laaaa aai Izhaja vsak petek. ■ ■ Uredništvo: Kopitarjeva ulica štev. 6. ■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a ■aaaaaaBBBBaaBaBBBBBBBaaBaaaaB Naročnina znala: celoletna .... K 4 — poluletna........ 2‘— četrtletna...... f— Posamezna štev. „ 0 10 g AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE. § št. 10 V Ljubljani, dne 6. marca 1914. Leto VII. L j u b 1 j a n a, 3. mai-ca 1914. Zimsko zasedanje kranjskega deželnega zbora je zaključeno. Bilo je zelo viharno, kakršnih smo že mi kranjski Slovenci navajeni, a doživeli smo že tudi vihamejša zasedanja, zasedanja v tistih časih, ko so pele trobente in ko je boben bobnal in ko so smrdeče svobodomiselne bombe okuževale tisto dvorano, kjer zboruje kranjski deželni zbor. Dve stvari sta osobito razburili preljube svobodomiselce: proračun za leto 1914. in pa nova šolska postava. Pred ^sem proračun! Večina S. L. S. je, odkar vlada, morala z vso silo delati na to, da je vsaj nekoliko popravila tiste stare grehe prejšnje svobodomiselne Heinove slovensko - nemške večine, ki je strašno kranjsko deželo zanemarjala. Nove ceste, prepotrebni vodovodi, napajališča, izboljšanje polja so bile neobhodno potrebne. Neobhodno je tu-Potrebno, da izrabi deželna uprava vodne sile. Za vse te res prepotrebne naprave se mora dobiti denar. Večina •X L. S. je morala za to tudi davke zvišati. Seveda zvišanje ni tako visoko, kakor to kriče svobodomiselci. Saj se bodo tisti groši posamezniku komaj poznali. Nekaj posebnega je to slovensko svobodomiselstvo. Ono se bori z najgr-šim orožjem: z lažjo in s psovkami in z zasmehovanjem obsipava vsakega našega človeka, pa si bodi že visok, do-tttptljiv in usmiljen cerkveni knez ali 'Ježelni glavar doli do preprostega krčanskega delavca, do priproste delavke. S svobodomiselno, podlo svojatjo je vsled prostaške pisave njenega časopisja skupno delovanje nemogoče, itud, oduren boj se bije na Dunaju med krščanskimi socialci in socialnimi demokrati. Vojni valovi visoko pluskajo, ker gre rdečkariji za to, da Dunaj vzame krščanskim socialcem, a takega °rožja, kakršnega se poslužujejo naši slovenski svobodomiselci, se dunajski rilečkarji v svojem časopisju in tudi na shodih ne poslužujejo, dasi se ne more grditi, da bi bili v boju dostojni. Zato 16 bilo tudi v nižjeavstrijskem dežel-hem zboru mogoče, da so krščanski Somalci skupno s socialnimi demokrati Spremenili v nekaterih mestnih obči-Pah občinski volilni red. To pišemo za-^0> da zopet opozorimo naše delavstvo la bolno, grdo pisavo in natolcevanje Slovenskega svobodomiselnega časopis-'a Nasproti nam. v Novi davki so potrebni, da more dežela še naprej v blagobit ljudstva de-iovati. A prispevati bo moralo tudi de- lavstvo? Res, tudi delavstvo bo prispevalo. Nihče ne plačuje rad davkov. To je stara resnica od tistih starodavnih časov sem, ko se je prvi davek plačal. Ali ima pravico S. L. S. tudi delavstvo pritegniti, da prispeva svoj groš deželni upravi? Ima jo! Zakaj? Naša stranka je v kranjski deželi dala tudi delavcu pravico, da pri deželnih volitvah soodločuje. Naša stranka je dala delavcu pravico, da voli in da tudi soodločuje pri volitvah v občinah. Odkar gospodari naša stranka kranjski deželni upravi, je dobil delavec svoje pravice v deželni in v občinski upravi. Če niso te pravice še večje, tega ni naša stranka zagrešila, zagrešili so to svobodomiselni Slovenci in Nemci. Res, prijetno ni plačevati davkov ampak če dežela od mene kaj zahteva, imam tudi jaz pravico, da od nje to, kar potrebujem, tudi zahtevam in ne nastopam kot ponižni berač, marveč kot človek, ki za to, kar dobim, tudi sam prispevam. Do zdaj smo morali delavci prositi, če smo kaj potrebovali od dežele. Mi znamo, da se je tudi delavcem in delavkam precej dalo in da so se možje naše stranke, ki vodijo deželno upravo, bodisi že deželni glavar ali naši deželni odborniki, ugodno rešavali razne prošnje naših delavcev in delavk. Kako je dežela podpirala delavstvo ob stavki v Vevčah, tudi nismo pozabili. Z novimi davki dobi dežela vire novih dohodkov. Krščansko socialno delavstvo zato trdno pričakuje, da, ko je zdaj ugotovljen proračun za kmečki, trgovski in obrtni stan, kar je popolnoma pravilno, da se bo tako S. L. S. kakor tudi naša večina deželnega odbora in klub S. L. S. pečal z ugotovitvijo takega bodočega proračuna, ki se bo oziral tudi na potrebe tiste krščansko -socialne delavske organizacije, ki danes nosi v deželi veliko nezo podpore brezposelnim, ki jih je vedno več kakor do zdaj. Stanovanjska beda je med delavstvom vedno večja. Tvori že pravo zlo. Naše delavstvo je z lastnimi silami in močmi ne more odpraviti. Poizkusili smo to pred leti. Naš oče dr. Krek in profesor dr. Janežič sta ustanovila dve veliki delavski koloniji v Vodmatu in v Rožni Dolini in eno manjšo pri Stepanji vasi. Take velike stvari pa brez uspešne javne podpore ne gredo naprej. Dežela je poklicana in dolžna, da zastavi vse sile in moči, da se prično graditi po modemih načelih delavske hiše. Način si predstavljamo tako-le: Prvo slovensko delavsko stavbno dru- štvo, ki že obstoja, naj svoje delovanje razširi po celi deželi. Izkušnja na delavskem gospodarskem in organizač,-nem polju nas je izučila, da moremo uspešno le z močnimi osrednjimi zadrugami kaj doseči. Če je potrebno, da se pravila izpremene, naj se izpremene. Kredit, ki je pri zgradbah delavskih hiš potreben, naj bi dežela preskrbela, oziroma naj bi tudi zanj jamčila. Sa-moobsebi umevno je, da bi dežela poslovanje društva nadzirala: čim strožje, tim bolje! V to zadošča že zdaj veljavni deželni sklep o nadzorstvu zadrug. S tem seveda še nikakor naše nad vse nujne in upravičene želje nasproti deželni upravi niso izčrpane. Nujno je potrebna regulacija mesnih cen. Če kmet še tako poceni prodaja svojo živino mesarju, ti ta le drago meso prodaja. Čim preje, tim bolje naj kranj. deželni finančni minister monsinjor dr. E. Lampe izvede že naznanjen svoj načrt o deželni klavnici, da se že enkrat konča mesarsko odemštvo. Občinam naj bi pa deželni odbor naročil, da naj strogo pazijo na cene mesu in naj potrebno store, da bodo odgovarjale cenam živinskega trga. Ustreženo bi bilo delavcu in kmetu. Idealen je boj, ki sra vodi Sveta vojska proti izrodkom pijančevanja. Protialkoholno gibanje mora dežela z vso silo in gmotno podpirati. Za to naj bi ne bile nobene žrtve previsoke! Končno: našo večino v kranjski deželni upravi mora prevevati duh tiste krščanske pravice, ki ji morajo biti vsi stanovi enako mili, enako ljubi. Dvigniti se mora kmečki, trgovski in obrtni stan, a podpirati in dvigniti se mora s sodelovanjem dežele tudi četrti, delavski stan. Vsaka drugačna politika ni več katoliška, marveč je politika razrednega boja. Razredni boj pa obsoja katoličanstvo, ki dela na vzravna-vanje nasprotstev med stanovi. Načela katoliške nravičnosti se morajo zrcaliti tudi v bodočem proračunu kranjske dežele v še večji meri kot se že zdaj zrcalijo. Delavstvu, kar mu gre! XXX Nova šolska postava tudi razburja svobodomiselce. Res ne vemo, zakaj? Saj se bodo učiteljstvu z njo plače uredile tako, kakor to naš čas zahteva. Dežela plača učiteljstvo. Zato je pa tudi le pravično, da uče učitelji in učiteljice tako, kakor želi tisti, ki jih plačuje in da se obnašajo tako, kakor to zahteva ugled učiteljskega stanu. Svobodo- miselno vpitje in kričanje glede na novo šolsko postavo nam le dokazuje, da je bil res skrajni čas, da se je sprejela. Svobodomiselni bum - bum - bum v kranjski deželni zbornici in v svobodomiselnem slovenskem in tudi v nem-čurskem časopisju pa le dokazuje, da hodi večina S. L. S. v kranjski deželni upravi po pravih potih! Iz načelstva seje J. S. Z. V ponedeljek, dne 2. marca je poročala gospa Leopoldi n aDolen c, namestnica glavnega blagajnika o računskem zaključku in o bilanci J. S. Z. za leto 1913. Poročilo in bilanco je načelstvo soglasno odobrilo in se je sklenila zahvala požrtvovalni odbornici gospej Dolenčevi, ki vodi vzomo knjigovodstvo in blagajničarske posle J. S. Z. Poročilo, bilanca kakor tudi načelstve-no in poročilo glavnega tajništva J. S. Z se objavi v prihodnji »Naši Moči«. Naše organizacije opozarjamo že zdaj na ta poročila in jim naročamo, da naj prirede sestanke članov, na katerih naj se razpravlja, kako še bolj J. S. Z. med delavstvom razširiti, kakor je že razširjena. Zahvala »Slovenski Straži«. Na znanje se vzame poročilo, da se je vsled munificence »Slovenske Straže« nastavil za štajersko okrožje kot agitator za J. S. Z. in za »Slovensko Stražo« znani organizator Vekoslav Zajec. Železničarski odsek. Glavni tajnik J. S. Z. dr. Jak. Mohorič poroča o ustanovitvi železničarskega odseka v J. S. Z. Močni smo zdaj dovolj, da tudi lahko strokovno slovenske železničarje organiziramo. Odobri se poslovnik železničarskega strokovnega odseka. Vodstvo tega odseka se^ poveri gosp. revidentu Tertineku. »Naša Moč« otvori zopet s prihodnjo številko posebno zaglavje Slovenski železničar«. Predlogi glavnega tajnika g. dr. Jakoba Mohoriča soglasno obveljajo. Kdor želi kakih pojasnil, piši na naslov: Nadrevident Tertinek, Ljubljana, Resljeva cesta. Korespondenca S. K. S. Z. S. K. S. Z., mati naše J. S. Z., izda posebno korespondenco, namenjeno našim društvenim odbornikom in odbornicam. Načelstvo J. S. Z. sklene soglasno, da naroči članom načelstva in nadzorstva Korespondenco S. K. S. Z. Vodstvom skupin in plačilnic J. S. Z. laščevanfe nad Šalimo. Angleški: Ch. Rudy. Slovenski: D f. J. K. Mah omet Barbar je bil vratar v hekdanji pašini palači, zdaj izpreme-, jeni v družinsko gostišče blizu Šaria 4*_avavir.e v Kairi. Navidez se Mahomet hi nič razlikoval od svojih rojakov, ki Sede noge križem in cel božji dan nič drugega ne delajo, nego da ustavijo in ^ spuste v pogovor z vsakim rojakom, k* pride mimo. Bil je visok, krepak in ^Tst; orehov obraz je imel po licih fktrviške gube, oči so bile črne kot oglje, pa kratek in debel. V svoji črni jajčni halji n belem turbanu je bil po-''oberi sto drugim vratarjem. Šele če ste ka spoznali, ste opazili razliko. Potem U.e videli ,da so bile gube brazgotine, r* so se zajedale v obraz vsled bičjih Udarcev. Taki so bili tudi gležnji in za-Pesti. Ko so se mu ob smehu odprla zivk kar je bilo poredkoma, je brez-v», čeljust čudno zazijala na in Spodnja čeljust za debelo ustno je ‘hela popolno vrsto bisernih zob. Mahomet je bil temne, zaprte na-^ave; gaj ni čuda, ko je imel tako burno ^Vljenje za seboj in je tolikrat gledal smrti v obličje. Bil je zelo molčeč in ?ele ko sem živel v gostišču več časa ‘h sem posladil svoje bivanje z rednimi tedenskimi darili, je bil nekaj manj hh'zel do mene. Tu sem zvedel, da je kB suženj med derviši in da je ušel. Bi- lo je še kasneje, ko me je spremljal v Gornji Egipt, da se mi je posrečilo pridobiti si njegovo zaupanje. Tako mi je bilo mogoče košček za koščkom zbrati povest življenja tega znamenitega moža in prepričati se o nji v najbistvenejših podrobnostih. Mahomet Barbar se je rodil v mali vasici na levem bregu Nila, blizu kjer se konča Egipt in Sudan pričenja. Nekoliko palm in minaret mošej sredi polja je bilo vse, kar se je moglo videti od vasice z reke in malo je bilo tujcev, ki so jo tekom leta obiskali. Tu ni bilo razvalin, da bi jih kdo preiskal, in če je vas sploh igrala kako vlogo, je bilo le ob času dervišev, ko je Mahdi močil Sudan s^ krvjo tisočev nesrečnih sužnjev, došlih iz vasi pod njegovo oblast, ali od drugod v Egiptu in Abesiniji, kjer je imel agente, ki so trgovali s človeškim mesom. El Bab, kjer je bil Mahomet rojen, je bila v prvih dneh osvojitve taka obmejna vas. General Gordon je bil ubit v Khartumu; angleško - egiptovski vojaki so se umaknili, prepustivši Mah-diju gospodstvo nad Sudanom in krog in krog Wadi Halfa in Koroške ni bila zadostno urejena orožniška služba, da bi bilo mogoče preprečiti napade z juga proti egiptovski meji. »Mi v naši vasici nismo natančno vedeli, kaj se godi,« mi je pripovedoval Mahomet ,»ali pride Mahdi in nas pod- jarmi, ali pa ostanemo Egipčani. Der-viški agentje so bili vedno pri nas in so nam pravili, da pride Mahdi in prežene nevernike iz dežele. Mi smo se jih bali, ker so bili mogočni, z vohuni povsod. Gorje možu ali ženi, ki jim je bil kaj napoti. Tisti, ki jim niso bili všeč, so izginili v puščavo proti jugu, in če so se vrnili, kar se je zelo redkoma zgodilo, so bili tako izpremenjeni, da jih nihče ni spoznal. Časih so cele družine vlekli proč. To se je zgodilo z družino maternega bratranca in do danes se ni našla sled o nji. Haies!« In Mohomet je dvignil roki s posebno kretnjo, da je vsega konec. Abdul Saffi, Sanušan, je bil vodilni derviški agent v El Babu, ko je imel Mohomet krog 18 let, in kakor je vse kazalo, je živel po navadnih izročilih svojega nesramnega posla. K palmovem logu poleg vasice so prihajale karavane iz oaze v Salimi in so ostale skrite po več dni. Tuji črni obrazi sudanskih zamorcev so se takrat videli v vasici in v Abdulovi hiši je bilo najbolj živahno. Matere so se tresle za otroke, zaročenci za neveste, možje za žene. Res se je slišal ponoči ženski krik, ko so jih vlačili v log, in prišel je dan, ko se je kakor ogenj razširila novica, da je karavana, obložena s človeško revščino, odšla v puščavo proti jugu. To je bilo najprej vzdihovanja za pomoč, potem pa groze, ko so našli, da je mar- sikak dragi izginil. Toda kdo se je drznil pritoževati. Tam je bil Abdul Saffi, nekronani kralj v vasici, bahavo se postavljajoč po edini cesti, z izrazom zadovoljstva na zlobnem licu, z leskom nizkotne zvijačnosti v lokavih očeh. Povsod je imel vohune; bilo je nevarno razgovarjati se. In ko je ošabno pohajal, so se deklice skrival^ pred njim, ali so bežale v svoje koče, mladi možje so pa upogibali svoja ramena., kakor da bi bili stari in slabotni. Takrat je živela v El Babu Selima, mlado dekle, imenovano po lepi oazi v libijski puščavi, ki je bila v dnevih starih Egipčanov nekak otok blaženih, ki je pa postala prava solzna dolina, ker tam je bilo veliko shajališče trgovcev s sužnji na poti skozi puščavo med Sredozemskim morjem in Omdurmanom. Selima je bila tako kakor njena so-imenica med libijskimi oazami lepa — ena najlepših deklic v El Babu. Kakor je Mahomet pravil, je bila vitkejša kot lotno, z velikimi, mehkimi očmi kot jih ima gazela, in z zobmi, ki so bili bolj beli nego skorja sladkornega drevesa. Bila mu je všeč in kmalu sta se imela vzeti. Potem sta hotela iti proč v Kahi-ro (Kairo). Toda kakor toliko drugih felahov (kmetičev) Mahomet ni imel denarja in tako sta ostala v El Babu in čakala, dokler ne bo njunega prihranka dovolj za na pot. se naroča, da naj tudi ona iz 2 vin. prebitkov odbornikom in odbornicam naroče prepotrebno Korespondenco S. K. S. Z. Naši častniki in podčastniki, to so odborniki in odbornice morajo biti v društvenem življenju dobro izurjeni. Nujno potrebno je zato, da dobe in da tudi proučujejo Korespondenco S. K. S .Z. Naroči naj se takoj z dopisnico, ki naj se odpošlje Slovenski krščansko socialni zvezi. V dopisnici naj se naznani, koliko izvodov da se naroči. Načelstvu naj se ob vpošiljanju mesečnih obračunov naznani, koliko izvodov Korespondence se je naročilo. Delavska zadruga. Na občnem zboru Slovenskega delavskega stavbnega društva dne 26. februarja 1914 se je izvolil sledeči odbor: V ravnateljstvo: Peter Bizjak, posestnik in mizarski mojster; Franc Dobo-višek, preparator; dr. Ivan Janežič, profesor bogoslovja; Alojzij Kocmur, vodja odvetniške pisarne; Miha Moškerc, urednik; Lovro Palovec, delavec. — Za kontrolorja sta bila izvoljena dr. Juro Adlešič, odvetniški kandidat in Anton Kralj, tajnik Zadružne zveze. Pregledovalci računov so: Ivanka Kosec, delavka; Franc Pezdir, delavec; Ivan Černič, posestnik. V razsodišče so izvoljeni: Dr. Janez Ev. Krek, poslanec; Josip Gostinčar, poslanec; Josip Otahal, dež. stavbni komisar; Franc Gorjup, delovodja; Anton Jeriha, vratar. Društvo je zgradilo, ko je delovalo, nad 100 delavskih hišic. Iz težkih kriz se je rešilo in trdno upamo in pričakujemo, da je čaka še velika naloga. Delavsko stanovanjsko bedo more za slovensko kršč.-soc. delavstvo rešiti naše Slovensko delavsko stavbno društvo. Trdno pričakujemo, da nas bo v tem stremljenju naša deželnozborska večina podpirala po načelih, ki smo jih obrazložili v današnjem našem uvodniku. t Kardinal Kaischthaler. Dne 27. m. m. je umrl v Solnogra-du kardinal nadškof dr. Katschthaler, kateri nadškofiji sta podvrženi tudi krška in lavantinska škofija. Rajnik je dosegel 82 leto svoje starosti. Rajnik je bil rojen 29. majnika 1832 v Hippachu, oče je bil učitelj. Ravno tu je bil rojen tudi knezoškof v Briksnu, dr. Egger. Na mladega Katschthaler j a je bil opozorjen kardinal knez Schwarzenberg, ki je veselega in nadarjenega tirolskega dečka pustil vzgojiti v Boromäumu v Solnogradu. Mladenič si je izbral duhovski stan in je bil leta 1856. posvečen v duhovnika. Kot dijak je Katschthaler zelo lepo pel in malo je manjkalo, da ga ni neka pevska dražba ob počitnicah s seboj izvabila; a ko se je že skoraj odločil, je pa na neki slavnosti streljal, a samokres je počil in mu odtrgal dva členka kazalca. Mladenič je nato naprej študiral. Kaplanoval je mladi Katschthaler v Kossenu in v St. Johannu na Tirolskem, nato so ga premestili kot študijskega adjunkta v solnograško du-hovsko semenišče, kjer je bil kmalu za podravnatelja imenovan. Leta 1862. si je pridobil doktorat, nakar je postal suplent, pozneje pa profesor dogmatike na c. kr. bogoslovski fakulteti v Solnogradu, leta 1874. je pa postal profesor zgodovine dogem na vseučilišču v Inomostu. Takrat je vzljubil organizacijo katoliškega dijaštva, ki jo je zelo podpiral. Ko je bival v Inomostu, ga je imenoval solnograški nadškof za svojega namestnika v tirolskem deželnem zboru. Malo je takrat manjkalo, da ga niso v državni zbor izvolili. Ponuđena mu je bila že kandidatura in jo je tudi sprejel, a ker je neki voditelj konservativne stranke nekje drugod propadel, je dr. Katschthaler svojo kandidaturo opustil. Leta 1880. je postal kanonik, leta 1882. ravnatelj semenišča, leta 1891. je postal pomožni škof, leta 1892. stolni prošt. Ko je umrl kardinal Heller, je bil dr. Katschthaler 10. majnika 1900, ko je bil 68 let star, izvoljen za solno-graškega nadškofa, dne 22. junija 1903 ga je papež Leon XIII. imenoval za kardinala. Rajnik je bil zelo delaven cerkven knez. Pri srcu so mu bili zelo delavci in je samo za delavce ustanovil župniji v delavskih predmestjih Maxglom in Itzling. V Itzlingu sta se cerkev in župnišče večinoma iz njegovega denarja zgradili. Tudi znanstveno je zelo deloval. Spisal je latinsko dogmatiko v V. zvezkih in Zgodovino o cerkveni glasbi, katero delo se je v italijanščino prevedlo. Zelo cenijo njegove propo-vedi. Naj večjo pozornost in skrb je pa obračal na organizacijo ljudstva; najsrčnejša njegova želja je bila, da bi se v Solnogradu ustanovilo katoliško vseučilišče. Odboru društva, v ta namen ustanovljenega leta 1884. je bil ob ustanoviti podpredsednik, kot solnograški nadškof pa po pravilih društven pi’eđsednik. Za katoliški tisk je zelo gorel in knežje podpiral solnograški katoliški dnevnik »Salzburger Chronik«. Ko se je ustanovilo Pijevo društvo, ki ima namen, da podpira katoliško nemško časopisje v naši državi, je takoj določil nekega mlajšega duhovnika, da naj se samo s Pijevim društvom peča, nastaniti se je moral v njegovi palači in je tako omogočil, da šteje Pijevo društvo v solnograški nadškofiji primeroma največ krajnih skupin in članov. Socialno delo v društvih je rajnik z vsemi svojimi 'močmi in silami pospeševal. V Inomostu je sodeloval v katoliškem draštvu rokodelskih pomočnikov, ravnotako v Solnogradu. Ustanovil je in z velikimi denaraimi žrtvami vzdržaval vajenški dom in Johaneum za zapuščene dečke. Pospeševal je stanovska društva delavcev, kmetov, mojstrov in jih podpiral z besedo in z denarjem. Kot knezonadškof je bil tudi viri-list v deželnem zbora. Debat se navadno ni udeleževal, a če je šlo za to, da se brani cerkev in vera, ni molčal in je osobito tudi zahteval, da mora šola versko vzgajati. Svobodomiselci so ga zato po svoji navadi strupeno napadali in njegove besede zavijali. V politiko se ni vmešaval, a z vsem svojim vplivom je nastopal za slogo med katoličani. S svojo modrostjo je preprečil, da se niso po tirolskem zgledu kavsali na Solno-graškem konservativci in krščanski socialci, a tudi na Tirolskem je vse storil, da se je boj vsaj omilil in je že, ko se je s smrtjo boril, zadovoljno čul, da njegovo pomirjevalno delo ni bilo zaman, ker so 20 februarja 1914 krščanski socialci in konservativci sklenili za deželnozborske volitve na Tirolskem kompromis. Boj med krščanskimi socialci in konservativci na Tirolskem je skupni katoliški stvari veliko škodoval, pridobili so pa le svobodomiselci. Rajnik je veliko molil in prosil, da naj vojska med brati poneha... Rajnik, dasi na visokem cerkvenem mestu, naslednik solnograških samostojnih vladarjev, je ostal tudi kot kardinal ponižen in pobožen sin ljudstva, a srčen branitelj pravic solnograške cerkvene province. Klečeplazcev ni maral, a tudi sam ni nikdar klečeplazil, marveč vedno je odkrito povedal, kako da misli, a povedal je to tako, da ni nikjer žalil. Bil je radodaren: reveži in društva; med nje je razdajal denar, tako da se je svet čudil, kako da more izhajati. Ubožno, kakor je živel, je tudi umrl. Ko je nekomu za nek dober namen dal veliko vsoto in se mu je do-tičnik zahvalil, je rajni cerkveni knez smehljaje rekel: »Zakaj naj bi denar kopičil? Morebiti zato, da bi se po moji smrti davkar smejal? O ne! Dokler živim, vse razdam in denem na stran le toliko, da bodo stroški za moj pogreb pokriti!« Folltišns otorje se še ni zjasnilo. Nemški listi se zadnje čase sem zelo pečajo s pripravami ruske vojne priprave. V ogrskem državnem zboru je te dni izjavil honvedni minister, ko je zahteval več rekrutov, da sence vojske niso še odpravljene. Da se Rusija pripravlja, ni čudno. Saj so ušle ob vojski na Balkanu visokemu nemškemu vojaškemu dostojanstveniku krilate besede iz ust, da se morajo Germani pripraviti na vojni ples s Slovani. Teh besedi v Petrogradu gotovo niso preslišali. Samoobsebi je pa tudi umevno, da na vojsko delajo tisti, ki imajo največ dobička od armade. Rusija se oborožuje proti nam. Ob volitvah pade marsikaka pretirana beseda, a čule so se le besede, izpregovor-jene na shodih v Srbiji po dveh ministrih, da pride v petih letih do vojske z nami. Mi in Srbi in Rusi? Slovani smo vsi, a mi smo katoličani in kot katoličani bi ne bili srečni, če bi prišli pod pravoslavno Rusijo ali Srbijo. Po-vestnica katoliških Rusinov in katoliških Poljakov nas uči, kako bi nas s knutami, s palicami in z ječo izpreob-račali v pravoslavje. Tega ne smemo nikdar prezreti, kadar se hujska, češ, da bi se cedilo mleko in med, ako bi Avstrija prenehala biti. Kako se Rusija oborožuje? Ruski vojni minister Suhomlinov je izdelal obširen načrt, ki ga je predložil tretji ruski dumi. Smer raškega oboroževanja je zapad: naša in nemška meja. Glavno središče ruske vojne sile tvori po tem načrtu Moskva. Od tu bi se vrgle ruske vojne sile proti zapadu. Rusi z vso naglico grade trdnjave v obliki čveterokota Grodno, Brest, Ivango- rod in Varšava, trdnjave, ki jih bo težko premagati, ker jih močvirje obdaja. Ta čveterokotna skupina trdnjav bo ščitila nove vojaške železnice. Podržavili so že važno železnico Varšava— Dunaj, seveda le do avstriiske meje, kakor tudi progo Varšava—Petrograd. A ker že proga Varšava—Moskva zdaj ne zadošča, bodo morali pač nastaniti velik del armade ne samo v Moskvi marveč tudi v Vilni, Kijevu in v Minsku. Popolnoma vojaško je pripravljena Rusko-Poljska. Z vso silo se pa Rusija naprej oborožuje. Nemški listi trde, da bo Rusija za vsak slučaj v enem letu pripravljena. NOVI OSEBNODOHODNINSKS BÄYEK V nastopnem prinašamo pregled, koliko se bo plačevalo osebnodohodnin-skega davka pri dohodkih, označenih v prvih 21 stopinjah, ki pridejo pri nas najbolj v poštev: dohodek od do vštetih davek K K K 1.600 1.700 13-60 1.700 1.800 15-20 1.800 1.900 17-— 1900 2.000 18-70 2 000 2.200 20-40 2.200 2.400 / 24-40 2 400 2.600 28-50 2.600 2.800 32-60 2800 3.000 36-70 3.000 3.200 40-80 3.200 3.400 44-90 3.400 3.600 49-— 3.600 3.800 55-10 3 800 4.000 61-30 4.000 4.400 69-50 4.400 4.800 79-50 4 800 5.200 90-— 5 200 5.600 100-50 5 600 6.000 112-50 6 000 6.600 127-— 6.600 7.200 145-50 Samski, ki imajo dohodek nad 2400 K, plačajo 15 in taki, ki skrbe po- leg sebe samo še za eno osebo, pa 10- odstotni višji davek. Dlasnik Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. Cerkveni koncert se vrši v sredo dne 11. t. m. ob pol 8. uri zvečer v fran- čiškanski cerkvi. Konec ob 9. uri. Znan je franičškanski pevski zbor in njegov dirigent g. skladatelj p. Hugolin Satt-ner, zato se obeta izreden užitek. Sodelujejo: Gospod glasbeni ravnatelj Rudolf pl. Weis-Ostbom, gospod profesor Adolf Robida, pevski zbor frančiškanske župne cerkve, in orkester godbe pešpolka št. 27. Dirigent: P. Hugolin Sattner. Sedeži po 3, 2 in 1 K; stojišča po 60 vin., za dijake 40 vin. Vstopnice se dobivajo v predprodaji v Katoliški bukvami. STAVBNA IN STANOVANJSKA ZADRUGA AVSTRIJSKEGA TOBAČNEGA DELAVSTVA. Poročilo načelstva o poslovanja leta 1913. Minulo poslovno leto je bilo za zadrugo delo leta, in sicer, kar se lahko mimo trdi, uspešno leto. Med tem ko večina obstoječih stavbnih zadrug radi strašne draginje denarja ni mogla delovati in jih je celo več sklenilo, da se razpuste, je naša zadruga na svojem stavbišču v Hainburgu zopet zgradila pet enorodbinskih hiš. Velike težave, osobito na denarnem trgu, so zadrugo prisilile, da je morala marsikateri načrt zapostaviti. V Novem Jičinu in v Bavču se niso mogle hiše zgraditi, radi česar so tu nekateri člani odpovedali svoje deleže. Na Dunaju se tudi minulo leto ni moglo zidati, ker so stavbni stroški neprimerno veliki in pa ker ni veliko članov. A tudi na Dunaju ne opusti načelstvo svojega načrta in upa, da zgradi kljub zaprekam stanovanjske hiše; če se vrnejo normalne razmere na denarnem trgu in če se tobačno delavstvo prične bolj za to zadrugo zanimati. Stanje članov: 1. januarja 1913 ... 124 z 182 deleži Novi pristopili 1. 1913 4 » 5 » skupaj 128 z 187 deleži Odpadlo 1.1913 ... 30 « 32 Zato stanj e 31. decembra 1913 ..... 98 z 155 deleži Med člani je 87 zaposlenih v tobačnih tvornicah z . . 92 deleži 8 oseb, ki niso v tvornicah zaposlene z............10 « 3 društva z............53 c Računski zaključek za poslovno leto 1913. Dohodki K h Izdatki K h Stanje blagajne 1. januarja 1913 100 95 Vloge v poštno hranilnico . . 50.394 60 Dvigi iz poštne hranilnice . . 50.455 45 Vloge v centralno hranilnico 14.021 94 Dvigi iz centralne hranilnice 10.530 — Vloge v avstr, delavski kredit . 5.567 54 Dvigi iz avstrijskega delavskega Meje in vodovodi 1.845 38 kredita 12 900 — Pristojbine za posojila .... 3.592 53 Vplačila deležev in deležnih Notarski stroški in prepisnine . 413 20 obrokov 1.515 — Kolki in druge pristojbine, ti- Vplačila na lastne hiše .... 4.026 55 skovine, porti 1.344 85 Posojila avstrijske kršč. delav- Komisijski stroški in nadzorstvo ske zveze 11.039 45 stavb 747 86 Hipotečno posojilo nižje avstr. Povračilo posojil na lastne hiše 3.742 43 hipotečnega zavoda in delav- Povračilo posojil avstr. kršč. to- ske nezgodne zavarovalnice . 45.930 — bačni delavski zvezi .... 12.904 45 Obresti 644 11 Plačila stavbeniku 40.900 Prodaja zemljišč 142 80 Obresti in dividende 1.340 59 Podpora c. kr. min. javnih del . 200 — Nakup zemljišč 450 40 Najemnina 94 70 Načrti 150 — Pristopnina 15 — Davki in zavarovanje .... 33 85 Povračilo kolkov 1 — Nagrade 60 — Prodaja pravil — 80 Stanje blagajne 31. dec. 1913 . . 86 19 137.595 81 137.595 81 1 Bilanca. Aktiva K h Pasiva K h Račun blagajne 86 19 Račun dolgov 8.302 78 Račun poštne hranilnice . . . 214 02 Račun deležev: vpisanih 187 ä Račun osrednje hranilnice . . 9.055 39 100 K Račun stavbišč 16.254 22 K 18.700 - Račun stavb 86.480 62 ne vplačano „ 1.450-— K 17.250-— Račun inventarja 240 v dobro dividende . „ 22-89 17.272 89 Avstrijski delavski račun . . . 5.515 92 Vplačilni račun 5.358 58 S Račun krediiorjev 32.840 88 jr Račun lastnih hiš 52.848 52 Račun dolžnikov — 03 Račun rezervnega zaklada . . 73 96 Račun pomožnega zaklada . . 6 19 jT Račun stavbnega zaklada . . . 23 73 Račun podpor 200 — Čisti dobiček za 1913 918 80 117.846 36 117.846 36 llsičun o dobičku in izgubi. Izguba K h Dobiček K h Razdelitev čistega dobička 1912: Rezervnemu zakladu K 62-— Dividendnemu zakladu „ 444-58 Remuneracijskemu zakladu „ 60-— Pomožnemu fondu . „ 6-— Stavbnemu fondu . „ 23-— Odpis pri inventarju Davki in pristojbine Čisti dobiček 595 168 13 918 58 78 80 Prepis čistega dobička 1912 . . Stroški poslovanja .... Račun obresti Račun o dohodku zemljišč . . 618 63 941 72 17 75 59 65 1.696 16 1.696 16 Z gospodarskega torišča. Banke zdaj objavljajo poročila, kako so lani gospodarile. Za delavstvo so ti letni obračuni zelo važni, ker iz njih poizve, kako da se njih gospodarjem godi. Svojčas so upravljale tvornice samostojne industrijske družbe, ki so jim banke denar posojale, a pustile so jim drugače gospodarsko svobodo. Zdaj pa banke tvorničarje natančno nadzorujejo, kar se seveda tudi kaže v letnih obračunih bank. Vse banke še niso objavile svojih obračunov za leto 1913, slika zato javnosti še ni popolnoma znana, a že zdaj lahko trdimo, da industrija lani ni tako slabo stala, kakor so to industrijci v svojih listih in po shodih naglašali z očividnim namenom, da tako na delavstvo, a tudi na državni zbor pritiskajo. Res je sicer, da se bodo izplačevale nekoliko nižje dividende kakor so jih izplačali za leto 1912., kar velja osobito za železno industrijo, sladkorne tvornice, opekarne; a res je tudi, da so nekatere družbe še dividende zvišale. XXX Leta 1912. so bile vse železnice v naši državi dolge 22.799 km; proge državnih železnic so bile dolge 13.005 km, one zasebnih železnic pa 9794 km. Osebni promet se je zvišal za 5-14% ; 92‘6% vseh potnikov se je vozilo v III. razredu. Tovorni promet se je zvišal za 8-95 %. Dohodkov so imele železnice okroglo 1135 milijonov kron, in sicer državne železnice 896, zasebne pa 239 milijonov kron. XXX Izvoz sladkorja iz naše države je znašal leta 1913 11-514 milijonov meter-Čnih stotov, leta 1912. 7-452 in leta 1911. 6-742 milijonov meterčnih stotov. Naj-bolj je poskočil izvoz sladkorja na Angleško in na Turško, a tudi druge države niso zaostale. XXX Dohodki naše državne polovice se bodo morali brezpogojno povišati, ker drugače državni gospodarski voz ne bo S(-l naprej, marveč bo moral obtičati v diočvirju. Mali finančni načrt ne bo Xdoščal, da se pokrijejo državne po-b'ebe, a na nove državne davke nihče be misli. Rajni finančni minister Žalski je mislil uvesti razne monopole, bled njimi tudi monopol špirita in se le že o vsem dogovoril z ogrskim finančnim ministrom. Zaleski je pa umrl, na:slednik je pa le začasni vodi-k t , , ancnega ministrstva, ki seveda Kot tak ne kaže posebnega veselja, da Ustvari kaj trajnega. XXX Trgovinski minister dr. pl. Schui te dni govoril o gospodarskem p» plh. Pečal se je z lansko krizo, k phi tako neugodno vplivala na trgi b°. Minister je rekel, da upa, da se Podarske razmere izboljšavajo. Der vedno več prihaja na trg, znižali 'e tudi obrestna mera, tudi 1 e je za 30% povišala. Uboga mladina. . 1. Fant je bil revnih staršev, oče plaveč, več sester in bratov je imel. pati je perica. Rojen je bil 1894. leta. ljudsko šolo je obiskoval, ki jo je leta .08 zapustil. Delal je rad. Veselilo ga p morje. Oče mu leta 1910 dovoli, da p‘e na morje. Odpelje se v Bremerha-eh. Več dni išče dela. Ne dobi ga. Vse: p°, perilo je prodal. Potuje v Ham-bvg. Veg dni. Med potjo prosi, bfeživi. da se -~.x. S strgano, zamazano obleko, (vMoben postopaču, pride v Hamburg. J?lasi se pri policiji, ta ga pošlje v PUštvo, ki skrbi za take mlade reve-p ■ Preskrbe mu službo na parniku, vrne polovico, društvo izdalo. Odpelje se s parnikom Lavona. Ob španski v,,, se parnik razbije, mladenič uto- ' ^stal je pošten. ]^vrne se leta 1910 in *opeje Zanj obali Jr| 2. Deček, o katerem zdaj govori-jj je bil rojen leta 1895. Oče, izučen r02ar> je delal v tvornici. Kmalu po ^Jstvu umre dečku mamica. Oče se opbet oženi in začne samostojno svoj Leta 1910 deček ljudsko šolo za-lj0*ti. Proti svoji volji na očetovo žeta. fSe ubi deček mizarstva. Delo zanj k°. Pobegne v Hamburg. Ni bil M . in ne močan, a zelo živahen. Haider ga je večkrat tepel, ker mu je sajal. Starši se na njegove pritožbe ozirajo. Med potjo v Hamburg s jonskega ni imel ne izpričeval, ne mke in ne perila. Upa, da dobi v dmburgu delo. V Lipskem si nekaj £h>sev prisluži na trgu. V Halleju be-baf1' ^er -i6 lagen- 10 dni 80 £a zaprli, Cv.°J.e Pa naprej potoval in med potjo acü. Imel je srečo. Oko postave ga ni zalotilo. Tu in tam je delal. V Lu-neburgu lačen kakor je bil, ukrade nekaj kruha. Zapro ga 5 dni. Neki usmiljeni natakar zbere pri gostih toliko,, da se more v Hamburg peljati. Na kolodvoru v Hamburgu ga neki policijski uradnik zapazi, vzame ga seboj na stražnico in ga izroči društvu, ki skrbi za mladoletne zanemarjene ljudi. »Kar mi preskrbite, Bom delal.« Dajo ga nekemu kmetu. Pridno dela, varčuje, ne zapravlja. NAHOBN! ŠKANDAL NA LJUBLJANSKEM MAGISTRATU. Celovški »Mir«, glasilo koroških Slovencev, piše: Celovški župan dr. M e t n i t z , ki se ne more dovolj shu-dovati nad slovenskimi »hecarji«, kakor imenuje značajne koroške slovenske voditelje, ne more dovolj prehvaliti magistrata bele Ljubljane, središča Slovenije ter pripoveduje po Celovcu na vsa usta, da je prosil ljubljanski magistrat, naj bi isti s celovškim magistratom dopisoval nemško. In ljubljanski magistrat mu je ustregel in dopisuje s celovškim nemško, le tupatam še pošlje kako slovensko vlogo, ki pa ima vedno dodan nemški prevod. »In zato,« pravi M e t n i t z, »smatram vsako slovensko vlogo, ki prihaja s Koroškega, za provokacij o.« Tepeni smo pri tem seveda »bedni K o r o š c i.« Pri vsej narodni bedi na Koroškem manjka res samo še edina, ki jo »Narod« priporoča, da naj začnejo liberalci z razpošiljanjem »naprednih« časopisov na Koroško, da bi ti razdiralci uničili še edino to, kar se ni posrečilo nemškim nacionalcem, namreč zaupanje slovenskega ljudstva v požrtvovalno in narodno slovensko duhovščino na Koroškem, takorekoč edini steber, ki ga ni omajalo nemškutarstvo in od katerega je odvisna bodočnost koroških Slovencev. »Slovenski Narod«, sram te bodi! Seveda od lista, ki brani tiste, ki psujejo Slovence za »bindišar-je« po šolskih knjigah, ni kaj boljšega pričakovati. KRANJSKI DEŽELNI ZBOR. Nov šolski zakoa. — Zboljšanje učiteljskih plač. Deželnemu zboru se je predložil tudi nov zakon, po katerem se bodo zboljšale kranjskemu učiteljstvu plače. Stroški za pouk in omiko na Kranjskem so letos preračuni eni na 2,724.769 kron. To je veliko breme za kranjsko deželo. Ker dežela toliko žrtvuje za šolstvo, hoče imeti tudi več besede zraven, kakor jo je imela doslej. Po novem šolskem zakonu jo bo tudi dobila. Učitelj, ki bi na deželi hujskal in se ukvarjal s stvarmi, ki šoli in njenemu namenu nasprotujejo, bo odslej naprej nemogoč. Preuredile se bodo tudi nadaljevalne šole, kjer se bo gledalo bolj na praktične kmečke reči, ki jih kmet na deželi potrebuje. Deželni proračun za L 1914. in pokritje. Deželni proračun za leto 1914. znaša 7,879.167 kron. Naj navedemo nekaj zanimivih številk iz te vsote. Stroški. I. Deželno zastopstvo in splošna deželna uprava 553.676 K. II. Pokojnine 134.233 K. III. Javna varnost 317.300 K. IV. Vojaštvo 16.820 K. V. Zdravstvo in dobrodelstvo 1,388 108 K. VI. Pouk, umetnost in znanost ter omika 2 milijona 724.769 kron. VIL Deželna kultura 648.063 K. VIII. Trgovina in obrt 103.320 kron. IX. Občila 633.032 K. X. Dolgovi 1,315.271 K. XI. Razni stroški 42.000 K. Vsi ti stroški in potrebščine, ki so preračunjene za leto 1914., se bodo pokrile deloma z državnimi doneski, deloma pa z deželnimi dokladami na davke, o katerih smo že zadnjič pisali. Nato sta bila razveljavljena dva mandata za notranjska in dolenjska mesta in trge. V teh krajih sta bila izvoljena za poslanca Mazzele pa postojnski župan Lavrenčič. Ker pa pri zadnjih volitvah niso pustili, da bi volile z mesti in trgi tudi druge pod te mestne in trške občine pripadajoče vasi. ki plačujejo ravno take občinske doklade, je večina poslancev v deželnem zboru te volitve razveljavila in se bo moralo še enkrat voliti. Turka, poslanca za ljubljansko mesto, so pa izročili sodniji, ker da sodnija sumi, da je pri zadnjih volitvah v deželni zbor sleparil. Okno v svet. Socialni teden v Zagrebu. Dne 26. do 28. februarja so zborovali v Zagrebu katoliški sociologi. O tej prireditvi poroča »Österreichs katholisches Sonntagsblatt« med drugim: Na tem tečaju se je razpravljalo o vprašanjih, ki za- nimajo jugoslovanske katoličane. Ni šlo zgolj za gospodarska in kulturna, marveč tudi za čisto verska družabna vprašanja, ki postajajo osobito radi so-cialno-demokraške propagande in radi razkolništva med ljudstvom važna. Za organizacijo gospodarskih društev na jugu monarhije velezaslužni državni poslanec dr. Krek je govoril o izpopolnitvi gospodarskih društev na Hrvat-skem, o dednem pravu in o notranji kolonizaciji. Dr. Evgen Lampe je poročal o kulturnih društvih in o občinskem gospodarstvu. Urednik »Katoličkega lista« dr. Fr. Barac je poročal o praktičnem apologetičnem delu, osobito o všo-lanju apologetike članov kongregacij in verskih društev. E. Gavrič je govoril o verskih društvih in bratovščinah, osobito O' apostolatu sv. Cirila in Metoda, ki naj podpira rimske in grške katoliške župnije na Balkanu. J. Pudak je govoril o katoliških mladeniških zvezah in o razširjenju dobrih katoliških knjig in spisov med ljudstvom. J. Goll-ner in dr. P. Trbuha sta govorila o razvoju gospodarskih društev, dr. Milan Baluhan o razvoju pred enim letom ustanovljenega društva katoliških duhovnikov, M. Josič pa o razvoju katoliške ljudske zveze. — Ob obletnici katoliškega shoda bi bilo prav, če bi S. K. S. Z. tudi Slovencem primeren tedenski socialni tečaj priredila. Nesramno sramoćenje svetega Odela, Laški list »Labaro« je 18. februarja izkuhal debelo laž, ki so jo posneli tudi slovenski svobodomiselni časnikarski lopovi, da je sv. Oče sicer prepovedal tango ples, dovolil pa ples furlana. Zdaj pa svobodomiselna zalega v Italiji razpošilja razglednice, ki sramote kardinale s sliko, da so ploskali, ko se je furlana v Vatikanu plesala. In to po svobodomiselcih izmišljeno sliko pusti tista laška vlada razpošiljati, ki se ima le sv. Očetu zahvaliti, da še sploh vodi v Italiji vladno krmilo. Novi volilni1 okraji na Ogrskem. Ogrski državni zbor je izvedel novo nasilje, s katerim upa Tisza zagotoviti na Ogrskem menda za vse večne čase nadvlado Mažarom. Ustvaril je 262 čisto mažarskih volilnih okrajev, dozdaj jih je bilo 229. Celo Nemcem na Ogrskem, ki so ves čas ponižni sluge Mažarov na Ogrskem, a tudi v Avstriji in v rajhu, je snedel en mandat in jih bodo volili le 33, medtem ko so jih imeli prej 34. Rumuncem na Sedmograškem je njih dosedanjih 10 mandatov znižal na 6. Znana rdečkarica obsojena. Znana agitatorica socialno-demokraške stranke v Nemčiji, Roza Luksemburg, ali rdeča Roza, kakor ji sploh v Nemčiji pravijo, je bila obsojena v lletni zapor, ker je leta 1912. na nekem shodu vojake hujskala, da naj ne drže vojaške prisege. Babjeverstvo v naših časih. V industrijskem okraju Bochum, Nemčija, kjer prebiva tudi veliko slovenskih delavcev, je zelo razširjeno praznoverje in vera, da se lahko iz kart bodočnost napoveduje. Katoliška duhovščina je zato dne 22. februarja z vseh le c resno vernike svarila in pozivala, da naj proti praznoverju nastopijo. Uboga francoska duhovščina! Apostolska stolica je dovolila francoskim duhovnikom, da smejo' proti plačilu fotografirati, seveda ne v javnih atelierih. Mohamedanci napadli škofa. Od-rinskega katoliškega škofa Petkova so mohamedanci javno na cesti napadli in ga nevarno ranili. Novi avstrijski poslanik v Petrogradu grof Szapry je bil od carja slovesno sprejet. CMlno poroko so nameravali liberalci uzakoniti v italijanskem državnem zboru, a so se zbali italijanskega ljudstva, ki je še katoliško. Rusija. Dumi je prišla predloga finančnega ministra, ki zahteva 105 milijonov rubljev v pokritje poskusne mo-biliacije, ki se bo pričela 15. marca. Mobilizirano bo 18. marca tudi brodovje v Črnem morju. Stoletnica. Dne 22. februarja je minulo 100 let, kar je prišla Dalmacija pod Avstrijo. Silovit medved se je pojavil v okolici Sibiu j a in je raztrgal že okrog 100 glav živine. Žrtev žganja. Na Kavranu pri Kamniku se je obesil neki 261etni žganjar s Sel. — Pred kratkim si je pa z britvijo prerezal vrat neki žagar. Storil je to v pijanosti. Sedaj se bori v bolnišnici 9 smrtjo. Srbske izgube v zadnji vojski so znašale 26.000 ubitih in za kolero umrlih in 48.000 ranjenih. Glad v Črni Gori. V zadnji vojski je padlo, oziroma bilo ranjenih, okrog 30.000 Črnogorcev. Celi kraji so kakor izumrli, ker so ostale le žene in otroci, ki sedaj stradajo. Nesreča vojne ladje. Francoska križarka »Ruso« je ponesrečila v zalivu Jua,n. Dolgovi evropskih držav znašajo že 160 tisoč milijonov. Za obresti in amortizacijo dolgov, ki so nastali vsled vojn, se plačuje na leto okrog pet milijonov. Večinoma so ti dolgovi nastali vsled vojsk in oborožavnja. Vojaštvo evropskih držav šteje v miru okrog pet milijonov mož. To so sami mladi fantje, ki so odtegnjeni konstnemu delu. Na leto stanejo ti okrog devet tisoč milijonov, izguba na njihovem delu pa šest tisoč milijonov. Leta 1914, če Re bo nobene vojne, bo samo oboroženi mir stal Evropo okrog 20 tisoč milijonov. To je žalosten napredek! Nečuven zločin. Škofa v Debrecinu na Madjarskem dr. Miklosya so poskušali zavratno umoriti. Škof je dobil prvi dan pismo iz Černovic v Bukovini s podpisom Ane Kovacs, ki mu je pisala, da mu pošlje srebrn svečnik, zabojček naj pa sam odpre. Ko je prišel zavojček s pošte, kjer je bila označena vrednost 1630 kron, so ga prinesli v sobo, kjer je bilo tedaj poleg škofa še več oseb. Ko je škofov tajnik pričel zabojček odpirati, je prišel sluga klicat škofa k telefonu, er je nekdo želel s škofom govoriti. Takoj, ko je tajnik odprl zaboj, se je zaslišal grozd i pok. Zaboj, ki je bil napolnjen z ekrasitom, se je razletel. Škofov tajnik dr. Slepkovsky in vikar Jaczko-vies sta bila razmesarjena na kosce. Poleg teh so pa bili še težko ranjeni advokat dr. Csath, pravnik David, koncipist Kriško, pisarniški uradnik Bihony, sluga Gyuro in kuharica. Škof je pa k sreči ostal nepoškodovan. Ko bi ne bil poklican k telfonu, bi gotovo ne bil odšel smrti. Eksplozija je povzročila tudi okrog pol milijona škode na opravi v škofiji in na poslopju. Za storilci imajo sled. Atentat je bil namenjen škofu, ki je bil tudi v pismu naprošen, naj sam odpre zaboj. Rumuuske volitve. Volitve v zbornici so končane. Izvoljenih je 169 liberalcev (pa ne takih, kakor so naši), 10 konservativnih demokratov, 9 konservativcev. 2 narodnjaka in 1 neodvisnih. Sladkorna tovarna v Sedlicah na Češkem je pogorela. Škode je do 3 milijone kron. Množenje prebivalstva. Od 1. 1909. do 1. 1912. se je prebivalstva Francoske pomnožilo samo za 2%, Italije za 9%, Angleške za 10%, Avstro-Ogrske za 15%, Nemčije za 15% in Rusije za 26%. Rusija šteje danes 175 milijonov prebivalcev. Ako se bodo prebivalci v Rusiji še nadalje tako množili, kakor se sedaj, bo štela Rusija 1. 1948. že 344 milijonov prebivalcev, Francoska pa tačas le 42 milijonov. Nekaj pametnega. V Belgiji je vlada izdala odlok, da se fantom izpod 17. in deklicam izpod 18. leta ne smejo izročati na pošti ležeča pisma brez uradno potrjenega pooblastila očetovega. S to odredbo se bo odkrila marsikatera skrivnost mladih zaljubljencev. Bi ne škodovalo tudi pri nas kaj takega. Prusi med sami. Pred kratkim, dne 10. februarja, je katoliška list »Čech« poročal, da je nemško »Gustava Adolfa društvo« poslalo za razširjenje lutrovstva na Češkem vže pet milijonov mark (ali 6 mil. kron). Tako se vjedajo v avstrijsko državo na severu Prusi, v Galicijo in na jugu pa Rusi. Od tridesetletne vojske semkaj ni imela katoliška cerkev v Avstriji nikdar toliko zavednih in premišljenih sovražnikov, kakor jih ima sedaj. Pa tem ni toliko za vero, marveč jim je na tem, da izpodkopljejo državo Habsburžanov. Sovražniki naši vedo, da Avstrijo drži skupaj le katoliška misel, Avstrijci mnogi tega nočejo vedeti. Papeštvo in znanost. Kako se je papeštvo trudilo za vedo in umetnost, so nam glasne priče bogate zbirke v Vatikanu. Toliko je tu shranjenih umotvorov in knjig, da bi se dalo — v slučaju — ko bi se po kaki nesreči uničile vse druge knjige in umotvori sveta — rekonstruirati izgubljeno — iz vatikanskih zbirk. Sedeže sedanje vede vseučilišča — so papeži ustanovili. Na Petrovem prestolu je bila cela vrsta znanstveno visoko izobraženih mož, kakor n. pr. Silvester II., Pij II., Urban V., Gregor XII., Martin V., Evgen IV., Nikolaj V. i. dr. Papež Nikolaj je na svoje lastne stroške rešil nad 3000 rokopisov in je dal za en rokopis evangelija sv. Matevža 5000 dukatov. On je postavil temelj vatikanski knjižnici, ki so jo neprestano izpopolnjevali njegovi nasledniki, in ki ima med drugimi 24.277 dragocenih rokopisov na pergamentu. Najslovitejši umetniki, slikarji, pesniki, stavbeniki so živeli na dvoru papeža Nikolaja V., Julija II., Leona X. itd. Zgodovina jasno priča, da je Cerkev pravo vedo in umetnost vedno pospeševala! Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Miha Moškerc. — Tisk Katoliške Tiskarne. Gospodinjite ceneje, ako se pri pripravljanju svojega zajtrka, malice ter večerje poslužu jete okusu zrnate kave zelo sličnega „pravega '.Francka: s kavnim mlinčkom