnostjo brzdal svojega močnega vranea, kateri, vznemirjen vsled gromovitega odobravanja, so je vzpenjal, je skakal in penil se, grizeč uzdo, jezdec so je pa držal trdno in ravno na sedlu, vede so mirno, resno, dostojno in neprisiljeno ljubko. Lupo, ki je jezdil le nekaj korakov za njimi, je začuden opazoval precejšnjo širokost njegovih pleč, pravilno razmerje vseh udov, njegov ravni stas in smelo vedenje, ter se ni mogel ubraniti nekake skrbi za svojega gospoda. Ko je potem natančneje ogledoval nje- Cel6 v drugih deželah in pri sosednjih narodih, kjer ta stan nima tako odločujoče veljave na upravo jedne cele dežele, so trgovci in obrtniki z ti r u ž e n i v društvih, ki skibč v prvi vrsti za -— stali o v s k e k o r i s t i. Kar so pa za dobro iu potrebno spoznali povsod drugod po svetu, bo brez dvoma dobro tudi za nas na Goriškem, saj pač nismo mi požrli vse modrosti z veliko žlico. Potreba, ki je združila trgovce in obrtnike v drugih deželah po svetu v dobro organizovana društva, sili tudi nas na Goriškem, da se združimo, organizujemo v enako društvo. Da, ta potreba je pri nas toliko večja in nujnejša, ker pri nas se ne gre le za s t a-novske koristi marveč za blagor vseh slojev slovenskega prebivalstva te dežele! Tista potreba pa, ki je prisilila drugod po svetu trgovce in obrtnike, da so se združili in organizovall v obrambo svojih stanovskih koristi j, prav ista potreba se 40 pokazala tudi na Slovenskem. Trgovci in obrtniki v sosednji Vojvodini k r a u j s k i so.bili letos prisiljeni,da so se organi/ovali kar naravnost v svojo obrambo, tako daleč že so dozorele nasprotne teorije in ¦ njih izvrševanje. Trgovstvu in obrtni j i neprijazne in škodljive teorije so se zanesle tudi k nam na Goriško, še je pravi čas, da se upremo gibanju, ki bi ne bilo le v škodo pošteni trgovini in prckoristni obrtniji, marveč posredno po teh tudi vsemu slovenskemu narodu. V ta namen se moramo organizovati, združiti. Mi sami bomo brez dvoma reševali vsa vprašanja, tičoča se trgovine in obrtnije, na način, da ne bo le v blagor in razvi^k narodne trgovine m obrtnije, marveč v korist vseh soprizadetih življev našega naroda. Ta vprašanja pa se ne bodo reševala brez nas ali morda celo proti nam, — marveč z našim neposrednim sodelovanjem, še več: p r i reševanju hočemo imeti trgovci in obrtniki veljavno besedo. Ako pa to hočemo: moramo se združiti, organizovati, da bo naša beseda tudi več veljala in o pravem času odločevala. Ako ne bomo združeni: kdo se bo brigal za naš glas?! Združimo se torej, kakor se združujejo vsi stanovi! Le poglejmo, kako je združeno duhov-s t v o, u Č i t e 1 j s t v o, — da celo naše delavstvo.lemi trgovci in obrtniki, govo bojno opravo, je videl, da jo imel rilem pribito krinko, in spoznal, da je bil ravno tisti, kateri je bil prejšnji dan vkupil starec z rujavim plaščem. Ottorino je jezdil poleg tistega velikega viteza in je imel dvignjeno krinko, izpod katere so se vsipali nekateri kodri črnih las na njegovo ponosno mladostno Čelo. Sedel je na lepem andalnžkem rujavcu, kateri ni bil tak<5 močen in grozovit kakor žreboc njegovega nasprotnika, a je bil v-mdar ognjevit, razumen iu pokoren tako, da je ubogal roko, glas, migljaj, skoro bi se moglo reči misel svojega gospoda. Ottorino ga jo tako" sukal, da se je pri hoji dra-žestno obračal in poskakoval, kakor da bi se napravljal na kako veselico a ne na smrtni spopad. Kadar sta dospela pred oder grofa Del Balzo, je Ottorino vljudno pozdravil očeta in hčer. A grof je komaj dal spoznati, da ga je opazil, in tudi Biče mu je odgovorila lo z naglim, prestrašenim pogledom; kakor da bi bila začarana, ona ni mogla obrniti svojih očvj od nepoznanega viteza. Videla je dolgo, ostro, lesketajoče železo * njegove sulice, in tako važen stan v deželi - smo razkropi Ijeni in navezani vsak nase! V združenja je moč! To pravilo ima veljavo tudi za nasN zlasti v novejših časih, ko se napovedujejo* trgovini in obrti hudi boji! Naš klic bo* torej: Trgovci in obrtniki zdriK. žimo se, organizujmo se! (Članek izven uredništva). II. (Konec), Bruci ('iuiti-lj, ki je ;e uu>>r()čiii?j;m zasud.iuj.i ju v.-'pcl u;iM(i|) Kii-ili di/ciiiih pusl.iiifcv I. I KM. naju^Di!« lii'js.' I'T •l.ij.il pivbiv.il .Ivii ii.:i|i\ (l,i »o i svojim /..Hio|Hlvom pr.iv viili', in da lo /inl op--l\o pribori *¦» drujro v|d ji* liiili n.-*' l;tiiMvi» po volilv.ih I. IHtKL lil po pivuii v -:pi lui i. 1K%. Hlphicnl.inso sile p,: stili IliO iii]c|lo\.'li mIo, ki je y-l.i|n'Lt 1 ii.^!'in Ijiid-lui po iibsliii.-iic.i l'. 1807. in W \oliU;i|i v državni zbor i«lj,m \rvuija in }tj ni i:-;kuri--C.'.lo rti nobeno sir«»n( kajti gotovo hi prišlo do vso drugih v spe ho v d:'iu>s i u ne do r a •/. p o x n, iiko se je pri stvarnem delu izkoriščalo v so s 11*:» n ski silo, ki so se s p o iu J ;• d i I. 181) 1'. v zbudil c. Ta ko jiil 'o. .prineslo i<» vrvenji; k> en, dasi sija.jcii vzpeli. Sodi naj so o našem položnju. kakur liiii-e, o vplivu in posledicah abstinenco I. 1S*)7-posebej, lakimn jo. da sli se vsled novogii polož.i.i.i po al^tinonci in nevspc.šii'h volilv-;i|i 1. 1S'S7. z orjaškimi koraki razvila „Goi'. Ij. posojilnica" in na novo nastopivša .Trgovsko-obrh™ ?. idruin". Šl<'vilke računskega zaključki »Hoi^kD Tnd-ke posojiMiice" jasno govore, da ;e tekom lel 18U3-1Š9S sl.iiiie lir.iniliiili \Iuif naraslo m 5S000 a Id. in rez. rvni ztklad na 250cja Sbntjo hranilnih vlo^r se jo ledaj teknili 4 let več nr»ro popolerdo. slanjo lvzervnc*^ zaloga se jo skoro polrotjilo. — »Trgovska obrtna zailruj.M*' *fia ima »knies. šo ne ob skepu druir.va l-'U 130000 pld. liranilnih vlo» iu je imela dcuarnrp.t promela blizli LoOOOOO gld. P.'l«j? teb denarnih zavodov so razvijajo vspesniso posojilnice v Cerkno?m, dozdevalo se ji jo, da čuti njeno ostriaio v svojem srcu, in gledala je va-njo nepremično, kakor da bi jo hotela stopiti, Nepoznani izzivalec, ki so ni V)il nikoli obrnil na nobeno stran, je nagnil nekoliko glavo proti odru grofa D*ri ograji in za ograjo po klopeh, vozovih in mizah, prirejenih za silo, po drevesih bližnjega gozda in po strehah tistih maloštevilnih hiš, ki so bilo ondi v bli-zini. Grobna tišina je vladala povso<3, a srce vsakega je utripalo nemira, z s-vidnosti, poguma ali strahu. Že se Jo-imelo dati znamenje k spopadu, kar je neki nenadni dogodek vzbudil velikanski nemir med vso tisto množico in le malo je nedostajalo, da ni bila vsled teg;a vnieena šibka moč Azzonova. Tolminu in Kobaridu, pa tudi vse manje kmeiske posojilnice. To je kratek pregled zgodovine teh zavodov. Iščimo ideje, po katerih so bili ustanovljeni, in poglejmo, ali se dajo spraviti v eno organizacijo. Zgodovina teh posojilnic kaže, da so bile ustanovljene ene posojilnice od mož, katere je vodila le želja po splošnem napredku, druge posojilnice pa od mož, ki pripadajo k posebni, krščanskosocijalni organizaciji ki ima svoje vrhovno vodstvo v klerikalni stranki v Ljubljani. Dokler je ljudstvo odvisno od vodstva istih mož, kateri so jih ustanovili, do tedaj je malo upati, da se te posojilnice združijo v eno organizacijo. Ker so le drugotnega pomena, za sedaj tudi ne prihajajo v poštev, ali le toliko, da se mora vplivati na nje, da pravilno poslujejo, in da vsled nerednosti pri poslovanju ne odjemajo ljudstvu zaupanja v posojilnice sploh. Tudi v tem oziru ni še nobene nevarnosti, ker so večinoma v rokah njih ustanoviteljev in so vse brez izjeme tako majhnega obsega, da se njih poslovanje da nadzirati in pregledovati po vsaki pošteni moči, ki zna citati in številiti. - Vse drugače pa je z večjimi posojilnicami, kakor v Cerknem, v Tolminu, v Kobaridu, v Gorici in s »Trgovsko-obrtno zadrugo*. Te posojilnice so zajele in osredotočile v sebi toliko denarnih močij, da bi bila narodna nesreča, ako se ne upravljajo pravilno. Dolžnost je danes vsakega rodoljuba, da bedi nad tem, da se ti zavodi, in posebno goriška dva za-voua prav razvijajo in upravljajo. Sveta dolžnost pa je .narodnega vodstva", da Cuje nad njimi, kakor je ta dolžnost obstajala že mnogo let, le da se gospodje, k: so imeli to dolžnost, tega niso zavedali, aH zato, ker je bila »Gor. Ij. posojilnica" preneznatnega delovanja, ali zato, ker niso v sebi čutili znanja in poklica. Danes, ko sta zavoda tolika, ne veljata več te dve premisije; »narodno vodstvo* se mora pečati s tem vprašanjem in mora gledati, da se v teh dveh zavodih zrcali denarna organizacija cele naše dežele. Žal, da vsakdo ve, da se je »narodno vodstvo« jelo stoprv z žalostnim razporom spomladi tega leta baviti z organizacijo denarnih zavodov. Kakor da ne bi bili poprej zanje obstajali, uvidela se je m. junija najskrajnejša potreba, zasnovati centralen zavod, t. j. ravnokar regi3trovano »Centralno posojilnico z omejenim jamstvom*. Da je potrebna centralna blagajnica za vse naše posojilnice, o tem pač ni zgubljati besed, to je* bila in je skrajna potreba. Vpra-šanje je, le aH je bilo treba nove posojilnice v goriškem mestu poleg »Gor. Ij. posojilnice* in »Trg. obr. zadruge". Oplejmo si delokrog »Trg. obr. zadruge* S Namen ima, dajati kredita pred vsem trgovcem "m obrtnikom, nabirati svojega denarja in pridobivati z neomejenim jamstvom kredita pri drugih denarnih zavodih. Hranilne vloge potrebujejo se v prvih 5 let delovanja v večji meri za to, da nabere kar moč, mnoge deležev svojega denarja, potrebuje jih, da daje trgovcem in obrtnikom cenejšega kredita, nego ga imajo sedaj s posredovanjem drugih zavodov, nabira konečno hranilne vloge, da se založi svoječasno po preteku 5 let večja rezerva mobilnega denarja za se in v podpore »Gor. Ij. posojilnice", s katero vsporedno nastopata in delujeta. »Gor. ij. posojilnica* dopolnjuje delovanje tuk. hranilnice »Monte tli Pieta" s tem, da posoja posestnikom na krajši čas proti menici in na varščino, in s tem, da daje posojila tudi črez preozko stavljene meje hra-nilni»'.e, ki stoji pod državnim nadzorstvom. Posojilnica ta svoj posel, odkar je tako lepo narasla, tudi izborno izvršuje, ne da bi pri Na dan vseb mrtvih. »Prah ss, in v prah se povrneš*. Smrt! — Samo štiri črke, ali njih skupnost je toliko pomenljiva! — Koga ne pretrese misel na tisti trenetek, ko se bo moral ločiti od zemlje, ko se mu približa neizprosna smrt, da Joči zemsko sestavo tek-sa od duha, kateri zleti v višine, truplo pa polože v zemljo ter jej dad6 tako nazaj njej pripadajoči del! — Neki čudiio vznemirljiv čut se pdlašča Človeka ob spominu na smrt, čut, katerega se ni mogoče ubraniti, s katerim pa se je treba sprijazniti, v kolikor se to sploh da! Smrt! — Te dni, ki so posvečeni spominu ranjkih, se je spominjamo prav živo, in pred našimi očmi stoji tista bela bleda žena s koso v roki, kakor si je ustvarila ljudska fantazija sliko o njej, ter nas spominja, da enkrat pride tudi po nas, da nas odseče od živečih ter presadi drugam, — v tiste kraje, kjer ni prepira, ni bojev, marveč kjer vladata večni mir in pokoj...1.. In na oni kraj pohiti jutri in pojutrišnjem nebroj ljudstva počastit spomin svojih ranjkih, v svesti si, da za njimi pridemo vsi, — ali kedaj, tega ne ve nihče!.... ¦'-, Kdo more opisati vse občutke, kateri plovejo v tah hipih po dušah tistih, katere vecie pot tja doli na oni vrt, nad katerega vratmi se blišči pomenljiv napis: Resurrec-turis!, ali pa onih, ki v svojih sobah, zamišljeni v preteklost, se top<* v občutkih, ki jim tačas tako mogočno prešinjajo dušo l In kdo sploh bi ne imel danes v svojem srcu posebnih občutkov, ker vsakdo izmed hitrem naraščanju mogla in skoro ni smela skrbeti za izdaten, vsekdar mobilen rezervni zalog. Pri zadnjih 2 občnih zborih posojilnice se je stanje premoženja in delovanja vsestranski pojasnjevalo ter se je ravno rečeno tudi poudarjalo. Nedostatek vseh naših pri-pomorskih denarnih zavodov je danes ta, izvzemši cerkljansko posojilnico, da imajo premalo založenega denarja. Naravno je to, ker so vse posojilnice, ali nove, ali pa so jele delovati še le zadnja leta, kakor »Gor. Ij. posojilnica". Vse te posojilnice, ako izvzamemo posojilnice, ustanovljene po kršč. socijalni stranki, od strani »Gospodarske zveze" in »Ljudske posojilnice* v Ljubljani, so brez prave zaslombe in za slučaj nepre-videne krize skoro brez pomoči. Izvzeta je seveda »Trg. obr. zadruga", katera dela večinoma s svojim denarjem in ima takega podpisanega že danes nad 400.000 gld. Pri tej pomanjkanje hranilnih vlog vpliva le v toliko, da ne more tako hitro naraščati, kakor je pričela, in da se nje nastopajoči odšel:5 ne razvijajo tako krepko, kakor prva dva. Najbolj občuti pomanjkanje organizacije naš prvi denarni zavod »Gor. Ij. posojilnica". Razloge smo že navedli. Narastla je prvič še le od 1. 1895. naprej, ima prepriprosta pravila od prvega početka sem, le enojno jamstvo v delitvi glavnih opravilnih deležev in z odpovedbenim rokom GO dnij. Imela je v kratki dobi hitrega naraščanja toliko potrebo in je služila splošnim narodnim namenom z vso svojo močjo tako, da danes nima na strani razpoložive večje svote hranilnih viog. Opomniti moramo, da je denarna organizacija, kakor pri nas, tudi po ostalih slov. deželah jako primitivna, da so skoro vsi zavodi med seboj brez denarne zveze, se morajo naslanjati na pluje, in da je odvisna moč vsakega od spretnega vodstva odbornikov. Mobilna glavnica nabere se še le, ko se ne more porabiti neobilih hranilnih vlog, ali pa, da je izkušnja prisilila posamezne zavode, zalagati večje svote. Mimogrede omenimo, da je bilo tako razpoloživega denarja v vseh naših posojilnicah po Slovenskem pridelkom 1. 1898. nekaj milijonov, da pa je bil ves ta denar brez vsake zveze, in da so bile kijubu tej veliki svoti varna večje krize le nekatere posojilnice. Dopisi. Iz Kopra. — (Štrajk i ta!, učiteljišč ni k o v). Znana Vam je, gospod urednik, da je nedavno italijanski glasbenik Verdi obhajal svojo SOletnico. Mesto Koper, ki se čuti jako patrijotično, kadar se praznuje kaka posebnost onkraj »luže*, skazalo se je onega dne silno navdušeno. To so pač kazali izdajski vsliki: Viva Italija itd. irre-dentovskega prebivalstva. Mi nismo sicer nič proti temu, ako se je priredila onega dne zvečer mala obhodnica z godbo po mestu v čast možu kakor glasbeniku! Kakor navadno se je udeležila tudi tukajšnja italijanska nadobudna mladina ko-perskega učiteljišča tega imenitnega obhoda. Seveda, ko so ti mladi irredenlovci dajali odduška z gori zaznamovanimi vskliki, tudi niso pozabili naše slovanske mladine. Slovenski dijaki, čuteči se žaljene, so naznanili stvar na predstojno mesto in pričela se je disciplinarna preiskava med itai. gojenci. Ti so že naprej slutili, da se morda namerava kakega iz med njih Srede odstraniti z učiteljišča, radi tega so se uprli sklepom profesorjev ter zečeli prav imeniten »štrajk". Da bi rešili svoje »voditelje* v pobalinskem početju po mestu kazni, so se vzdignili ostali itai. gojenci ter lepo pur dnij pohajali po mestu, med tem ko so obiskovali slovanski gojenci p/idno šolo. Od itai. gojencev nas ima. vezi z onimi, ki počivajo mirn« v hladnih grobovih, oproščeni burnega strastnega človeškega življenja, katero prihaja od dne do dne hujše! Ljudje so pozabili na tisti mir, kateri jim je prepovedoval Vzve-ličar sveta, in namesto mira vidimo po ši-roširnem svetu burno vrvenj, človek gre proti človeku, in boj za obtUcnek postaja vedno hujši. Ali kijubu temu, da je človek, ker vzet iz zemlje, v.-/ n na i inljo, navzlic trdemu boju in nepre-\ni negotovosti, da utegne jutrišnji dan razlasti v nič, kar si je danes z muko priboril, se človek vendar le kolikor toliko nerad loči od sveta, posebno dokler še ni prišel v starost! — Toda smrtna kosa ne vpraša ne po tem ne po onem, temveč poseže zdaj v vrsto otrok, mladine, zdaj starcev, kakor baš se jej zdi prav! Ne vpraša za solze, ki-utegnejo preostali prelivati ob smrtni postelji skrbnega očeta, ljubeče matere, ne zmeni se ga iugovanje vdov in sirot, ne za vzdihe ljubečih ze src, nič je ne briga, marveč hodi svojo pot! In te dni, ko se nam vidneje kot drugače, predstavlja pred očmi smrt, se spominjamo tudi z neko navadno bližino svojih ranjkih. Neka bližnja sorodnost nam veje nasproti iz teh grobov, katere smo odičili s poznimi jesenskimi cvetovi in na katere smo usadili luči ter jih prižgali v spomin našim dragim, ki spe pod zemsko odejo. Neka nadnaravna tišina veje med nami, zeleni venci, črni trakovi, človeški obrazi, na katerih se vspodabljajo srčni občutki najrazličnejših vrst, solze, ki padajo na vela in sveža lica, vse to nas postavlja iz vsakdanjega življenja ter nam da čutiti, dn pride hip, jih je obiskovalo šolski pouk le nekaj, in to so bili izključno vsi oni, ki so v — preiskavi! Tako je trajalo od 20. t. m. Se le 25. t. m. po preteku, štirih dnij so se počastili zopet priti v šolo. Seveda so se jim gotovo tudi ugodile zahteve, katere so predložili ravnateljstvu učiteljišča. Vprašamo pa: Kaj se zgodi tem nezrelim mladičem, ko so poleg navedenega žalili ob belem dnevu slovenske dijake, ko so naravnost očividno nastopali proti šolskim zakonom, o čemur se je moral prepričati na lastne oči g. ravnatelj?! Seveda nič, zakaj tudi? Saj so imeli vzrok iz šole izstopiti, kakor so se sami izrazili, ter se klatiti v tolpah po mestu! 25. t. m. so se vrnili vendar zopet v šolo in bili so res »dobrodošli*. Spominjate se še, gospod urednik, koliko so pretrpeli slovanski dijaki ob času zadnjih državnozborskih volitev? Žaljenje, hujskanje in napadovanje Je bilo vedno na dnevnem redu. Tako je bilo, je sedaj in bode! Ubogi mladenič slovanski mora požreti marsikatero besedo — ako ne jo Tidobi s pestjo kakor jo je že občutil neki slovenski gojenec E. I. le dni v mraku na ulici. Koliko bodo kaznovani italijanski gojenci za svoj prestopek, se izve iz bližnje prihodnjosti. Gotovo pa se ne bode postopalo proti njim tako kakor se je pred tremi leti proti slovanskim dijakom, katere se je hotelo radi tega, da so bili psovani, natepeni in večkrat napadeni in so m o r a 1 i vsled tega rudi telesne varnosti ostati doma, kaznovati jako strogo in celo nekoje z izklju-čenjem z učiteljišča! Slovanski dijaki so imeli takrat povod ostati doma; sedanji dogodek pa med itai. gojenci je storjen brez vsakega pravega vzroka. Sami italijanski gojenci so se izrazili, da bi na Ruskem tak prestopek dijakov kaznovali z izgonom v Sibirijo. Sodite torej 1 To je ono, o čemur pa so molčali italijanski listi. Seveda povzdigujejo vsi ta »cvet itai. naroda* v deveta nebesa in jih slikajo v najlepši luči in podobi. Ali ako se hoče staviti mejo tem gnjilim razmeram na koper-skem učiteljišču, se mora nepristransko soditi te zadnje dogodke, in potem imamo v popolno jasni luči mlade irredentiste! Tako je tudi treba, ker drugače ne bode konca tem žalostnim pojavom na tukajšnjem zavodu. Ako bi se slednjič hotelo opisati vse dogodke, katere prebije slov. dijak tekom štirih let, bi napolnili v resnici krvavo zgodovino slov. dijaštva na koperškem učiteljišču. Že neštetokrat se je pisalo o teh razmerah, ali vlada vendar do sedaj ni čutila potrebe o premestitvi učiteljišča iz tega irre-dentovskega gnezda. Vas, gg. poslanci, zadene naloga, da povzdignete svoj glas ter se vendar reši je-dekrat že zdavnaj stavljeno vprašanje! Y. Domače in razne novice. Gg, naročniki »Soče* in ..Primorca* so nam dolžni le za letos nad 4000 gld. Premnogi naročniki si torej mislijo: »Zaradi mene upravništvo že lahko počaka !* Kakor je pa videti, je takih naročnikov vedno več! Ako jim list ustavimo, se pa jeze. Take razmere morejo vladati menda edino še pri nas! -----Kdor lista ne plača, naj ga tudi ne naroča. Nam je ljubše 200 naročnikov manj, a ostali točni plačevalci! — Prosimo torej, naj vsakdo naredi svojo dolžnost in pošlje, kar nam tiče. Plačati itak mora vsakdo; če nam ne pa našemu zastopniku. Osebne vesti. — Sodni praktikanti gg. Ed. Tomasini, Fel. de Fabris, Feliks ko se to življenje spremeni, da nastopi kar naenkrat trenotek, ko se bomo morali ločiti tudi mi od sveta. Dotlč pa kdo ve, kaj še nas čaka. Različna so pota življenja, prava in napačna. Koliko jih hodi po prvih, in žal, koliko po drugih! Človeška družba je mešana, in kolikor bolj se človeštvo razvija, tem razločneje vidimo začrtana ta pota pred seboj. In po njih stopa človeštvo, en del zavzet za občni blagor, drugi za pogubo!..., Ozrimo se okoli po pokopališču! Polno je občinstva, in pred grobovi, na katerih brli samotna svečica, kakor na onih, kjer je nakopičeno v razkošju vencev, cvetja in lučij, stoje ljudje, zatopljeni v misli — le tam zaelej je par zabljenih grobov..... Zdi se-nam, kakor da smo za hip ločeni od sveta ter združeni z našimi dragimi, ki v miru počivajo v grobovih, v katere upiramo oči.... In čez čas se nam zdi, da smo se že privabili tej zamišljenosti, — kar nas večerni mrak spomni, da smo še vedno revni pozemski trpini. — Mogočno zvonenje iz cerkva ti doni od daleč na pokopališče, in ko se otreseš razmišljenosti ter se zaveš, prestopaje prag pokopališča, da te čaka nadaljevanje vsakdanjega življenja z vso svojo nestalnostjo, te spreleti čut o tisti bližnji sorodnosti, katera se je iz grobov objemala ter vezala na se, da vsklikneš: Blagor mu, ki se spočije, . v črni prsti v Bogu spi l L K—č. I Bisail, Fr. Ferlan in H. Toman so imeno-novani avskultantom. Smrtna kosa. — Umrla je gospa Olga Pittamitz, soproga zdravnika dr. Alf. Pittamitza v Gorici. Pokopljejo jo v Sežani. R. i. p.! Krasna vila »Jndltu* na korsu Franca Jožefa je prešla v slovenske roke. Kupil jo je gosp. Mihael Vošnjak od gospe grofice Egger za svoto 36.700 gld. Gospa grofica se I preseli v kratkem v Gradec, Porotna obravnava s tolmačem. — Ker so prišle v javnost o porotni obravnavi s tolmačem, ki je bila danes teden, vesti, ki te obravnave ne označujejo prav. naj se pobavimo danes še malo s to zadevo, dasi je bila označena že v dopisu iz Gorice v zadnji štev. »Soče*. — Porotna listina v prošlem zasedanju je bila za Slovence ugodna, ker izmed 45 porotnikov in namestnikov je I bilo 21 Slovencev. Pri tej obravnavi s tolmačem,pri kateri sta sedela na -zatožni-------- klopi Frančiška Vončina in Leopold Sušmel, je bilo odbranih 7 slovenskih in 5 laških porotnikov, kar bi se gotovo ne bilo zgodilo, fla je prišel na svoje mesto oficijelno določen slovenski zagovornik (ki ni „Sočan") kakor je to storil dr. Stanič. On namreč bi gotovo ne bi! odklonil 5 slov. porotnikov, kakor je to storil njegov namestnik, ki je odklonil 4 in 1 drž. pravdnik. Tako pa je rajSi ta odvetnik najel in plačal laškega odvetnika dr. Vincija, očeta tistega nade-polnega laškega mladiča, ki- zlaga pesmi-izzivalke kakor »Marameo* — proti Slovencem v Gorici. Ta mož je z odklonitvijo par porotnikov >.medel vso obravnavo, da je bilo potreba tolmača, ker drugače se Lahi in Slovenci niso mogli razumeti. Tako smo prišli do obravnave s tolmačem. Sodnemu dvoru je predsedoval svetnik Zorrer, ki vodi navadno slovenske obravnave, ker govori dobro slovenski, odvetniška zbornica je delegovala slovenska odvetnika k obravnavi, kar vse kaže, da se jo mislilo na vseh btra-neh na čisto slovensko obravnavo, ali prišlo je drugače vsled tega, ker ni bilo slov. odvetnika na svojem mestu. Kaj to pomeni, ve tisti presoditi, komur je znano, koliko težkoč je bilo prebiti prejšnje čase, da se je slovensko obravnavalo 1 — Kar je bilo laščine od strani sodišča, je isto zakrivil neizogibni preiskovalni sodni tajnik Musina, ki je protipostavno sestavljal laške zapisnike za obtoženca in priče, vsled česar je bila tudi obtožnica laška na podlagi predloženih laških predaktov; sodišča pri nas se drže takega postopanja. Menda je dovolj jasno, da drugače bi bila obravnava slovenska, ali tako je prišlo do pravega Babilona. — Splošni vtis dolgotrajne razprave je bil ta, da tako ne more iti dalje! — Dokaz ad absurdum so podala posvetovanja. Jeden laških porotnikov je odločno zahteval tolmača v posvetovalno dvorano, ali tej če še tako opravičeni želji sodni dvor ni mogel vstreči, ker postava tega ne dopušča. Taka je prava slika o tej obravnavi —; v ostalem pa se sklicujemo na dopis v zadnji štev. Obrtna razstava v Gorici. — Na zadnjem zborovanju začasnega odbora za to razstavo v spomin 501etnice avtonomije goriške občine, je bilo sestavljeno predsedstvo in odbor. Predsednika sta župan dr. Venuti in predsednik trgovske in obrtne zbornice baron Ritter; namestnikom načelnika je izvoljen pl. Cattinelli, podpredsednikom pa Bombig in Mighetti. V odboru je še 12 drugih članov. Še vedno druga železniška zveza s Trstom. — Laški listi poročajo, da v pogovoru s poslanci Lenassijem, Steinwenderjem in Svlvestrom je železniški minister W i t te k, ker so oporekali tako zvani bohinjski železnici, rekel, da to železniško vprašanje bo v kratkem rešeno v spiošno zadovoljnosl! Da bi bilo skoro res t j Zaplenjene razglednice. — Državno j pravdništvo je zaplenilo več razglednic, ki so predstavljale utrdbe pri Bolcu, na Predelu ter ob rabeljskem jezeru. Izdane so bile razglednice 4 vrst kijubu temu, da je na vseh teh krajih javno napisana prepoved, fotogra-fovati jih ali prerisati, itd., na kar je bila stavljena postavna kazen. Utesnitev krošnjarenja. — Trgovinski minister predloži v kratkem v državnem zboru načrt zakona v svrho tega, da se kolikor mogoče utesni krošnjarenje; odpravljena bo mogočnost, dobiti od občin dovoljenja za krošnjarenje. Ce bo načrt sprejet, tedaj bodo hudo prizadeti naši krošnjarji z Bolškega, katerih je lepo število po svetu in je večini njih edini vir dohodkov le krošnjarenje. Porotne obravnave so skončale v petek. V četrtek je sedela na zatožni klopi Marija Avian iz Joaniza radi tatvine, katero je storila po smrti svojega gospodarja dona Saltama, ker si je prisvojila raznoterih rečij v vrednosti 300 gld. Obsojena je v ječo na 7 mesecev. V petek je bila lŠletna Luigia Franca-rossi iz Cervinjana radi detomora obsojena na GJetno ječo. Obravnava proti »Corrleru* vsletf tožbe društva »Societa, Cormonese Austria* bo dne 9. novembra t. 1. pred porotniki na j, Dunaju. Društvo bo zastopal g, dr. Stanič. [ Dr. Ferjandid in »Soča*. — Citateljem | našim je znano, da smo dovolj obzirno odpravili grdo afero z dr. Ferjančičem; obnašali smo se skoro docela tak6, kakor „Gorica" in drugi obmejni listi. Vkljub temu je udaril (S 1 o v e n e c* z loparjem po osebi A. GabršCeka, ki ni imel prav nič opraviti z onim sestavkom v »Soči"; ljubljanski list se je izrekel solidarnega z našimi „Goricam"; da bo zveza naših »Goričanov* s kranjskimi klerikalci še bolj jffšhtf; se je^ekel- že prej - • v enakem smislu tudi »Slov. List". Zdaj se nam bo pa huda godila! Na j Goriškem »Gorica*, »Primorski List* in »Delavski Prijatelj", v Ljubljani pa »Slovenec", »Slovenski L i s t" in .Glasnik" —>to^--kar-cela. črna vojska proti nam! To bo joj! Kar se tiče osebe dr. Ferjančiča, moramo pa že izjavit, da radi te nismo hoteli J delati klerikalcem nikake zgage, ker nimamo »Soča nil prav ni kakega vzroka,-da bi se J ogrevali za — dr. Ferjančiča, ki je nož J na dva kraja. Doma v Ljubljani se tišči n a-rodne stranke, ker mu ta drži državno-zborski stolee; predseduje cel6 shodom zaupnih mož narodne stranke itd..:., drugače pa podpira narodni stranki so-I vražne življe..... Le poglejmo moža, kakd se obnaša nasproti goriškemu razkolu! — Gori smo označili zvuzo goriškega in kranjskega klerikal-stva..... In kakor gredč ljubljanski »Slovenec*, »Slovenski Lis t" in »G lasni k" v ogenj za naše »Goričane*, svoje vredne zaveznike, — takisto dela prvak narodne stranke dr. Ferjančič! »Gori-čani* so mu vzorni možaki, mi »Sočani" pa nemirni življi, katere treba vničiti, V tem pogledu je torej solidaren s klerikalci — zat6 ga mi mečemo tudi v isti koš! Čudno je le to,'da "pri vsem tem ostaja mož —- prvak kranjske narodne-napredne stranke! Saj vendar ne morejo biti ekstremi kranjskega gibanja solidarni glede — nas »Sočanov*. Toliko se nam je zdelo vredno, da smo omenili. Kranjska narodna stranka pa bi morala vedeti, da v njenem interesu ni — p o- I d i r a t i, kar podirajo že klerikalci z največjo slastjo. Dr, Ferjančiču bi pa nič ne škodilo nekoliko — doslednosti! Kovanj« denarju t 1. 1900. — Prihodnje leto bodo nakovali 59.850.000 komadov denarja kronske vrednosti v vkupni vrednosti 38.450.000 K, in to 810.000 komadov po 20 K v zlatu, to je 10,200.000 K; 200.000 komadov po 10 K v zlatu, to je 2,000.000 K; 3,840.000 komadov po 5 K v srebru, to je 19.200.000 K; 50.000.000 komadov po 2 h v broncu, to je 1.000.000 K in 5.000.000 komadov po 1 h v broncu, to je 50.000 K* D boj pri Čedadu. — Dober teden je od tega, kar se je dogodil pri Čedadu izreden uboj. Žena je ubila s sekiro na polju svojega moža, ki je bil odšel pred leti od doma ter se je sedaj kar naenkrat zopet vrnil prav nenadoma, posebno za Ženo, katera si je bila med tem časom zbrala drugega ljubimca. V zvezi z umorom stojita tudi ljubimec in sin ubitega, kakih 18 let star mladenič, katera sta mrtvega moža prenesla s polja na cesto ter položila zraven njega zavoj sladkorja, češ, da se bo mislilo, da so ga ubili financarji. Sodnija pa je prišla na sled brezsrčni ženi, katere obleka je bila s krvjo moža hapbjena. Odvedli so njo ljubimca in sina v zapor, kjer jih čaka zaslužena kazen. Lepak voznih redov izide danes teden. Bo večji in priročneje prirejen nego doslej. Oglasi bodo v čveterokotn krog celega urnika železnic, pošt in p&robrodov. Naročniki »Soče" ga dobi brezplačno. — Prostora je še za tri oglase. Ponudbe sprejema naša tiskarna do sobote. Strašen vihar na Triglavu. — V »Pl. Vest.* čitamo. Dne 12. na 13. m. m. po noči je bil grozovit vihar na Triglavu; odnesel je celo vnanja kuhinjska vrata od koče na kredarici na Zeleni sneg (na pot proti Triglavu}. V naši koči je bil tisto noč vodnik Šmerc z nekim tujim turistom. Celo noč ni mogel nobeden zatisniti očij, vihar je kar tuli!. Tuji turist se je jako bal. Vodnik Šmerc je rekel, da ne pomni takega viharja, in pristavil: »Ce ta vihar ni koče odnesel, je nobeden vihar več!" Kaj Tse hočejo Italijani. — V imenu italijanskega kluba je bil spregovoril v državnem zboru posl. Malfatti, ki je dejal, da Italijani odobravajo preklic jezikovnih na-redeb, ki je Cehe tako hudo zadel, da pa zahtevajo ob jednem, da se morajo preklicati vse tiste odredbe, po katerih je v veljavi sedanja raba slovanskih jezikov po naših dežefah. Torej po naših c. kr. uradih bi se morala šopiriti zopet laščina tako kakor se je pred časom, češ da tako zahteva potreba prebivalstva in le tako je prav in v smislu pravice!! Torej Italijani zahtevajo od sedanje vlade, naj pritisne Slovane v primorskih pokrajinah zopet ob zid ter italijanstvo naj bo merodajno na celi trti. Diven načrt, — ali ne smejo pozabiti, da smo mi še tukaj ter da čuvamo nad vsemi njihovimi spletkarijamS, katerim se upremo z vso silo, če bo potreba! — Na to naj nikar ne pozabijo!! — Potem pa pisarijo v »Tagespost*, da italijanski poslanci stavijo interpelacijo v obrambo laških krajevnih imen, češ da se ista — slovanijo! O ti mili Bože! Ce se rabi za j ta aH oni slovanski kraj slovansko ime, tedaj J se to pravi v laškem smislu: listo krajevno ime slovaniti; čepa Italijani napravijo J za kak slovanski kraj kako svojo spačenko J ter isto potem zanesejo v javnost, to se j pravi pa: rabiti »latinsko* ime prizadetega I kraja!! — Tako se morejo mešati pojmi edino le pri sinovih „avite colturel* i NamestriištVo v Trstu je odbilo prošnje -že-^i«č-.fibč4Hu41ttt so v laških rokah) za uve-denje laških krajevnih spačenk, no, ker pa to Italijanom ni po godi, hočejo staviti v drž. zboru posebno interpelacijo, da pokažejo, kako strašanska krivica se jim godi s tem, da se jim ne. dopušča povsodi uradna raba krajevnih spačenk!!'—- ' Na naših poslancih je potem, da se osvetli primemo, kakor zasluži, taka laška predrznost. | Pri nikakl rodbini ne bi smeli ^»©greSatl j -n^boljšib dveh ljudskih in "domačihsredstev, namreč; ! Dr. Rosa balzamza želodec in pražkodo- i mače mazilo. Ista se dobita tudi v goriških lekarnah. Razgled po svetu. Državni zbor. — V seji 28, t. m. je bila priložnost, da so Schčnererjevi pristaši razgrajali, kar se je dalo. Bila je volitev delegacij, in tu so Wolf, SchSnerer, Iro in dr. kričali nad Jaworskim, češ, da on je kriv, da so delegacije na vrsti, predno je levica to hotela. Tako ropotanje in vpitje je trajalo ves čas do konca volitev. Zato pa je nemško-nacijonalni klub pretrgal s Schdnererjanci vsako parlamentarno zvezo. Nemški liberalci store isto, ker so mnenja, da sedaj ni čas za obstrukcijo. Volitev delegacij se je vršila že sedaj na izrecno željo cesarja nasproti Javorskemu, kar smatrajo kot »fiasco* za ministerskega predsednika, ker se je to izvšilo mimo njega. V delegacije je izvoljen za Goriško don Zanetti, namestnikom Lenassi. Zavod s?. Nikolaja v Trstu vabi na dramatično predstavo „M 1 i n a r in njegova hči",ki bo 1, novembra 1899. v re-dulni dvorani gledališča »Politeama Rossetti". I'lov nI kanal z Dunaja v Trst. — Trgovinsko ministorstvo je dalo v spora-zumljenju s prizadetimi centralami inženirju Wagonfuhrerju dovoljenje, da se peča s tehniškimi preddoli za plovni kanal, ki bi vozu! Dunaj s Trstom, in sicer za dobo jednega leta. Tako dovoljenje je bil dobil že 1. 1894. neki ruski dvorni svetnik. Po njegovem proračunu bi stal lak kanal kakih 160 milijonov gold.; napravili pa bi tak kanal tekom 3 let. Ovire, ki bi bile na progi od Dunaja čez Gloggnilz, Bruck, Gradec, Spodnji Druvobor, Trbovlje, Ljubljano do j Trsta, bi se dale odstraniti z napravo 22 poševnih ravnil. O šolstva čitamo v poročilu o shodu zaupnih mož v Ljubljani te-le besede: »Slovani nimamo dosti visokih šol. Kako dolgo se že borimo za univerzo, a nihče se ne gane, pri ustanovitvi nemške univerze v Črnovicah pa ni bilo nobenega zadržka. Koliko trpljenja je bilo za napol slovensko gimnazijo v Celju, koliko ga je bilo za hrvatsko gimnazijo v Pazinu, koliko ga je za češko v Opavi in za poljsko v Tešinu! Nemcem pa se je ustanovilo več šol, kakor jih potrebujejo. Koliko bojev je že bilo za ljudske šole v Trstu, v Gorici in še jih nimamo (veliko razburjenje, klici: Škandal 1 Sramota 5) Koliko so se borili in brez uspeha koroški bratje (Klici: Žalostno!), dočim je država v Trstu in v Dalmaciji ustanovila nemške ljudske šole na državne troške, v Ljubljani pa ukazala takojšnjo ustanovitev nemške ljudske šole, sklicuje se na čl. 19. Ce vlada hoče I uresničiti ravnopravnost, ni treba zakona, treba je samo dobre volje (Klici: Tako je!)" Primorske dežele bodo zastopali v delegacijah -— 3 Lahi, Zanetti, Canibon in j dr. Rizai: torej velikanska večina Slovanov v Primorju bo zastopana po 3 Lahih!! Sploh I pride v delegacije samo 1 Slovenec, to je dr. Ferjarčič. — Pa naj kdo poreče, da ne l veljamo nič!! Na shodih v Moravski Ostravi dne 29. t. m. sta poudarjala poslanca E n g e I in H o f i c a, da Čehi še ne prično obstrukcije, ker nočejo onemogočiti vsake sprave. Če pa ne pride do tega, kar oni hočejo, uporabijo silo, O demonstracijah v čeških krajih proti vladi prihajajo poročila dan na dan. Delegaciji se snideta dne 24. novembra. Patent za sklicanje delegacij se razglasi te dni. Angleška vlada vabi nemške častnike, da bi vstopili v njeno armado ter jim obeta sijajne plače. Po nemških zakonih je tak vstop nedopusten. Srbski kralj Aleksander je prišel v soboto na Dunaj. Oficijelne osebe, s katerimi utegne priti v dotiko za časa svojega bivanja na Dunaju, ga bodo sprejemale in častile kakor pritiee vladarju države, ki stoji z našo v prijaznih odnošajih, ali drugi dunajski višji krogi, ki so drugače z veseljem sprejemali mladega kralja, mu stoje ne baš prijazno nasproti, Ne morejo pač pozabiti, da je podpisal obsodbo, katero smatra ves omikani svet za veliko krivico. Kadar pa se odveze sokrivde svojega očeta na nedolžnih žrtvah njegove l krutosti, bo na Dunaju zopet dobro došel! Tojna Angljje s Transvalom. — i Vedno bolj prihaja na dan, da Angleži se 1 ne obnašajo nikakor ne tako sijajno v vojni, kakor trde njihova poročila. Pri Glencoe so zmagali najbrže ~ Buri. Glavno svojo moč imajo Buri osredotočeno okoli Ladys-mitha, kateri okrožujejo neprestano. Vse ne-domače osebe o dobile ukaz, zapustiti mesto, Buri ga skoro naskočijo. Kraj Mafe-king gori vsled obstreljevanja od strani Burov. •-¦ Holanciin Irci v Parizu snujejo akcijo v prilog Burcm ki bi se imela raztegniti čez celo JEvropo. Današnja poročila trde, da Buri so bili pri Ladvsmithu odbiti z velikimi izgubami. Ce je le res! Slov. akad. društvo »Slovenija". — Na prvem rednem občnem zbora dne 23. t. m. je bil za zimski tečaj izvoljen sledeči odbor: predsednik; cand. phil. Hinsto Vodil i k, podpredsednik: stud. iur. Milan V a-l e n č i č, tajnik: stud. med. Budolf K o b a 1, blagajnik: stud. med. Gabrijel Hočevar, knjižničar: stud. phil, Hinko Klešnik, arhivar: stud. iur. Franc Bytzek, gospodar: stud. phil. Niko Zupančič, namestnika: stud. tehn. Baltezar B&blor, stud. iur. Josip Zupančič. Raznoterosti. — V Londonu je 580 gledališč in večjih zabavišč. Pohaja jih dan na dan pol milijona oseb. Na Angleškem, Škotskem in Irskem je 3000 zabavišč, kjer ima prostora 850.000 Ijudij, — Zaderski nadškof Raj če vid, ki je bil po leti v Gorici pri kardinalu na obisku, in o katerem se je mnogo govorilo glede na glagolico v dalmatinskih cerkvah, je umrl. — V Sinju v Dalmaciji je umrl hrvatski rodoljub, bivši narodni zastopnik, dr. A. Masovčič, — V Šibeniku so ustanovili novo društvo »Hrvatski Sokol*. — Govori se, da namerava vojni minister zahtevati v delegacijah svoto 200 milijonov za lopove in 5 milijonov za zvišanje častniških plač ( Nadvojvoda Štefanija se poroči v petek. — Demonstracije v raznih čeških krajih se nadaljujejo tudi v zadnjih ter so naperjene proti Nemcem, Književnost HSalonska knjižnica", — H, Izdaja in ureja Andrej Gabršček. »Hamlet, kraljevič danski*. Žaloigra v petih dejanjih. Spisal Wiliam Shakespeare. Preložil Ivan Cankar. — V Gorici. Tis. in zal. »Goriška Tiskarna* A. Gabršček, 1889. -^ Najslavnejša žaloigra največjega svetovnega dramatika Shakospeareja, »Hamlet*, ki se igra na prvih gledališčih ter nastopajo v njeni glavni vlogi prvaki in prvakinje med dranmtiškimi umetniki, ta klasična tragedija je izšla tiskana v izvrstnem slovenskem prevodu. — Priredil ga je g. Ivan Cankar. Prav za prav je sramotno za Slovence, da smo morali čakati šele na go.sp. Cankarja, da nam je lepo prevede! »Hamleta*, ki bi moral biti že davno. Vendar pa smo veseli tega prevoda tolikanj bolj, kerjeistinito krasen in vesten. Žaloigra »Hamlet* se bode igrala letos tudi na slovenskem odru. Naslovno vlogo bo igral rež. Inemann. Zategadelj naj se rodoljubi in rodoljubkinje za to novo slovensko knjigo tem bclj zanimajo. 208 str. obsegajoča knjiga elegantne zunajnosti in finega papirja stane sam6 70 kr.— to je tako nizka cena, za kakoršno se ne dobi niti nemškega prevoda enake oblike. Naj bi izdal g. A. Gabršček kmalu še Goethejevega »Fausta* 1. del, na katerega čakamo tudi že brezkončno !'4 Tako oceno in priporočilo je objavil »Slov. Narod*. — Zanimiva bo za Čitatelje pripomnja, da tako cene izdaje v taki obliki nimajo niti •— Nemci, ki so pač velik narod.... Saj je pa tudi v obče znano, da je obogatila naša tiskarna slovensko književnost z veliko vrsto knjig, ki so vse nenavadno v ceno. — Naši »Goricam* pa nimajo nujnejšega opravila nego da vsak hip zlobno zalajajo, kako Gab. molze slov. ljudstvo itd. Tudi te vrste pisava je edino v Slovencih mogoča. Drugod nikomur niti na misel ne prihajajo take zlovoljnosti.....! Venec slovanskih povestij, II. knjiga 11 tisk. pol v 8°; cena 55 kr. — To je že tretja knjiga, ki jo izšla ta mesec v naši tiskarni. Zbirka teh povestij je prav zanimiva. Priporočamo jo kar najtopleje! »Bog I Hrvati*. — V znani tiskarni Ant. Scholza v Zagrebu je izšel pod zgornjim zaglavjem »pučki kalendar* za leto 1900. Kakor prejšnja leta tako tudi letos je ta koledar prav okusno urejen ter prinaša čtfva poleg krasnih slik raznih vrst iz i „Prosvjete*, tako, da moramo koledar le priporočati. Stane broširan samo 50 kr., po pošti 10 kr. več. Vezan stane 70 kr. Dobiva se ; v tiskarni Ant. Scholza v Zagrebu, Gajeva ulica 7. »Popevčiee milemu narodu*. — II. zvezek. G. Anton Hribar (Korinjski) je izdal že drugi zvezek svojih poezij. Hribar je znan pesnik v D. in Sv.«, ki je vstvaril zlasti na epiškem polju že marsikaj lepega.. Ne moremo ga prištevati Ido ve kako imenitnim pesnikom, ali v njegovih pesmih se le dobi sem ter tje kaj takega, kar človeku ugaja. Knjižico priporočamo vsem tistim, ki radi čitajo tisto vrsto poezij, katero podaja Hribar. Kakor prvi, je tudi 2. zvezek, ki je izšel v tiskarni Drag, Hribarja v Celju, prav eleganten skozi in skozi tako, da knjižica diči mizo v vsakem salonu. Vezan iztis stane s poštnino vred gld. 1.60 kr; broširan 1 gld. 10 kr. ____ Narodno gospodarstvo. %uye Anton Kristan. Govori se sedaj jako mnogo o narodo-gospodarski vedi ali o nacijonalni ekonomiji. Vsak boljši časopis ima rubriko, kjer pod naslovom: narodno gospodarstvo piše o gospodarskih, trgovskih hi,Obrtnih razmerah in zadevah, I mi hočemo v naši »Soči" imeti ta predal, kamor hočemo vkla-dati razprave, novice ter poročila o gibanju v gospodarstvu, trgovini in obrti. Ozirali se bomo v prvi vrsti na našo deželo, pokm na slovensko domovino ter tudi — ako bode dopuščal prostor lista — na svetovni trg v obče. »Soča* je tekom lanskega leta prinesla iz peresa dr. Pečnika jako mnogo lepih člankov o slovenski trgovini in obrti, katere je tudi skupno izdal v knjižnici »Slovenci in mejnarodni promet" (Migljaji iz Egipta slovenskim rodoljubom v domovini - sp. dr. Karol Pečnik. Cena 25 kr.) Zal se slovenska javnost ni dosti zmenila za ta vrlo veseli pojav v slovenski književnosti. Brošura, katera bi morala podati slovenskim ž u r n a l i s t o m ter ostalim interesentom snov za nekoliko-letno dreganjo v slovensko zaspanost ter nepodjetnost — ostala je pozabljena, — ostala je samo — br o« ur a l In dejstvo to nam kaže, kako smo še nepraktični, kako še malo poznamo vire ter pogoj naše bodočnosti Vzdramimo se! Skušajmo vreči raz sebe pajčevino, katera nas ovija prav tako kakor ovija mah streho hiše nemarnega gospodarja. Svet napreduje! In kdor hoče živeti v tem svetu, mora tudi napredovati! Brez na-predka ni svobode. 19. stoletje se zavrfiuje, Torej: doba naša — doba prehodna, In prehodna doba je zla doba. To vidimo. Narodnostni boj je osvojil večino src sedanjo dobe. Pozablja se na prvi pogoj eksistence, to je na dobro gospodarstvo naroda ter se šovinistično proglasa narodnostna ideja za prvo.... Militarizem je ljubljenec vladajočih činileljov. »Ljudski* poslanci in zastopniki pozabljajo, da je krvni davek hujši od davka direktnega i indirektnega. Občna volilna pravica je odšla zopet nazaj v bajno krasna zatišja figovih dreves, kjer hoče posnemati kralja Matjaža!.,. Šolsko vprašanje, plača učiteljska.... o tem ni govora. In vendar sem dejal: Svet napreduje, Pri toni i ostajam. Vemo vsi, da se jedino tedaj misli razbistre, razjasne, kadar se križajo. Opozicija sili večino k delu, katera, hoče-li obstajali, eksistirati, tudi energično začne.... Noče-li, prepustiti mora i svoje mesto drugim. Geslo je: zmaga ostaja v rokah zmožnejših! In to geslo navaja k študijam, k delu in k naporom. V kaosu idej, mislij in vprašanj bode mesto le onemu, ki bode pripravljen na vse, katerega ne iz-I nenadijo načrti nasprotnika, njegov zavratni I napad. Zmagalec bo oni, kateri bode ponosno in mirno Čakal ter vztrajno in korektno zavračal protivnika. Glavno pripravo tvori pa za to bodočnost: dobro gospodarstvo, cve-teča obrt ter daleč in daleč razvita trgovina. Slovenci na Goriškem smo mal delek širnega sveta. Vendar: smo ljudje, ki zavzamemo v tem bodočem kaosu mal prostorček, za katerega pa hočemo znati boriti se ter si ga obvarovati. Dejal sem: skušajmo vreči raz sebe pajčevino, katera nas ovija. Da! Skušajmo storiti to, zlasti ko vemo: kaj nas čaka. Ne-vemo li še, torej iščimo neumorno.' Mogoče tuintam skomigne kdo z rameni, prebravši te te vrstice, ter si misli: ej, kaj mi vse to mar, saj me takrat tako na svetu ne bode! In odide v gostilno ter pri časi oživljajočega vinca pozabi bodočnost ter | ostaja stari večno nepoboljšljivi filister... Verujem, da ga tako življenje sedaj tudi za-| dovoljava, saj je srečna natura, saj je od I prirode — filister! Nam pa se ne godi tako I Pred očmi nam bdi slovenski narod kot del svetovnega proletarijata, katerega moramo dvigniti ter ga oteti iz krempljev raznih odi-ralcev. Mi vidimo našega bednega tr^')vca, našega siromašnega obrtnika, ki si hočeta pomoči, ki hrepenita po nji, ali zato dobivata ravno ono, časar nista nikedar pričakovala. Hočeta organizacije, katera ju posili, pokrep-ča ter ju vzpodbuja na vztrajno delo, ju pripravi tudi na boj proti njunim škodljivcem. Vemo: gospa Praksis je vrlo priporočilna, ali ne pozabljamo: Mm. Theorie ni kar | tako, torej: 'praks*1 in teorija — ti dve spo-} jeni sta najboljše sredstvo na pot, ako speje-mo k dovršenosti. In tu le, v rubriki »narodno gospodarstvo* gojili bodemo skrbno I teorijo, v življenju, v javnosti pa se pokažemo z drugo našo prijateljico, katero smo nazvali: praksa, ter ju spojimo. In prepričani smo, ne na škodo našemu narodu, temveč na korist in prospeh. Dela je mnogo. Orali bomo ledino. Sicer so to »fraze*, ali mi hočemo, da se te fraze realizujejo in da prestanejo biti „fraze«! Ne mislimo videti kaj kmalu še plodu* ali vemo, da plod obrodi vsako delo, katero jo plojenja zmožno, ako ne pride kaka uničevalna bolezen, kak sunek ali kaj podobnega. In naši načrti, naše delo je zmožno roditi krasne plodove; preprečiti te plodove na škodo naše bodočnosti more samo zlobna sila..... Na delo, kdor čuti potrebo, I dela! Ball-Seidenstoffe 45 Kr. bis 14-65 p. Met. — sowie sehwar^e. weisse und far-In^e Hennenarg-Setde voa 45 ir. bis fl. 14-65 p. DeL — jn den modernsten Gewebeu, Farben und Messins. An Private porta- uud steuerfrei ins Hsng. Mnster umgehjsnd. Scidon-F»bi1keii G. Hennejjerg (k. u fc. Hofl.) (4) ZURICH. (nasproti nunski cerkvi) |trtjioroJ5a preč, dultOvStMni in slavnemu občinstvu . svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsako- ' vratne cerkvene potrebe. Jma veliko zalogo nagrob-uih vencev, za mrtvaške potrebe, voščeno sveče iti?. v;-e po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje l«?no in solidno. Priporof-a slav. občinstvu tudi svojo I S. cU tiskarno ?rfc na perito. " * Preselitev. Dovoljujem si naznaniti slavnemu občinstvu, da se nahaja odslej zavod kii likanji1 perila \m rttinaj- j skcin n a (Mini in pralnica v ulici Trn Ro it«v. 10. V^arol praščiK, pekovski mojster in sladciear v Gorici na Kornu št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birma nee, lorle i. t. ti. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojrm naročila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Anton Pečenko Vrlna ulica 8 — GORICA -t-' Via Giardino 8 priporoča pristna bela aj*^«, b riskihs «!al in črna vina '^FzJjfjjsM ntafiinskih in iz vipavskih, 43n& isterskih furlanskih, «T vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na . vse kraje avstro-fgerske monarhije v sodih od 56 j itrov naprej- Ka zahtt-vo pošilja tudi nzorce. Cen« zmerne. Postrežba poštena. Udani Franc Korpitftch. ^f\top, Jortolofti kamnosek v Gorici na Franc-Jožefov! cesti iiv. 33. Zaloga nagrobnih spominkov vseli sloirov p<» ukrotiititi ceiiHh , U*~ o d S do 2 00 prid. -¦*¦ !! Važna za vsakega !! Razprodaja za neverjetno nizke cene: 12 krasnih komadov za samo 2 gld. 95 kr. I krasna žepna ura iz niklja Sidro-n»niontoir. s pokrivalotn in tri-Ieinim janiMvnin. lam sekund s tU-" in popolno izd«- an s-trn!. (Ni i-iimcrJHli nij(»na). 1 ki.t-nu kd.i /•:> zaviat-niki" /.a s.n-j.iid<> v/. aiiuT. ibinhle zitia h Liiiii ni. po-tlolmiiui hriljaiitotn. 1 rar lepih zapcstnihguiiilioN i/, pravemu srebra, priwaiv>j;a od «-. kr. dižnvntva nradn. I par kiasuiii piuubov z.i r-.kavi- iz aniira do-.t»>-ztar.. 1 zbhka •.uudtov za sriiji*« in ovralnike iz atnor. ilouldi'-zla:a |5 koit,:iilov). 1 »>l(v.iu-'no, novo.ztiajdeno io.ilclno poniiinj-Sevalno zsvalo. (No\ost!> l>»klor ztilo^a nb:-'.i>ji. razpošiljam M\ 12 komadov pniii povzetju ;i!i proti pršiljalvi driinijp. jih nnio,"ilu z.i samih gld. 2*95. (Sama žepna m.i iz niklja Ankcr-Heiuouloir stalit j« prej 5 i-dl.) Kasne usiaja, sprejema v toku 8 dnij radovoljno nazaj E. Holzer zalnitfMj zveze c. kr. avstrijskih državnih uradnikov in zaloga ur in zlatenine na debelo. Krakovo Stradom 18. — Krakovo. Iluslrovnni ceniki 4.'»"»li.s in frnnko. i ODLIKOVAN fotografski atelier Gosposka ulica štev. 7 v Gorici, podružnica na Acqisedottu fit. 25 v Trstu, priporoča se slavnemu občinstvu i mestu in na deželi v blagohotno podporo. pri Dobrozimna gostilna da. ANTONA VODOPIVGA "«> ulici 6hega ^^^^^^HRf fr je v bližini juž- r^sf "nv* ne#a kolodvora _.. 'L Y ,W jedina narodna -f" *3»g»A-*e-_3^. to* gostilna :-jy^fw*!]»y^^-. čfr s prenočišči f katera toči pristna beJa in črna !•* vina iz Vipavske doline. |J Kuhinja domača z okusno pripravljenimi jedini. tj Glej! Qlej! Cuda7" F Dr. Rosa balzam | Pražko hišno mazilo se ielodee m -*-Trgovska obrtna zadruga?. Trgovina z jedilnim blagom G. F. R&sberg v gorici, v bapueiioki ulici >\. II ter podružnici na Kornu štev. 2 prip«W:a to-le IiIhjto Sladkor kavo — rlž mast - jioper — sveče -olje — škr»b — ječmen kavino primeso - moko — Oris drotjrte in dabele otrobe — turšico — zdb — soi — moko za pitanje - kis - žveplo — cement bakreni vitrijol itd. :t-Jii S Zaloga pristtega dalmatinskega žganja na debelo •«r j»ristnesa črnepa in belega vina. Tiskarna astanmljena leta 1893., je oskrbljena z najmodernejšimi črkami. »Salonska knjižnieu" ^ovanska Knjižnica". knjižnica za mladino". ..primorec". - , SOČA*'. .^ažipot". Goriška Tiskarna A. GABRŠČEK, zaloga vsakovrstnih izgstovljenib tiskovin za županstva, cerkvene, šolske in droge urade v Gosposki ulici štev. g. v Gorici. sprejema naročilu za tisefe vsakovrstnih tiskovin, kakor: vabila fc veselicam in plesom, račune, zavitke in usfiov- ni papir z natisnjeno tvrdfco za trgovce in zasebnike, raznovrstne vizitnice s primernimi zavitki in eienant- ¦ ninii skatSjtcami. Ci5koYir\e po uzorcu za zasebnike, urade5 društva itd. izvršuje točno in natančno po /morni ceni-Sledečo tiskovine ima tiskarna izgotovlj«ne v zalogi: Ztt županstva: Spisek m vnlilce. glasovni imcsiik, kontrolni razkaz (za volitve), opravilni zapisnik, blagajnicni dnevnik (z ^la\o). sklop računa, proračun, domovnica, ubožni list, plačilni nalog, vročilni list. razna povabila (k volitvi. k novačenju, v občinski urad), vabilo starešinam k .>eji (z cltievnim redem i;i brc/, njega), pobotnice, zapis za mrličem, izkaze o prenumbah stanovali.šča (/a vojakej. po-' štni dnevnik, kazenski zapisnik, prošnje za oproščenje vojaščino itd. Za cerkvene urade: Liber bapt.. IJber oef, Liber utatr.. Status aiiim , Testim. mortis. Testim. matrim.: Fisles mortis et sepult. Fides matr., Nota pro dcis. f.ictis (in facieialis). Fides Nativit. et 15:«pt.. Teslim. status iibeii krstni list. mrtvaški list. pobotnica za obligacije in za plače, izkazi umrlih, račun (z raznimi prilogami) itd. Za Šole so v zalogi vse fiskovine v slovenskem, hrv. in Hal. jeziku, kakor raziednice, tednik, oprav, zapisnik itd. Za sodne urade: opr. zapisnik, za pisni! e. vročilue listo, vabila, plačilne naloge, malotne tožbe, pooblastili. zvrSilne prošnje itd. itd. Vsake naročilo, bodisi tiskovno ali iz zaloge se izgciovi v ieku 29 ur. I zalogi Jorište tiskarno1, k Gabrseek mitm-mm* „fflaierino delo za Boga in domovino", za sinvcnko priredil Simon Gregorčič ml. Cena s poštnino /O kr. „Zgodov. črtice iz poknežene grofije goriške in gradiške". Spisal Simon Itutar. Cena s poštnino ">.> kr. „Venee slovanskih povesti4f. Ortiee iz ruskega, poljskega, slovaškega in hrvaškega življenja. I. Cena s poštnino .">"> kr. Simon Gregorčičeva zbirka pesmi. Cena lični izdaji m kr. j&nt. funtka izbrme pesmi. Cena lični izdaji 50 kr. Pagliaruzzi-Krilanove poezije (dve knjigi) in spisi v prozi. Cena vsem snopičem s poštnino t gld. (»0 kr. Anton Klodičev »Materin blagoslov". Cena s poštn. 18 kr. »Spizoda iz kulturne zgodovine goriške", ali košček zgodovine goriškega c. kr. gimnazija. Spisal mons. Andr. Marušie. Cena s poštnino ti kr. »Slovanska knjižnica". Izhaja r,. daa v mesecu. Do konca leta ISSKS. je izšlo 81 snopieev. Celoletna naročnina gld. t SO. »Knjižnica za mladino". Izšlo je '2t snopicev. -- Cena vsakemu snopiču je -25 kr. Kdor naroči vse snopiče, jih dobi po 20 kr. —- »Salonska knjižnica", za odrasle, začela izhajati začetkom 1. 1807. I. zvezek „0 te ženske!" stane broširan gld. 1-10, vezan gld. 1*00/. V kratkem izide II. in III. knjiga zanimive vsebine. »Gluhonemi", Zgodovina in sedanja metoda njih vzgojevanja. 350 strani velike osmine. Spisal Anton Rudež. Znižana cena gld. -KSO. »Bete noči". Sentimentalen roman. Cena 25 kr. »Ben-Hur", roman iz časov Kristusovih. Angleški spisal L. Wallace, poslovenil Podravski. Trdovezau gld. 165, mehkovezan gld. l-ao. »Kako je ravnati Z mlekom Ve Slovenskim živinorejcem posebno udom mlekarskih zadrug spisal Milan Ivančie v Tolminu, t iztis 15 kr.. to iztisov gld. 1. Trdo vezan gld. m Mehko vezan gld. Iti«. P>'Miioii PFCCKO-OlOBHHCKlft CjOBAPfc. (Ročni Rusko - Slovenski Slovar) IN Kratka slovnica ruskega jezika 1 (KpaTMUi rpaMsiaTHKa Pyccitaro JTjmku) V kratkem izide „Slovensko-ruski slovir" in ».rusko-slovenska slovnica"