Stev. 158. T LMSBI, V petek, dne 17. w 1925. Posamezna !MIKa stane 1*90 Mi LelO Lili. mmmm Naročnina za državo SHS: na mesec...... Din 20 sa pol leta ..... »120 za celo leto .... .240 za inozemstvo: mesečno....... Din 30 Soboina izdaja: celoletno » Jugoslaviji . v inozemstva. Din 60 . 80 prilogo ^Ilustrirani Cene lnseraiom: Enostotpna peti t n« vrst* mali oglasi po Din 1'50 In Din 2*—, večji oglasi nad 43 mm TiSine po Din 2'M, veliki po Din 5 — tn <•-, oglasi v uredniškem delu vrstica po Din Pri ve6jem naročilu popust Izhaja vsak dan izvzemSi ponedeljka in dneva po prazniku ob 4. nri zjutraj. Poštnina plačana v gotovini Uredniitvo je v Kopitarjevi nlici 6/m. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328. Političen list za slovenski narod. Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: Ljubljana 10.630 in 10.349 (za inserate) Sarajevo 7.563, Zagreb 39.011, Praga in Dunaj 24.797. Slovenski berač. In razodel je bil g. Puclju v spanju njegov dobri duh, naj gre za Radičem v deželo človečanske kmečke republike. In ubogal je in ii svojo malo, a pokorno četo korajžno ubiral stopinje za vojskovodjo Stipico. A ko je vojskovodji Stipici naenkra! strah tako legel na srce, da je pobegnil nazaj za vidovdansko mejo, je g. Puclju zopet pošepetal njegov dobri genij Prepeluh, naj tudi on tako stori, ker za zvestobo bo zvestoba. A glej, smel je vstopiti g. Radič s svojim štabom v hišo mogočnega gazed Nikole, milostno sprejet, — a namesto da bi bil potegnil za seboj še svojega zvestega slugo, mu je pred nosom zaloputnil vrata. Pa se je usedel revček Ivanček ponižno na prag, pa djal citre na kolena, da zabrenka in zapoje slavo novi vladi RR ... Zares, ko človek bere članek >Pred novo vlado«, ki ga je prinesel zadnji >Kmetski liste, glasilo g. Puclja, ne ve, ali bi se smejal ali bi se zjokal. Navajeni smo že in navajena je slovenska javnost na marsikaj od g. Puclja, ua kar se ne more drugega reči, ko zmajati z glavo, toda kar tu zdaj njegov list razodeva Sloveniji in Slovencem, to je. nekaj, česar slovenski svet še ni slišal in najbrže nikoli več ne bo. Čujte in strmite torej, ljudje slovenski, kaj vam oznanja "Kmetski list«, da vam bo prinesla nova vlada RR, in kako velikansko vlogo bo pod to vlado igrala zveza Pucelj, Prepeluh, Kelemina, a kako žalostno vlogo narod slovenski: >Slovenci v novi vladi ne bodo zastopani. Toda naša zveza Pucclj-Pre-peluh-Kelemina ima ugodnost, da stoji po svojih zastopnikih v tesni zvezi s Hrvati. Zveza s Hrvati, ki bodo sedeli v vladi, nam bo omogočala kolikor toliko uspešno kontrolo nad delovanjem vladnih organov Sloveniji, in glavna naloga naših političnih organizacij bo, da natanko zasledujejo vse politične dogodke in vsak korak upravnih oblasti pri nas doma in ga pretresejo na njegovo zakonitost. To je za enkrat že nekai. Seveda ne bomo pozabili zar atopati tudi naših interesov, ki so v danih razmerah za Slovenijo mnogo važnejši kakor politični interesi. Povemo pa javno in odkrito ter brez ovinkov, da naš upliv in moč Hrvatov nista neomejena! Zato naj ljudje ne pričakujejo, da se bo vse dalo doseči čez noč, ampak mi bomo morali biti jako zadovoljni, Se bomo ujeli le tu in tam kakšne drobtine. še vedno bo pa še nekaj kakor nič. V glavnem se bomo morali zadovoljiti s strogo kontrolo delovanja javne uprave v Sloveniji in bomo morali biti zadovoljni, čo bo lo količkaj uspešna. To pa v današnjih razmerah že mnogo pomeni. Kajti mi ne smemo pozabiti, da imajo glavno besedo pri državni upravi Se vedno Srbi in jo bodo tudi šc dolgo imeli. To pa ni naša krivda. Zato pa moramo biti v svojih upih in nadali zmerni in skromni, zelo skromni. Kar pa bo mogla naša Zveza za Slovence in Slovenijo storiti, bo gotovo storila.« Tako torej. Slišali ste, Slovenci, in zdaj veste, pri čem ste. Vsaka daljnja beseda je tu pravzaprav odveč. Mi vsaj se bojimo, da bi naši čitatelji bili užaljeni, ako bi jim hoteli še razlagati to, kar je tu g. Pucelj na usta svojega lista izpovedal. Odveč je vsak komentar: vsaka beseda govori zase jasno dovolj, in razumel jo bo zadnji pastir. Razumel in doumel bo vse to brezmejno politično uboštvo, vso to strahovito moralno nagoto, vse to klavrno samozaničevanje in vso to gorostasno brutalnost, ki udarja iz tega članka »Kmetskega lista«. Razumel in doumel bo zadnji slovenski človek, da je to, kar je tu zapisal >Kmetski list«, za Slovence sramota, da je večje ne more biti. Na ekzistenco berača torej pripravlja g. Pucelj slovenski narod pod vlado RR, ki bo moral biti zadovoljen, če odpade zanj vsaj tu in tam kaka drobtinica! Mi mu imamo na to samo tole odgovoriti: Če se on zadovoljuje s to ekzistenco berača in pa ljudje, ki jih imajo on in gg. Prepeluh in Kelemina v svoji »Zve-si«. prosto njim; toda slovenski narod, ki ga zastopa SLS, se s tako eksistenco ne bo zadovoljil. Slovenski narod dobro ve, kaj svoji državi daje, in ve, kaj mu je ta država dolžna; on dobro ve, kaj je njegova pravica, in si bo to svojo pravico tudi znal izvojevati: mo-mentano tako protivno izgledajoča situacija ga v tem uiti najmanje iie more iu ne sme ustrašiti. Parni poverjena sestava nove vlade. PAŠIČEVO POSLOVILNO PISMO ŽERJAVU in PRIBIČEVIČU. — KAKO BO SESTAVLJENA NOVA VLADA. - PAŠIČ ODPOTUJE V KOPALIŠČE. Belgrad, 16. julija. (Izv.) Iz kabi^ta predsedništva vlade je bil danes izdan sledeč komunike: Danes je predsednik ministrskega sveta g. Nikola Pašič dal Nj. Vel. kralju ostavko radi novo ustvarienega parlamentarnega položaja. Ob 5 popoldne j" bil od Nj. Vel. kralja sprejet Marko Trifkovfč, skupščinski predsednik, ki je ostal pri Nj. Veličanstvu okrog eno uro. Po nasvetu g. Trifkoviča je Nj. Vel. kralj blagovolil poveriti sestavo novega kabiv"7*<\ g. Nikolu Pašiču. Belgrad, 16. julija 1925. ^ Iz kabineta ministrskega predsednistva. Belgrad, 16. julija. (Izv.) Z ostavko Paši-čevega kabineta, ki je bila dana pismenim potom ob 1 popoldne, je položaj prešel v končno fazo. Pašič se je definitivno odločil prekiniti z dosedanjo politiko nacionalnega bloka in z ozirom na ponudbo radičevcev iste sprejeti v vlado. Ta svoj korak je utemeljeval z novo nastalim parlamentarnim položajem. Pribičeviču in Žerjavu je poslal za slovo še pismo. To pismo, ki ga je poslal ministroma Pribičeviču iu Žerjavu za njuno tako vestno izvrševanje programa bivše PP vlade, se glasi tako-le: >Gosjod minister! Čast mi je Vas obvestiti, da sem dal ostavko celega kabineta, da bo Nj. Vel. z ozirom na nov parlamentarni položaj moglo napraviti korake radi rešitve ministrske krize. Izvolile sprejeti izraze mojega spoštovanja. Belgrad, 16. julija 1923. Nikola P. Pašič.« Belgrad, 16. julija. (Izv.) Nekateri krogi so mislili, da se bo nova vlada sestavila te-| kom današnjega dne. To pa se ni zgodilo, j Pašič se še hoče poprej posvetovati z nekaterimi radikalnimi prvaki glede sestave novega kabineta. Za jutri dopoldne je poklical k sebi vse dosedanje ministre in, kakor mislijo, bodo vsi ministri ostali v vladi, edino sedanji minister za agrarno reformo Simono-vič bi v novi vladi prevzel ministrstvo za so- SKLICANJE NARODNE SKUPŠČINE. Belgrad, 16. julija. (Izv.) Glede sklicanja narodne skupščine še ni končnoveljavno sklenjeno. Po izjavi skupščinskega predsednika Marka Trifkoviča bo prihodnja skupščinska seja sklicana najbrž v ponedeljek. Vendar pa je dr. Trifkovič izjavil, da bo o tem sklepala nova vlada. HRVATSKA ZAJEDNICA. Zagreb. 15. julija. (Izv.) Danes dopoldne ob 11. se je vršila v prostorih Hrvatske Za-jednice konferenca poslancev IIZ in članov osrednjega odbora, ki bivajo v Zagrebu. Razpravljali so o vprašanju nadaljne akcije HZ med ljudstvom in sklenili, da se skliče za nedeljo, 19. t. m. velik shod v Zagrebu, na katerem bo dr. Trumbič volivcem pojasnil stališče HZ in izhod poslancev HZ in seljačkega kluba. BREZPLAČNE ŽELEZNIŠKE KARTE SE UKINEJO. Belgrad, 16. julija. (Izv.) Prometni minister je danes izdal obvestilo, da se s 1. avg. ukinja vse brezplačne železniške karte. Veljajo samo še karte, ki jih imajo nnrodni poslanci in časnikarji. NOVA H0LANDSKA VLADA. Haag, 16. julija. (Izv.) Kraljica je voditelju protirevolucionarne stranke, dr- lanjemu finančnemu ministru Colynu po\ sestavo novega kabineta. CoIyn pa se v to se ni odloča. ANGLEŠKA GOSPODARSKA KRIZA. London, 16. julija. (Izv.) Število uradno prijavljenih brezposelnih /.naša danes 1 mili jon 300.000, za okroglo 275.000 več ko lani ob leni času. —agqH3paBaawnjni n———op Geslo g. Puclja >za drobtine«, izraženo v tem članku >Kmetskega lista«, pa je geslo političnega berača; če ga je volja s tem poizkusiti svojo srečo pri vladi RR, mu tega ne moremo zabraniti; obžalovati pa moramo, da javno s svojim tiskom zastopa geslo, ki lahko Slovouecm politično veliko škoduje. cialno pobtiko. Minister za socialno politiko Marko Gjuričič bi pa prevzel pravosodno ministrstvo. Vlada se danes ni sestavila,, ker so v radikalnih krogih razčiščuje vprašanje Pašičevega zastopnika. Odprto je namreč vprašanje, ali naj se imenuje podpredsednik vlade ali pa naj Pašiča zastopa najstarejši minister to je Marko Gjuričič. Pašič bo namreč prihodnje dni odpotoval v inozemstvo in sicer v Evian les Bains. Po dosedanjem stanju bo najbrž ostalo pri tem, da bo Pašiča uadomestoval minister Marko Gjuričič. Ker pa bo tudi on odpotoval, bo dejanski zastopnik Nikola Uzunovič. Jutri bodo Pašiča obiskali tudi radičevski ministrski kandidati to so Pavle Radič, dr. Šu-perina, Nikola Nikič in dr. Krajač, da mu ponudijo svoje sodelovanje v tej novi vladi. Z ozirom na to bi nova vlada po zatrdilih iz okolice Pašiča, ki bo jutri ob 12. predložil novo vlado kralju v podpis, izgledala tako-le: Predsednik vlade Nikola Pašič. Pravosodni minister Marko Gjuričič, zunanji minister dr. Momčilo N i n č i č, notranji Boža M a k s i m o v i č , prosvetni Velja V u k i -čevič, minister za vere Trifuuovič, finančni dr. S t o j a d i n o v i č, minister za javna dela Nikola Uzunovič, minister za kmetijstvo Krsta M i 1 et i č , minister za izenačenje zakonov dr. Milan S r s k i č, minister za socialno politiko S i m o n o v i č, minister za narodno zdravje Slavko M i 1 e t i č, prometni Radojevič, minister za agrarno reformo Pavle Radič, poštni minister dr. Š u p e r i n a , minister za trgovino in industrijo dr. Krajač, minister za šume tn rude dr. Nikola Nikič. Glede vojnega ministra še vedno ni jas-! no. Zanj se tudi v radikalnih krogih ne more j najti kandidata. Nekateri mislijo, da ostants | sedanji minister general Trifunovič, drugi pa I imenujejo poveljnika generala Pero Živkovi-ča, nekateri pa Zečeviča. Kar se tiče imenovanja podtajnikov, bodo o tem ukazi podpisani poziieje. t ..!f5-J r C s v Cr 1*5$ 15 Mg t> u C Kot poroča njujorška >Times« iz Tokija, je prišlo med Ameriko, Angleško in Japonsko po dolgotrajnih pogajanjih do edinosti iu soglasja. Angleški se je koneediralo, da ostale velesile glede nemirov v Šangaju ne bodo nič storile, priznale nepristransko razsodišče in se nikakor ne vmešavale v krivdo angleških oficirjev. Po poročilu iz Njujorka so Kitajci uničili angleško misijonsko postajo v Nukingu. Misijonarje so prepodili. Dogodki in nemiri zadnjih tednov so i med tujci i med domačim prebivalstvom utrdili prepričanje, da je treba položaj na Kitajskem čisto drugače presojati in podvzeti čisto drugačne korake. Še pred par tedni bi bili Kitajci vsako zbližanje pozdravili. A nepo-pustljivost tujcev, predvsem Angležev, je rodila čislo drug položaj. Kitajci niso več skromni. nasilno postopanje Angleške je v njih tem-holj vzbudilo odpor in teženje za samostojnostjo. Tujci, ki sedaj s strahom vidijo razvoj, pozdravljajo novo politiko; zdi se jim, da doslej ne bo več. treba nasilnih odredb, da se bodo temveč Kitajci in tujci ob skupnem delu in v mirnem konferiranju zbližali in zedinili. Domačini pa niso tega mnenja. Kitajci so bili tolikokrat razočarani, zlasti po konferenci v Washingtonu, da tudi sedanje poskuse zbližan ja z velesilami odklanjajo; po njihovem mnenju ne morejo nič spremeniti na odno-šajih med Kitajsko in tujimi velesilami. Kitajska konferenca. Wasliington. 16. julija. (Izv.) Predsednik Coolidge. ki je v zadnjem času pri svojem načrtu za sklicanje mednarodne konference v kitajskem vprašanju nekoliko omahoval, se je po zatrdilih informiranih krogov zdaj odločil za to konferenco' in že dal nalog, da se izdelajo dokumenti, Iti bodo ameriškim delegatom na konferenci potrebni, Kakor vse kaie. bo kitajska konferenca v kratkem sklicana ter je glede tega zunanji urad že stopil v zvezo i ostalimi velesilami. Položaj v Maroku. Francoski uradni komunike z dne 14. julija poroča o vsakem podrobnem gibanju na maroški fronti. Pravi, da v dolini Nerga doslej še ni prišlo do novih bojev, pač pa so domačini prišli do francoske bojne črte in jo strogo in stalno nadzirajo. Francoska težka artilerija iu letalci so ponovno bombardirali tuje čete in jih razkropili. Nadalje poroča komunike o različnih, zaenkrat še neuspešnih poskusih Kabilov, da bi pridobili na svojo stran Francozom zveste domačine. Iz ostalih delov fronte ni nobenih posebnih poročil. * * * Pariz, 16. julija. (Izv.) Francoski vladi se je ponudilo več ameriških letalcev za maroško bojišče. Vlada je ponudbo sprejela in je pričakovati v kratkem prihod ameriških letal na fronto. Fez, 16. julija. (Izv.) V okraju Uezzan obstreljava topništvo energično sovražnikove postojanke. V centrumu napadajo Kabili, a brez uspeha. Tudi v okraja Taza se sovražnik trudi, da bi prodrl. Jeruzalem. 16. julija. (Izv.) Arabci v Palestini so začeli nabirati denar za Abd el Krima. V Omerovi mošeji pridigujejo hodže za zmago nad Francijo. Podpis italijansko-jugoslovan-skih Rim, 16. julija. Ministrski prcdeednik Mus« solini je včeraj v palači Chigi sprejel člane italijanske delegacije na firenški konferenci. Izrazil je svojo veliko zadovoljstvo, da se je delo v Fiirenzi srečno dovršilo, in da so se rešila mnogoštevilna viseča vprašanja med Italijo in Jugoslavijo. Sklenjene pogodbe bodo trden temelj za razvoj trgovinskih in gospodarskih odnošajev med obema deželama in za razvoj jadranske trgovine. Kakor izjavljajo poučen« kropi, se italb jansko-jugoslovanske pogodbe podpišejo v soboto dopoldne v Nettunu. Praški listi poročajo z dne 15. L m. ia Londona o razgovoru med Chamberlainom in Rakovskim. Porazgovor je bil i po politični strani i po gospodarski brezuspešen in ni prinesel nobenih rezultatov. Chamberlain je razi! živo skrb in bojazen Anglije radi proti-angleške agitacije, ki jo dela tretja interna-cijonala v Aziji. Angleži so že večkrat izjavili, da je angleška vlada pripravljena začeti obširna pogajanja in upoštevali ruske predloge in zahteve, a nikakor ne more dopustiti, da tretja internacionala dela proti angleški državni obliki in proti gospodarskim interesom Anglije. To je nedopuslno po angleško-ruski pogodbi, obe stranki sta vezani in zato zahteva Chamberlain od Rakovskega, naj v tem zrni-slu vpliva na svojo vlado. Sicer je vsako zbližanje izključeno. — Rakovski po poročilih ni dal nobenih bistvenih predlogov za zboljšanje angleško-ruskih odnošajev, temveč se je zadovoljil s tem, da je vzel Chamberlainove izjave na znanje iu izjavil, da jih bo sporočil v, Moskvo. Vse obnašanje Rusije napram Angleški kaže, da jc Rusija zelo samozavestna. Rusko javno mnenje sicer ni naperjeno proti Angliji in ne želi prekinjenja zvez; a kljub temu je kriza v angleško-ruskih odnošajih očita. Delovna kriza v Angliji. Iz inozemstva prihajajo vedno nova poročila o krizi in brezposelnosti. Kako huda kriza je zlasti na Angleškem v brezposelnosti, dokazujejo zopet napetosti in nasprotja med lastniki premogovnikov in delavci - rudarji. Iniciativa je na Angleškem izšla od podjetnikov, ki so pogodbe odpovedali in postavili zahtevek, da se delavni čas podaljša. Nekatere številke naj izkažejo vso težavo in krizo premogovnikov. Po poročilih trgovskega urada rnia 3>X) Dietnogovnikov iaatfeo ia le 291 do- Stran Z. SLOVENEC, dne 17. julija 1926. Štev. 158. biček. Tretjina premoga, ki se je lansko leto nakopal, se je prodal v izgubo, 500 rudnikov je bilo v zadnjem letu zaprtih. V parlamentu je Delavska stranka izjavila, da premogovna industrija nima več sama v sebi moči, da bi se rešila, iu da se mora izvršiti popolna pre-organizacija. Zasedba Porurja je v začetku ustvarila veliko produkcijo (do 80 milijonov ton letno), a je padla sedaj na 52 milijonov ton. Zelo bistveno vpliva na premogovno krizo dejstvo, da se je 30 odstotkov ladij v zadnjem letu preuredilo in se kurijo z oljem. Važno je tudi, da porablja Nemčija 3 milijone ton premoga manj, odkar porablja vodne sile; pa tudi Francija prihranjuje tako velike množine. V Walesu je 20.000 rudarjev zapustilo delo. Položaj na Angleškem je skrajno napet in more v vsakem trenutku povzročiti največjo krizo. Težka kriza, ki vlada zadnje mesece v angleški produkciji premoga, je vodila do kongresa angleških rudarjev, ki se je 14. t. m. začel v Scarboroughu. Kongres se je v splošnih principielnili sklepih izrekel proti znižanju mezd in za podržavljenje angleških pre-mogokopov. Kongres se je pridružil predlogu rudarske internacionale, po kateri interna-rionala proglasi v bodočnosti v vseh državah, ki izzivljajo vojno, generalni štrajk. V prvi vrsti pa se je kongres pečal z na- raščajočo brezposelnostjo ter položajem rudarstva. Predsednik Smith je poudaril potrebo zveze z ostalimi velikimi delavskimi zvezami, ki se tudi borijo s težavnim gospodarskim položajem in so v nevarnosti, da se jim mezde znižajo. Zato je potrebna zveza in skupnost vseh delavcev. DELAVSKI DOPUSTI NA FRANCO-SKEM. Parir, 16. julija. (Izv.) Vlada je izdelala zakonski načrt o uvedbi obveznih počitniških dopustov za delavce. Vsak delavec bo imel pravico na plačan dopust v letu. Dopust se bo določil v sporazumu med delodajavcem in delavcem. IZVOZ ROMUNSKEGA ŽITA. Bukarešt, 16. julija. (Izv.) Ministrski svet je sprejel določbe o prometu z žitom. Za izvoz bo dano na prosto 60.000 vagonov. Izvozna ci-rina se bo znižala od 45.000 na 30.000 lejev pri vagonu. NA NAJVIŠJI GORI KANADSKI. Newyork, 16. julija. (Izv.) Ekspedicija pod vodstvom kapetana Mac Carthyja je srečno dospela na vrh Mount Logana. (Mount Logan, 5948 m visok, je najvišja gora v Kanadi. Najvišja gora v Severni Ameriki pa je Mount Mac Kinley, 6240 m.) Vprašanje priključitve Avstrije k Nemčiji. GOVOR POSL. FR. SMODEJA dne 13. julija v narodni skupščini. Gospodje poslanci! V evropskih parlamentih se je v zadnjem času mnogo razpravljalo o odgovoru Francije na ponudbo Nemčije za garancijsko pogodbo. Briandov odgovor na nemški memorandum je zainteresiral ves pol. svet ki je neposredno interesiran na versaillskl in drugih mirovnih pogodbah povzročil v parlamentih obširne debate, pa tudi diskusijo v političnem časopisju. Moč, sila in vpliv Nemčije raste od dne do dne in danes že državniki kakor dr, Beneš priznavajo, da je Nemčija nastopila pot enakopravnosti pred drugimi državami zmagovalkami. Zato raste ponekod od dne do dne bojazen,da bo Nemčija začela ustvarjati svoj revizionistični program. V javnosti sicer ni nobena nemška vlada zagovarjala tega programa, ker bi ga zagovarjati ne mogla. Dejstvo je pa, da nemška javnost, nemški narod govori odkrito o svojem revi-zaoni stičnem programu tako po časopisih, kakor po zborih in v parlamentu. Dejstvo je, da tukaj ni nobene prijemljivosfci, ampak se odločno izjavlja, da bo prišel čas za revizijo mirovnih pogodb. Države^ki mejijo na Nemčijo, naravno z velko pozornostjo zasledujejo vse politične korake in ukrepe nemške vlade in skušajo mirovne pogodbe zasigurati z novim, tako-zvanim garancijskim paktom. Njihovi državniki enodušno izjavljajo, da bi garancijski pakt pomenil ne le osiguranje miru v Evropi, ampak da bi na podlagi prvega garancijskega pakta nastali novi garancijski pakti in končno da bi društvo narodov prevzelo celo akcijo, da bi se sklenil garancijski pakt za celo Evropo. V prvi vrsti so pri tem (interesi rane Francija m Belgija, Poljska in Češkoslovaška republika. Po Briandovem mnenju bi prevzela garancijo za ta garancijski pakt med Francijo in Belgijo na eni strani in Nemčijo na drugi strani Angbja, za garancijski pakt med Nemčijo, Poljsko in Češkoslovaško pa bi prevzela jamstvo Francija. To so velike stvari, o katerih pa v naši skupščini dosedaj nismo slišali niti besedice. Tudii naše časopisje se s to stvarjo ni toliko bavalo kot pa inozemsko časopisje, ki je zadnje mesece to vprašanje globoko in temeljito obravnavalo. Zdi se, kakor da bi mi bili na drugem kontinentu in kakor da bi nas to vprašanje nič ne interesiralo. Istina je, da nismo na garancijskem paktu tako interesi-rani kakor so interesirane Poljska, Češka in Francija. Toda interesirani smo tudi mi, vsaj toliko, kolikor se je v novejšem času sprožilo vprašanje priključitve Avstrije k Nemčiji. Inte ■ resirani smo toliko, kolikor se je v novejšem času sprožilo vprašanje podonavske konfederacije. To vprašanje pa nas interesira bolj kakor druge države, ker nas tudi mora bolj interesi rati. V Avstriji živi precejšen del našega naroda, ki ne bi smel priti z Avstrijo k Nemčiji, ako bi se to uresničilo. Ni pa tudi vseeno, ali meji naša država na Avstrijo ali na Nemčijo. Ni vseeno, če razširi Nemčija svoje meje na Karavanke, ker bi to pomenilo, da se začne ua novo in čisto naravno nemški >Drang nach Osten«. Ako bi se nemški kolos razši ril in 6prejel Avstrijo, bi njegova meja segla na Karavanke. kar bi naravnost značilo, da mora dobiti izhod na Sredozemsko morje, kjer simo tudi mi izredno interesirani. Mussolini je takoj občutil važnost tega vprašanja in se je takoj odločno izjavil v italijanskem parlamentu. da se o tem vprašanju ne bo reševalo brez Italije, še manj pa proti Italiji. Tudi oficielno italijansko časopisje je zelo pozorno zasledovalo to vprašanje, ki se je po-krenilo v Nemški Avstriji, iu zadnji čas tudi v Nemčiji. »Popolo d' Italia« je označil stališče Italije s sledečimi besedami: >Če se po renski problem v Ženevi diRkotira, t** d<"»Hr«, da Ita lija od svoje strani dirži podonavski problem. Ta problem interesira predvsem ItaMjo in Ita liji je v tem pridržana odločitev... Meja na Brenerju bi se mogla (z ozirom na vojaški položaj) le pogojno zahtevati, da pa se mora Italija diplomatsko in vojaško pripraviti na veliko večjo in verjetnejšo nevarnost ogroženja italijanske vzhodne meje.« Italija občuti, da je bala premagana pri Kobaridu in Brenerju. (Klici na levici: Tako je!) Zato ve, da bi bila nevarnost zanjo večja, ako bi se postavila meja, kolikor se tiče Avstrije na vzhodno Italijansko mejo, kakor če bi se spremenila meja na Brenerju. Iz tega sledi tudi logično, ker smo mi na tem vprašanju zelo interesirani in Italija pravi, da je tudi ona interesirana, da bi morala naša država v tem pogledu, ki se tiče avstrijskega vprašanja, skušati doseči sporazum z italijansko vlado in to za vsak slučaj. Govori se sicer, da vprašanje priključitve ni aktuelno. To je res. To vprašanje danes ni več aktuelno, ker je po posvetovanju v Ženevi stopilo ne-kohko v ozadje. Toda, gospodje, politika se mnogokrat ustvarja drugače nego se to uradno misli. Politika se ustvarja z voljo naroda. Ako ima narod trdno voljo in čaka pravega momenta, raznih vprašanj ne reši po voljd vlade, ampak jih reši po svoji volji in tudi proti mirovnim pogodbam. Baš Slovenci smo občutili, da avstrijska javnost vsak čas poskuša po-kreniti to vprašanje, ne da bi bila uverjena, da se more priključitev k Nemčiji izvršiti že sedaj ali kakor pravi »Neue freie Presse« >im Handumdrehen«. Toda ona ne pusti, da bi vprašanje priključitve Avstrije k Nemčiji za spalo, ampak hoče, da se to vprašanje globoko zasidra v srce vsakega Nemca in vsakega Avstrijca, da ostane živo za čas, ki ga vsi Avstrijci pričakujejo, da se bo z agitacijo in ved-nim ponavljanjem tega vprašanja priključitve Avstrije k Nemčiji ta stvar iskristalizirala in da bo cela evropska javnost prišla do prepričanja, da je edina rešitev za Nemško Avstrijo v priključitvi k Nemčiji. Sicer je ves ta pokret sedaj organi zatoričnega pomena, vendar je pa končni cilj priključitev Avstrije k Nemčiji. Če si malo po bližje pogledamo avstrijske stranke, vidimo, da imajo vse stranke v svojem programu za cilj to priključitev in da vsa nemška javnost smatra sedanje stanje Avstrije za prehodno stanje. Ako či-tamo resno knjigo dr. Bauerja, najizrazitejšega voditelja socialnih demokratov o revoluciji v Avstriji, vidimo, da tamkaj pravi, da je to samo prehodno stanje, da je treba to prehodno stanje izkoristiti, ko pride novi čas, in da se ne pozabi glavni cilj, to je, da se Avstrija pri ključi k Nemčiji. Vse široke plasti nemškega naroda v Avstriji so za priključitev Avstrije k Nemčiji, ako izvzamemo maloštevilne legitimiste, ki so pa v politiki brezpomembni. To mišljenje je začelo dobivati razmaha tudi v Nemčiji. Ne smemo mislili, da se nemška javnost za to ne briga. Sam predsednik nemškega parlamenta je obenem predsednik društva, ki pripravlja priključitev Avstrije v Nemčiji, in ki vodil agitacijo za to. Če mi eitamo izjave, razprave in članke poedinih nemških poslancev in državnikov, potem vidimo, da stoje pač na stališču, da je zaenkrat nemogoče na podlagi mirovnih pogodb izvršiti to priključitev, ampak da ostane Nemčiji pravica do diskusije o tej stvari. Kaj to pomeni, vi kot politiki gotovo dobro veste. Navesti hočem samo nekoliko citatov poedinih državnikov. Poslanec baron v. Rhein-baben, član nemške ljudske stranke, »Deutsche Volkspartei«, je izjavil sledeče: Nemčija mora v mislih na bodočnost nemškega celokupnega naroda v Nemčiji in Avstriji ohraniti si tisto j svobodo akcije, ki jo potrebuje, da bo izpolnila svojo nalogo, ki jo ji je podelil geografski položaj in njena zgodovina, da postane posredovalec med zapadom in vzhodom Evrope.« Poslanec profesor dr. Oton Hoetzsch je v listu >Neue freie Presse« z dne 25. maja t. 1. izjavil sledeče: »Čl. 80. versailske pogodbe in čl. 88. Sajintgerniainake pogodbe prepovedujeta priključitev Avstrije k Nemčiji. Toda ne prepovedujeta je absolutno, nego jo izključujeta samo brez privoljenja Sveta društva narodov.« _(Dalje sledi.)_ A. M. S.: Sobor ruske cerkve. Konec patrijarhata? Uradno glasilo sovjetske vlade »Izvesti-ja« objavljajo v zadnji številki ponatis dveh uradnih okrožnic, ki sta se te dni razposlali po škofijah ter bodeta imeli izredno velik pomen za najbližjo bodočnost ruske pravoslavne cerkve. To sta: »Položenije o sozive III. vse-rosijskago po mest nago sobora pravoslavnih cerkvej na teritoriji SSSR« in »Programa po-mestnago sobora 1925.« Sovjetska vlada se je naveličala svoje sicer kratke nevtralnosti v cerkvenem vprašanju ter napoveduje zopet oster boj cerkvi patriarka Tihona. »Sojaščeni sinod«, ki stoji na čelu sovjetom naklonjene duhovščine, sklicuje sobor oktobra t. 1., da »uredi cerkveno življenje v soglasju s sodobnimi zahtevami in izvrši nujno potrebne reforme.« Za smernice tega delovanja je značilno že samo ime »tretjega sobora«. Na prvem soboru 1. 1918. je bil izvoljen patrijarh Tihon. Zato pa nihče izmed pravoslavnih vernikov ne smatra za drugi sobor ono žalostno zborovanje iz 1. 1923., ki je odstavilo in obsodilo pa-trijarha. Veliko onih, H tedaj obsodili pa-trijarha, se je pozneje skesalo in svoj čin preklicalo. Toda sovjetski sinod hoče poudariti kanonično upravičenost svojih sklepov in odtod je ime tretjega sobora. Po ČL 9—17 »Položeni ja« se udeležijo sej sobora razven članov sinode same še zastopniki ekumenskih patri jarhov in avtokefalnih vzhodnih cerkva, nato vsi ruski pravoslavni škofi v SSSR in inozemstvu, izvoljeni zastopniki laikov in duhovnikov vsake škofije, znani profesorji, strokovnjaki in ugledne osebnosti, končno pa odposlanstva staroobrednikov, gruzijske in ukrajinske avtokefalne cerkve ter različnih v SSSR uradno dovoljenih sekt kot n. pr. adven-tistov, tolstojancev, joanitov, duhoborcev, ma-levancev in si. To »zedinjenje vseh struj ruske pravoslavne cerkve« je seveda le navidezno in ostane samo na papirju. Boljševiki, ki ne gredo za ničemer drugem kakor za tem, da pravoslavno cerkev, oziroma krščanstvo sploh na vzhodu popolnoma uničijo, hočejo na to sinodo spraviti skupaj tihonovce, staroobrednike, boljševiško navdahnjene »živocerkvenike« in vse mogoče druge sekte, ki često nimajo s pravoslavjem sploh nič skupnega, le zato, da bi izgledalo, kakor da ta »svjaščenni sinod« govori v imenu celokupne pravoslavne cerkve. Sobor bo v prvi vrsti izobčil rusko emigrantsko cerkev in skrbel za to, da bo Rusija zastopana na bodočem ekumenskem koncilu le po sovjetom naklonjenih osebah. V to svr-ho je razpisan zelo kratek rok za volitve. Škofije morajo predložiti sezname izvoljenih sinodi še pred 4. septembrom t. 1. Volitve se naj vršijo na temelju »splošno-veljavnih določb« (torej brez vsakega varstva za volivce, ki bi nastopili proti sinodi!). Člen 14. pa do-voluje sinodi »pomnožiti število izvoljenih članov sobora s profesorji in javnimi delavci v vsakem številu ter z volivno pravico. Sinodi je torej zagotovljena večina. Izrabila jo bo za »ustvarjenje neomajne osrednje in lokalne cerkvene uprave v svrho ukinjenja prepirov, ki jih je zanetil Tihon s politiko in osebnim nastopom«. Glavni cilj sobora pa je »zgodovinska in kanonična utemeljitev svja-ščennega sinoda ter njegovega reglementa«. To pomeni, da bo odpravljen patrijarhat in se povrne cerkev k absolutistični sinodski upravi carske dobe, ki jo je ukinil sobor leta 1918. Svobodo, ki jo je dal ruski cerkvi sobor leta 1918. s tem, da je odpravil sinod, to je kolegij od vlade odvisnih škofov z laičnim upraviteljem na čelu, in izvolil patriarha, hoče sovjetska vlada zdaj uničit s tem, da se vrne k sinodskemu sistemu. Konec patrijarhata bi pomenil konec svobode pravoslavne cerkve, njeno zopetno zasužnenje, pa seveda tudi konec odličnega stališča, ki ga je imela doslej v pravoslavnem svetu sploh. Na tem dejstvu se jasno vidi, kako sovjetski sistem za svobodo ne mara, če ne služi njegovim namenom. Ruska cerkev bo imela prestati še težje čase kakor jih je doslej, sovražniki krščanstva jo hočejo popolnoma uničiti — upajmo, da jim ne uspe! 25 letraice S!om-zveze. OBČNI ZBOR »SLOMŠKOVE ZVEZE. Tajniško poročilo. Iz tajniškega poročila povzamemo, da je minulo poslovno leto preživela »SI. zveza« celo vrsto razburljivih dogodkov, ki so žugali, da jo vržejo iz tečajev. Preganjanj je bilo en rnasse! Krivica za krivioo je zadevala člane in članice, česar ne bomo ponavljali. Toda nihče preganjanih ni klonil in tudi dnigi, ki M prišli še na vrsto, ne bodo. Vkljub porse-kucijam »SI. zveza« še živi in se je celo v trpljenju okrepila. Nekaj suhih vej — 10 po številu — je odpadlo, nekaj plahih se je potegnilo v ozadje — število članov pa je naraslo za 33 — lako. da ateie iSL xveza< sedai 456 učiteljev in učiteljic, ki so porazdeljeni na 10 podružnic. Smrt nam je v minulem letu pobrala 3 tovarišice in sicer: Brehtold Kristino, Jaklič Julijo in Jelico D e ž m a n. Izmed naših članov sta bila odlikovana z redom sv. Save V. r. ravnateljica Franja Z e m -m e t o v a in Josip C e p u d e r. Osrednji odbor je imel tekom leta 17 sej. Izmed podružnic je bila najbolj delavna novomeška. Zveza kot taka je imela tekom leta 4 večja zborovanja. Stalni odsek osrednjega odbora je kaj marljivo sodeloval s »Krščansko šolo« pri sestavi izpremenjevalnih predlogov k načrtu novega šol. zakona. Osrednji odbor pa je šel vsekdar zelo na roke z raznimi nasveti preganjanim članom v zadevi pritožb na državni svet, ki jih še do danes ni rešil. Po informacijah našega pravnega zastopnika pa naše zadeve v državnem svetu ne stoje slabo. Veliko članov in članic vkljub neznosnemu terorju neomajno vztraja pri delu v kulturnih društvih in tako naj tudi ostane v bodoče. Protest proti reakcionarnemu ljudskošol-skomu zakonn. G. R. Wagner je podal izčrpno blagajniško poročilo in je dobil zanj absolutorij. Članarina se je zvišala ob tej priliki na 60 Din, naročnina na »Slov. Učitelja« za nečlane pa na 40 Din. Z zadovoljstvom se je vzelo na znanje tudi poročilo upravitelja sklada gosp. Avgusta Pirca. G. urednik Foriunat Lužar pa je povedal nekatere uredniške težave, ki onemogočajo, da bi list redno vsak mesec izhajal. Važni sklepi so bili sprejeti tudi glede učiteljskega naraščaja, ki se mu mora posvetiti tudi v naših vrstah več pozornosti; kajti še tako lepi šolski zakoni ne pomenijo mnogo, če ne bomo imeli krščanskega učite 1 j s t v a. Glede resolucij se sklene, da odbor predloži na pristojna mesta vse, ki so že bile sprejete na naših prejšnjih zborovanjih' in še niso izpolnjene, zlasti one, ki zadevajo materijelno stran učiteljskega stanu: neizplačane razlike, opr. vodstv. doklade, izenačenje drag. doklad poročenim učiteljicam, zboljšanje materijelnega stanja upokojencem itd. itd. Zborovalci so dalje sprejeli tudi resolucije, ki so bile sprejete v razpravi v glavnem odboru Zveze jug. učiteljstva dne 30. junija 1925 v Belgradu, v katerih se obsoja: 1. premeščanja, upokojevanja in odpuščanja učiteljstva iz politične osvete; 2. obsoja se, da je šlo v preganjanju učiteljev, proti katerim se vrši politična osveta tako daleč, da se kaznovani niti zaslišali niso in so bili kaznovani ter da g. minister ni izdal prizadetim tozadevnih re-šenj ter jim s tem onemogočil pritožbo na dr. žavni svet; 3. obsoja se, da g. minister pušča rešitve državnega sveta, ki so zanj obvezne, četudi razveljavljajo njegove odloke, nerešene; 4. obsoja se, da je g. minister prosvete vnesel v zakon o dvanajstinah odredbo, po kateri se učiteljstvo jemlje v disciplinarnih zadevah iz odredb činovniškega zakona in bo tako brez zaščite, kakršno ima ostalo uradni-štvo v disciplinskem sodišču; 5. obsoja se, da se pri izbiri oblastnih in okraj. šol. nadzornikov gleda pred vsem na njih politično obiležje in privrženstvo stranke gospoda ministra prosvete; 6. obsoja se, da novi načrt šol. zakona o narodnih šolah predpostavlja samo končno dejanje brezprimerne reakcionarne politike, ki jo vodi g. današnji prosvetni minister. Kot tak ta načrt ne rešuje niti enega prosvetnega vprašanja, ne odgovarja niti eni bistveni opravičeni zahtevi prosvetnih delavcev in s svojimi do kraja reakcionarnimi od1 redbami in drakonskimi kaznimi degradira učiteljstvo, odvzemajoč mu vse državljanska in uradniške pravice in uničujoč mu tudi vse moralne interese učiteljstva. Načrt novega zakona zapostavlja dve najvažnejši vprašanji, od katerih zavisi napredek narodne prosvete, to je: grajenje in vzdržavanje narodnih šol. On stavi šolo pod varuštvo policije in napravlja šole za neke vrste »žandarmerijske staniec«. Z ustanovo oblast šol. nadzorstva zakonski načrt brezpotrebno komplicira prosvetno administracijo, a z drakonskimi odredbami o kaznih otvarja široko polje najgršim zlorabljanjem in jemlje učiteljslvu vse one pravice in garancije, ki jih ima ostalo uradništvo. Po vseh teh razlogih se tudi zborovalci »SI. zveze« pridružujejo glavnemu odboru UJU, ki je izjavil svoje nezadovoljstvo nad celokupno današnjo prosvetno politiko, ki je na škodo šole in učiteljstva ter v imenu celokupnega učiteljstva obsodil tako delo, apeli-rajoč na vse merodajne faktorje, da sedanji načrt o narodnih šolah zamenjajo z novim načrtom, ki naj bi bil izdelan v duhu opravičenih zahtev učiteljstva, ali popolnoma predelan v zmislu predloženih sprememb. Po osvojitvi ter resolucij se je učiteljstvo porazgovo-rilo o zadevah preganjanj ter z obžalovanjem vzelo na znanje demonsko dejanje našega prosvetnega oddelka, ki ga je izvršil nad tovarišem Vidrom, s katerim sočustvuje vse učiteljstvo in ž njim vred vsak poštenjak. Končno se predsednik zahvali vsem udeležencem in zaključi prelepo zborovanje, kakršnega že dolgo ni imela »SI. zveza«. Isto popoldne pa so se mnogi zopet zbrali v prostorih hotela Union na družabno zabavo, nekateri pa so v soboto šli na izlet v Vintgar in na Bled. štev 158. SLOVENEC, dne 17. Julija 192». Stran 3. Diplomiran so za inženirje kemije na ljubljanski tehniki gg. Klemen Rihard iz ČremoŠnjic, Knez Leo i/, Ljubljane in Zamer Matija iz Železnikov, čestitamo! Spored prireditev Krekovega orlovskega okrožja due 19. t. m. v Stari Loki je sledeči: Zjutraj ob 8 sprejem, pred Tuškom (>Novi svete), nato odhod v sprevodu v žnpno cerkev v Stari Loki k sv. maši. Ob 10 tabor na telovadišču (na Jamnikovem travniku). Ob 15 javna telovadba. Nato na Jamnikovem vrtu prosta zabava s srečolovom, šaljivo pošto itd.; «a jed in pijačo dobro preskrbljeno. — Dopoldne in popoldne igra jeseniška godba. Polovično vožnjo na gorenjskih progah je direkcija državnih železnic v Ljubljani dovolila z orl. lokom št. 69.338-VI z dne 13. julija 1925. — Vabimo! Posebno narodne noše dobrodošle! li finančne službe. Imenovana sta: Dušan .Vladetič za komisarja finančne kontrole pri oblastnem inšpektoratu fin. kontrolo v LJubljani, Anton Česnik za komisarja finančne kontrole pri okrajni upravi finančne kontrole v Sarajevu. — Premeščena sla davčna ofieiala Fran Bole iz Vel. Lašč. v Prevalje in Pran Ramor iz Preval j v Vel. Lašče. Imenovanja v carinski službi. I menovani sa: za knjigovodji v 4. II. pri centralni carinski blagajni v Ljubljani Fran Peitler in Emil 'Aljančič; za carinika v 4. TI. pri glavni carinarnica L vrste v Zagrebu Gliša Malevašič in Metod Veje, doslej v Mariboru; za carinika v ■L IJ. pri glavni carinarnici 1. vrste v Maribora Milivoje Radmanovič. Sv. Višarje. Odkar se je po 10 letih zopet vrnila Marija na svoj visoki prestol, se ta sloveča božja pot vedno bolj in bolj obnavlja. Število Njenih obiskovalcev oziroma častilcev je kar zadovoljivo, zlasti ob nedeljah. Duhovno oskrbo svetišča vodi za letos g. o. Keritbin Bagelj, frančiškan goriškega samostana. Za prenočišča in prehrano romarjev je tudi dobro preskrbljeno. Noro mesto. Pišejo nam: Sporočiti vam moramo žalostno novico, da nas zapušča brat K pa ver, katori je tako uspešno in nesebično deloval skozi več let v Kandijski bolnišnici. Kdo izmed gg. duhovnikov ni pozual hrata Ksaverija, pa tudi tisoči izmed laikov so imeli priložnost, opazovati ga v bolnišnici, kako ne-ntrudljavo je tekal sem in tja podnevi in ponoči ter pomagal in tolažil, kjer in kakor je mogel. Bolnik, ki se je zvijal bolečin o polnoči v postelji, ie takoj utihnil in se pomiril, ko je opazil v poltemi veliko črno posta-, o z blišoečimi očali tiho šumeti po sobi proti njegovi postelji — to je bil Ksaver, angel bolnišnice. Dokaz njegovega delovanja in /.možnosti bodi, da je deloval že čez 24 let pri kirurgiji in izdrl nad S2.000 zob, dokler merodajm faktorji niso ukinili brezplačnega zobnega ambulatorija v najbolj občutljivo škodo revnega ljudstva, katero je dobivalo vsaki čas brezplačno pomoč:. G. Ksaverja ne bo samo kandijska bolnišnica težko pogrešala, ampak tudi mi Novomeščani brez razlike strank. Zato mu za slovo kličemo: Bog ga spremljaj v solnčno lepo Gorico, kamor ga je zaželel vrhovni predstojnik, o. general iz Rima. Dal pa riadi ljubi Bog, da bi ga v doglednem času mogli zopet sprejeti v našo sredino nazaj ter ga obdržati do konca! Cerkveni koncert. Nedavuo nas je v Bo-Jftanju presenetil velik cerkven koncert, pri katerem so pod spretnim vodstvom gosp. Se-deja sodelovali mešana zbora iz Boštaiija in Sevnice, moška zbora iz Zidanega mosta in gg. salezijancev na ftadni, ter orkester iz Krškega. Prihodnjo nedeljo ob 4. t. j. 10 m., Dopoldne pa bodo isti zbori pod vod-hom istega vodje koncertirali v župni cerkvi v Sev-nieL Sodelovala bosta tudi znani umetnik na gosli g. Bohm ter iz Budimpešte in Zagreba slavcoznana solistinja gospa Justy pl. So]y-mossi-Volf z več solespevi. Umrla je 14. t. m. v škocijanti pri Mokronogu posetnica g. Marija Andrejčič, roiena Gapp pl. Tamesburg, v 81. letu starosti. Bla-gopokojnici bodi ohranjen časten spomin, njeni plemeniti duši pa večni mir in pokoj I Razpis službe okrožnega zdravnika. Razpisujem službo okrožnega zdravnika za zdravstveno okrožje Logatec, s sedežem v Planini, k letno plačo 2000 Din in pripadajočimi dra ginjskimi dokladami. Prošnje, opremljene s potrebnimi svedočbami po čl. 12. zakona o siv. uradnikih in ostalih državnih uslužbencih aaj se vlože do dne 15. avgusta 1925 pri velikem županu ljubljanske oblasti. V Ljubljani, dne R. ulija 1025. Veliki župan: Dr. Baltič f. r- Izlet Jadranske Straže. Povodom otvoril-i;-e liSke železnice priredi Jadranska Straža v Belgradu izlet na luksusnem parniku > Zagreb« od 23. do 30. julija t. 1. Iz Belgrada vosi poseben brzovlalt preko Zagreba na šušak. 24. julija zvečer odpotujejo v šibenik, kamor pridejo 25. julija zjutraj. Obisk romantičnih vodopadov na Krki in udoležitev pri otvoritvi železniške proge in otvoritvi vinske razstave, dopoldne odhod v Split, kjer se izletniki udeleže svečane otvoritve železniške proge, kakor tudi vseh svečanosti Jadranske Straže na kopnem in na morju, ki se vrže 25. in 26. julija; 27. julija je razgled Splita in okolice (Solin, Kaštela in Trogir). S Splita «c odpotuje na Rab, odtod na letovišča Krk, BaŠko, Snnj, Selce, Novi, Crikvenica, Kraljeviča, Baknvac "p Bakar. .Vožnja za celo potovanje stane iz Zagreba za I. razred 700 Din. za TL razred 500 Din, iz Sušaka L razred 550 Din, II. razred 400 Din. Prvorazredna hrana bo stala okrog 100 Din dnevno. Prijave in denar je takoj poslati Jadranski Straži. Belgrad, Skop-Ijanska 15. Jugoslovansko državljanstvo. V naše državljanstvo so sprejeti dosedanji ruski državljani: Evgenlj M. Ivanov, geometer pri okrožnem agrarnem uradu v Mariboru; Igor N. Ru-sanov, zasebni nameščenec, v Murski Soboti; dr. Dimitrij D. Vršinin, kontraktualui vojaški zdravnik v Mariboru. Nori konzuli. Za argentinskega konzula v Zagrebu je imenovan Alfred Silvestrini, za nemškega konzula v Sarajevu pa dosedanji regent dr Ernst Drufel, Oba sta že prejela cd naše vlade eksekvatur. Prepovedani listi. Notranji minister je prepovedal prihajanje in razširjanje sledečih listov: >Sonn- und Montagr.zeitung-c, >Di6 Karntner Verkehrszeitung«, >Ein Notschrei der Deutschen in Slovenjen«- in y-Simplicissi-mue«. — ">•• D i c Stunder (Dunaj) je zopet dovoljena.. ^Uradni list-i ljubljanske in mariborske oblasti prinaša v svoji zadnji številki poleg raznih uradnih razglasov s-Zakon o kmetijskih kreditih r. Zahvala. Najtopleje se zahvaljujemo g. nared. poslancu Fr. Smodeju za njegovo izredno naklonjenost in trud ter požrtvovalnost, s katero je šel g. poslanec naši deputaciji ob priliki njenega posredovanja v Belgradu zaradi izposlovanja zaslužene pokojnine v vseh ozirih na roko. Vsi prizadeti žel, upokojenci. Nesreča. Predsinočnjim se je doma v Vižmarjih močno ponesrečil tamosnji posestnik Fr. Erjavec, odbornik več naših organizacij v Št. Vidu nad Ljubljano. Splašil se mu je vprežen konj ter vlekel gospodarja nekaj časa med kolesi voza naprej. Vsled takojšnje zdravniške pomoči je upati, da bo kmalu okreval. Težka, nesreča, v rudniku. Ivan Lokošek in Tomaž Gradišnik oba iz Št. K upe rta nad Laškem, sta včeraj v premogokopu v št. Rupertu zabila in vžgala mino, nakar sta se odstranite. Ker mina četrt, ure nI ekslodirala, sta šla pogledat, kaj je. V tem hipu pa je mina eksplodirala in oba rudarja težko ranila na glavi. Bati se je, da bosta oba zgubila vid. Prepeljali so ju snoči v ljubljansko bolnico. Za kenserviranje lesa (pleskanje ograj itd.) se priporoča terovo olje tvrdke C h e m o-1 e c h n a , L j u b 1 j a n a, M e s t ni trg 10. VSLED POZNE SEZONE PLATNENI DAMSKI IE«- ČEVLJI VSEH BARV Din 85,- SA%™ »¥0! K A« l.jUBLjANA - KREKOV TRG ŠT 10 \i LJubljane. LJUBLJANSKO občinsko OOSPOD .-V rstto. Zdi se nam, da ljubljanska javnost vse premalo parno motri delo triperesne detelje na našem magistratu. Naše ljubljansko prebivalstvo je silne skromno in zadovoljno, da le nekaj vidi. Za oči mu je že dogodek, če se rešuje cucek, ki je padel v ljubljaničino stru-go. Kako velik dogodek je za ljubljanskega davkoplačevalca šele. ko vidi, kako pridno se rije in razkopava danes na cestah, vrtajo kanal'. grade in razširjajo hodniki naenkrat brez pravega siMema, kar na najmanj desetih krajih. T». čas pa. ko vladajoči trije rotovški krsiii (— te dui ie bil eden izmed njih brzojavno pozvan v Belgrad od dr. Žerjava) — s popravljanjem ulic natresajo peska in betona precej tudi v oči davkoplačevalcem, pripravljajo na drug način prav lep atentat na njihove žc itak zadosti Oguljene žepe. Lep pravimo. dnsi bi bil kvppkejši izraz bolj na mestu ! Cujmo, kaj piše >-Tutro< dr« 16. t. m. pod nnslovom >Izprememba po«*-- J ■ • Zemljišče na ljubljanskem polju, doslej lai-t jugoslovanskega sakolskega ?aveza, .je kupila mestna občini ljubljanska, kvadratni meter po 30 Din. - Slavimo, k?>r kdo hoče, da se ni ljubljanskemu davkoplačevalcu nič zasvitalo, ko je bral lo notico, v včerajšnji notici smo poskusili privzdigniti eno trepalnico ljubljanskemu zaspanemu davkoplačevalcu, ko smo ugotovili. da hočejo sedanji trije gerenti ljubljanski z nakupom tovarne tu učila rediti >Učiteljsko tiskarno pretefe katastrofe. Skrb za stanovanja prihaja morda radi lepšega tudi mimogrede v pošte v, pa je prav gotovo le sekundarnega pomena, denemo pod spektralno analizo — v zvezi z nakupom omenjene tovarne - nakup zemljišča od Sokolskega se-vozn. Tole ie glavno: S krinko neko dozdevne socialne akcije ('?!) naj se m usidra namen nakupa tega zemljišča. >Jntrova< notica nam je dola povod, da smo se za stvar nekoliko pozanimali. Zato priobču jem o suhe konstata-cije. kakor so v resnici: V ceni se je zmotil Nlutrove poročevalec zu 2 Din pri 1 m?. Sicer malenkost, ld pri več nego 37.000 ni! že pozna! V je Min pn — če prav verno — dogov kupna cena po 3? Din, ali v kronski 128 K, ki jo nav r jamo, da bo širše ob lažje pojmilo višino. Ker smo torej pri ceni, konstatiramo, da je cena 32 Din za m' za več nego polovico pretirana! V najugodnejšem smislu moremo pri današnjem padanju cen (več nego 50 odstot. \ enem letul) smatrati ceno 14 Din za <1 m: dotičnega sveta za prav gotovo dovolj vi.->oko. — Ne verno sicer natančno, koliko meri dotični svet, zato računi-mo z okroglo številko 37.000 m- po 32 Din = 1,198.600 Din ah (X 4) 4,774.400 kron. Kakor smo rekli, pa ni vreden svet niti polovico tega. Tedaj bi preplavalo mesto pod ge-rentstvom treh za, nakup neopravičenih gospodarjev vSokniu najmanj dva milijona ft-i stotisoč kron! To se pravi z drugimi besedami enostavno tako: ljubljanski davkoplačevalci bodo (bi po tem načrtu) morali na prikrit način prispevati Sokolu to vsoto, da potegnejo iz blata bankrotno zgradbo na Taboru. Za ničesar drugega ne. gre! Če torej Ljubljančani tudi to gustirajo od sedanjega triumvi--ata na magistratu, tedaj jim ni več pomoči. Potem naj le še dalje kimajo zadovoljstva, da imamo že leta trajajoča gerentstva, ne pa postavnega zastopstva, izvoljenega občinskega sveta. Ali morda vendar-Ie zadene tako zlorabljanje davkoplačevalcev na odločen odpor? Zato smo prav radovedni, če si bodo Irije gerenti drznili izvesti nameravane nakupe. za katere po zakonu sploh niso legitimirani, niso upravičeni. Kajti vse lo so stvari, ki so po veljavnem zakonu, to je občinskem redu (statutu) za Ljubljano — po tj§ 33 in 36 — pridržane izključno le ohčinskemn svetu. Nujnosti ni absolutno nobene — razen za Sok"la in Učiteljsko tiskarno. A gerenti smejo izvrševati le nujne tekoče posle, ničesar drugega. Če hočejo sami ali s pomočjo kakega dragega preko svojih pravic, naj bodo pripravljeni na obračun! Kajti takn gotovo je, kot. amen v očenašu, da bomo znali proti tako očividni, v škodo ljubljanskih davkoplačevalcev nameravani zlorabi uradne oblasti porabiti vsa postavna sredstva in nasproti krivcem tudi regresne pravice. Radi bi poznali tisto oblast, ki bi si upala s kakršnim dovoljenjem kriti le proti-poštavne nakano v škodo davkoplačevalcev. Še tega nam naposled manjka, da bi se na ta način hotela kriti preteča škoda kakega gospoda ali triumvirata, ki se je morda s svojim premoženjem angažiral za sokolsko zgradilo na Taboru, potem ko gine upanje, da bi bil držav ni zakeljček v prihodnje odprt za take namene. Ljnbljanski davkoplačevalci. * * Sf Stanovanjske zadeve. Ali ie g. vel. županu kot predsedniku stanovanjskega sodišča znano, da je v Ljubljani več stanovanj praznih, ker stanovanjsko sodišče še ni sklepalo o njihovi dodelitvi? Ali je g. vel. županu znano, zakaj se z dodelitvijo čaka? Podrobne informacije morejo dati hišni lastniki g. Brezov-šek v Komenskega ulici št. 26, g. Predovič ml. na Ambroževem tergu ter g. oskrbnik vla dne palače na Bleiveisovi cesti. G. vel. župana prosimo, da postopa v smislu čl. 20 stanovanjskega zakona, ki določa petdnevni rok za oddajo stanovanj. Zakon'za vse. TigH^ti fssHfc^sttiip I \sa ofclsfils. primerna zs pohod v planine, h n?i-t.rpfT-neidc^a sukna. damake hk.fc. krila itd. izgo-tavlja in dobavlja po meri kar najceneje tvrdka Eadi pritožb na državni svet smo dobili poi-lanci Jugoslovanskega kluba veliko število intervencij od drž. nastavljencev, železničarjev in penzionistov. Ker ima državni svet počitnice do 15. avgusta, lam sedaj vse delo počiva. Predsednik drž. sveta je izdal strogo naročilo, da arhiv drž. sveta ne sme izdajati prav nobenih pojasnil, - Franjo Zebot, nar. poslanec. Pri Sv, D:: h u na Ostrem Vrhu je toča ugonobila velik del poljskih pridelkov. Učitelj in Pivkov agitator Pohar je o nesreči obvestil po^Jiinca Pivka, kateri pa -e raenda za to ne. zmeni, ker nismo nikjer čitali, da bi se. bil za ponesrečence kaj z&\ zel. Umrl je v Žalcu 16. I. m. ob 1 popoldne veleposestnik, gostilničar in mesar g. Frane Hodnik. Pogreb bo v soboto 18 .t. m. ob 10 dopoldne. Naj v miru počiva! Preostalim naše sožalje! Utopljenec. Iz Drave so potegnili pri Fali 47 letnega Romana Lederer. Kako in kje se je vtopii, se Še ne ve. Pri v top 1 j ene u so našli razne listine in 100 Din. Lederer je bil invalid in mu je manjkala desna noga. Pokopali so ga v rojstni župniji Selnica ob Dravi. Iz celjske okolice. V naši severni celjski okolici, kjer leži lepo kopališče Dobrna,' se dogajajo reči, Iu bi morda zanimale vso slovensko javnost, morda celo državno oblast, ki ima tu še posebne dolžnosti, ker mho blizu državnih mej. V Vitanju je imel Steinheiss elektrarno in veliko posestvo, kar je vse zapadlo v reparacijsko maso. Ker dobiva od le elektrarne tok Dobrna in zdravilišče, zato se je nameravalo, da bi ali zdravilišče ali Dobrna dobila elektrarno v svoje roke, ko je bila icitacija. Ker pa to zaradi raznih neprilik ni >ilo mogoče, ko se elektrarna ne bi izločila iz j stale mase, čeprav se je posebej licilirala, jo j ološuo vse kupil neki Srb. g. Puši<». Pogodba i ' bila 12, dec. 1021 potrjena. Kmalu pa so se 1 na posestva in v elektrarni prikazali Italijani, češ da so lastniki. Kolikor smo mogli izvedeti, je baje res bilo vse premoženje njim prodano, pa pod pogojem, ako bo pogodba od ministrstva za agrarno reformo potrjena. To ministra -tvo pa je ono jiogodlio z Italijani razveljavilo dne 29. aprila 1925 pod št, 15.380/25. Italijani pa so še zdaj lam in njihov zagovornik dr, Kalau v Celju napenja vse moči, da Italijane na posestvu ohrani. Mi bi so za stvar drugače ne zanimali. Toda, lo nas domačine do skrajnosti izziva, da naj ta posest zopet pride v roke tujca, od katerega naj boino odvisni domačini in celo naše zdravilišče Dobrna. Zato pozivamo g. Pušiča. da nam pojasni, zakaj je on to prodal Italijanom. Pozivamo pa tudi državno oblast, da pospeši izvršitev odredbe mini-strštva za agrarno reformo z dne 29. aprila 1925. št. 15.380/25. Nam domačinom ni vseeno kako se dela z naso zemljo in z nami in odločno zahtevamo, da se ohrani vse to v domačih rokah in Če tega ne zmore, recimo g, Pušič, prvi kupec, pa naj posestvo vodi še nadalje državna oblast, dokler je ne prevzamejo domačini! Podružnice SPD v mariborski oblasti naa z ozirom na našo notico z dne 8. L m. prosijo, naj pojasnimo, da imajo čisto .stvarne razloge, da se upirajo uvedbi novih pravil, ki jih for-sira Osrednje društvo. To pojasnilo je potrebno zato, da se ne bi mislilo, da so pri tej stvari merodajne kakšne politične ali razdiralne tendence. IZ MARIBORA. Javen shod somišljenikov SLS za mesto Maribor se vrši v soboto, 18. julija zvečer ob 8 v dvorani Zadružne gospodarske banke. Poslanec Franjo Z e b o t poroča o sedanjem političnem položaju. Vabimo vse somišljenike SLS iz Maribora in bližnje okolice, da agi-tirajo za obilno udeležbo. Kršfansko-socialne organizacije v Mariboru priredijo v nedeljo 19. julija izlet na Ptujsko goro. Vozil bo poseben vlak iz Maribora do Sv. Lovrenca, ker se je oglasilo okoli 1000 udeležencev. Vozna cena je polovična. Natančnejša navodila daje g. P. Panel v Frančiškanskem samostanu. Smrtna kosa. Josip Nova k, rodom j z Slov. Bistrice, je po težki mučni bolezni umrl r celjski bolnici v pondeljek. Pokojni je bil uradnik pni Zadruž. gosp. lian.ki v Mariboru. Preostalim naše sožalje! Padanje rojstev. Dodatno k tozadevni naši notici podamo danes nekaj natančnejših podatkov. V pivi polovici je bilo v Maribora s Krče vi no in Radvanjem vred 444 rojstev in sicer 235 moških in 209 ženskih; umrlo pa je v tGospod, saj vam dam zme raj lep kos!< Upamo, da se bo v p^hijsnju draginje tudi pri nas začelo! IZ CELJA. Reguliranje cen. Sedaj so predložili meft uoniu magistratu vsi predsedniki obilnih za-firng svoje predloge glede zni/anja cen. Zdi se na. da ti predlogi niso na-šli v celoti udobni mrazrc SCCJVBNBO, $&rTzrjwjit i«av Btm. m vanja pri lne-rodajnih ohtastvih in bo vsled tega magistrat odnosnp okrajno glavarstvo moralo samo cene določiti. Pri tem opozarjam mcTodajne oblasti na sledeče dejstvo: Me-•arji so predložili cenik, v katerem mi uave' deno prvovrstno meso, z utemeljitvijo, da se tako meso v Celju sploh ne prodaja. Temu nasproti ugotovimo, da imajo res nekateri mesarji na tablicah zapisane samo oeaie druge vrste. Ako stranka kupi meso glasom cen n« tablicah in ga hoče plačati, zahtevajo ti mesarji tudi plačilo za prvovrstno meso. Tako ima en mesar napisano na tablici, de prodaja meso po 17 Din, taktično ga pa računa po 19 Drn. Opozarjamo todi kompeteirtno oblast, d« mora pri urejevanju cen ra meso obrniti svojo pozornost tudS na cene m drobovino. Do Robote, torej v času, ko se je največ govorilo v Celju o nižanju cen mesu, so prodajah nekateri mesarji telečja jetra po Din 30 za kg. Sodelovanj* občinstva v zadevi določevanja cen je neobhodno potrebno. Naš poročevalec ae je tozadevno informiral pri tržnem nadzorstvu na mestneim magistratu, kjer je uvedel, da ni prišla na magistrat k g. tržnemu nadzorniku še niti ena prijava glede prekoračenja dnevnih cen. Opozarjamo izrecno na to, da dateko ne 7adosfcuje, atko se občinstvo obrača na razne časopise in poročevalce, temveč bo občinstvo imelo pri pobijanju draginje le. tedaj Tispeba, ako bo vsak tak slučaj javilo z dokazi ■crred kompetentni oblasti. Veliko razburjenje je nastalo v zadnjih dnefi v Celju vsled murnih dogodkov, k» sta namreč dva vojaka na straži brez, povoda nstavala dva policijska stražnika in jima celo grozila z orožjem. V enem slučaju se je moral celo službujoči stražnik vleči na tla in se pustiti razorožiti. Kaj bi nastalo iz tega, ako bi tudi službujoči stražnik izvrševal v tem slučaju svojo službeno dolžnost in se s silo ustavil ta-fcim nespametnim zahtevam? Upamo, da bosta ta dva slučaja vojaški oblasti zadostovala in da bo vojaška oblast v bodoče postavljala take ffeaže, ki poznajo boljše svojo službo. Umrl je dne 14 t m. ponoči Metod Žižka, mehanik na Glavnem trgu, ka je bil že dalj fesa bolan. PogTeb se vrši dne 16. t. m. te mrtvašnice mestnega pokopališča ob 4 pap. Bil je zvest pristaš SLS in ugledna ter spoštovana oseba- Preostalim naše iskreno sožalje, omrlerou pa večni mir in pokoj! Nočni Čuvaj na Miklavževem hribu je v nedeljo po noči ob 1 alarmiral celjsko požarno oranrbo, ker ie v Arvlinu pri Vojniku izbruhnil večji požar. Požarna hramba iz Gaberja m Vojnika je pa pravočasno prihitela na pogorišče ter udušila požar, tako da celjski požarni brambf ni bilo treba oditi na pomoč. Podrnžnica Zveie vojnih invalidov v Celju poživlja tem potom vse člane iin članice, ki •ie niso izpolnili statistike in oddali slike' za aeve članske knjižice, da to čimpreje store, ker se bodo vsi tisti, ki navedenega ne bd izpolnili, morali smatrati kot nečlani. Nadalje se ffcmvlj&io tudi oni, ki so slike že oddali, da se qgte,vijo i svrho prevzema. Tatvita. Dne 12. t m. popoldne nekako ob pel 2 je že večkrat radi tat rine predkaznovani Ivan Župane iz Pristave odprl vhodna vrata v trgovino L. butana, trgovca v Celju, Prešernova ulica in okradel 3 kose etamina. Ta plen je deloma prodal Pri aretaciji je rekel, da ima to blago iz Avstrije, česar mu pa niso verjeli ■m je bil nato oddan v zapore okrožnega sodišča. Ljgnani berač. Mežnar Anton, rojen 1. IV. 1875 v Dunajskem Novem mestu. pristojen v Dobrunje pri Ljubljani, brezposelni delavce, je bil aretiran dne 13 L m. v pekariji Kirbisch na Ljubljanski cesti radi beračenja v vinjenem stanju. Imenovani je za dobo o let iz Celjskega okoliša policijsko izgnan. Pobegli pes. AhtSk Antonija, stanujoča v Gaberju 148, je javila, da se je pred 2 tedni priklatil k nji mlad pes popolnoma črne barve z eno belo liso na pnih in z ovratnikom, na katerem ima znamko okolica Šoštanj 69-5925. Ona drži psa na razpolago za lastnika ter jc Izjavila, da ne zahteva tiikake odškodnine. !z ostale Jugoslavije, Izključitev italijanščine iz Ijndskih šol v Dalmaciji. Po mnogih dalmatinskih osnovnih kitoh je boj še iz avstrijske dobe vpeljan pouk iatlijanščine. Na pritožbo staršev je sedaj na-učni minister odredil, da se na vseh osnovnih Mah poučuje poslej samo s r bo-hrvaščina. Dogodki r cerkvi malih bratov v Dubrovniku. V cerkvi malih bratov v Dubrovniku jc tesen kip Matere božje. Pred tem kipom sta nedavno molili dve deklici, Ivi sta nenadoma opažali, da Marija odpira in zapira oči. Prestrašeni sta hiteli v zakristijo, kjer sta povedali. kar sta videli. Tu otrokoma seveda niso erjeli. Deklici pa sta opozorili druge ljudi. V cerkev so začele prihajati velike množice m mnoge — med temi tudi visoko izobražene nozemske dame — so trdili, da vidijo isto • ud o. Vrdnv več ljudi prihaja od blizu in daleč, verni ui nevemi. O pojavu eo mnenja deljena. Da se stvar razčisti, je škof dT. Marcelih pozval komisijo strokovnjakov, da kip natančno pre žleda. V komisiji so bili poleg škofa in duhovščine dr. Smoloič, dr. Katic, dr. Dražič in M. Murat. dalje državni pravdni k dr. Ucovič, dr. Lugen in ve? drugih osebnosti. Komisija jc ugotovila, da so oči lesene vn da sploh ni nobene sledi o kaki umetni napravi ali slepi Iu. ki naj bi povzročalo ->čudoGor. Straši«. Minuli torek se je imela nadaljevati razprava proti odgovornemu urednika >Q«r. Straže« Leop. Kemperlu. Takoj začetkom razprav« je predlagal državni pravdnik, da se obtožnica razširi še na zločin sramotenja javnih naprav. Senat je zahtevi ugodil in nato razpravo od-godil na nedoločen čas, da se more obtoženec pripravili na obrambo proti novi obtožbi. Podpora po povodnji oškodovanim. Te dni je obiskal Idrijo in sosednje po povodnji oškodovane kraje videmski prefekt comm. Ri-ci, ki je razdelil med prebivalstvo od vlade dovoljeno podpore v znesku 15.000 lir. Pro-fektu so povsod i priredili lep sprejem. Volitev župana, v Volčah. Minulo nedeljo je novoizvoljeni občinski odbor izvolil župana. Izvolil je Vcnčeslava Hvalo. Tečaj ta orgajnistr in pevovodje. Pevski oddelek goriško >Prosvetne zveze« je organiziral tečaj za organiste in pevovodje, M re vrši v Gorici od 26. t m. do 8. avgusta. Pre-davali bodo: Emi! Adamič o glasbeni teoriji !>o Battkeju; Fr. Ščekova o izobrazbi glr^r; in teoriji petja; R. Orel o harmoniji in lror.tr*-punktu: A. Gerbec o "Icsbenem obliJ-r^ovju", A. Sever o zgodovinsl-om razvoju slov. glasbene umetno:'" S. K'omar o dirigiranju (praktičen pouk): D. Doktoric o gregorijanskem koralu; Fr. Terfielj o liturgiji. Zakon o omejitvi obmejne lastnine. Svoj cas je bila izdala Mussolinijeva vlada zakonski odlok, glasom katerega se v noivh pokrajinah ne more izvesti nikaka izprememba na zemljiški lastnini brez predhodnega dovoljenja političnih in vojaških oblasti. Ker se je s teiu odlokom lastninska pravica posestnikov znatm> omejila, je prebivalstvo obeh narodnosti uvedlo veliko akcijo z zahtevo, da se odlok ukine. Vlada je na to izvajanje zak. odloka ustavila. Sedaj pa je vlada odredila, da se začne odlok zopet nemudoma uvajati; naroča le podrejenim oblastem, da se izogibajo prevelikih trdnsti. Dragoceno priznanje. Včerajšnje >Jutro< .je v svoj uvodnik, v katerem s svojega stališča obdelava g. Puclja, ki jo je s svojo kompanijo srečno privozil do radičevskega prevžitkarja in pobiravca drobtin (če bo namreč katera hotela pasti z mize RR. kar je še veliko vprašanje) zapisalo tudi sledeči stavek, ki je vsekakor vreden, da ga zabeležimo: Radičevei so sprejeli vidovdansko ustavo, pristali ne-le na nnitarizem, marveč tudi na centralizem. Z vlado RR bi bila nstvarjeua srbsko-hrvatska hegemonija nad Slovenci, ki so v tem slučaju obsojeni, da plačajo račune za ^sporazum«. Mi se s to ugotovitvijo >Jutra« popolnoma strinjamo, toliko bolj, ker je s tem obenem tudi priznalo, da pomeni vidovdanska ustava in nje imitarizem in centralizem hegemonijo nad Slovenci, ki morajo vedno plačati račun — včeraj račun PP, jutri račun RR. sJutroc zna torej biti včasih tudi zelo odkritosrčno nedr-žavotvorno, čisto nehote seveda ... »Izžeta limona«. Da bi sebe in svoje brav-ce uialo zamotilo in potolažilo nad razpadom nacionalnega bloka PP, je Zerjavovo popoldansko glasilo spustilo v svet članek >Raz-pad opozicijonalnega bloka«, v katerem na široko slika vso tragiko »klerikalne polomije« in med drugim tudi pripoveduje, da so radi-eevci naredili s »klerikalci« kakor z izžeto limono, v kateri ni več soka ... Uboga izžeta limona samostojno-demokratska, kaj so pa radikali šele s teboj naredili! V ostalem nam je prihranil odgovor na ta ^Narodov« članek >Narodni dnevnik-:.', ki, kakor znano, ne. stoji na strani 2klerikalcev«, s sledečimi umestnimi opombami: >Samo da veselo je. Mladinski | popoldanski dnevnik uas je včeraj malo kopi-J ral in sicer z briljantno nerodnostjo, kakor »e | za tako častitljivega starca spodobi. Izprevi-del je namreč, da popolnoma izpremenjena politična situacija zahteva, da ena stranka likvidira. Samega sebe bi zatajil >Slovenski Narod«. 6e ne bi zapisal, da mora biti ta stranka — SLS. Je že tako, da se pri mladinskem popoldnevniku vsak argument in vsaka stvar neha s klerikalci. Interesanten pa je vzrok, zakaj je izgubila SLS po "Slovenskem Narodu.': vsako ekzistencno upravičenost; vsled tega namreč, ker je razpadel opozicionalni blok. Ali bi nam morebiti mladinski popol-dnevnik pojasnil, kako je mogoče, da je že desetletja SLS najmočnejša stranka, ko ne obstoja opozicionalni blok niti leto dni?« Socialni vestnih ~ II. rNTERNACIONALNI KOV GREŠ KRŠČANSKIH RUDARJEV V ŽENEVI. Od leta 1921. obstoja internacionalna zveza krščanskih radarjev. Zveza se j« izvršila na konferenci, ki je bila avgusta 1921 v Salz-burgu V naslednjem letu, od 15.—17. junija 1922. se je vršil prvi internacionalni kongres v Innsbrucku, Danes, tri leta pozneje ?e je sešel II. kongres v Ženevi. Otvoril se je 6. t. m., zastopani so krščanski rudarji iz naslednjih držav: Nemčije, Avstrije, Holaudske, Belgije, Francosko. Poljske, Češkoslovaške, Madžarske. Italije, Jugoslavije in Španije, Organizacija šteje 100,000 članov. Kongres si jo stavil nalogo, podati pregled o delavnih razmerah in plačah rudarskega delavca in njegovih zvezah v različnih deželah. Delavni čas znaša na Angleškem 7 nr, v Franciji in skoro v vseh optalih deželah, tudi v Jugoslaviji, 8 nr. Rudarstvo se danes skoro povsod nahaja v velikih težavah. Po mnenju podjetnikov in delodajalcev bi bilo podaljšanje delovne dobe rešitev iz težav. Angleški podjetniki danes zahtevajo ali podaljšanje delovnega časa, ali zmanšanje mezd- To seveda po mnenju referata ni prava rešitev, treba je odstraniti vzroke, ki vodijo do težav. Ti vzroki leže v nepravem razmerju med produkcijo in porabo premoga v zad-njem leta. Produkcija se je zelo zvišala (v Ameriki, Indiji, Japonski, Južni Afriki, Nizozemski), a poraba znižala (z boljšo uporabo radi gospodarskih kriz in omejitve porabe). Rešitev mora odstraniti vzroke, to pa je mogoče. le, C« se različne države gospodarsko združijo in zbližajo, in če se gmotni položaj obubožanih širokih plasti zboljša. Zato moramo skrbeti, da se bo vodila politika miru in zbližanja posameznih narodov. h zdravstvenih ozirov pa se je zahteval 7 urni delavnik. Dosedanji 8 urni da je nepravičen * ozirom na težavnost rudarskega dela. Zafc> je re&rent zahteval, da se morajo rudarji , v vseh deielatb boriti za svoje pravice. Nadalje so se vršila predavanja o zavarovanju proti nezgodam in brezposelnosti. Drugi dan se je razpravljalo o položaju rudarstva. Sklenile so se resolucije, o katerih bomo še poročali. AVENTINSKA OPOZICIJA VSTRAJA NA STALIŠČU MORALNEGA VPRAŠANJA. Rim, 16. julija. Sinoči je izšel napovedani dokument avetimske opozicije povodom oprostilne razsodbe senatekega sodišča v preiskavi proti sen. de Bonu, ki ga je Ml urednik dr. Dcnati formalno obtožil sokrivde na umoru posl. Matreottija. Nasproti razsodbi visokega sodnega dvora, ki se opira na pomanjkanje dokazov proti De Bonu, navaja opozicija še enkrat vse že znane dokaze za to krivdo. To je predvsem znana Finzijeva spomenica ali oporoka in pa dve Dumšnijevi pismi, kd ju je pisal iz ječe Finziju. Spomenica čisto jasno dokazuje, da se je ustanovila fašistovska >Čeka« na odločno zahtevo Mussolinija samega in da je ta >Ceka« izvršila vse tedanje politične zločine in končno — istotako na izrecno voljo Mussolinija — spravila e sveta tudi posL Matteottija. Dumdni pa v svojih omenjenih dveh pismih izjavlja, da mu je rekel De Bono večer pred aretacijo: >Če veste kaj o stvari, tajite, tajite!« Razen tega je dokazano, da se je De Bono kot načelnik oddelka za javno varnost neopravičeno polastil kovčeka in listnice, M so ju bili dobili pri Duminiju in M bi ju morali izročiti preiskovalnemu sodniku, ter je kovček s silo odprl; razen tega se je bil De Bono polastil Šopa papirjev, ki jih je bil Dumi ni pozabil na vladnem tiskovnem uradu t palači Viminale. Opozicija končno izjavlja, da vstraja nasproti sedanji vladi na stališču moralnega vprašanja, zavedajoč se, da vrši s tem svojo dolžnost in zaupajoč končni sodbi dežele. h žeiisfep sveta, i Verska šola — pogoj lepše bodočnosti. Od luči vere ni odvisna samo sreča ma-] terma, temveč tudi velikost in sreča domovi-| ne. Le ozrimo se še enkrat po tistih dveh po-■ tih, po prvi: po poti venečih rož in zamorje-| nega materinstva, po vabljivi, zaželeni, po j kateri se zdi, da kakor metuljčki lahno iu j sladko plavajo srečni ljudje od cveta do cve-I ta in uživajo. Da je lepota te poti varljiva, spoznajo ; srca prepozno in največkrat niti tedaj še ne prav, kje se je začela pusta bridkost. Samo v svitu in v moči božje volje stopa noga na drugo, brez tega poavečenja tako neljubljeno j in nespoštovano pot, četudi pot živih cvetov j narodovih. Le štejmo, koliko brezvernih ma-j ter je dalo ali da narodom večje število otrok, i Kairo prezirljiv je nasmeh njihovih lic, kako pomilovalni pogledi, kadar merijo njihove oči korak nekatere družice-matere, utrujene, bedne in zatirane, posebno po skritih kotih mestnih stanovanj, tlačene od težkih skrbi težkih časov. Ob zlih nasvetih, delečib zlo pomoč, zdrsne noga tudi nekateri verni materi na zlokobno — z odkrito besedo na zločinsko pot.. Ali imamo dovolj, ali imamo preveč sredstev za boj proti morem, ki pogubljajo narode, da bi dali svoje šole, tiste ki nam v tem boju največ poinenjajo, ki v tem boju najsvetejše delajo! — Dovolj jasno je pisana zgodovina narodov velikih in slavnih, davnih in sedanjih: Niso jih pogubile vojske in bolezni, temveč moralna propalost njihovih sinov in hčera. Ciste roke so nehale čuvati čisti ogen" Vestin v Rimu, sveto in spoštovano je nehalo biti domače ognjišče, zenc niso bile. več zveste, možje so poslali slabiči. Celo stole senatorjev so za&edli možje suženjskih src, mehkužni in razjedam od strasti. In padel je narod, ki je zapovedoval narodom In Bizanc, tisti blesteči in mehkužni, hlapčevski in uži-vanjaželjni! Še danes označujemo najostud-nejša, najbolj hlapčevska hinavstva za bizantinska. 0 današnjih narodih pa nam njih lasten strah, njihove suhe statistike, ki se njim sa-1 raim posmehljivo reže v obraz, uavore Drete-če in jasno dovoli. Treba nam je mladina močne volje tn pogumnih src, polne moči nad samim seboj, plemenite in zmožne, da vidi in se veseli življenja, ki vzcvete iz njene srčne plemenitosti in njegove lepote. Zato čuvajmo vsi resnični prijatelji domovine luč, ld sveti na znotraj I Niti iskre iz nje ne moremo dati. Nedotakljive so nam naše verske šole, nase mladinske, naše dijaške kongregacije. Iz njih izhaja najidealnejša mladina. >Kvišku srca« je njihova smer, vzgoja in šolanje volje njihova velika naloga. Nobene drugačne šole kakor krščansko ne moremo sprejeti krščanske matere, nobenih drugačnih šol kakor verske ne domovina, tudi še tedaj ne, če bi bile po znanju celo bolj blesteče od naših, pa bi nam vračala posu-rovelo ali podkupljivo, po uživanju koprnečo mladino. Sreča naše mladine ni toliko za-visna od znanja, kolikor od trdnosti, od zna-čajne krepostne volje in samo trdne roke in zvesta srca morejo graditi in zgradi« naš skupni dom tak, da bo cvetela okrog njega sreča in lepota, da bo dihalo iz njega zdravje, da bo sijalo solnce božje globoko v globine njegovih src. M. G. Ženska volivjta pravica ▼ Zedinjenih državah. Nekaj nnijskih držav je vpeljalo žensko volimo pravico že pred več leti, leta 1920 so ,io pa vpeljale vse države. To pomembno spremembo v političnem življenju opazujejo Američani z velikim zanimanjem, povečanim še z nedavno izvolitvijo ženskega predsednika v državi Teksas, največji državi Unije. Da smatrajo ženske za enakopravne v političnem življenju, so priznali Amerikanci nadalje z izvolitvijo predsednice v državi Wyoming, državne tajnice v Newyorku, parlamentske kan-didatinje v New Jersey in z izvolitvijo več drugih žensk v kongres. Zaupanje volivcev v politične zmožnosti žensk se kaže posebne jasno v gosto obljudenih državah. Tako je n. pr. majhna, a gosto poseljena država Connee-ticut pri zadnjih volitvah v novembra poslala cel tucat žensk v parlament, država New-Hampshire enajst, Pennsylvania šest, Ohio dvanajst itd. Število ženskih volivk cenijo na 20 milijonov; od teh jih pride približno polovica na volišče. Moških prideta na voli&Se okoli dve. tretjini. Po svetli. Nesgode ladij 1. 1924. Leta 1921 90 zaznamovali 5440 nezgod ladij na morju, leta 1922 6685, 1923 7307, lani pa 7224. Med letošnjimi ladjami je 45 angleških parnikov, M so se čisto zgubili, in 122 parnikov dragih držav z isto usodo. Delne zgube na parniMh znašajo za Anglijo 2443 slučajev, za ostalo države 4362. Če računimo zraven še jadrnice, je bilo vsega skupaj zgubljenih 122 ladij, 7012 pa je bilo poškodovanih. Največje štervilo nesreč 1926 m je pripetilo s tem, da so se ladje kam zadele in razbile; 1924 ladij je trčilo druga ob drugo, 1100 ladjam so se pokvarili stroji, 18 ladij je zgorelo ali pa je nastala eksplozija na njih itd. Devet let stare mesno konzerve. Na graš-•kem živilskem trgu so se v zadnjem času po-javile italijanske vojaške mesne konzerve iz L 1916., ki so torej stare devet let. Zakon o živilih pa predpisuje, de smejo biti mesne konzerve stare največ tri leta. Dejansko je bila večina konzerv že v razkroju in zdravju nevarna. Oblast je odredila takojšnjo zaplembo in uničenje konzerv. Vsega so našli po trgovinah do' 2000 komadov. Povod za ločiteT zakona. Neka Turkinja v Carigradu zahteva ločitev zakona, ker je njen mož mesečen. Boji se, da jo bo ustrelil; enkrat je hodil po sobi gor in dol, je vzel revolver iz miznice in je večkrat sprožil proti nji. Na srečo je bil revolver prazen. Ne da bi se bil zbudil, je položil mož revolver nazaj in je šel spet spat Bog ve, če lx> kaj dosegla. Nova časnikarska pogodba v Italiji. Komisija, sestavljena iz zastopnikov tiskovnih podjetij in časnikarske organizacije, jc te dni dovršila in pdpisala novo kolektivno pogodbo za časnikarje, ki stopi v veljavo dne 1. oktobra t. L Do 31. t m. morajo biti izvršeni časnikarski stanovski seznami, ki so obvezni. Napredovanje treznosti v Nemčiji. V Nemčiji se je v vojni in po vojni dobi poraba alkohola znatno znižala in znaša sedaj le še približno tretjino predvojne porabe. Po uradnih podatkih je znašal predvojni konzum piva 3.1 1, vina 0.4 1 in žganja 3 1, skupaj tedaj &5 1 na osebo letno; sedaj pa znaša poraba piva 1.5 1, vina 0.25 1, žganja 0.7 1, skupaj to rej 2.45 1 na osebo letno. Poraba vina se krije z domačo produkcijo. Korupcija v Italiji. Mnssolinijeva vlada ;fe bila svoj čas dovolila visoke milijonske vsote za javna dela v južni Italiji. Sedaj so na Siciliji odkrili ogromne goljufije na račun teb vsot. Dobavitelji in podjetniki so v sporazumu 1 vodilnimi uradniki opeharil državo za približno 10 milijonov lir. Stegerwald 'astni doktor Univerza « Bonnu ie imenovala voditelja krščanskih de lavskih organizacij v Nemčiji — Stegenvalda :a častnega doktorja. Stegerwald je po poklicu mizarski mojster. Jehli Miioe v Italiji. Sedanja Italija šteje 1885 jetrn sni c, v katerih je prostora za 72.170 kaznjencev; dejansko je pa tačas v ječah le 34.000 kaznjencev. Največ zločincev ie v starosti 25 do 40 let, a število mladostnih zločincev med 9. in 18. letom stalno narašča. Odkritje povzročitlja raka. Po najnovejših vesteh iz Pariza in Dunaja, se je moderni medicini posrečilo odkriti povzročitelja raka. Kakor znano, do danes zdravilstvo ni poznalo vzrokov tej hudi bolezni, ki je poleg tuberkuloze najhujša rana na sedanji družbi. Zato je popolnoma po pravici vest o odkritju povzročitelja raka razburila ves svet. Podrobnejše poročilo o tem bo objavljeno šele v petek, 17. t. m. Odkrila sta vzroke raku dr. W. E. Gyer in E. Barnard, ki sta delala svoje poskuse s močjo Medical Research Councila. Povzročitelj je novo odkriti bacil, ki je izredno majhen. S posebnimi ultramiskopi se je posrečilo ugotoviti bacile raka. Našel se je v oteklinah raka pri različnih živalih, zlasti pri ptičih, pa tadi na človeškem raku. Če se bacili raka in-jicirajo v zdrave živali, sami zase ne povzročajo raka. To se zgodi šele tedaj, če se izvrši injekcija z oteklinskimi sokovi. Gyer in Barnard imenujeta to »specifični faktor«, ker se ta substanca-tekočina ne more vzeti od drugih živali. Specifični faktor za injekcije v miši 9e mora vedno vzeti le iz miši, da skupno z injekcijo bacilov raka povzroči otekline raka. Barnard je v znanstvenem svetu že poznan, ker je prvi porabil ultravijoličaste in x-žarke za mikroskopska dela. Koliko je resnico na tem poročilu, bomo kmalu videli. Važno bi to odkritje brez dvoma bilo. Po letnem poročilu angleškega državnega zavoda za boj proti raku, se bolezen na raku vedno bolj širi. Medicina sicer skuša operativno odstraniti bolne dele telesa, nada-ljB uporablja radiološke in biološke metode. A kljub vsem zdravniškim poskusom izkazuje statistika na raku umrlih oseb, da se smrtni slučaji vedno bolj množe. L. 1922. je na raku emrlo 45.000 nad 30 let starih ossb, leta 3,924. pa že nad 50.000. Kdo si ti! Zamisli se v položaj, da bi se nahajal zunaj vesoljstva in bi se kraljestvu naših planetov bližal z ogromno hitrostjo svetlobe, s 300.000 km na sekundo. Tedaj bi končno dospel v množico zvezd, ki je podoben roju čebel. Eden teh planetov bi bila zemlja, — tako bi po pravici domneval. Slučaj bi bil, če bi med temi milijoni našel zemljo — slučaj, ki bi bil še bolj neverjeten laot neverjetnost sama. Kljub temu si hočemo misliti, da bi zemljo res našel. Nova naloga se U stavi, poiskati na tej zemlji samega sebe, svoj jaz, o katerem ne bi vedel, na kateri točki zemlje biva. Če bi nad prvo nalogo izgubil svojo pamet, druga bi zadostovala, da bi te tirala v blaznost. Rekel M, to je nemogoče, iskati človeka na tej veliki, Uroki zemlji. In vendar je ta zemlja le ena čebelica med milijoni. Čebele milijonskega ix>ja bi morale razpasti v milijone novih čebelic in ta neskončno majhna malenkost ti končno da malo sliko o odnošajih Tebe in veeolj-stva. To si ti J -V vsaki sekundi umrje na zemlji en človek. En in pol dneva po tvoji 3mrti bi se iz trnih, ki so za tabo šli iz življenja, dalo naseliti veliko mesto z 130.000 prebivalci. Število mrtvecev dveh let e večje kot sedanje prebivalstvo Nemčije (63 milijonov). Če si zemeljsko zgodovino ponazorimo s premo 70 km, tedaj se da razdalja, ki pona-aoruje čas enega človeškega življenja, označiti z enim centimetrom. Če se temperatura človeškega teles? razlikuje od normalne le za pol stopinje, govorimo o vročini; stopnjevanje telesne toplote za 8—4 stopinje ali znižanje za dve spravi človeka v življensko nevarnost. Torej: Med šestimi stopinjami visi tvoje življenje. Spodaj in zgoraj spi smrt. Neki angleški zdravnik je pred nedavnim ugotovil, da se vrednost železa, apna, vode in drugih sestavin telesa da ceniti na okroglo 60 dinarjev — en dolar. To je tudi vsota, ki jo danes človek najmanj rabi za svoj obstanek in svoj kruh. In vendar je v tem telesu nekaj, kar te dviga nad golo materijo, nad apno, vodo, železo, nad žival, nad vso prirodo: To je tvoj jaz, tvoja zavest, tvoje spoznavanje, tvoja duša, z eno besedo: To si ti! v ' Caša nesmrtnosti. Kitajski cesar Hian si ničesar ni bolj želel kakor Večno živeti in nikoli umreti. Zato je dal v bakreno medenico zajeti čiste jutranje rose in skušal v njej omehčati dragocene bisere, da bi iz tega napravil lek za večno življenje. Eden njegovih zdravnikov mu je dal, da bi se mu prikupil, čašo z zagotovilom, da je to čaša nesmrtnosti, ki podeli kralju večno življenje, če ne bo pil iz nobene druge čaše. To se je res zgodilo. Cesarjev dvorni točaj, ki je čul o tem, si je mislil: >Ti prav tako lahko postaneš nesmrten!« in je iz čaše prav pogosto pil. Ko je nekoč cesar to opazil, se je ujezil in ukazal predrznega točaja takoj usmrtiti. Ta je pokleknil predenj in reke': >0 veliki vladar, jaz morem umreti ali pa tudi ne! Če morem umreti, kaj pač tebi in meni pomaga, da sva pila iz te čaše nesmrtnosti? - če me pa ukažeš umoriti, in jaz ne morem umreti, kako me hočeš usmrtiti?« Cesar je molčal. Oba sta dalje pila iz čaše. In nekoliko pozneje sta morala kljub temu oba — umreti. Ali je bolha žival? To vprašanje je pereče in aktualno. Vzemimo ga resno. Važnost bolhe raste z njenim nastopom v umetniškem življenju narodov. Saj vendar vemo, da se bolhe v cirkusih zmeraj bolj množijo, ker žene umetniško zanimanje narode čimdalje bolj v ta umetnostni hram. Zato je bil že zadnji čas, da se je tudi »hiša lordov«, zmeraj na višku časa, začela pečati z bolšjim vprašanjem. In sicer sc je to zgodilo povodom debate o »zakonu za dresirane živali«. Grof Ullsvvater je hotel vedeti, če se prištevajo živalim po zakonu tudi žuželke. Pristavil je, da on sicer ne dresira bolh, a kaj naj začnemo z onimi lastniki cirkusov, ki hočejo vzeti bolham njih naravno hrano, človeško kri? Ali naj jih kaznujemo po »zakonit za varstvo živali« ali ne? Je zelo dvomljivo, ker beseda »žival« znanstveno ni še zadostno pojasnjena. Lord Desborough je odgovoril v imenu notranjega ministrstva, da prizna postava sicer ptice, plezavce in ribe za živali, da pa na veliko njegovo žalost po besedilu postave bolhe niso živali in da jih zato tudi država ne bo ščitila. — Grof Ullswater je odgovoril in dal izraza upanju, da si bo »plemeniti in učeni lord« — tak je uradni naslov — moral resno premisliti, ali bi ne bilo dobro, da vzamemo tudi žuželke v zakon, kot živali. Kajti žuželka ni ne ptica ne plezavka in ne riba. Tedaj sc je dvignil lord Panesford in je priznal, da si pred govorom grofa Ullswaterja pomena bolšjega vprašanja nikdar ni dobro premislil, nakar so se nekateri plemeniti in učeni lordi začeli precej nedostojno smejati, da pa resno obljublja popraviti, kar je zamudil. Tudi lord Desborough je sedaj v imenu notranjega ministrstva izrazil globoko obžalovanje, da ni svoje pozornosti doslej obrnil na bolhe. Postavo so nato odkazali dofičnemu odboru. Morda bodo čez tisoč let definirali tudi pojem »človek« in bodo strogo kaznovali one, ki bodo ljudi mučili in '"im jemali hrano. Če ščitimo bolho, zakaj ne bi ščitili tega, kar se imenuje človekl Tarifna deklarftikrtcija izvoznega lesa. »Slovenec« je že dne 14. t. m. poročal o tem. Sedaj nam pa pošilja Trgovska zbornica sledeče: Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani opozarja vse izvoznike lesa v svojem področju, da je dne 15. julija t. 1. stopila v veljavo tarifna deklasifikacija za izvoz lesa od razreda B na razred C za vse prehode preko državne meje. S to deklasifikacijo, ki velja do !. septembra t i., se zniža tarifa za približno 30 odstotkov. Znižanje ažija. Kakor nam poročajo, je od 16. t m. stopilo v veljavo znižanje ažija pri plačevanju carine. Ažijo znaša sedaj JI (papirnatih dinarjev za 1' zlat dinar) namesto dosedaj 12. Modra galica. Zaradi deževnega vremena je pojavilo zelo veliko povpraševanje po modri galici. Tako radrage kakor trgovci so bili naenkrat brez blaga, kar se je že dolgo let sem ne pomni. Posledica tega je bilo povišanje cen od 8 Din na 9.50 Din. Kakor ču-jemo, bo Gospodarska zveza v kratkem imela na razpolago modro galico. Zopet pomanjkanje soli. Iz trgovskih krogov nam naznanjajo, da v monopolskem skladišču v Ljubljani zopet ni dobiti soli. Ko je pred kratkim zmanjkalo soli, je monopolsko skladišče dobilo iz Kreke okoli 30 vagonov, kar pa je bilo takoj razprodano. Tako sedaj zopet ni dobiti niti 1 kg soli. — Vedno več pritožb dobivamo o monopolski upravi, ki sicer deln z ogromnim dobičkom, na drugi strani pa ne plačuje svojih delavcev primerno ter povzroča toliko težkoč trgovcem in tudi kon-zumentom. Stanje posevkov v drugi polovici junija 1925. Sedaj je izdalo poljedelsko ministrstvo uradno poročilo o stanju letine v drugi polovici meseca junija 1925. Iz poročila posnemamo: Splošno stanje ozimine in jarega žita je v celi državi za sedaj zelo dobro (2). Stanje pašnikov, livad in vinogradov je zelo dobro (2), stanje sadovnjakov pa dobro (3). Ozimi-na je kazala odlično (1) v moravski in valjev-ski oblasti. Med odličnim (1) in zelo dobrim (2) je bila v raški, niški in ljubljanski oblasti. Zelo dobro (2) stoji ozimina v oblasteh: primorsko-krajiška, osješka, bačka, po-dunavska, podriuska, šumadijska, požarevska, timoška, vranjska, kosovska, bitoljska, užiška, kruševska, tuzlanska, travniška, vrbska in bi-haška. Stanje je dobro (3) oz. zelo dobro (2) v mariborski, sremski, belgrajski, bre-galniški, zetski, dubrovniški in sarajevski oblasti. Dobro (3) stoje posevki v zagrebški, skopljanski, splitski in mostarski oblasti. Žetev ozimnega ječmena se vrši v celi državi in dosedanji podatki o količini so zelo zadovoljivi. Zlasti v Sloveniji je računati na rekordno žetev ječmena. Kar se tiče jarega žita, so izgledi dobri. Atmosefrske prilike. V drugi polovici meseca junija 1925 je bilo po večini države mnogo dežja, kar je oviralo poljska dela. Toča je napravila na mibjone škode v ljubljanski, užiški in travniški oblasti. Kriptogamske bolezni so se pojavile v nekoliko večji meri. V mariborski oblasti znatno škoduje hmelju hmeljska listna uš. Stanje živine je povoljno. Znižanje izvoznih carin. Kakor poročajo iz Belgrada, bodo v kratkem znižane nekatere izvozne carine, in sicer v prvi vrsti za živino, žita, kože in les. Ker pa je sedaj nastopila v vladi kriza, ni pričakovati tako kmalu znižanja. Likvidaciji. Tovarna usnja »Tovus« d. z o. z. v Tržiču je prešla v likvidacijo, istotako Čevljarska gospodarska zadruga, r- z. z o. z. v Tržiču (Gorenjsko). Občni zbor. Združene opekarne d. d. v Ljubljani 30. julija 1.925. Zadružna elektrarna v Trbovljah, r. z. z o. z. 30. julija 1925. Potrjeni poravnatvi. Poravnalno postopanje zoper tvrdko Tavčar in Svetina v Ljubljani je končano, ker je poravnava pravnomočna potrjena. — Poravnalno postopanje zoper tvrdko Nande Ferjan in drug, lesna trgovina in industrija je končano, ker je poravnava pravnomočno potrjena. Nove telefonske proge. Poštno ministrstvo je sklenilo razširjenje starih in zgraditev novih telefonskih prog. Belgrad—Ljubljana, dobi nov vod. — Koncem leta 1924. je bik) v državi 1158 telegrafskih in 1186 telefonskih postaj. Dolžina brzojavnih linij znaša 20.<>42 km, telefonskih pa 14.008 km, telefonskih žic je 70.075 km. Slavonska banka in njene podružnice. Pred mesecem smo poročali, da je Slavenska banka opustila svojo podružnico v Gornji Radgoni. Sedaj pa poročajo iz Bjelovara, da prevzame posle tamkajšnje podružnice Slaven-ske banke novoustanovljena »Bjelovarska Ste-dionica« (kapital 1 milijon dinarjev). Ta zavod je obstojal že od 1. 1872. sem, £921 pa ^ je fuzijoniral v Slavensko banko. Isti ljudje, ki so izvedli fuzijo, sedaj nanovo upostavljajo fuzijo. Razširjenje kartela železne industrije. Dosedaj je bila v skupnem kartelu železna industrija Češkoslovaške, Avstrije in Romunije. Sedaj je pristopilo h kartelu več velikih ogrskih podjetij. Kar se tiče Jugoslavije, poročajo z Dunaja, da pogajanja z jugoslovansko železno industirjo povoljno napredujejo in da bo prišlo kmalu do pristopa k kartelu. Ravnokar javljajo iz Frankfurta, da je tudi v Nemčiji ustanovljen kartel za večino produktov železne industrije. Italijanska zunanja trgovina v juniju t L Italijanska zunanja trgovina v juniju 1925 beleži napram juniju lanskega leta veliko naraščanje izvoza. Uvoz je v mesecu juniju letos znašal 2704 milijonov lir, izvoz pa 1662 milijonov lir. Napram juniju lanskega leta je uvoz narastel za 625 milijonov lir, izvoz pa samo za 400.000 lir. Češkoslovaška in novi carinski tarif, češkoslovaško časopisje se pogosto peča — zlasti kadar piše o zaposlenosti češkoslovaške industrije in izvozu njenih izdelkov — z upli-vom novega carinskega tarifa na Čehoslova-ško. Predvsem ugotavlja, da je novi carinski tarif občutno otežkočil izvoz češkoslovaških izdelkov v Jugoslavijo. Zaradi tega je razumljivo, da stremi Čehoslovaška za tem, da kmalu stopi v pogajanja z Jugoslavijo glede sklenitve nove trgovske pogodbe. Češkoslovaška industrija upa, da bodo vse nastale težkoče v kratkem odstranjene. Kakšna bo žetev v Severnoameriških Združenih državah. Po zadnjih poročilih iz Washingtona cenijo donos letošnje žetve na 680 milijonov bušlov (bušel 27 kg), to je skoro za tretjino manj kakor lani. BORZA. Dne 16. junija 1925. DENAR. Zagreb. Italija 2.1220—2.1520 (2.0945—2.1245), London 276—279 (275.95—278.95), Newyork 56.54 do 57.34 (56.44—57.24), Pariz 2.65—2.70, Praga I.6815-1.7055 (1.6780-1.7020), Dunaj 7.9750 do 8.0950 (7.96- 8.08), Curih 11.04-11.14 (11.02 do II.12), Amsterdam 22.75—23.05. Curih. Belgrad 9.05 (9.05), Pešta 0.0072505 (0.007255), Berlin 1.2260 (1.2260), Italija 19.25 (19), London 25.04 (25.04), Newyork 515.10 (515.10), Pariz 24.20 (24.15), Praga 15.25 (15.25), Dunaj 72.505 (72.55), Bukarešt 2.50 (2.50), Sofija 3.7550 (3.75). Trst. London 130—130.50, Pariz 12630 do 12660, Newyork 2670-2690, Curih 517.50-522.50, Zagreb 47—47.20, Dunaj 375—380, Praga 79—79.50. Dunaj. Belgrad 12.4450, Budimpešta 147, London 34.5, Milan 26.35, Newyork 709.35, Pariz 33.47, Varšava 135.65. — Valnte: dolarji 705.50, angleški funt 34.42, francoski frank 33.40, lira 26.45, dinar 12.42, češkoslovaška krona 21. Otroka kapitana Granta. 24 (Potovanje okoli sveta.) 'Francoski spisal Jules Verne. —i Poslovenil A. B. — Kako, da ne, Paganel? ga je prekinil Glenarvan. —, Kaj neki? — Nalogo, ki smo jo prevzeli mi! Med tem je Duncan s čudovito naglico drsel po poli, kjer sta bila hodila Vespucci in Magellan. Dne 15. septembra je zapustil za seboj kozorogov povratnik. John Mangles ga je naravnal proti vhodu slavno-znane ožine. Večkrat so že lahko zapazili nizko obrežje Patagonije, toda le kot nerazločno črto na obzorju; računali so, da jc; še več kot 10 milj vstran, in daljnogled, ki ga je Paganel tolikanj hvalil, mu ni mogel povedati nič natančnejšega o amerikanskem obrežju. 25. septembra je prišel Duncan na višino Ma-gellanovega preliva. Zavozil je vanj brez obotavljanja. Parni ki, ki hočejo priti v Tihi Ocean, izbero navadno to pot. Daljava ožine je natančno 376 milj; največje ladje najdejo povsodi zadostno globino, celo tik ob bregu, povsodi zadosti pitne vode; po pritokih mrgole ribe, obrežni gozdovi so polni divjačine; ladja more brez težav pristati na več kot dvajsetih mestih. Vsega tega ni v Lemairovem prelivu in pri strašnih skalah rtiča Ilorn, ki ga neprestano stresajo viharji in nevihte. V prvih urah jadranja, to je kakih šestdeset do osemdeset milj, do Gregoryjevega rtiča je obrežje nizko in peščeno. Jakob Paganel ni hotel zamuditi niti enega prizora, niti ene posameznosti ožino. Vožnia ie imela trajati pičlih šestintrideset ur, ta zanimivi razgled na obojno obrežje je v resnici zaslužil, da ga je učenjak neprestano opazoval pri slepečih žarkih južnega solnca. Na severni strani se ni pokazal noben prebivalec, na golih skalah Ognjene zemlje pa so tavali sem pa tam bedni domačini. Paganel je moral torej opustiti svojo željo, da bi si ogledal Patagonce; zaradi tega se je v resnici jezil, na veliko zabavo sopotnikov. — Patagonija brez Patagoncev ni Patagonija, je pravil. — Le malo potrpljenja, ga je tolažil Glenarvan, saj borno videli tudi Patagonce. — Dvomim. — Saj so vendar na svetu, ne? se je pošalila gospa Helena. — Tudi dvomim, gospa, ker jih ne vidim. — No, tega-le imena Patagonec, ki pomeni v španščini veliko nogo, vendar niso dali nekim namišljenim bitjem. — Oh, ime ne pomeni dosti, je odgovoril Paganel, ki je nalašč vztrajal pri svoji trditvi, da bi izzval ugovore; sicer pa, da vam povem po pravici, niti tega ne vemo, kako jim je pravzaprav ime. — Bežite nof se je začudil Glenarvan. Ali ste že vedeli, major? — Ne, je odgovoril Mac Nabbs, pa tudi ne dam počenega groša, da bi izvedel. — Pa izvedeli boste vseeno, nalašč zato, brezbrižni major! se je razvnel Paganel. Če je Magellan imenoval domačine teh krajev Patagonce, jih prebivalci Ognjene zemlje imenujejo Tiremene, Čilenci jih klioejo Caucnlhues, Aravkanci jim pravijo Huiliches; Boiuiainville jih je krstil za Čavane, Faikner za Te- veljete. Sami zase imajo splošno označbo Inaken. Prosim vas, ali je mogoče, da narod, ki ima toliko imen, res živi? — Čudno sklepanje! se je začudila lady Helena. — Recimo, da je tako z njihovim imenom, je posegel v besedo Glenarvan. Če je že njihovo ime tako negotovo, pa vsaj vemo, kakšne rasti so, ne, gospod Paganel? — Niti zdaleka ne, se je zasmejal Paganel. — Zelo veliki so, mu je ugovarjal Glenarvan. — Ne vem. — Majhni torej? je vprašala lady Helena. — Nihče ne ve za gotovo. — Torej so srednje postave, je zaključil Mac Nabbs, da bi ustregel obojim. — Tudi tega ne vemo. — No, to je pa že malo preveč, se je razhudil Glenarvan, saj so vendar popotniki, ki so jih videli.. — Popotniki, ki so jih videli, so si med seboj v laseh. Magellan pravi, da jim je segel komaj do pasu. — No, torej! — Da, toda Drake pravi, da so Angleži večji kot največji Patagonec. Cavendish zagotavlja, da so visoki in močni, Ha\vkinsux so velikani, Lemaire in Shouten jim prisojata enajst čevljev višine. — No, tem možem pa že lahko verjamemo, je pripomnil Glenarvan. — Da, ravno tako pa tudi lahko verjamemo Woodu, Narborougbu in Falknerju, katerim se zdijo srednje rasti. Res jo pa tudi, da jih cenijo Byron, Giraudais, Bouganiville, VVallis in Carteret na šest čevljev šest palcev, medtem ko jim učenjak d'Orlri-gny, ki pozna najbolje te kraje, prisodi srednjo višino i Detih fievliev in štirih Dalcev. o 1« o 1 'E >N o co 1 'rt C O a> 5 ro S N . N O K-l J > 'c co r (S C 00 -o Q H 3 J . rt >co i^r* o Q > •C >CO RS O C ti C o> VH -O (4 •OC CJ RS v rt 'c , cS M tn o "o > u O •O« tn O •00 a R! N "3 h M 3 * —» • T* Jc! a J* N a> 4> V N P > N >5 S o i* N as Z ON' Stran 6. SLOVENEC, dne 17. julija 1925. Štev. 158. VREDNOSTNI PAPIRJI Ljubljana. 7-odst. invest. posoj. 67 den., Vojna odškodnina 239 den., Celjska posoj. 201—205, Ljublj. kreditna 225—250, Merkantilna 101—105, Praštediona 805—810, Kreditni zavod 175—185, Strojne tovarno 104—130, Trbovlje 340—350, Vevče 100—109, Stavbna družba 165—180, 4 in pol odstotni zastavni listi 20 den., 4 in pol kom. zadolž-nice 20 den. Zagreb. Hrv. eskomptna 105.50—106, Kreditna, Zagreb 105—108, Jugobanka 96—97, Praštediona 807.50—810, Slavenska 69—70, Ljubljanska kreditna 235—250, Ekspluatacije 34—3.9, Šečerana 510—520, Gutman 410-440, Slavonija 49—50, Trbovlje 345—360, Vevče 100, 7-odstotno drž. invest. pos. 65, Vojna odškodnina 239—242. Dunaj. Efekti: Zivnostenska banka 60.98, Al-pine 31.2, Greinitz 15.6, Kranjska industrijska družba 425, Trboveljska družba 47.4, Hrvatska es-komptna banka 13.22, I,eykam 16.9, Jugoslovanska banka 12.2, Avstrijske tvornice za dušik 180, Gutman 67, Mundus 915, Slavonija 55. BLAGO. Ljubljana. Les: Trami, 3-3—9-11, izbrano blago, feo. meja 330 bi. Deske, 20, 25 mm, monte, fco. meja 500 bi. Bukova drva, 1 m dolž., fco. nakladalna postaja, 3 vag. zaklj. 20. — Žito in poljski pridelki: Pšenica Hardvvinter II., fco. Postojna tranz. 405 bi." Koruza, slavonska, fco. Vinkovci 205 bi. Rž, lombardska, fco. Ljubljana 860 bi. Krompir, novi, fco. štajerska postaja 85 bi. Novi Sad. Pšenica bačka, avgust-september, 10 vag. 312.50, koruza bačka, 3 vagone 190, koruza sremska, 5 vagonov 195. Tendenca mirna. Učiteljski vestnik. Kongres srbskih učiteljev. V hrvatskih listih sem čital poročilo o kongresu srbskih učiteljev, ki je bil v soboto zaključen. Do 1500 udeležencev je bilo in le eden se je našel, ki je hotel prati zamorca Pribičeviča, a jo je skupil, ker je dobil takoj dve zaušnici, ki mu jih je priložil tovariš Ikonič, katerega je minister Pribičevič persekviral kljub temu, da je zaslužen narodni borec tako na prosvetnem in vojnem polju, na katerem se je povzpel do časti podpolkovnika in bil odlikovan za svoja junaštva z najvišjimi odlikovanji. Sedaj se iz Pribičevičevega zagovornika norčujejo v javnosti in ga imenujejo zadnjega >Mo-hikanca«. Sprejete so bile ostre resolucije, ki politiko Pribičevičevo neusmiljeno bičajo. Kaj pa naši UJU-jarji, ld so nedavno zborovali v Šoštanju? V zahvalo za odpravo stalnosti, za persekucije ki so zudele tudi njih člane, v zahvalo za drakonske kazni, s katerimi je hotel Pribičevič osrečiti vse učiteljstvo, v zahvalo za strahoviti birokratizem, ki ga je uvedel Pribičevič itd. itd. — so se mu poklonili z brzojavnim pozdravom. Na jugu možje in pri nas? Hlapci! V »Učit. Tovarišu« nočejo priobčiti nekega dopisa o baje strašnem odloku mariborskega velikega župana. Izgovarjajo se, da se boje § 104 srb. kazenskega zakona. Kdo more lo verjeti? Dopis se da vendar omiliti, ako presega dovoljene meje. Nam pa se dozdeva, da se bržkone uredništvo »Učit. Tovariša« le previdno skriva in na tihem soglaša z demokratskim eksponentom na stolčku mariborskega velikega županstva. Le tako dalje — da se čimpreje odprejo oči vsem, Ivi še ne vidijo In se dajo na tak način »vleči«. Naročajte ,Slovenca4 2 Podaljšanje zračne zveze od Celovca do Trsta. Od Dunaja do Cclovca je zračno prome-tovanje že vpeljano, v par tednih bodo zvezo podaljšali do Trsta. Preteklo nedeljo jc napravilo letalo »Hahn« poskusno vožnjo, naj-prvo do Vidma, nato v Trst in potem nazaj čez Videm, Gcmono in Trbiž. Šli so v višino 3000 do 3500 metrov. Zvezo bodo podaljšali s hidroplani naprej do Benetk in do Genove. Za vse te črte pridejo kakor za glavno črto Dunaj—Celovec v peštev samo trimotorni Junkerjevi aeroplani s kabino, ki ima prostora za 12 oseb. Vsak dan bodo vozili dvakrat. Ljubljana, kje si? Naznanila. Zabavni večer Jadranske Siraže na Bledu se vrši v soboto zvečer v kavarni Toplice. Vspored je najraznovrstnejši, ki bo vsakega zanimal. Vstopnine ni. Vabijo se zlasti Ljubljančani, da posetijo v soboto Bled. Izlet v Pariz. Odhod iz Ljubljane gl. kolodvor dne 26. julija ob 12. uri 15 min. popoldne preko Rakeka—Trsta—Milana—Ženeve v Pariz. Vrnitev preko Marseille—Nizze—Genue—Benetk v Ljubljano. Nove prijave nečlanov se sprejemajo še do 22. t. m. Novi prijavljenci vplačajo takoj 3000 Din za vožnjo, hrano in prenočišče ter dopošlj-jjo s priglasitvijo tudi potni list. Prijave sprejema »Pro-budac. Gospodarski odsek, Ljubljana, Resljeva cesta 13, II. nadstr. Tam se dobe tudi informacije dnevno od 8. do 15. ure. Seznam izžrebanih številk efektne loterije »Ljudskega dnina« v Št. Vidu nad Ljubljano, ki se je vršilo dne 12. julija 1925 pod državnim nadzorstvom. 1. glavni dobitek v vrednosti 25.000 Din štev. 27.311. 2. glavni dobitek v vrednosti 12.500 Din štev. 41.250. 3. glavni dobitek v vrednosti 7.500 Din štev. 29.433. 4. glavni dobitek v vrednosti 5.000 Din štev. 28.980. 4 dobitki v vrednosti po 2.500 Din številke 514, 27.520, 28.329, 4S.463. 10 dobitkov v vrednosti po 1.250 Din številke 4.020, 7.502, 11.058, 18.241, 26.253, 26.706, 27.342, 35.823, 41.207, 43.975. 15 dobitkov v vrednosti po 500 Din številke 878, 3.557, 5.234, 14.811, 15.910, 18.677, 20.173, 22.626, 29.683, 33.492, 33.014, 33.143, 37.401, 41.141, 45.658. 15 dobitkov v vrednosti po 250 Din številke 1.382, 2.746, 5.669, 6.547, 9.215, 9.554, 16.244, 18.985, 23.060, 26.005, 27.033, 27.512, 33.442, 48.668, 48.930. 100 dobitkov v vrednosti po 50 Din številke 1.099, 2.544, 2.647, 4.167, 4.298, 5.038, 5.494, 5.524, 6.109, 6.623, 6.734, 6.756, 6.900, 7.463, 7.594, 7.894, 7.998, 9.071, 10.441, 10.505, 10.673, 10.955, 11.592, 12.386, 12.419, 12.562, 12.681, 13.134, 13.136, 13.338, 13.815, 13.888, 14.082, 16.738, 17.578, 17.903, 18.122, 19.098, 19.400, 19.756, 19.875, 20.455, 20.564, 21.444, 21.754, 22.187, 22.574, 22.712, 23.190, 23.832, 24.412, 24.7S6, 24.921, 25.587, 25.609, 25.692, 26.538, 26.748, 27.842, 27.892, 28.017, 28.877, 2S.904, 28.970, 29.393, 29.721, 29.936, 30.271, 30.488, 31.542, 32.000, 32.712, 33.056, 33.344, 34.484, 34.552, 35.162, 37.175, 37.483, 39.594, 41.062, 41.659, 42.795, 42.885, 43.724, 44.134, 44.466, 44.836, 44.998, 45.295, 45.296, 46.711, 46.860, 47.564, 47.965, 49.088, 49.138, 49.218, 49.530, 49.587. 200 dobitkov v vrednosti po 25 Din številke 87, 475, 1.447, 1.577, 1.651, 2.187, 2.330, 2.657, 2.858, 3.441, 3.675, 3.775, 4.317, 4.463, 4.471, 4.638, 5.535, 5.779, 5.837, 6.182, 6.324, 6.325, 6.503, 6.523, 6.818, 7.041, 7.231, 7.267, 7.531, 7.556, 7.880, 8.702, 8.706, 9.226, 9.414, 9.495, 9.473, 9.503, 9.676, 9.767, 9.807, 9.96S, 10.194, 10.409, 10.616, 10.630, 11.467, 11.599, 11.934, 11.955, 12.097, 12.535, 12.542, 13.241, 13.286, 13.294, 13.932, 14.110, 14.423, 14.574, 14.638, 14.663, 14.917, 15.433, 15.481, 15.787, 16.368, 16.604, 16.625, 16.908, 17.031, 17.064, 17.349, 17.611, 17.996, 18.369, 18.438, 19.357, 19,111, 20.130, 20.372, 20.525, 20.724, 20.879, 21.378, 21.603, 21.589, 22.073, 22.347, 22.584, 22.604, 22.688, 23.220, 23.461, 23.914, 24.051, 24.569, 21.595, 24.770, 24.935, 25.016, 25.411, 25.619, 25.895, 25.920, 25.925, 26.063, 26.264, 26.452, 26.942, 27.037, 27.784, 28.149, 28.344, 28.449, 28.528, 28.602 28.916, 29.758, 30.068, 30.171, 30.189, 31.117, 31.394, 31.616, 31.840, 32.361, 32.392, 32.691, 32.776, 33.313, 33.922, 33.931, 34.346, 34.597, 34.726, 34.772, 34.912, 35.566, 35.832, 36.181, 36.552, 36.617, 36.628, 36.951, 37.040, 37.236, 37.699, 37.804, 37.947, 38.041, 38.136, 3S.809, 38.955, 39.044, 39.057, 39.271, 3a745, 40.751, 40.928, 41.028, 41.106, 41.187, 41.326, 41.464, 41.547, 41.587, 41.922, 42.386, 42.627, 43.098, 43.124, 43.698, 43.741, 43.897, 44.257, 44.276, 44.419, 44.963, 45.160, 45.534, 45.868, 45.954, 46.639, 46.684, 47.707, 47.722, 47.895, 47.985, 48.835, 48.882, 48.890, 48.217, 49.036, 49.129, 49.153, 49.175, 49.517, 49.536, 49.571. 1000 dobitkov v vrednosti po Din 15 številke 129, 148, 316, 343, 437 438, 567, 702, 669, 920, 921, 962, 1.024, 1.053, 1.061, 1.066, 1.120, 1.175, 1.280, 1.415, 1.579, 1.670, 1.793, 1.830, 1.868, 1.896, 1.899, I.915, 1.985, 2.006, 2.020, 2.055, 2.080, 2.083, 2 142, 2.149, 2.162, 2.263, 2.343, 2.347, 2.369, 2.393, 2.444, 2.473, 2.496, 2.546, 2.547, 2.574, 2.576, 2.594, 2.619, 2.673, 2.719, 2.728, 2.730 2.924, 2.953, 3.024, 3.065, 3.079, 3.083, 3.160, 3.201, 3.220, 3.327 3.332, 3.334, 3.367, 3.423, 3.431, 3.442, 3.497, 3.546, 3.586, 3.594, 3.599, 3.649, 3.653, 3.866, 3.880, 3.8S3, 3.935, 4.00S, 4.012, 4.029, 4.042, 4.097, 4.201, 4.264, 4.265, 4.292, 4 341, 4.342, 4.405, 4.454, 4.519, 4.539, 4.622, 4.680, 4.681, 4.692, 4.736, 4.773, 4.851, 4.863, 4.S06, 4.928, 4.961, 5.049, 5.192, 5.227, 5.396, 5.456, 5.508, 5.536, 5.558, 5.649, 5.768, 5.772, 5.776, 5.791, 5.818, 5.846, 5.803, 6.036, 6.044, 6.055, 6.086, 6.103, 6.162, 6.186, 6.238, 6.284, 6.364, 6.379, 6.400, 6.418, 6 435, 6.494, 6.500, 6.543, 6.583, 6.643, 6.689, 6.733, 6.755, 6.792, 6 856, 6.888, 6.910, 6.912, 6.916, 7.076, 7.106, 7.115, 7.269, 7.369, 7.370, 7.391, 7.409, 7 433, 7.449, 7.496, 7.515, 7.532, 7.554, 7.575, 7.614, 7.683, 7.719, 7.797, 7.803, 7.883, 8.012, 8.069, 8.116, 8.133, 8.135, 8.138, 8.381, 8.409, 8.530, 8.580, 8.581, 8.614, 8 668, 8.724, 8.780, 8.875, 8.939, 9.008, 9.094, 9.131, 9.176, 9.297, 9.230, 9.317, 9.320, 9.331, 9.404, 9.426, 9.452, 9.460, 9.471, 9.499, 9.481, 9.528, 9.659, 9.675, 9.756, 9.875, 9.887, 9.999, 10.045, 10.168, 10186, 10.211, 10.305, 10.356, 10.373, 10.401, 10.431, 10.538, 10.569, 10.582, 10.593, 10.841, 10.975, 11.007, 11.008, 11.009, 11.018, II.044, 11.073, 11.096, 11.168, 11.171, 11.311, 11.346, 11.373, 11.394, 11.398, 11.499, 11.531, 11.835, 11.977, 12.010, 12.080, 12.081, 12.160, 12.181, 12.226, 12.239, 12.312, 12.319, 12.339, 12.340, 12.342, 12.357, 12.400, 12.446, 12.600, 12.613, 12.637, 12.707, 12.776, 12.815, 12.833, 12.884, 12.990, 13.224, 13.279, 13.462, 13.490, 13.520, 13.529, 13.537, 13.650, 13.652, 13.690. 13.743, 13.818, 13.886, 13.971, 13.975, 14.029, 14.049, 14.107, 14.172, 14.289, 14.435, 14.604, 14.606, 14.631, 14.667, 14.698, 14.724, 14.782, 14.841, 14.858, 14.884, 14.939, 14.981, 14.986, 14.996, 15.258, 15.317, 15.381, 15.409, 15.491, 15.512, 15.534, 15.553, 15.746, 15.756, 15.769, 15.874, 15.983, 16.074, 16.110, 16.111, 16.267, 16.297, 16.306, 16.434, 16.461, 16.500, 16.567, 16.597, 16.653, 16.677, 16.702, 16.709, 16.747, 16.766, 16.767, 16.828, 16.927, 16.948, 17.029, 17.059, 17.160, 17.180, 17.229, 17.272, 17.278, 17.360, 17.461, 17.476, 17.557, 17.596, 17.633, 17.639, 17.678, 17.760, 17.891, 17.895, 17.920, 18.094, 18.127, 18.145, 18.181, 18.249, 18.293, 18.309, 18.353, 18.387, 18.458, 18.462, 18.478, 18.551, 18.561, 18.594, 18.622, 18.663, 18.714, 18.794, 18.847, 18.880, 18.946, 18.983, 18.991, 19.016, 19.019, 19.023, 19.160, 19.240, 19.300, 19.316, 19.239, 19.384, 19.408, 19.417, 19.512, 19.562, 19.572, 19.614, 19.621, 19.659, 19.743, 19.748, 19.782, 19.892, 19.897, 19.967, 20.071, 20.131, 20.133, 20.239, 20.360, 20.381, 20.435, 20.475, 20.550, 20.551, 20.603, 20.653, 20.682, 20.715, 20.850, 20.859, 20.897, 20.924, 20.955, 20.967, 20.992, 21.025, 21.054, 21.063, 21.240, 21.284, 21.335, 21.428, 21.449, 21.462, 21.478, 21.480, 21.544, 21.551, 21.590, 21.606, 21.69.9, 21.672, 21.799, 21.852, 21.885, 21.964, 21.996, 22.059, 22.090, 22.238, 22.296, 22.321, 22.376, 22.385, 22.567, 22.613, 22.690, 22.760, 22.910, 22.988, 23.033, 23.063, 23.104, 23.111, 23.119, 23.126, 23.234, 23.282, 23.294, 23.299, 23.407, 23.569, 23.577, 23.637, 23.692, 23.704, 23.853, 24.027, 24.058, 24.081, 24.111, 24.207, 24.270, 24.361, 24.369, 24.394, 24.433, 24.435, 24.470, 24.495, 21.506, 24.616, 24.624, 24.633, 24.676, 24.740, 24.810, 24.811, 24.841, 24.849, 24.884, 24.915, 25.035, 25.071, 25.097, 25.023, 25.107, 25.109, 25.116, 25.130, 25.193, 25.285, 25.273, 25.308, 25.319, 25.323, 25.337, 25.346, 25.351, 25.399, 25.635, 25.646, 25.670, 25.765, 25.789, 25.857, 25.865, 25.950, 25.951, 25.980, 26.039, 26.191, 26.428, 26.529, 26.614, 26.853, 26.935, 26.991, 27.045, 27.080, 27.126, 27.160, 27.168, 27.197, 27.416, 27.50.9, 27.654, 27.670, 27.760, 27.858, 27.908, 27.960, 27.971, 28.029, 28.105, 28.151, 28.178, 28.180, 28.188, 28.221, 28.222, 28.236, 28.239, 28.297, 28.321, 28.328, 28.404, 28.405, 28.443, 28.506, 28.567, 28 570, 28.584, 28.668, 28.723, 28.732, 28.805, 28.834, 28.8-10, 28.867, 28.869, 28.918, 29.033, 29.092, 29.237, 29.286, 29.345, 29.356, 29.399, 29 4,97, 29.562, 29.614, 29.634, 29.646, 29.872, 29.979, 30.003, 30.038, 30.065, 30.176, 30.226, 30.241, 30.255, 30.274, 30.282, 30.286, 30.289, 30.299, 30.356, 30.389, 30.417, 30.429, 30.454, 30.471, 30.562, 30.568, 30.763, 30.767, 30.790, 30.811, 30.879, 31.044, 31.174, 31.196, 31.380, 31.470, 31.513, 31.541, 31.571, 31.593, 31.635, 31.748, 31.831, 31.868, 31.899, 31.929, 31.937, 31.984, 32.032, 32.111, 82.147, 32.189, 32.397, 32.452, 32.511, 32.603, 32.667, 32 673, 32.762, 32.785, 32.823, 32.847, 32.865, 32.873, 32.907, 32.921, 32.930, 32.951, 32.990, 33.049, 33.150, 33.183, 33.199, 33.271, 33.276, 33.362, 33.382, 33.424, 33.461, 33.534, 33.459, 33.551, 33.633, 33.642, 33.658, 33.786, 33.885, 33.886, 33.894, 33.908, 33.942, 33.948, 34.060, 34.085, 34.195 34.300, 34.374, 34.465, 34.493, 34.603. 34.614, 34.63?. 34.634, 34.658, 34.848, 34.942, 34.950, 34.951, 35.002, 35.029, 35.046, 35.107, 35.154, 35.167, 35.180, 35.328, 35.374, 35.391, 35.115, 35.466, 35.496, 35.517, 35.540, 35.557, 35.686, 35.764, 35.813, 35.950, 35.961, 35.993, 36.010, 36.013, 36.056, 36.075, 36.161, 36.165, 36.178, 36.193, 36.342, 36.461, 30.485, 36.556, 36.607, 36.625, 36.652, 36.719, 36.749, 36.770, 36.648, 36.8-10, 36.850, 36.967, 37.000, 37.033, 37.098, 37.186, 37.193, 37.221, 37.264, 37.367, 37.420, 37.462, 37.469, 37.520, 37.523, 37.580, i 37.588, 37.620, 37.673, 37.691, 37.724, 37.744, 37.806, 37.826, 37.834, 37.853, 38.130, 3S.187, 38.199, 38.210, 38.328, 38.370, 38.387, 38.393, 38.394, 38.432, 38.524, 38.618, 38.682, 38.717, 38.727, 38.749, 38 857, 38.986. 38.942, 39.011, 39.071, 39.081, 39.085, 39.088, 39.126, 39.130, 39.169, 39.194, 39.195, 39.225, 39.253, 39.290, 39.435, 39.448, 39.536, 39.549, 39.627, 39.647, 39.719, 39.740, 39.822, 39.831, 39.8)9, 39.865, 39.902, 39.931, 40.008, 40.020, 40.080, 40.119, 40.347, 40.510, 40.288, 40.518, 40.580, 40.619, 40.639, 40.641, 40.651, 40.809, 40.884, 40.908, 41.072, 41.159, 41.235, 41.244, 41.508, 41.534, 41.549, 41.581, 41.605. 41.625, 41.651, 41.787, 41.810, 41.874, 41.915, 41.944, 42.009, 42.019, 42.083, 42.133, 42.178, 42.269, 42.352, 42.345, 42.353, 42.378, 42.435, 42.446, 42.509, 42.664, 42.721, 42 744, 42.631, 42.764, 42.778, 42.886, 43.017, 43.135, 43.136, 43.138, 43.177, 43.228, 43.289, 43.417, 43.541, 43.615, 43.682, 43.722, 43.740, 43.755, 43.779, 43.869, 43.831, 44.132. 44.21.9, 44.229, 44.268, 44.297, 44.336, 44.349, 44.385, 44.413, 44.415, 44.522, 44.675, 44.S00, 44.811, 44.872, 44.932, 44.957, 44.979, 45.006, 45.010, 45.051, 45.186, 45.199, 45.202, 45.466, 45.529, 45.537, 45.599, 45.614, 45.646, 45.682, 45.694, 45.707, 45.723, 45.823, 45.856, 46.066, 46.088, 46.113, 46.251, 46.280, 46.395, 46.407. 46.408, 46.412, 46.422, 46,128, 46,136, 46.496, 46 550 46.578, 46.671, 46.768, 46.795, 46.815, 46.823, 46.912 46.913, 46.960, 47.082, 47.109, 47.113, 47.136, 47.500 47.508, 47.515, 47.520, 47.534, 47.654, 47.655, 47.734 47.829, 47.919, 47.955, 47.969, 48.084, 48.118, 48.190 48.233, 48.298, 48.302, 48.361, 48.416, 48.460, 48.549 48.646, 48.654, 48.723, 48.806, 48.826, 48.858, 48.874 48.952, 49.064, 49.075, 49.083, 49084, 49.089 49119 49.121, 49.179, 49.205, 49.210, 49.273, 49.284, 49 296' 49.298, 49.316, 49.436, 49.476, 49.500, 49.509, 49.603 49.705, 49.722, 49.728, 49.732, 49.826, 49.870, 49.89S Dobitki se lahko dvignejo proti izročitvi izžrebane srečke od 15. julija 1925 do 15. avgusta 1925 v^ Ljudskem domu v St. Vidu nad Ljubljano. Kdor želi, da se mu dobitek pošlje po pošti, naj vpošlje izžrebano srečko in svoj točni naslov na Ljudski dom v št. Vidu nad Ljubljano. Dobit]d: ki se ne dvignejo do 15. avgusta 1925, zapadejo v prid zgradbi Ljudskega doma. Natančnejše informacije daje »Zvonarna in livarna« v st. Vidu nad Ljubljano. Specialna mehanična delavnica za poprava pisalnih, neonskih m drugih strojev lHHOVIft PARMA Ljubljana, sranEsof Šelenburt]Rva ulica št.6/1 Telefon Stev. OSO ABSOLVENT trg. tečaja, vešč knjigovodstva, korespondence, stenografije in strojepisja, zmožen srbohrvaščine, ter vseh drugih pisarniških del, išče mesta. Naslov v upravi pod štev. 4634. 20-letna prodajalka verzirana meš. stroke, želi mesta v večji trgovini. Gre tudi za blagajničarko. Zmožna nemščine. - Dopise pod označbo: »Spretna št. 4610« na upravo »Slovenca«. Lep trg. loka! Išče v sredini mesta na pro-metn. kraju najstarejša cvetličarna Franc Herzmansky, Prešernova ulica 5. Ponudbe na gornji naslov. Išče se za takojšen nastop sposoben in zanesljiv, samski, s primerno teoretično izobrazbo in večletno trgovsko prakso, z znanjem slovenščine in nemščine, stenografije in strojepisja. Ponudbe z navedbo plače pri prosti kurjavi, razsvetljavi in stanovanju na: Združene papirnice d. d., Vevče, pošta Devica Marija v Polju. POPOLNA OSKRBA! 1 ali 2 starčka brez vsake pomoči se sprejmeta takoj v popolno in dobro oskrbo do smrti, kateri zamore pomagati z 150 do 200.000 Din pri posestvu in obrti. - Cenj. ponudbe upravi lista pod: »Dobro oskrbljen St. 4683«. torati v »Slovencu« imajo po-uspeh. - Inserirajts v nJem S Potrti globoke žalosti naznanjamo, da nas je naša dobra mati, stara mati in tašča, gospa Leopoldina Rant Prvovrsl. KORESPONDENT z akad. izobrazbo, znaniem 6 jezikov in bogato prakso v trgovini in industriji, želi premeniti mesto kot vodja ali komerc. ravnatelj trgov, ali industr. podjetja v Jugoslaviji. - Ponudbe pod »Ko-respondent 100« na Aloma Conipanv, Ljubljana. 4604 _ h « čevlje ^ NA OBROKE dobite proti jamstvu pri tvrdki M. TREBAR Ljubljana, Sv. Petra ccsta 6. vseh dolžin in velikosti so ugodno naprodaj. - Vpraša se pri ^ STAVBNI DRUŽBI D. D., Ljubljana, Levstikova ulica št. 19. 4605 DRAŽBA pahičtva in obleke. Prešernova 54/111, 20. jul. ob 9. uri. I! iz železne pločevine. Velik prihranek na kurjavi! Dnevno se porabi samo za 1 Din kurjave! — Za 1 Din gori 6—3 ur. Naročajte tako peč pri DRAGOTIN KOROŠEC, Rečica ob Paki, ter priložite 2 Din za odgovor in pojasnilo. Peč je interesentom na vpogled. 2960 Ajda siva lepo semensko blago in inkamt deteljo nudi najceneje SEVER & Komp., Ljubljana. B a sa a a Perilo: moško, žensko, otroško Kopamo: plašč, tricot-obleke, čevlje Namizno: prti in prtiči, beli in barvasti Posteljnina: odeje, rjuhe, blazine Perja in puh, ter popolne Opreme za neveste in dojenčke E« ■ aBHgBBBBBBaBBBHBjBianEiaEaFIgBBEiaEiff! B BHSB K BSffiBff ® Ogodno se proda: godeno in negodeno kupuje v vsaki množini TERILNICA ANTON ŠINKOVEC, d. d., Grosuplje. danes, 16. julija ob 8. uri v 82. letu starosti nenadoma zapustila. Pogreb bo 18. julija ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti. Polhov grader, 16. julija 1925. Zofija Tomšič, hči. — Franr Tomšič, zet. — Božo Rant, vnuk. posebnega obvestila. Naš nadvse ljubljeni in dobri soprog, oče, stari oče, brat in svak, gospod Franc Hodnik veleposestnik, mesar in gostilničar v Žalcu nas je danes ob 13. uri v svojem 56. letu starosti, po dolgem trpljenju, previden s svetotajstvi, boguvdano in tiho zapustil. V soboto 18. julija ob 10. dopoldne se prenese blagopokojni iz z*lostl v Iarn° cerkev, kjer se bo brala sv. ma9a zadušnica ter se nato sprerm na pokopališče sv. Kancijana k večnemu počitku. Žalec, dne 16. julija 1925. Marija Hodnikova, roj. Škof, žena. - Franci, stud. techn., Pepi, Emil Janez, sinovi. - Gela Šribarjeva, Jana, Vinka, Minka, hčerke. -I Ignacij, Janez, Matevž, bratje. - Mauja Plevnikova, sestra. - Voiko Snbar, zet. - Tatjana in Tugomir, vnuka - in ostalo sorodstvo. Parni koiel (Heissdampfkessel) 10 m>, 0.5 atm., skoraj nov, popolnoma kompleten. Prevozna kurilna rešetka (Treppenrostvorfeu- erung) za žagovino in slabejše kurivo, skoro nova. 2 erIe!;tromotorja za vrtilni tok, 220 volt, in sicer za 18 in 20 K. S. Ponudbe pod štev. 798 na: Aloma CompanY, Ljubljana, Kongresni irg 3. Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naša nadvse ljubljena CIL A Izdaja konzorcij >Slovenca<, Odcovorni urednik: Viktnr nnnčiiL po dolgem, zelo mukepolnem trpljenju v sredo 15. julija 1925 ob pol 1. ponoči v sanatoriju dr. Hansa v Gradcu, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb naše ljubljenke se vrši v petek dne 17. julija ob pol 6. uri popoldne iz mrtvašnice sv, Krištofa na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, dne 16. julija 1925. Globoko žalujoča rodbina HARING. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Liubliani.