Siev 160.
v Llnlanl, v loret ime is Mla m.
Naročnina
za državo SHS:
za oelo leto naprej Din. 120-— za po! leta „ >• H BO-— ia Četrt lata » . • „ 30-— ia on nieifec .. „ 10«—
za inozemstvo:
oelole.no.....Om. 2<8'—
mesečno . « . . „ 18'—
s Sobotna Izdaja: — v Jngoalavljl. . . Din. 15 -Tlnoiematin ... „ 35-—
Pnsamna Slev. 75 por.
_ __ Uredništvo je r Kopitarjevi nltol Ste*. 0/m. Rokopisi se ne vračajo; uelranlslrana pismu se ne sprejemalo. Oredn. telet. Str. 50, npravn. itv. 328.
Leio L
s== Cene lnseratom:s
Enostolpni petltna vrata malt oglasi po K V— ln K 8 —« veliki oglasi nad 43 mm tU, šlue po K O —, poslana itd; po K 12 —.
Pri večjem naročilo poprart..
Izhaja vsak dan IzvzemŠf ponedeljka In dneva po pra& nikn ob S. nri zjutraj.
Mesečna priloga: Vestnik SKSZ.
Poštnina plačana v Jotoiint
Političen lis! za slovenski narod.
Uprava je v Kopitarjevi al. 8. — Račaa poštne hran.
l|c.bl|anske št. 650 zq naročnino tn št 349 za oglase, zigreb 39.0II, sarajev. 7563, praške ln danaj. 24.793
Rodbinske
živahna seja narodne skupščine.
Radi vladne namere, ukiniti vse rodbinske doklade, je že dalj časa med urad-ništvom in državnimi nameščenci velika in opravičena nevolja. Povodom debate o interpelaciji radi gmotnega stanja rudarjev trboveljskega premogovnika je govoril v narodni skupščini dne 13. julija narodni poslanec dr. G o e a r tudi o tem važnem vprašanju. Govornik je izvajal:
Daleč sem od tega, gospodje, da bi mislil, da se da do skrajnosti izvesti princip, da naj dobi vsak toliko, kolikor mu je treba, da bo mogel tako živeti, kakor se človeku spodobi! V ekonomskem redu, ki sloni na privatni svojini, na svobodi dela in konsuma je to načelo neizvedljivo. Izved-ljvo bi bilo v kolekti. ističnem sistemu. To vem sam jako dobro. Zato razumem, da imajo rodbinski dodatki neko meio, da jo raoraio imeti, sicer bi produkcija zastajala, ker delavec-samec, ki bi dobil 7 krat ali 8 krat manj plače neko njegov tovariš z veliko rodbino, ne bi nikdar delal tako pridno kakor če dobi za svoje delo vsaj približno sorazmerno plačo. To je jasno.
Toda, gospodje, tudi zmanjšanje rodbinskih doklad ima svoje meje. Da bomo razumeli, si moramo predočiti, kako je sploh prišlo do teh doklad. Pred vojno jih skoro nismo poznali oziroma če so se še plačevale, se je to godilo le v zelo majhni meri. Šele med vojno in po vojni, ko države in delodajavci niso mogli svojih uslužbencev plačevati tako, da bi vsak povprečni delavec zaslužil toliko, da bi mogel preživeti nt le samega sebe, marveč tudi morebitno srednje veliko rodbino, se je uveljavilo načelo, da mora vsakdo zaslužiti najprej toliko, kolikor mu je zanj in za .svojce neobhodno potrebno in šele zatem naj se plača ravna po vrednosti dela.
Kdor mora preživljati številno družino, mora torej zaslužiti več kot oni, ki mu je treba manj. Ti dodatki so naravno rastli tem bolj, čim slabše so bile življenske razmere. Čim težje je posameznik preživljal rodbino, tem večji so morali biti dodatki za vzdrževatelje rodbinrkih članov.
Če pa hočete sedaj to stanje likvidirati, morate predvsem dvigniti vse plače na ono višino, da bo mogel vsakdo vsaj pri-lično človeško živeti, čeprav ima skrbeti za rodbino recimo petih ali šestih članov; šele potem bo namreč mogel s primerno delavnostjo in pridnostjo prehraniti svojce tudi tisti, ki ima še večjo rodbino. Toda dokler so plače, kakor sem jih poprej navedel, take, da povprečni delavec ne zasluži niti toliko, da bi mogel sam približno primerno živeti, kaj šele, da bi mogel preživljati rodbino, je tako ravnanje popolnoma pogrešeno. Mi moramo nekoč priti do tega, da bodo razlike v plačah manjše. To je naravno. Dokler obstoji sistem privatne svo-jine, toliko časa se bode tudi gibala tendenca delavcev in delodajalcev v tej smeri. Toda stvar državne oblasti ni, da to tendenco podpira, ampak obratno: da jo zavira in zadržuje v pravih mejah. Mi pa vidimo sedaj, da je naše ministrstvo za šume in rude podvzelo inicijativo v smeri, v kateri bi je ne bilo smelo. Mesto da bi prej označeni proces likvidacije družinskih doklad zadrževalo, ga pospešuje.
Gospodie! 6e ie tendenca po zmanjšanju družinskih doklad naravna, ker izvira iz bistva sedanjega ekonomskega reda, je tudi popolnoma naravno, da bodo podjetniki sami vse poskusili, da jo uresničijo. To danes vidimo, kako poskušajo podjetniki razdvojiti delavce na ta način, da naglaša-jo samcem: »Zakaj zaslužiš ti manj nego tvoj tovariš, ki ima veliko rodbino? Morebiti ni niti tako kvalificiran kakor si ti, pa vendar zasluži štirikrat in petkrat toliko kakor ti.*: Na ta način hočejo razdeliti delavce nn dve fronti, da izigravajo one, ki lahko za silo živijo, proti onim. ki sploh ne morejo prehraniti sebe in svoje rodbine.
Zato jo popolnoma pogrešeno, da so je gospod minister postavil na stališče, da hoče to liberalno smer podpirati. On bi moral obratno dohiti na to, da bi so ta prehod izvršil polagoma in r, vsemi primernimi ožiti na dolnvoo, ki morajo skrbeti zn večjo levilo osob.
Darujte za gladujoče v Rusiji!
DRŽAVNI SVET KOT STRANKARSKA EKSPOZITURA.
— RAZBURJENJE LAČNIH.
— BREZ KVORUMA.
Belgrad, 17. jul. (Izv.) Današnja seja parlamenta se je pričela ob 9. dop; Idne. Na dnevnem redu je bila podrobna razprava o državnem proračunu in sicer o vrhovni državni upravi. Prvi je govoril v imenu Jugoslovanskega kluba posl. dr. Janko Šimrak, ki je naglašal, da bi moral biti državni svet radi svoje naloge nad-strankarski. Demokrati in radikali pa postavljajo v to najvišje državno sodišče svoje strankarske prijatelje, s čemer rušijo vero v njega nepristranost in delajo iz njega navadno strankarsko ekspozituro. Slučaj z državnim svetom ponovno dokazuje, kako je nekaterim strankam predvsem za strankarske interese in šele potem za državne. Pri državnem svetu je storjena tudi napaka, da se ni pazilo .a ravnoprav-nost vseh plemen. Govornik je zahteval, da morajo vsa plemena enako sodelovati v državnem svetu z ozirom na svojo številnost in kulturno jakost. Izmed 30 državnih svetnikov bi imeli Srbi 24 svehii-kov, Hrvati in Slovenci pa skupaj samo 6 državnih svetnikov. Kakor izgleda, ni še gotovo v kupčiji med demokrati in radikalci, ali bodo dobili Hrvati 4 državne svetnike. To je nova politična provokacija, ki pomenja, da je vladnim strankam narodno edinstvo samo fraza in teorija. Ko je govoril dr. Šimrak, ga je napadal cen-trum pod vodstvom podpredsednika parlamenta Milivoja Vujičiča. (Medklici: >Katere stranke naj volimo? Vi izzivate! Ali naj volimo državne svetnike iz Hrvatskega bloka?«) Govornik je naglašal nadalje, da je proračun dvora prevelik, kakor da bi bil proračun kakega carstva. Zahteval je nadalje, da se uredi vprašanje vojnih posojil in da se naj pove, kaj bo s tisočaki, ki so imeli ponarejene kolke.
Zatem je govoril posl. dr. Momčilo Ivanič, ki je pobijal trditve dr. Šimraka o plemenskem ravnotežju in .je naglašal, da se pri imenovanju državnih svtenikov ne sme vpoštevati splošni plemenski ključ. Dasi je dr. Ivanič protestiral, da se imenujejo državni svetniki samo iz radikalnih in dmokratskih vrst, vendar je ta izjava jako neugodno vplivale na opozicijo. Ta izjava se smatra za poizkus podpirati vlado. Nadalje je dr. Ivanič grajal, ker se ne nakazuje primerna plača princu Juriju. — Nato je govoril republikanec Gjonovič, ld je navedel, da velja dvor in vse, kar je ž njim v zvezi, nad 60 milijonov dinarjev. Govoril je nadalje proti strankarstvu pri imenovanju državnih svetnikov. — Za njim je govoril soc. dem. posl. E. Kristan, k je istotako obsojal preveliko civilno li-
Zapostavljanje katoli-
sto in razkošje, ki se je pričelo razvijati na našem dvoru. Govoril je o političnem položaju in o vsem, kar je ž njim v zvezi.
Po njegovem govoru je predsednik skupščine dr. Ribar predlagal, naj se preide na glasovanje o poedinih točkah in sicer o I. poglavju, t. j. o vrhovni državni upravi. Jugoslovanski klub je pred glasovanjem predal predsedniku predlog, podpisan od 10 poslancev, v katerem je zahteval, naj se imenoma ugotovi navzočnost poslancev. Demokrati in radikalci so radi te zahteve postali zelo ogorčeni, vendar pa je predsednik po predpisih poslovnika odredil takoz'ano »prozivko«. Tajnik Agatono-vie je pričel pozivati poslance. Ko je pozval posl. Janiča, ga je zabeležil kot prisotnega, dasi ga ni bilo v dvorani in ga sploh ni v Belgradu. Radi tega postopanja je poslanec dr. Velimir Deželic ostro protestiral. Temu protestu se je pridružil tudi dr. Šimrak. Ugotovilo se je, da se je eden izmed radikalcev javil namesto dr. Janiča. Nato je predsednic skupščine zahteval od dr. Deželiča in dr. Šimraka, naj se odstranita od mesta, kjer se vrši pozivanje, dr. Deželič pa je odgovoril, da nima zaupanja v pozivače, ker beležijo tudi one, ki niso prisotni, za kar je navedel slučaj dr. Janiča. Po tej izjavi so demokrati in radikalci skočili iz centra proti dr. Šimraku in dr. Deželiču. Nastal je velik hrup in je predsedniku komaj uspelo, da je napravil red v dvorani. Vsa dvorana je z veliko napetostjo čakala na izid pozivanja poslancev. Sam ministrski predsednik Pašič je došel z ostalimi ministri v dvorano radi kvo-ruma, posamezne vladne poslance pa so klicali tudi od drugod, naj pridejo v skupščino. Po štetju glasov se je ugotovilo, da je prisotnih samo 127 poslancev, vsled česar ni bilo kvoruma, za katerega je potrebno 140 poslancev. Pri tem je nastal velik hrup, naperjen proti Jugoslovanskemu klubu. Minister dr. Trifkovič je proti poslovniku došel v sredino dvorane ter začel klicati, kako je mogel Jugoslovanski klub zahtevati pozivanje poslancev za časa obeda. Odgovarjali so mu, da v poslovniku ne stoji, kdaj se sme zahtevati pozivanje poslancev in kdaj morajo poslanci obedovati ter da so vladne stranke dolžne vsakokrat, da skrbe za kvorum, ki se zahteva od njih. Tako je glasovanje o proračunu klaverno propadlo. Predsednik dr. Ribar je končno predlagal, da se vsem noslancem odvzamejo dnevnice za toliko časa, dokler se ne javijo osebno predsedniku parlamenta. Vsi poslanci, ki so na dopustu, so bili pozvani brzojavno v Belgrad.
Belgrad, 17. julija. (Izv.) Na popoldanski seji narodne skupščine je došlo na dnevni red vprašanje o vojnih odškodninah. Vedeti je treba, da ima ta zadeva politično ozadje. Radikalci so jo sprožili radi tega, da bi zadali udarec zemljoradni-kom. Razen tega se zdi, da nameravajo radikalci zahtevati, naj se vojna odškodnina v znesku 5 do 6 milijard izplača iz državnega posojila. Prvi je govoril in poročal o vojni odškodnini finančni minister dr. Kumanudi. Izjavil je, da ima Nemčija vsega skupaj plačati zaveznikom 132 milijard zlatih mark in sicer letno 2 milijardi zlatih mark ter 26 odstotkov vrednosti svojega izvoza. Naša država ni doslej v denarju šc ničesar prejela. Med Anglijo, Francijo in našo državo se je sklenila pogodba, po katerih imamo mi dobiti 6 milijard zlatih mark. Za izplačilo tega denarja pa nimamo nobenih jamstev. Od meseca maja 1. 1921 do 31. marca 1. 1922 smo prejeli v naravi 43 milijonov zlatih mark. Radi tega bomo prejeli do 1. aprila 1. 1923 še 73 milijonov zlatih mark. Po cenitvi od 1. julija t. I. znaša dosedaj prijavljena vsota vojne odškodnine, izvzemši Belgrad in nekatera
druga okrožja, 3.788 milijonov dinarjev. — Nato je govoril minister za pravosodje dr. Laza Markovič, ki je naglašal, da se bo vsa vojna odškodnina gibala med 5 in 6 milijardami dinarjev. Povdarjal je, da se mora stati na stališču, da naj država izplača reparacijskemu fondu, kar je dobila in na-tura na račun vojne odškodnine. Zahteval je, naj imajo pri izplačilu vojne odškodnine prvenstvo invalidi in da naj se vojna odškodnina izplača tudi obmejnim krajem Srbije, ki so trpeli vsled vojne. — Za njim je govoril interpelant bivši minister za promet Uzunovič, ki je napadel demokrate, ker so v svojem tisku označili njegovo interpolacijo kot strankarsko akcijo. Zahteval je, naj so zadeva vojne odškodnine uredi prej nego se sprejme zakon o državnem posojilu. Iz tega se jasno vidi tendenca, po kateri stremi interpelant. Med Uzunovičem in ministrom za pravosodje je došlo do nesoglasja radi višine vojne odškodnine. — Nadalje je govoril zemljo-radnik posl. Voja Lazič. Govoriti ima še 7 govornikov. Seja je ob pol 11. uri zvečer še trajala in pred polnočjo najbrž ne bo končala.
NAKNADNI KREDITI MINISTRSTEV.
Belgrad, 17. julija. (Izv.) Posamezna ministrstva zahtevajo naknadne kredite v skupnem znesku 200 milijonov dinarjev. Za pokritje to vsote se hočejo izvreČi postavke, ki so re?er.virpp za investicij«?.
OGENJ V PETROLEJSKEM SKLADIŠČU.
Washington, 17. julija. (Izv.) Pri Beau-montu v Texasu je strela užgala veliko skladišče petroleja. Zgorelo je nad pol milijona sodov petroleja, škoda znaša na poldrugi milijon dolarjev.
(Iz govora narodnega poslanca Karla Škulja v narodni skupščini 4. julija.)
(Dalje.)
Točke, katere sem si dovolil sedaj omeniti, tangirajo principielno stran! Dovolite, dasi mi je to malo neprijetno, a razmere in prilike so take, da moram nekoliko omeniti tudi drugo stran, to je materialno stran. Gospodje! Če vzamete v roke proračun ministrstva vere, vidite, da to ni tisti objektivni referat, ki ga more referent podati skupščini, ampak oddele]< poročila finančnega odbora je kakor polemičen članek, v katerem nekdo polemizira z neko tretjo osebo. Iz te polemike se vidi, kako se dotični reserent bori sam s seboj, da bi dokazal izredno naklonjenost napram katoliški stvari. —- (Medklic doktor Šimraka: Šcčerov, prvi financijerl) Gospodje, priznati morate, da je agrarna reforma vzela škofom zemljo. Proti temu nimam toliko, v kolikor je zakonito! Toda če država nekaj vzame, je njena dolžnost, da obenem tudi podpira to, kar se je prej podpiralo in vzdrževalo iz dohodkov dotične zemlje; to so baš katoliški inštituti. Sedaj se morajo ti zavodi že četrto leto boriti z raznimi težkočami, ker vlada ni dala nobene subvencije. Vlada na eni strani nekaj obeta, na drugi pa odreka. Cinizem je pa to, cla je gospod referent v finančnem odboru, ko smo prišli do postavke o subvencijah tem zavodom, ki obstojajo nekateri že po 100 let, zahteval ustanovna pisma in listine, da tisti zavodi res postoje. (Poročevalec dr. Šečerov: »Ne možemo priznati dugove; nema dokaza!« Računi so tu, a priznati jih nočete!
Kakšna je enakopravnost.
Dovolite, gospodje, da izjavim, preden pridem k drugi točki, ki se tiče materialnega stanja duhovščine same, da stojim tudi jaz na stališču, da država podpira samo potrebne. Gospodje, pri nas obstoji stara praksa, da vsaka župnija, ko se ustanovi, dobi neko ustanovno listo., fasijo. Oni, ki so ustanovili župnijo, so založili nekoliko denarja. Za tisti denar so se kupile razne obligacije in to mnogo pred vojsko. Sedaj se pa rente, kuponi, ne zplačujejo več. Mi smo vložili predlog, da bi se te rente, kuponi, zopet izplačevale, ker niso župniki ne župljani krivi, da se ne izplačujejo, ampak vis maior, to je vojska; predlagali smo, da bi se dotične župnije subvencionirale. Dovolite, gospodje, ironija oziroma cinizem od strani vlade — gospod referent, to Vam ni znano, kar sedaj povem — je v tem, da se dotične obligacije in kuponi ne samo ne izplačujejo, ampak da se od dotičnih nalaga cerkvi in nadarbini pristojbinski name-stek. Katoliška duhovščina mora od tega, česar ne dobi, plačevati davek. (Poročevalec dr. Šečerov: »To je utanačeno u zakonu!«) To je cinizem, ta zakon karakterizi-ra tistega, ki ga je izdelal in ki ga zagovarja. Cinizem, gospod referent je to, če vzamete dosedanji proračun v roke: po ustavi, ki sto jo Vi sklenili, bi moralo priti na katoliško cerkev v naši državi v preteklem letu 30 milijonov dinarjev, med tem ko se je taktično izdalo samo 12 milijonov dinarjev, a še za teh 12 milijonov ste Vi jemal denar iz raznih verskih fondov, ki imajo samo v Sloveniji 19.000 ha lepe in dobro šume. Na eni strani jemljete, na drugI strani pa pustite, da stradajo tisti, ki so poprej od tega živeli. (Poročevalec dr. Šečerov: »U Hrvatskoj i Vojvodini su dobili katolici 5 milijune kruna više, nego pravoslavni!') O tem bom govoril v specialni debati. (Medklici poslancev dr. Šimraka in Bariča.)
75 par na dan.
Če govorimo o cinizmu, moramo priznati, da je cinizem to, da mora danes človek, ki je akademično izobražen, ki je 40 let deloval mod narodom, stradati. Mislim, da smem trditi, cla velik del denarja, ki ga dobi kat. duhovščina, gre v namene, ki so javnosti, narodu, državi v korist. (Poslanec Mnjcen: : V protidržavnek Medklic: »Samo tisto ni protidržavno, kar gre v Vaše žepe/) Res, cinizem je to, da ima v naši državi upokojeni duhovnik, ki nima posestva, ki nima stanovanja, ki nima nobenih i dohodkov, 75 par na dan z vsemi dodatki.
Ta pokojnina je edino, kar ima. (Medklici:
>Biskupi imajul) Poročevalec dr. Šečerov: >Oni se bore za biskupe, a ne za niže sve-steništvok (Burni ugovori pri poslancih Jugoslovanskega kluba. Dolgotrajen nemir.)
(Konec sledi.)
Demisija predsednika demokratskega kluba.
Belgrad, 17. julija. (Izv.) Današnja »Polit&a« poudarja, da je nastala velika diferenca med posameznimi uglednimi člani demokratskega kluba. List omenja, da se je odločil Ljuba Davidovič, da bo de-misijoniral kot predsednik demokratskega kluba. Ta vest potrjuje naše dosedanje informacije, da obstojita v demokratskem klubu dve struji, med katerima ne more biti trajnega sodelovanja.
Dr. Korošec reklamira Trste-n ik.
Belgrad, 17. jul. (Izv.) Danes je posl. dr. Korošec naslovil na ministra za zunanje stvari vprašanje, v katerem opozarja na dejstvo, da si Italija prisvaja otok Trstenik, ki spada upravno k otoku Ra-bu in torej po rapallski pogodbi naši državi. Italija se pri tem naslanja na to, da se nahaja na Trsteniku svetilnik, ki spada pod upravo lošinjskega okrajnega glavarstva. Dr. Korošec poudarja, da gre tu za teritorialno vprašanje kot tako in ne za svetilnik, ki je na tem otoku. Zahteva, naj se to vprašanje reši v najkrajšem času ter izvTŠi poseben amendement v konvenciji dr. Krstlja in Toscija,
VOLITVE V OBLASTNE SKUPŠČINE — 1. OKTOBRA.
Belgrad, 17. julija. (Izv.) Odbor, izvoljen v parlamentu, za ureditev vprašanja o odgoditvi volitev v oblastne skupščine, je imel danes sejo in je sprejel vladni predlog, da se vrše volitve 1. oktobra t. 1. — Obenem se je ugotovilo, da se morajo izvesti nekatere izpremembe v zakonu o občinski samoupravi, ker je nemogoče, da bi se izvršile volitve županov v določenem roku.
PUCLJEVA DEMISIJA.
Belgrad, 17. julija. (Izv.) Ministrski
predsednik Pašič je pozval danes na ministrsko sejo tudi ministra za kmetijstvo Puclja, da bi se rešilo vprašanje njegove demisije. Minister za promet je predlagal, naj se za zgradbo železniških prog v Sloveniji določi 9 milijonov zlatih frankov. Minister Pucelj je izjavil, da še ne more dati končnega odgovora, ker mora čakati na sklepe strankinega odbora v Ljubljani.
DR. ŽERJAV SE MORA PRATI.
Belgrad, 17. julija. (Izv.) Danes je do-šel semkaj minister dr. Žerjav, da prevzame posle ministrstva za socialno politiko. Levica v demokratskem klubu zahteva, naj obrazloži pred klubom svojo afero z Jadransko banko.
KULTURNOBO.TNI MINISTER ZA VERE.
Belgrad, 17. julija. (Izv.) Sedanji minister za vere dr. Krstelj je pričel, kakor se je moglo pričakovati, ostro borbo proti frančiškanom v Dalmaciji. Dosedaj je država izplačevala draginjske doklade frančiškanskim provincijalom, ki so razpolagali z njimi po predpisih reda, in ne posameznim frančiškanom-župnikom. Sedaj pa je minister za vere izdal nalog, naj se draginjske doklade izplačujejo posameznikom, Razen tega pa je izdal tudi nalog, naj se izplačujejo doklade samo onim, ki ne morejo od drugih dohodkov dostojno živeti. Ker je ta stvar zelo raztezljiva, je razumljivo, da bo prišlo do zlorabe. Razen tega je tožil minister frančiškane pred sodiščem, da so izdali neko okrožnico na svoje člane, v kateri se pritožujejo, da spravlja vlada na dan nepravične povode za uničenje frančiškanske province v Dalmaciji.
ZA PODPORO POLJEDELCEM.
Belgrad, 17. jidija. (Izv.) Posl. Škulj je posredoval pri raznih ministrstvih za vladno podporo poljedelcem v Sloveniji, katerim preti draginja sena. Posl. Škulj je pri svojih posredovanjih poudarjal, da se je v Srbiji sam prepričal, da se dobi seno po 65 do 70 par 1 kg. Končno je poudarjal, da se bo število živine zmanjšalo radi pomanjkanja sena za nekoliko tisoč glav, ako ne pride pravočasna pomoč, in da bodo v tem slučaju izpostavljeni poljedelci židovski špekulaciji.
ENAKOPRAVNOST.
Belgrad, 17. julija. (Izv.) Ministrski Svet jo dovolil 100.000 dinarjev podpore muslimanskemu prosvetnemu društvu >Gajrck v Sarajevu. Pripomniti je treba, da doslej hrvatsko prosvetno društvo »Na-predakc ni še ničesar dobilo.
DVOJNO POSOJILO.
Belgrad, 17. julija. (Izv.) Izplačilo
ameriškega posojila se ima izvršiti tako, da se izdajo državne obveznice v obliki novega notranjega posojila.
JUGOFASISTI.
Belgrad, 17. julija. (Izv.) V imenu Jugoslovanskega kluba je stavil posl. Mila-n o v i č vprašanje na notranjega ministra, v katerem zahteva, da se kaznjujejo fašisti, ki so dne 27. junija iztirali v Splitu z ladje dalmatinske seljake in meščane, ki so hoteli posetiti zagrebški velesejm.
IZMENJAVA VREDNOSTNIH PAPIRJEV Z MAŽARSKO.
Budimpešta, 17. julija. (Izv.) :<>Uj Nem-zedek« poroča, da pridejo v kratkem v Budimpešto češkoslovaški pooblaščenci, ki se bodo pogajali zaradi obojestranske izmenjave vrednostnih papirjev, ki se nahajajo v bankah. Govori se, da se v tej zadevi sestanejo sredi avgusta zastopniki vseh nasledstvenih držav h konferenci.
POSOJILO AVSTRIJI.
Rim, 17. julija. (Izv.) Finančni odbor senata je sprejel zakonsko predloge o kreditu, ki naj se dovoli Avstriji. Odbor bo prihodnje dni predložil plenumu senata tozadevno poročilo,
IZ DRŽAVE BEDA.
Rim, 17. julija. (Izv.) V Cremoni vlada mir. V Milanu so fašisti namesto komunističnega doma streljali na skupino delavcev, ki so priredili zabavo. Pri tem je bil ubit en delavec, ki ni pristaš nobene stranke, en šestletni otrok je dobil smrtnone-varno rano na trebuhu, en delavec pa je bil ranjen na roki. Storilci so pobegnili v avtomobilu. V Navarri so napadli komunisti skupino fašistov, ki so priredili izlet. Pri tem so bili ubiti en fašist in dva prebivalca. Iz Giuliane pri Napolju poročajo o novem spopadu med fašisti in komunisti. En komunist je bil ustreljen, dva pa težko ranjena.
LETINA V RUSIJI.
Lyon, 17. jul. (Izv.) Hoover je izjavil v svojem poročilu, ki ga je poslal predsedniku Zedinjenih držav Hardingu, da. bo letošnja letina v Rusiji izvrstna.
LETALEC OKOLI SVETA.
London, 17. julija. (Izv.) Major Blacke je na svojem poletu okrog sveta pristal v Basri.
POŽAR V TVORNICI VAGONOV.
Berlin, 17. julija. (Izv.) Snoči je izbruhnil v tvornici železniških vagonov tvrdke Orenstein & Koppel požar, ki se je zelo razširil. Skoro vse podjetje je zgorelo, pri čemer je bilo upepeljeno tudi 20 novih, za Češkoslovaško namenjenh vagonov. Škoda znaša več milijonov mark. Vzrok požara še ni znan.
LETALO PONESREČILO.
Savern, 17. julija. (Izv.) Letalo, ki ie vozilo na zračni projd Strassbourg—Pariz, je strmoglavilo na zemljo, pri čemer so Mli ubiti pilot in štiri osebe.
Trije politični umori v Sofiji.
Še se ni poleglo razburjenje zaradi umora bivšega diplomata Aleksandra Gre-kova, ko so se zopet izvršili v Sofiji 10. t. m. kar trije politični umori na en dan.
Ob 9. uri zvečer so neznanci ustrelili bivšega policijskega prefekta Č u k 1 e v a , ko se je vračal domov. Dvajset minut potem so neznanci ustrelili pred vratmi jet-nišnice nadinspektorja centralne jetniš-nice Ivana Ivanova. Ponoči istega dne pa so našli v nekem bajerju utopljenega neznanca, glede katerega sumijo, da je bil vržen v vodo vsled političnih motivov.
Sicer se pa umori v Bolgariji tudi po deželi strahovito množijo. En dan pred omenjenimi zločini je dobil solicitator Gr-ganov v Plevni poštno pošiljatev, katera je, ko jo je odpiral, eksplodirala, ubila njega, ženo in otroka pa težko ranila.
Morilcev še niso izsledili. Domneva se, da so atentatorji člani takozvanih >make-donstvujučihf, torej reakeionarji. Drugi pa sumijo, da so Čukleva ustrelili najemniki sedanje vlade, ker je Čuklev svojčas vodil preiskavo proti Stambolijskemu.
Veliki požari v Sloveniji.
Požar v Boh. Bistrici.
0 tem smo dobili sledeče poročilo: V soboto popoldne dne 15. t. m. je izbruhnil v kozolcu posestnika Arha št. 33 ogenj. Požar se je bliskoma razširil na okoli stoječa gospodarska poslopja in hiše. Na nesrečo je pričel divjati silen veter, ki je obrnil ogenj proti zgornji vasi in vžgal nova poslopja. Na mesto nesreče so prihitele: požarna bramba Boh. Bistrice, Nemškega Rovta, Stare Fužine, Srednje vasi, češnji-ce in Nomenja pod vodstvom tamošnjeg« g. učitelja Kristana. Nato so prispele še požarne brambe: Boh. Bela, Bled, Mlino, Dobrava in Jesenice. Odločnemu in požrtvovalnemu nastopu došlih moštev se je zahvaliti, da se je požar omejil, kajti po silnem vetru, ki je strahovito netil požar, je bilo delo silno težavno. Posebno uspešno je delovala brizgalna na bencin iz Mlina.
Šele okrog deseto ure zvečer se je vlil
močan dež, ki je precej pomagal z obilnim nalivom. Požar je trajal celo noč, a se ni razširil. Uničenih je okoli 25 domov in pripadajočih gospodarskih poslopij. Večina pogorelcev je rešila nekaj imetja, nekateri pa celo nič. Kar pa je obžalovanja vredno, je, da se je našlo nekaj takih ljudi, ki so izrabljali nesrečo in iibogim pogorelcem še kradli.
Škoda je milijonska, a zavarovalnine neznatne. Proti jutru se je posrečilo ugasi-^ ti ogenj. Uničenega je tudi precej pospravljenega sena in krme.
V	nedeljo popoldne sta kralj in kraljica obiskala Boh. Bistrico in si ogledala pogorišče. Spremljala sta ju pri tem župan in župnik. Kralj se je zanimal za posamezne pogorelce, od katerih so mu bili nekateri tudi predstavljeni. Naročil je, naj se mu sestavi seznam pogorelcev in škoda ter je obljubil svojo pomoč in podporo.
Včeraj dopoldne je obiskal Boh. Bistrico tudi pokrajinski namestnik Iv. H r i -b a r, v imenu SLS pa si ie ogledal pogorišče poslanec Brodar, ki je obljubil posredovanje Jugoslovanskega kluba za izdatno pomoč, ki je nujno potrebna. Pričakujemo, da bodo oblasti storile vse potrebne korake, da se olajša velika beda pogorelcev.
Požar na Laverci.
V	nedeljo popoldne je izbruhnil velik požar na Laverci. Vnel se je vsled isker železniške lokomotive kozolec gostilničarja Franceta Dremlja. Ogenj se je radi močnega vetra hitro rtzširil tudi na gostilno Fran Dremlja, njegova gospodarska poslopja ter na hišo Jožefe Dremelj. Obema je zgorelo vse. Zgorelo je med drugim 13 prešičev, ki jih niso mogli rešiti, mnogo perila in obleke, vse seno v kozolcih ter razni gospodarski predmeti. Škoda se ceni nn dva milijona kron. Ljubljanski gasilci so kmalu po izbruhu požara prihiteli na lice ter preprečili, da se ogenj ni razširil na ostale hiše v vasi. Pri gašenju je bilo poškodovanih nekaj oseb. Grajati je, da ni prišla gasit požarna bramba iz škofeljce, ki je v neposredni bližini.
Gozdni požar.
Dne 6. t. m. je izbruhnil požar v gozdu Franceta Kanška iz Trojan. Požar je divjal v obsegu 4 ha. — Trgovcu Josipu Krzmanu iz Kamnika je povzročil požar 400.000 kron škode, posestniku Jožefu Trebuščeku 10 tisoč in Tomažu Slapniku z Male ravnine pa 120 tisoč kron škode. Neumornemu požrtvovalnemu delu gasilcev iz Trojan in iz Motnika in domačinov ter orožnikov iz Trojan in Motnika se je posrečilo, da se je požar lokaliziral in pogasil.
Loki.
Škofja Loka, 16. julija 1922.
Katoliška Škofja Loka se je odela v slavnostno obleko, kajti tukajšnji »Orel« praznuje svojo 15letnico.
Skoro vse mesto je v zastavah in slavolokih, veliko poslopij pa je vltljub raznim p o 1 a m in protiagitaciji jako okusno okrašenih — znak, kak ugled uživa tukajšnji orlovski odsek.
Na predvečer slavja je priredil odsek z jeseniško godbo na čelu ter ob obilni udeležbi našega ljudstva svojemu predsedniku br. Oblaku, kakor tudi častnemu predsedniku pripravljalnega odbora g. županu Josipu Hafnerju, nadalje č. g. župniku dr. K1 i -n a r j u ter častuima članoma br. Francu B a -biču in č. g. br. Filipu T e r č e 1 j u pod-oknice.
Večerne prireditve so sc poleg domačega odseka udeležili tudi bratje in sestre iz zasedenega ozemlja, katerim je občinstvo, zavedajoč sc njihovih velikih žrtev, prirejalo burne ovacije. — Po končanem obhodu se je vršil v »Društvenem domu« komerz.
Sobotna prireditev, ki se je vršila v najlepšem redu, je meščanom pokazala, kaka disciplina in duh preveva orlovske vrste. Vse jc z napetostjo pričakovalo nedeljskega slv-ja, posebno še, ko je začelo deževati.
Kljub jutranjemu deževju je mesto navsezgodaj oživelo in sprejemalo goste, ki so prihajali iz Selške in Poljanske doline, kakor tudi iz Gorenjske častitat našemu odseku k njegovemu prazniku obenem pa tudi manifestirat za katoliška in orlovska načela. Ob pol 9. uri jc začelo liti, vendar se je v kratkem Času izlilo, nakar so se zbrane čete podale na zbirališče k sprevodu, katerega so otvorili Orli-konjeniki (26). Konjenici je sledilo oaem praporov, nato lepa skupina narodnih noš, Orličl, Orličice, sestre iz zasedenega ozemlja, Orlice, bratje iz zasedenega ozemlja in Orli. Sprevod je zaključilo sedem krasno okrašenih voz z udclcženci v narodnih nošah. Sprevod jc bil tako ljubek, krasen in veličasten, da jc napravil na ogromno množico občinstva velikanski vtis. Kaj takega Škofja Loka še ni videla, kajti v sprevodu je bilo nad 200 o$eb več, kot preteklo nedeljo na sokolski prireditvi, da o ljudski množici sploh ne govorimo. Sprevod se je vil od Zvezde po Spodnjem trgu, kapucinskem predmestju na glavni trg, kjer se je medtem zbralo nad 3,000 Hudi in se ja vršila služba božja, nato pa Orlovski tabor. Cerkveni govor je imel č. g. br. I. Gogala iz Poljan, ki je v svojem jedrnatem govoru
povdarjal pomen katoliških mladinskih organizacij za cerkev in narod. Sv. maio je daroval tukajšnji rojak č. g. I. Ažbe, župnik v Ameriki. Po končani službi božji je otvoril okrožni predsednik br. Lovro Planina orlovski tabor, častital v imenu Krekovega okrožja (Škofja Loka, klici Slava dr. KrekuI) najboljšemu odseku v okrožju k njegovi 151et-nici, pozdravil e brate in sestre iz zasedenega ozemlja, narodnega posl. B r o d a r j a, vseučiliščnega docenta dr. R o ž m a n a, predsednika »Orlovske Pod zveze« br. dr. Ba. s a j a in podal besedo g. županu Josipu Hafnerju, ki je v imenu mestnega županstva pozdravil zbrane goste in množico, obenem pa povdaril socialni in kulturni pomen orlov-stva. Za njim je govoril vseučiliščni docent dr. Gregor R o ž m a n , ki je v avojem govoru povdarjal pomen izobrazbe posameznika za ajvno življenje, kakor tudi naroda, ter kol vzgled predočil Dansko. Naih zasužnjenih bratov v Avstriji kot v Italiji ne more zatreti nobena sila razen nevednost ali moralna pro-palost. Da pa dvignemo in utrdimo pravo Izobrazbo naroda, zato je treba, da se izobražujemo na fantovskih večerih. Naše*geslo je: Bogu otroci, deioovini sinovi, nikomur hlapci I Krekovo okrožje, osobito pa še Škofjeloški Orel naj kot najboljši odsek okrožja dela za uresničenje tega gesla vedno v prvih vrstah, da bo delal čast možu, katerega ime nosi. (Burne in dolgotrajne ovacije in Slava-klici dr. Kreku.)
Besedo je dobil narodni posl. Ivan Brodar, ki je izročil pozdrav Jugoal. kluba (Klici: Bog živi Jugoslovanski klubi) in pozdrave br. Orlov iz Hrvatske (Bog živi brate Hrvate!) Nato je pozval vse k vztrajnosti in še večji delavnosti, kajti dan obračuna ni več daleč. (Živahno odobravanje.)
Predsednik »Orlovske Podzveze* br. dr, B a s a j je obrazložil namen in pomen Orlovske organizacije Ne v paradah, tudi ne v telovadbi sami, temreč v resnem delu, srčni in kulturni izobrazbi je naš spas. Vsepovsod, kamor se ozrete, vidite delo naših fantov, ki so sc dolgo časa resno pripravljali na ta praznik. Notranjega dela niste videli, ker je ostalo skrito in tako mora biti orlovsko delovanje, pač pa ste lahko opazovali ta teden njihovo navdušeno in neumorno delo. Danes teden ste videli sokolsko prireditev. Tam niste opazili tega dela, kajti tam se je delalo za denar r. državnimi podporami, pri nas pa se dela za dobro stvar iz požrtvovalnosti. (Pritrjevanje in klici: Tako je!) Zatem je govoril kmečki fant I. Sušnik: O pravi sreči mladeniča.
Nato se je ob 11. uri okrožni predsednik zahvalil govornikom za lepe in jedrnate govore ter občinstvu s prošnjo, naj naše mesto kakor okolica tudi v bodoče podpirata naše gibanje in stremljenja in zaključil lepo uapeli tabor. Orlovske čete so se nato podale na telovadišče k izkušnji za popoldanski nastop. Ob pol 3. uri se je vršila v farni cerkvi popoldanska služba božja, kateri so prisostvovali vsi Orli nctelovadci in naraščaj.
Medtem je začelo žalibog močno deže« vati, tako da je bil telovadni nastop onemogočen. Če bi se bil ta nastop vršil, bi ljudstvo videlo tudi tehnično izurjenost naših Orlov, Telovadba bi bila brezdvomno krasno uspela, kajti poleg drugih točk bi bilo nastopilo na orodju 6 vrst ter ena vzorna vrsta.
Toda vkljub deževju je vladalo dobro razpoloženje. V vseh prostorih »Društvenega do-ma« se je ob zvokih priljubljene jeseniške godbe razvila domača in poštena zabava,
Utis, ki ga je napravil tabor na naše ljudstvo, je nepopisen. Da je vsa prireditev tako lepo in vzorno izpadla, je zasluga pripravljalnega odbora pa tudi dela naših gospe, deklet in fantov.Škofeloški Orel pa naj krepko razprostira svoje mogočne peroti in naj čuva, da bo Loka ostala res zavedna, katoliška in da bo Loka ostala res zavedna katoliška in orlovska. Bog živil
Velika orlovska manifestacija v BeSikrajini.
Semič je bil v nedeljo, 16. julija, priča volifr-stni manifestaciji orlovske misli. 2e zgodaj zjutraj, ko je dospela godba kr. opore lz Lj"Wiane, je oživel cel Semič ter se odel v praznično obleko. Mnogoštevilno zastave so pričale, da stoji semiška fara mod onimi, ki cenijo svojo krščansko mladinsko organizacijo. Slavnost jo otvorila okrožna tekma, ki jo pokazala stanje organizacije v Belo-krajni. Po tekmi se jo vršila pri kapelici polef društvenega doma sv. maša, katero je opravil novomeški kanonik vlč. g. Porenta, v lepem cerkvenem govoru pa je viniški g. župnik Pavlin naslikal boj Orla za ideale. Nato sc jo po sv. maši vršil na kolodvoru sprejem novomeškega okrožja. Zs-tem so je razvil lep sprevod, v katerem jo korakalo nad 600 Orlov, Orlic ln naraščaja.
Popoldne se je vršila javna telovadba, pr' kateri so nastopili večinoma belokranjski Orli i" Orlice. Kot posebnd' točka je bil nnstop telovadno vrnte odseka Ljubljana (Sv. Peter), ki je nantn" pila t lepimi borilnimi vajami ln vajami n« orodju. Pred telovadbo je govoril dr. Punta r « pomonu izobrazbo ln organizacije. Med telovadb«1 je mladino pozdravil zastopnik novomeškega okrožja dr. Ceanik. Po končani telovadbi je pred tt** glavo množico, ki se je zbral« na obširnem P1""" štoru, imel slavnostni govor g. 1'irc iz Ljubljar? Po lom govoru «o jo razvil« zabava. Bil jo dan, ti je vžgal v srcih Belokranjcev ogenj navdušenja & oilovsko organizacijo.
Politične novice.
4- ProtikatoliSke fantazijo »Jutra«.
Glasilo koncentriranih naprednih elementov jo preteklo nedeljo kot senzacijo prve vrste objavilo iz Belgrada vest, da se septembra meseca vrši v Carigradu preliminarni kongres vseh pravoslavnih cerkva v svrho sklicanja vesoljnega cerkvenega zbora. Ta veliki koncil hoče baje reformirati vso pravoslavne cerkve v modernem duhu, izvršiti združenje z anglikansko cerkvijo in podvzeti korake proti katoliški propagandi v Rusiji, kar je seveda v mladinskem taboru povzročilo velikansko veselje. Istočasno pu »Jutro« poroča, da je moskovski patriarh Tihon izobčil iz ruske cerkve poglavarja ruske emigrantske cerkve Antonija v Sremskih Karlovcih in prekinil vsako občevanje z emigrantsko rusko cerkvijo, katero dolži reakcionarstva. Tega se j J utro« kajpada ni obradovalo in zato napoveduje veliko protestno konferenco ruske emigrantske cerkve. — Iz obeh notic se vidi, kakšni konfuzni nazori vladajo pri »Jutru« o pravoslavni cerkvi, kateri je tako zelo iz globočine srca udano. Ekumenski koncil v Carigradu propagirajo ruski in srbski reakcionarji in sicer ravno veliki sovražnik katoličanstva epi-skop Antonij Hrapovickij, znani prijatelj Nikolaja in Rasputina. Vsled tega pa jc čisto izključeno, da bi se tega koncila udeležila ruska pravoslavna cerkev v celoti, ker je le-ta danes popolnoma razklana. Škof Antonin, šef nove ruske cerkvene uprave, pripravlja za isti čas cerkveni zbor v Moskvi, ki naj definitivno odstrani od vodstva ruske cerkve pristaše stare cerkve. Če bo kdo v Carigradu zastopal rusko crkev, bodo to ruski emigrantski škofje, s katerimi pa je Antonin pretrgnl vsako zvezo in ne Tihon, kakor fantazira »Jutro«. Boj proti katoliški »propagandi« v Rusiji je sicer resno mišljen, toda stopa v ozadje pred prizadevanjem škofa Antonija Hra-povickega, da bi v Carigradu ustvaril enotno fronto vseh pravoslavnih cerkva proti novi modernistični ruski cerkveni upravi s pomočjo anglikanskega primasa v Ken-terbriju. S tem se pa bo razkol v pravo-slavju le še povečal in katoliška cerkev lahko to gibanje gleda z največjim mirom. Saj se nista medseboj izločili iz cerkve samo ruska materinska in ruska emigrantska cerkev, marveč sta v razporu tudi ruska pravoslavna in nanovo ustanovljena poljska pravoslavna cerkev, ki se je proglasila za samostojno, ne da bi za to vprašal ostale pravoslavne cerkve. Tudi sicer v ada v ruski pravoslavni cerkvi popoln kaos, ki ga carigrajski zbor ne bo mogel rešiti. To tem manj, ker izhaja ta misel od Antonija, kateri je tako v Rusiji kakor v Ukrajini najbolj obsovražena oseba starega režima in nima niti med emigrantskimi škofe neoporečne avtoritete. Tudi z anglikansko cerkvijo velik del Rusov ne mara, ker se je primas preveč angažiral za stari režim. Vsled tega so nade, ki jih belgrajski in ljubljanski katol ikožrci stavljajo na carigrajski »koncil«, popolnoma prazne.
-f- Ministrstvo za narodno zdravje in stenice. Ministrstvo za narodno zdravje ima strašno posla. Sedaj razglaša po belgrajskih listih, naj se oni Belgrajčani, ki žele, da jim ministrstvo za narodno zdravje očisti njihova stanovanja od stenic, javijo ministrstvu vsaj 2—3 tedne pred onim dnem, katerega žele stanovanje očistiti. Nimamo j nič proti temu, če se hočejo Belgrajčani znebiti sitne steničje zalege, toda ministrstva — tudi če so ministrstva za narodno zdravje — vendar nimajo s takimi ba-! gatelami nobenega direktnega opravka. Za take stvari naj se brigajo občine, društva i ali kdorkoli, ne pa najvišja državna S oblasti Danes vidimo vedno jasneje, kako velika upravna napaka je okolnost, da Belgrad nima poleg centralnega ministrstva svoje posebne pokrajinske vlade, ampak je minister vse v eni osebi: župan, okrajni glavar, deželni predsednik in minister. V ; velikih državah taka unifikacija ni mogoča, niti takrat ne, če gre za stenice.
+ Zgodba o žabi, lci se j« napihovala. Tista nesrečna »Samouprava«, ki izhaja v Gornji Radgoni in si domišlja, da bo Slo-vence s svojimi dolgoveznimi članki prignala v radikalno stranko, z veliko naslado ponatiskuje nek pamflet najbolj zabitega velesrbskega lista v Jugoslaviji, »Zastave«, v kateri se nek pisun norčuje celo i/', bolgarskega jezika in naposled piše, da bo KŠa slavna vojska v očiglcd sedanje Politične situacije : mirno vkorakala v bolgarsko prestolnico«. Če bi bil mož, ko je jo pisal, vedel, da se zbere v Londonu Konferenca, na kateri bo o Pašičevem sponi z Bolgarijo med drugimi sodil tudi za-•'•Jpnik Kitajske, gospod čang-čuj-fuj, bi
bila gotovo zadela kap.
•I Naši sodniki. Včeraj so je pričelo ;,'iorovanje Zveze narodov v Londonu, kjer ''"■lo razpravljali tudi o jugoslovansko-'"'({jarskom sporu. Posamezne države zaupajo pri tem zborovanju sledeči državniki: Balfour (Anglija), Viviani (Francija), foiperiali (Italija), Ishil (Japonsko), Huys-jnans (Belgija), Da Leon (Španija), Da Gama (Brazilija) in Tang-Tsui-Fui (Kiua).
Dnevne novice.
—	Or-junci na Bledu. Nad vse patrio-ticna Orjuna — o delovanju njenih članov v Zagrebu, Kraljeviči in drugod smo že imeli priliko poročati — se tudi v Sloveniji sicer počasi, vendar pa vztrajno razvija. Podružnica tega tako priporočljivega društva se je nedavno ustanovila na Bledu. Za enkrat obstoja podružnica iz sledečih znanih in zaslužnih Jugoslovanov: Predsednika Janko Petriča, podpredsednika Mihe Rožanca, tajnika Janka Šibenika in blagajnika Toneta Vovka. Čim se prijavi še kak član se kooptira v odbor, kakršen način je vpeljala JDS v Ljubljani. Ker je v Ljubljani velika vročina, se namerava par najbolj vročekrvnih Or-juncev preseliti na Bled in tako dobi blagajnik kmalu svojega namestnika. Želimo društvu obilo uspeha! '
—	Kredit za bolnice. Pokrajinska uprava nam sporoča: Ministrstvo za narodno zdravje je službeno obvestilo pokrajinskega namestnika v Ljubljani, da je bolnišnicam v Sloveniji dovoljen za julij 1.1. specialen kredit v znesku 750.000 Din, s katerim bo mogoče obdržati obrat v bolnišnicah v polnem obsegu.
—	Zakaj je premalo davka? Pod tem napisom javlja belgrajsko »Vreme« iz Novega Sada: Zakaj dobiva naša država tako malo davčnih dohodkov v primeri s stroški, je razvidno iz tega, da je znašala svota za prvo polletje 1. 1022 v Vojvodini vplačanega neposrednega davka komaj 55 milijonov dinarjev, in sicer zato, ker neposredni davki že od 1. 1919. še niso na novo določeni.« Pri nas so jih odmerili ::po novem« prav hitro.
—	Avtomobil Pašičevega sina. Na adreso Pašieevega sina so pripeljali te dni v Belgrad krasen luksuzni avtomobil od neke prvovrstne angleške firme. Avtomobil stane 220 tisoč francoskih frankov, ali nad 6 milijonov kron. »Videlo': se vprašuje: :,S kakšno čedno ali nečedno trgovino so Pašiči zaslužili ta denar?
—	Beg iz državne službe. Vsled sijajnega gmotnega stanja 30 zapustili službo pri okrajnem glavarstvu v Celju slode-či politični uradniki: komisar dr. Šubic in uradniki Preisinger, Dečman, Cepin, Pod-logar, Kovač, Bahar in Fendre. Komisar Šubic je prestopil v službo celjsko občine, ostali gospodje so si pa poiskali službe pri zasebnih tvrdkah in pri bankah.
—	Smrtna železniška nesreča. Gluhonemi 46 letni Tomaž Pire se je vračal domov iz Groblja v Domžale. Pire ni zapazil, ko je šel čez železniško progo blizu Rodi-ce, da se bliža kamniški vlak. Stroj je Pirca zagrabil. Vlakovodja je vlak ustavil, toda Pire je bil že mrtev.
—	Javna dražba konj. Kakor je razvidno iz oglasa v današnji številki »Slovenca^:, prodajali so bodo v petek ob 9. uri v Nušakovi vojašnici konji iz nemške vojne odškodnine. Ti konji, ki so že prišli v Ljubljano, so od 3 do 6 let stari, visoki in močni ter jako pripravni tudi za hitro vožnjo. Ker so taki konji kakor nalašč za marsikaterega gospodarja, opozarjamo na to prodajo posebno naše kmetovalce in to posebno zaradi tega, da ne bodo odšli ti dobri konji po prekupcih iz dežele.
—	366 tisoč in 500 kron mesečne plače v:a mesec julij bodo dobili izplačanih avstrijski uradniki srednjih plačilnih razredov. V naših kronah znaša ta svota približno nekaj nad 3000 kron.
—	Nov način letenja logarja, kolere in griže. Francoski zdravniki so napravili poizkuse novega lečenja legarja, kolere iu griže, ki so se obnesli mnogo bolj od cepljenja proti tem boleznim. To lečenje obstoji v tem, da se bolnik ne cepi, temveč da cepilno snov zaužije.
—- Cavnte collegael Vsi gg. zdravniki, ki bi nameravali zasesti sekundarska mesta v bolnicah Slovenije, se v lastnem interesu naprošajo, rta se v svrho informacij preje zglase, pismeno ali ust-meno, pri organizaciji sekundarijev za Slovenijo v Ljubljani, bolnica. -• Odbor.
—	Poroki. Dne 1Q. t. ni. sin sr poročila g. prot. Frančišek Ančik, sin ribniškiga lekarnarja, in gdč. Vida Toporiš, hčerka rajnega sodnega svetnika Toporiša. — Dne 17. t. 111. sta se poročila g. Milan Koncina iz Gorenji vasi in gdč. Anica Roje
iz Št. Vida, oba iz znanih trgovskih rodbin. Oba para je poročil g. prošt dr. S. Elbert. Bog daj srečo!
-- Kat izobr. društvom! Te dni je Slov. Straža razposlala zadnje okrožnice. Prosimo naša društva, da se prošnji odzovejo. Dosedaj so žo poleg imenovana poslala uslanovnino še sledeča dru-Slva: Kat. izobr. društvo Breznicn, izobr. društvo v št. Lambertu in izobr. društvo v Predosljah.
—	Nerodnosti na kamniški ieleznlci. Kljub vsakemu trimesečnemu povišanju voznih tarifov nas pušča uprava državnih žnleznic kar po cele ledn« brez vozov ali kar brez tovornega vlaka, ne-nzlrajo se pri lom, rla imamo kamniški trgovci nalagati pokvarljivo blngo predvsem apno. v Kamniku se nalaga tednnsko do 85 vagonov apna. Ko trgovec po večjem čakanju dobi in naloži vozove, doživi še to presenečenje, da tovorni vlak sploh no prido. To jo menda vsakemu znano, kako kočljivo je postopanje z apnom, ki začno v poletni vročini takoj razpadati. Klub svetovnoznani prvo-vrstnnsli kamniškega apna arečavamo vedno večjo nezaupanje naših odjemalcev, ker radi omenjenih malomarnosti ne moremo s točnostjo, ki so zahteva v poslovnem svetu, izvrševati naročil. Kor z vso potrpežljivostjo prenašamo vedno večja povišanja tarifov, bi vsaj pričakovali, da izostanejo
slučaji; kot n. pr., da trgovec apnar naloži blago 28. 6. a se mu odpelje 8. in 4. 7., nekaj blaga mu pa šo ostane na prostem. Ali se inšpektorat dr-, žavnih železnic no zaveda, da s takimi nerodnostmi stavi prevelike zahteve na živce sicer do skrajnosti potrpežljivih davkoplačevalcev? Morda pa je bolj naklonjen drugim industrijskim krogom in krajem kot kamničanom, ki ne morejo dnovno trčati okrog inSpoktorata za vsak vagon posebej? Prizadete^ kroge javno pozivamo, da poskrbe za čimprejšnjo odpravo teh škandaloznih razmer. S tem bodo ustregli občinstvu in povečali dohodke železnici. Drugače se bo zanaprej vsak odjemalec ognil kamniških proizvajalcev apna. — Prizadeti.
—- Okradoni tihotapec. Ivan Habjan in Jožo Petrovčič z Ravnika sta iztihotapila čez mejo 600 zavojčkov cigaretnega tobaka. Petrovčič je dobil za tobak 750, Habjan pa 650 lir. Ko sta se vračala domov, sta v raznih gostilnah pila in nato na nekem travniku zaspala. Ko se je Petrovčič prebudil, je zapazil, d« mu je Habjan ukradel denar, katerega je skril v rokav. Ker je Habjan »atvino lajil, jo Petrovčič naznanil zadevo orožnikom v Hotederšici, katerim je Habjan končno priznal tatvino, orožniki so 2500 dinarjev izročili carinarnici, kateri so tudi Habjana in Petrovčifa naznanili zaradi iztihotapljanja tobaka.	#
— Darovi za Slov. Slraio. Zadružna gospodarska banka 5000 K; Vzajemna zavarovalnica, požarni oddelek 400 K. Hvala. Posnemajte!
—	Ciganska, nadloga. Ko je šla 8. julija Marija Žitnik v Vinu na polje, se je v njeno hišo vtihotapil neki cigan in odnesel raznega blaga v vrednosti 20.000 kron.
—	Otvoritev telefonske centrale z javno govorilnico v Krškem. Pri pošti in brzojavu Krško je bila dne 26. junija t. I. otvorjena telefonska centrala z javno govorilnico za krajevni in medkrajevni promet z omejeno dnevno službo.
—	Vojaški vpoklici v Italiji odgodeni. Ker italijanski j>arlament še ni rešil proračuna, je vojaška oblast odgodila vpoklic letnikov 1001 in 1902.
—	Zavod za slepe se v imenu svojih gojencev najtoplejše zahvaljuje vsem onim. ki so kakorkoli pripomogli, da ie javna produkcija v Kranju in Celiu tako dobro uspela. Darovali so po 100 Din gg.: Vinko Majdič, g. dr. Ješe, g. kavarnar Kos in še nekateri drugi neimenovani. G. Šancer 42 Din, dr. Božič 32 Din ter mnogi drugi neimenovani z manjšimi zneski. Vsem ponovno najlepša zahvala. Čisti dobiček 2105 Din 85 p smo priložili fondu za zgradbo lastnega doma
—	N'o vroči ;ivo poštne pošiljko. Seznam nevračljivih poštnih pošiljk (pisem, nakaznic, poštnih paketov) za mesec maj je bil to dni razposlan ua poštne urado, kjer je v prostoru za stranke nabit občinstvu v vpogled. Pošiljko leže v shra-njevalnem uradu poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani. Naslovniki oziroma pošiljatelji teb pošiljk se blagohotno opozarjajo, da jih v dobi enega leta od dne tega razglasa dvignejo, sicer bo i>oštna uprava te pošiljke na javni dražbi prodala, ako so brez vrednosti, pa uničila. Izkupiček za prodane i>ošllike oziroma gotovina, ki bi se našla v pošiljkah, sta na razpolago upravičenim osebam še za dobo nadaljnih treh let, po preteku te dobe pa zapadeta v korist poštni upravi.
—	Smrtna nesreča. Tesarja Franc Basaj in njfgov sin Anton iz Vašco pri Cerkljah sta 4. t m. izpustila na tla tram. Predno sta ga spustila, sta navzoče opozorila, naj se umaknejo. Medtem je prišla iz hišo posestnica Ivana Kropivnik; tram je poskočil in zadel Koprivnikovo na desno sence in jo tako poškodoval, da je kmalu na to u mrla
—	Težavo učiteljskega stanu. Učiteljica Se-rafina Siiene v Sostrem je pridržala neposlušnega Pavla Č. v Šoli. Otrokova mati Marija C. je prišla nad učiteljico in je kričala, da so učiteljice dekle staršev in otrok, ki so njihovi gospodarji. Učiteljice, da so site kan nI jo in je s silo odpeljala Pavla domov. Mali, ki je svojemu neubogljivemu sinu daiala tako potuho, bo morala zato presedeti dva dni v zaporu.
—	Katastrofa dunajskih gledališč. Igralci in pa tehnično osobje je izročilo svojim namesti-teijem prošnjo, da bi se jim zvišala plača z ozirom ua padec dunajske krone in na rastočo draginjo. Uavnatelji so pri volji zvišati gaže nameščencem za 60 %. tako da znaša najmanjša mesečna plača 170.000 kron. Jasno je ko beli dan, da se bodo morale zato podražiti gledališke vstopnice, kar bo pa vsekako vplivalo na padanje števila obiskovalcev. A ker država ne more prav nič prispevati za vzdrževanje gledališč, je katastrofa neizogibna.
štajerske novice.
š (j g. bogoslovci, ki se nameravajo udeležiti socialnega tečaja na gori Oljki (28.—81. avgusta), naj se do 1. avgusta prijavijo tajništvu Slov kršč. soc. zveze v Celju, hotel Beli vol.
š Prva planinska slavnost so vrši v Smart-nem na Pohorju v nedeljo 23. julija 1922 v prid novega šolskega odra in šolske knjižnice. Iz prijaznosti sodeluje pevski zbor glasbenega društva >Drava«- iz Maribora, dirigent gosp. Vladimir Pre-rarou. Spored: Sprojem pevcev in drugih gostov ob yk 9. pri slavoloku v Šmartnem 7. godbo na čelu. — Služba božja ob 9. uri. — Po maši prireditev na šolskem odru. Ob 15. uri nastop »Drave« na šolskem odru, za tem prosta zabava v gostilni Koron. Planinci gredo lahko čez Pohorje, pota so na novo markirana.
š Vojska |e bila minulo nedeljo, 9. t. m., v Podgorju, odkoder poročajo: Obhajali smo slovesno god sv. Udalrika, župnega patrona. Cerkvena slovesnost se ie zelo spodobno izvršila dopoldne in popoldne. Žal, da so dostojno veselje po cerkvenem opravilu prišli motit ljudje iz drugih krajev. Ta ljubezniva družba si je izbrala za glavni stan Lampre-tovo gostilno, v katero niso pustili podgorskih fantov, ki pa tudi niso silili vanjo. Okoli petih popoldne je prišla prva ekspediciia izzivat k »stari šoli«, kier so bili strelci in drugj pri mirni zabavi. Prišlo je do pretepa, pri katerem so pa bili izzivaSi pognani ▼ beg. To je bil prvi prizor voiske: drugi pa ie bil dobre štiri ure pozneje, okoli pol 11, ure ponoči, Zdaj so prišli iz glavnega stana z bodali, vrčki, kolmi, kamenjem in latami. S tem orodjem so med huronskim vpitjem naskočili »staro šolo« — gostilno in v njej mirne, pa vesele goste; med temi jc bil župan, dva občinska odbornika in drugi z nekaterimi ženami, Veljalo je »razbiti mežnarijo* — staro šolo. To ie hlln geslo. Razbijanje ie bilo tako, da je eden v hiši izjavil, da na italijanski fronti ni hujšega slišal, škode so napravili več kakor za 3000 kron, ranjen je bil en občinski odbornik in ena ženska zelo hudo udarjena. Govori se, da se je obljubilo za napad tri sodčke piva. Mogoče, ker med fanti samimi
—Mili 1 -
ni bilo kakega sovraštva. Sodnijska preiskava utegne še kaj zanimivega razkriti. To bo tretji prizor. V glavnem stanu je bila tudi »inteligenca« iz Smartna in Podgorja. Žalostno spričevalo za kulturni nivo take »inteligence«.
S Pevski »bor Ulasbono matice r Ljubljani priredi v nedeljo, dno 6. avgusta veliki koncert v zdraviliškem domu Rogaške Slatine s zborom srbskih, hrvatskih in slovenskih narodnih ter umetnih pesmi. Za koncert vlada mnogo zanimanj^__(K)
Gospodarstvo.
g Žitni trg. Cene žitu v Vojvodini so bile sledeče: pšenica 14.80, oves 12.40, pšenična moka št 0 22, koruza 11.90 K. — Tendenca čvrsta.
g Novo zvišanj« carine. Na podlagi brzojavne naredbe iz Belgrada carinarnicam, se je zvišal aggio ua carino za nadaljnih 100 odstotkov in sicer od 500 na 600 odstotkov za plačanje carine v srebru, odnosno v papirju. Naravno je, da se bodo vsled zvišanja carine ceno vsemu uvoznem« blagu zvišale.
g Naša trgoTska agencija v Lipskem. Naša trgovska agencija v Leipzigu javlja, da je pričela uradovati v Friedrich-Lisztstrasse 4, priUič.ie.
g Dohodki državnih rudnikov v Bosni in H«r« ootrovini. Na podlagi poročila ministrstva za šume in rude znašajo dohodki državnih rudnikov Bosna in Hercegovine v prvem polletju 1922 — 10 milijonov 500 tisoč dinarjev.
g Nova delniška družba za oksploatariio što« jerskih rudnikov. Glavni urednik »Marburger Zoi-tunge g. Wazlavek jo kupil obsežne Kulcovčeva kamnolome v Presiki pri Ljutomeru, kakor tudi premogovnike in solne rudnike v Nunski Grabi, Hermancih in Slanjaku pri Presiki, ter premogovnik v Kasazah pri Libojah. Za eksploataci jo teh rudnikov se bo osnovala delniška družba, pri kateri bosta udeleženi neka ljubljanska in neka zagrebška banka.
g Jesenski mednarodni vzorčni velesemenj na Duna^n se vrši med 10. in 18. septembrom.
g Svoboden izvoz sladkorja iz Češkoslovaška. Od 1. oktobra je izvoz sladkorja iz Češkoslovaške popolnoma prost vseh izvoznih pristojbin.
g Prepoved uvoza moke na Češkoslovaško. Češkoslovaška jo prepovedala uvoz moke v državo.
g Podraženo brzojavko v Avstrijo. S 15 julijem so se podražile brzojavke i/, naše državo v Avstrijo.
g Vagoni in lokomotive ii Nemčije. Kakor javlja železniško ministrstvo smo prejeli do sedaj ia naslova vojne odškodnine iz Nemčije 51 lokomotiv in 4156 vagonov.
g Rnnninsko posojilo na Angleškem. Pogodba glede_ najetja rumunskega posojila na Angleškem v višini dva in pol miljona funtov šterlingov je žo podpisana. Subskripcija se jo pričela dne 15. ju-g Italijansko finnnco. Finančni minister Pea-no je v svojem ekspozeju v zbornici izjavil, da znaša celokupni deficit, ki bo je cenil na 5 milijard^ lir, v resnici 6 milijard in pol, ker so se stroški tekom letošnjega leta povečali, dasi so se dohodki zvišali od predvidenih 12 miljard ua 15. — Državni dolgovi, ki so znašali junija 1921 107 milijard 238 milijonov, znašajo zdaj 116 miljard 934 milijonov. Cirkulacija papirja je dosegla višino 17 miljard 320 milijonov. — Trgovinski bud-get izkazuje 20 miljard uvoza in 9 miljard izvoza, torej 11 miljard manka. Peanc- je zagotovil, da hr> znašal deficit za leto 1022-23 samo 4 miljardo. k večjemu; država bo izdatke znižala na minimum, lija l. 1.
BORZE.
Zagreb, 17. julija. (Izv.) Devize. Dunaj 0.26— 0.275, Berlin 19.25—19.75, Budimpešla 6.50—6.90, Italija 378.50-381, London 370-373, Ne\vvork 82.50-83, Pariz 677.50-684, Praga 191-192.50, Sofija 50, Švica 1600—1625, Varšava 1.50—1 60, _ Valute. Dolar 81.25-82.75. Km 6.50, marko 19.50 —21, lire 375.
Belgrad, X7. julija. (Izv.) Devize. Dunaj 0.275, Berlin 19.75, Budimpešta 6.50, Bukarešta 48.75, Italija 378, London 372, Nevvvork 82.75, Pariz 678, Praga 192. Švica 1595, Solun 210.
Curih, 17. julija. (Izv.) Berlin 1.15, Newyork 521.75, London 22.17, Pariz 42, Milan 23.65. Praga 11.70, Budimpešla 0.40, Zagreb 1.54, Varšava 0.095. Dunaj 0.0175.
Berlin, 17. julija. (Izv.) Dunaj 1.28. Budimpešta 36.20, Milan 2062.40, rtaga 1006.70. Pariz :17SX).28, London 2009.25, Newyork 453.93, Curih 8798.95.
Praga, 17. julija. (Izv.) Dunaj 0.1075, Berlin 9.85, Rim 203.50. Budimpešla 3.45, Pariz 373, London 189.50, Ne\vyork 44.55, Curih 858, Ka 0.13, lire 200.50.
Dunaj, 17. julija. (Izv.) Devize. Zagreb 107.97 —108.03, Belgrad 431.88-432.12, Fierlin 97.45—
97.55,	Budimpešta 27.87—27.98, London 164.875— 164.925, Milan 1684.70—1685.30, Newyork 37.044—
37.056,	Pariz 8069.50—3070.50, Praga 839.90— 840.10, Sofija 237.95 -238.03, Curih 7098.75— 7101.25. — Valute. Dolar 36.794—36.806, bolgarski lei 231.95—232.05, marke 79.70—79.80, angleški funti 164.775—164.825, franccoski franki 3059.50-3060.50, lire 1677.70-1678.30, dinarji 431.38-431.62, romunski leji 204.94— 205.06, švicarski franki 7073.75—7076.25, Kč 839.65- 839.85, Km 28.07 -28.13.
Ljubljanske novice.
lj Nesreča na sokolskem slelnem telo vadišču. Nedeljski vihar je na sokolskem zletnem telovaclišču podrl eno tribino. Sreča pri tej nesreči je bila ta, da je bila na tribini samo četvorica ljudi. Tri gospodične so se pravočasno rešile, poškodoval se je pa Sokol Rožič, ki so ga prepeljali v deželno bolnišnico. Tudi godbeni paviljon se je močno majal.
lj Otroka rešil iz Ljubljanice. Včeraj ob pol 5. uri popoldne je padel pri Šentjakobskem mostu v Lubljanico okoli 8 let stari sinček gostilničarke ge. Zagorc. Na vpitje je skočil v tekočo Ljubljanico mimoidoči strojni stavec »Jugoslovanske tiskarne« g. Viktor Zajec, ki je še pravočasno spravil na suho potapljajočega se otroka.
lj Ribnikar cnnlra Kocmur. Danos, v torek dne 18. t. m. se vrsi on 8. url zjarraj na okrajnem sodišču soba št. 28 zanimiva razprava radi žaljenja časti Ribnikar contra Kocmur.
lj Zaročil se je g. genern'5labni podpolkovnik Aleksander A. Stojanovi6, načelnik genornlnoga štaba dravsko divizije v Ljubljani r. gdč. Nado Dimitrijevičevo, hčerko g. Jov. Dimitrvjeviča, predsednika sodbenega stola v Osjeku.
lj Zadruga >Naš dom* vabi na svoj drug! rodui občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo 23. ju-
lija 1922 ob pol 5. popoldne v Krekovi prosveti. Ako bi občni zbor ob napovedanem času ne bil sklepčen, so pol ure nato vrši drug občni zbor z istim sporedom v istem lokalu.
lj /voza služkinj ima mašo na Rožniku prihodnji četrtek ob petih zjutraj. Služkinje se vabijo k obilni udeležbi.
lj Jubilejna uboiniea v Japljevi ulici. Vsled sklepa obč. sveta z dne 14. februarja 1022 map;, št. 4113/22 so javno razpisujejo stavbinska, tesarska, mizarska in vsa druga obrtniška dela, kakor tudi vpeljava centralne kurjave in naprava žele-zobelonskih stropov za nazidavo enega nadstropja na mestno jubilejno ubožnico v Japljevi ulici. St. 2 in nnnravo prašičjih hlevov ravnotam. Načrti, proračuni, splošni in podrobni stavbni pogoji in drugi pripomočki so na vpogled v mestnem stavbnem uradu, Lingarjeva ulica št. 1 v uradnih urah od 8—14. ure. Pravilno sestavljene in kolkovane ponudbe vložiti v zapečatenem ovoju pri imenovanem uradu najpozneje doo 22. julija 1922 opoldne. Ponudbi je priložiti potrdilo mestne blagajne, da je ponudnik vložil predpisani 5%ni vadij. Zakasnele ali nepravilno sestavljene ali nepopolne ponudbe se ne sprejme. Zgradba ima biti uporabna najpozneje do 1. februarja 1923.
lj Ponoeno razgrajanje se je po Ljubljani prav zelo razpaslo, posebno odkar prebivajo med nami >dragi gosti< z juga, ki mislijo, da imajo med mirnimi Slovenci neomejeno oblast v razgrajanju in teroriziranju. Mi smo policijsko ravnatelj-
stvo že ponovno opozorili, vendar se zdi, da ti apeli ne zaleiejo ravno veliko, ker dobivamo neprestano nove pritožbe. Tako nam zopet pišejo posestniki in prebivalci ua Martinovi cesti: Odkar so v neki gostilni pri nas pričeli točiti >Dalmatin«u, se zdi človeku, kakor da bi stanoval kje V Splitu ali Sušaku, kajti posebno v večernih urah imamo priliko slišati samo mojstrsko preklinjanje v lepih z italijanščino pomešanih dialektih. Vendar takega vpitja, preklinjanja, razsajauja in končno pre-tepavanja še nismo imeli priliko slišali kakor v soboto okoli 11. ure. Menda ne dobivajo Or-junci 15. vsakega meseca svoje plače! Vsi stanovalci smo se prebudili in imeli priliko zgražali se nad izbranimi cvetkami žargona »narodnih omladincev*. Nas je zelo veselilo, da stražnik, ki je imel službo ni uradoval in nas ni prikrajšal. Zato priporočamo njega kakor posebao gospode omladince v nadaljno varstvo policijskega ravnateljstva. — Stanovalci na Martinovi cesti.
Orlovski vestnik.
Skupni potni list je dovoljen! Le oni, ki sc ne veteijo s skupnim vlakom tja in nazaj, ampak hočejo v Prago ali drugam, oziroma tja ali nazaj
ne potujejo s skupnim vlakom, morajo imeti osebni potni list. — Kdor še ni vplačal cele vsote, naj to takoj stori, ker ga sicer ne vpišemo na skupni potni list. — Odseki, ki še niso imen izletnikov naznanili, naj takoj pošljejo te podatke. — Upamo tudi, da vojaški obvezanci dobe pravočasno dovoljenje. — Pripr. odbor.
Tekme ia Brno. V nedeljo dne 23. julija se vrši izbirna tekma vrst za slovanske in mednarodne tekme v Brnu. Vrši se ob lepem vremenu na Medijatovem dvorišču, v slučaju slabega vremena pa v telovadnici Ljud. doma. Prične se ob 5 zjutraj. Vsi bratje, ki hočejo tekmovati v Brnu, se morajo udeležiti te tekme. Zunanji bratje se pripeljejo že v soboto zvečer v Ljubljano. Prenočišče je preskrbljeno v Ljudskem domu. — K tekmam se vabijo tudi drugi bratje in prijatelji or-lovstva, ki se zato zanimajo. — Vad. zbor J. O. Z.
Pevski vestnik.
Pevska zveza. Za prireditev v Celju dne 23. t. m. smo dobili po državni in južni železnici dovoljeno polovično vožnjo iz vseh postaj v Sloveniji. Nikdo naj ne zamudi vsled tega ugodne prilike in naj se udeleži znamenite tekme, pri kateri bo nastopilo sedem zborov posamič in skupno. Pri-
glasite se takoj Pevski zvezi v Ljubljani, Ljudski
dom, kjer dobite izkaznice za polovično vožnjo ln natančnejša pojasnila. Vsa prireditev se bo vršila v veliki koncertni dvorani hotela »Union«. Začetek koncerta popoldne ob treh.
Meteoroioglčno poročilo.
Ljubljana 306 m n. m. viš.
Ca« opucu-van ia	Baroni eter v mm	Termometer v O	ftiihrom ditoronon v O	Nebo, vetrovi	f&davino v mm
15. 6. 21 h	729-6	241	2-8	obl. zap.	
16.; 7. 7 h	723-3	23-7	8	obl. zap.	—
16./7, 14 h	726-3	241	4	obl. zap.	
16./7. 21 h	7321	15	3	jasno	14-1
17./7. 7 h	735-6	16-2	3-2	megla	0
17./7. 14 h	733-8	20-3;	3-4	jasno zap.	
se počuti na parobrodih United States Lines med Bremenom, Cherbourgom in New York~om. Velike, dobro zračne posamezne ali skupne sobe, v zvezi z izborno kuhinjo in vsemi udobnostmi, se nudijo na teh parobrodih ameri-kanske vlade.
UNITED STATES LINES
F. Debeljak
(preje A. Rasberger)
Ljubljana, Sodna ulica it. S
prodaja zaupljivim kupccm na obrobe gramofone, plošče, zvočnice, igle, peresa in vse gramofonske dele.
Na stanovanje in hrano
sprejme g Q g p Q |J | Q fl a
Kje, pove uprava lisla pod Stev. 2836.
NAJVEČJA IZBIRA
različnih pletenin, malic
nogavic in rokavic pri tvrdki
A & E SKABERNE
LJUBLJANA, MESTNI TRG št. 10.
Okrogel les
(hlode) smreka, hrast, bukev,
kupuje v vsaki množini Parna žaga V. Scagnetti v Ljubljani. V ponudbi je navesti cene.
BEBLIN W 8	ZHGREB
Unt d. Linden 1 Viator Konačište, Mihanovičeva ul.
ter vse večje potovalne pisarne. Glavno zastopstvo: Norddeutschcr Lloyd, Bremen.
PolepšavajcKa sredstva:
Amerikanski Hair Petrol in turški balzam za rast brk in las. Flocken Schampon proti prhljaju. Bloudin D'Or, temni lasje postanejo po njem zlatosvetli. Barva za lase vseh nians. Brilantin za sijaj in mehkobo las. Rožni sok za blede osebe. Daje licu naravno rdečo barvo. Zoraida krema za lice. Odstranjuje mozole, lišaje, maščobnost s polti, guhančenje čela. Pomladi stare osebe za 20 let. Alabaster krema proti rdečilu nosa in lica. Krema in prašek za zobe, da bodo beli ko biseri. Novela voda za izpiranje ust in grla. Zoraida pasta-milo za osebe lepe polti, daje licu večno mladost. Milo in pasta za briti itd. Pudri celega sveta, —	seveda samo najboljši.	—
Razpošilja po pošti:
URAN - PARFUNSERIJA,
LJUBLJANA :: Mestni trg 11.
14 let starega, s primerno šolsko na-ozbrazho, sprejme A. SUŠNIK, že-leznina, Ljubljana.
ZOBOZDRAVNIK
Elrcmpa poštenih staršev, s pri-JUJLiCilllU merno šolsko izobrazbo, takoj sprejme FRANJO GRABJEC, fot. umet. zavod, Ljubljana, Miklošičeva c. 6.
Kot GOSPODINJA
išče mesta samostojna kuharica srednjih let, izvežbana v vseh gospodarskih opravilih, v kako župnišče na deželi. Naslov pove uprava lista pod it. 2878.
ne
od 19. julija do 22. avgusla 1922,
Boljša dekle,
pospravljati sobe, dobi s 1. avgustom službo pri rodbini dveh oseb. Plača 600 K. Naslov: Štefi de Bizzarro, soproga polkovnika, Zagreb, Vrhovec 76.
NSajar z družino se išče:
najmanj s štirimi delavskimi močmi (dva moška, dve ženski). Mesečna plača 1500 kron, prosto stanovanje, drva, nekaj mleka, izorano in pognojeno polje, kolikor se rabi za lastno porabo ter ima prosto, rediti si eno svinjo. Nastop 1. avgusta t. 1. — Istotam se sprejme KOČIJAŽ (hlapsc b konjem). Plača po dogovoru. Vpraša naj se na: Graščinsko oskrbni-štvo v Sevnici ob Savi.	2849
Posojilo 40.000 kron
proti dobrim obrestim, ter posebej lepi nagradi za dobo 6 mesecev, išče posestnik proti zanesljivemu poroštvu. Ponudbe je poslati na upravništvo »Slovenca« pod »POSOJILO«.	2896
Pozor, gostilničarji!
Naprodaj imam več tisoč novih
STANOVANJE
2—3 sobe s pritiklinami, v mestu aH predmestju, ob cestni železnici ali ena velika ali dve manjši nemeblo-vani sobi, se išče za avgustov termin. Plača po dogovoru. An. zavod Drago Beseljak, Ljubljana Sodna ul. 5
Tri©»ifia»
opremljena, na zelo prometnem kraju, kranjsko-primorski meji v Savodenj, se odda takoj v najem. Pojasnila daje A. SUŠNIK, Ljubljana, Zaloška cesta it. 21.
Plavalne pasove
iz plutovine izdeluje tovarna za-maškov JELAČIN & Ko., Ljubljana.	2423
Prodam posestvo l mS?
skem. - Naslov pove upravništvo SLOVENCA pod štev. 2826.
OGLAS.
Javna dražba 84 konj, ki so došli iz Nemčije, se bo vršila dne 21. in evenl. tudi še 22. t. m. ob 9. liri na dvorišču Nušakove vojašnice, Trnovo v Ljubljani. Podrobnosti se razglase pred začetkom licitacije. — Komisija za prevzem in prodajo konj in živine na račun nemške vojne odškodnine.
Ljubljana, dne 17. julija 1922.
Amerikanski hencinmotor
3 HP, na vozu, s cirkularno žago, v dobrem stanju, se proda za 31.500 K. • Ponudbe na pošt. predal 103, Ljubljana.
TRGOVSKI LOKAL
dam takoj v najem ter gostilno na račun. Kje, pove upravništvo »Slovenca« pod štev. 2900.
Eonkurs
znbnog
Savezu Zdravstvenih Zadruga (Beograd, Birčaninova 32. b. II) potreban je ambulantni zubni lekar, koji če vršiti praksu u područnim Zdravstvenim Zadrugama, odnosno Zdravstvenim Odeljcima tih Zadruga. Praksa je ogromna i vrši se na licu mesta bez konkurencije. Taksa je odredjena Savezovim poslovnikm u Srbiji. Uslovi: 1. Isprav-ne kvalifikacije i specijalnost; 2. Dobar karakter i dobro zdravlje; izdržljivost u rada. — Čelu oprernu daje Savez. Stupanje na dužnost 15. avgusta. — Lično iii poštom podneti dokumente do 1. avgusta. Obaveštenja daje Savez radnim danom izmedju 7—13 časova.
SAVEZ ZDRAVSTVENIH ZADRUGA.
za pivo kakor ludi več popolnoma dobrih, ovinjenih vinskih sodov 200—400 likov, z novim ce-menliranjem. - M. DOLNICAR, restavrater na glavnem kolodvoru v Ljubljani.	2883
Učitelj iščs sobo ev. tudi hrano za dobo enega meseca (avgust) v Radovljici, Lescah ali bližini. — Ponudbe z navedbo cene poslati na upravništvo ^Slovenca« pod šifro: »UČITELJ«-.
-^BL
prvovrsten, med v satovju, čisti vosek, jamčeno in zdravo blago, razpošilja Ivan Krašovec, čebelar, Črna pri Prevaljah.

Poravnajte naročnino!
f v i
• «B M
1 ▼ 1
svrho poprav pri župni cerkvi na Radovici MsJkl
(zidarskih, tesarskih in drugih del) se razpisuje
dražba za dne 23. t. m. ob 11. dop.
Načrt, stroškovnik in drugo se more vpogledali pri cerkvenem predstojništvu uj Radovici. — Pred začetkom del jc položiti varščine 10 % izdražene vsote. Na Radovici pri Metliki, dne 14. julija 1922.
Trgovski pomočnik
kontoristinfa
za trgovino z usnjem in
dobita takoj meslo. Ponudbe z referencami in zahtevami na Marlinušič in drug, tovarna usnja, Ljutomer.



Sprejmem takoj
Izvežbano, zanesljivo moč
za samostojno prejemavanje JAJC. Nastop takoj ali pozneje. — Ponudbe pod:
FR. OSF/r, podružnica Brežice.
UČENCA v brivsko obrt
sprejme JOS. RAKER, brivec, Hrastnik.
Ima hrano, stanovanje in pranje perila.
^ Služba lovca! ^
Za večje lovišče na Dolenjskem (Kranjsko) se išče v vseh panogah lova izvežban logar, ki je že služil pri kaki graščini. — Prosto stanovaflje, potrebna obleka in obutev, strclnina in 600 Din. mesečne nlnče. — Odvetnik dr. Ivan Lovrenčič, Ljubljana. _
v večjo hišo. Ravno tam tudi SOBARICO proti dobri plači. Naslov pove uprava SLOVENCA pod štev. 2838.
3
5
izvežbanc, prvovrstne, trezne moči sprejmemo. Ponudbe na pisarno: Konlekcijska tovarna »Frande« Ljubljana, Emonska cesta 8. Istotam oddamo zanesljivim krojačem proti kavciji DELO NA DOM. Spretni, zanesljivi in trezni delavci sc pa sprejmejo v tovarno. "J56l
14 letni deček
močan in čvrst z dežele, se želi naučiti SEDLARSTVA pri dobrem, krščanskem mojstru. - Naslov pri upravništvu SLOVENCA pod itev. 2882.
Učenke
M, Tičar,
7j oskrbo pri starših
sprejmem takoj, trgovina, Ljubljana, šelenburgova ul. 1.
BENCIN	PNEUMATIKA
OUK	VSA POPRAVILA
MAST	IN VOŽNJE
Le prvovrstno blago in delo po solidnih cenah nudi
JUGO-AUTO d. z o. z. v Ljubljani.
Naznanjam
si. občinstvu, da sem preselil
čevljarsko dclnvn co z Zabjaka v Kolo. dvorsko ulico 18, kier bom izdeloval vsa naifinej^a, luksuzna dela. Zaloga čev-liev na drobno in debelo. Trgovci pujinst. Zalokar Alojzij, Kolodvorska ul. 18. Ljubljena.
12 stavbenih parcel
v velikosti po 300 do 500 m', sc proda v Zg. Šiški. — Dopisi pod šifro: K 120-—« na anončno družbo: Aloma Companv, Ljubljana, Kongresni trg štev. 3.	2819
ŽAGO
z enim ali dvema polnojarmcnikoma, z bogato okolico na lesu, kupim ali vzamem v najem za daljšo dobo. Tudi soudeležba ni izključena. Cenjene ponudbe pod: »STROKOVNJAK 2783« na uprav, ništvo SLOVENCA.
aj Je §ez«Ra trgovina deiikates in zajutrkovalnica
v največjem letovišču Slovenije. Za prevzeti je lep gostilniški in trgovski inventar ter zaloga korentr.ega blaga. — Ker prodam radi družinskih razmer, je cena zelo ugodna ter se lahko obrat takoj prevzame. Potreben kapital okrog 250.000 kron Ponudbe je nasloviti na gosp. BERANIČ, trgovec, ROGAŠKA SLATINA.
Proda se
velo gospodarsko poslopje
obstoječe iz dveh hiš z lepimi stanovanji in vsemi pritiklinami, je tudi nekaf vrti in konjski hlev, zelo pripravno za vsakovistno obrt. Trgovina in skladišče tako na razpolago. Oddaljeno 10 minut od Ljubljane. — Poizve se v upravi »Slovenca*
Izdaja konzorcij »Slovenca«.
Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljani,
Jugoslovanska tiskarna v LJubljani.