ČAS PRVIH NASMEHOV (Mef) V delovanju izolske občinske uprave se je ponovno rodil organ, ki je svoj zaton doživel že pred zadnjimi demokratičnimi spremembami v naši državi. Politične koordinacije so bile tiste, ki so vodile slovensko in jugoslovansko družbo v sedemdesetih in osemdesetih letih. V njih so sedeli funkcionarji družbeno poli--tičnih organizacij in skrbeli predvsem za kadrovsko politiko v najpomembnejših organih družbe in države. V začetku so bile predvsem idejni, proti koncu pa vse bolj strokovni kadrovski filter, ki je doživel svoj zaton s sprejemom takšne zakonodaje, kije koordinacijam dala zgolj posvetovalno vlogo. Izolska županja je s prihodom jeseni vse politične stranke in klube občinskih svetnikov povabila k sodelovanju pri iskanju rešitev za nekatere pereče probleme izolske občine. Tako so se za isto mizo znašli skorajda vsi, levi in desni, močni in šibki, skratka nekakšna koordinacija, ki naj bi še pred zasedanjem občinskega sveta pokazala, koliko konsenza je mogoče doseči o posameznih vprašanjih. Kaj si o tem načinu dela mislijo posamezni udeleženci bo gotovo slišati prav kmalu, nekaj pa je vendarle res. Če delujejo kot nekakšen organ skupnih, nadstrankarskih interesov, potem se je treba bati, kaj vse se lahko porodi na njihovih sejah. Če pa delujejo po principu preverjanja stališč in iskanja sličnosti v različnosti, potem lahko pričakujemo manj časozgubnega obstreljevanja z manevrsko municijo na sejah občinskega sveta in morda celo odločitve, ki bodo zares v interesu večine občanov. li Banka Koper Adriatic VAŠA ZAVAROVALNAJHB|VnKrcWni GOSTIŠČE M4 «',,s AVTOKAMP STRUNIAN ZLATARSTVO GIOIELLERIA VAGAJA Ni 11.september 1997 PRODAIA AVTOMOBILOV IN SERVIS IZOLA, LJUBLJANSKA 41 TEL. 066/ 67 040 DOGODEK: Sobota, 6. septembra PROJLAVA 50 LETNICE ZDRUŽITVE PRIMOR/KE Ponedeljek, 8. septembra VE/ELICA OB PRAZNIKU K/ JAGODJE foto: T. Ferluga, D. Marc, K. Bučar. O. Hrandek Krajevna skupnost Jagodje je letos praznovala bolj na veliko in hkrati bolj na samo kot sicer. Na veliko zato, ker je bil praznik na ravni občinskega, na samo pa zato, ker na fešto posebej niso povabili drugih krajevnih skupnosti. Za slavnostno mizo smo srečali predsednika sveta KS, Maksa Filipčiča, predsednika izolske SDS, Bojana Zadela in direktorja Komunale, Alojza Zorka z nekaj boljšimi polovicami. Celo novinarje so počastili z večerjo, kar se tudi na občinski fešti redko zgodi. Proslava ob 50 letnici združitve, centralistično preimenovane v priključitev Primorske k Sloveniji je pokazala, da ta dogodek še največ pomeni generaciji sivih las in. različnim funkcionarjem, ki so sobotno popoldne žrtvovali za zanimiva udeležba škofa . Metoda najbližjo sosedo izbral izolsko županjo Bredo Pečan. Ta seje, posebej za to slovesnost, zavarovala z velikim senčnikom, kiji gaje zavidal sam škof. O tem, kaj sta se pogovarjala med "Vstala Primorska" bo zgodovina še kaj povedala. "Ali veš, da je v našem kiosku zadnji Mandrač zmanjkal v dveh urah. Pazi, da se zdaj, ko bom jaz na sliki ne bo Zgodilo enako." Ko je že odzvonilo enajsto in ko so glasbeniki — odložili inštrumente so se ob skupnih mizah zbrali najbolj pogumni in najbolj vztrajni. Ugotovili so, Za dobro voljo so da je tudi praznik krajevne skupnosti lahko dober skrbeli Istrski izgovor za fešto in v potrditev tega nazdravili z vinogradniki, ne- dobro malvazijo. navadna glasbena Le ženski del je nekaj govoril o soku in ledenem skupina v kateri so čaju, a kdo jim verjame. Vsi pa so rekli, daje bila se srečale vsaj tri hrana dobra, glasbeniki še bolj, Jagodje pa bo tako generacije glasbe- ali tako vsak hip občina. nikov, od ljudskih______ __________________ godcev do rokerjev. UP*________ 11 Dobro igrajo, zelo* f' ” jJ dobro se zabavajo in nekateri pravijo, I H* * da bi znalo iz tega njihovega heca še - 5 kaj dobrega nastati. Na fešti sta se srečala bobnar Vili (s soprogo Jože Sodržnik je izgledal tako žalostno, Edino) in basist Krmac, ki sta nekoč skupaj kot da bi bil iz kakšne druge krajevne igrala pri Night .lump. Prvi že nekaj let igra v skupnosti. Zato pa so bili drugi iz klape glavnem v Švici, drugi pa pri Karameli in toliko boljše volje. Istrskih vinogradnikih. Oba pravita, da se od glasbe da živeti, ampak bolj na trdo. " ; Medtem ko so se drugi zabavali je Mirko Maglica skočil do sobe, ki jo imajo v tamkajšnjem domu KS izolski radioamaterji inpreveril, če je svet še vedno na svojem mestu. Vse je bilo na svojem mestu, celo pijača je bila še vedno v hladilniku in tako se je lahko vrnil na delovno mesto (plesišče). "Morda ima vsak mule že GSM ali mobitel, ampak naše antene so še vedno najboljše" POLNOLETNOST PODVIGA NA TRIGLAVU /. J 1 f E Že kvaliteta pričujoče fotografije dokazuije, da je od legendarnega povišanja Triglava, ki so ga izvedli izolski gasilci, minilo kar nekaj let. Jordan Kraševec, eden od udeležencev in pobudnikov triglavskega podviga se je namreč domislil zelo nenavadne obletnice - polnoletnosti vzpona na Triglav z 12 metrsko lestvijo. Pred 18-timi leti so se izolski gasilci prvič povzpeli na Triglav in tam izvedli vajo s prosto stoječo, 12 metrsko lestvijo. Na vrhu lestve je bil gasilec z izolsko zastavo, pod njim pa dva gasilca z napisom Gasilsko društvo Izola. Triglav je bil takrat najvišji v svoji zgodovini, saj je bil visok kar 2876 metrov in nenavaden podvig je prišel v zgodovino slovenskega planinstva in gasilstva. Deset let pozneje so izolski gasilci v sodelovanju z gasilci iz Cerkna ponovili vajo, vendar, prvič je prvič in zato ostajapodvig iz avgusta leta 1979 še posebej v spominu. V Ljubljanski ulici je bila v soboto tradicionalna briškolada, ki je zaradi nezanimanja kvartopircev odpadla, zato pa je bila toliko bolj uspešna tombola, da brodeta niti ne omenjamo Na tradicionalnem prizorišču sosedskega srečanja se je tudi tokrat zbralo veliko domačinov in celo nekaj fureštov, med boli, opaznimi obiskovalci pa je bil tudi ROBOCOP, ki sicer sliši na ime Livio Puhar. Prišel je tudi edini občinski svetnik SLS, Nikolaj Vodišek in po velikih naporih dobil temo, za nagrado pa kilogram krompirja, dve čebuli in najlonke, ki s kmetijstvom nimajo nobene zveze. Poletja očitno še hi konec, saj je znani novokomponirani Izolan Helmut še vedno na dopustu pri nas. Prišel je tudi na briškolado in dobil svoj tombolski listič, za nagrado pa tudi on dva kilograma krompirja in nemško slovenski slovar v obliki belega špriceija. Brez Marije Godina tombole ne bi bilo, saj je prekolovratila celo Izolo in od trgovcev, gostincev in branjevk dobila 50 lepih daril. Tombolo v vrednosti 40.000 Sit pa je dobil prav njen sin Bruno, ki je izpustil vse terne in činkvine in počakal na tombolo. Fotoaparat, ki gaje darovala Fotooptika RIO je vzel, salamo in pijačo pa so dobili prisotni. Elvica iz Kraljice se zahvaljuje vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji sosedskega srečanja in tombole v Ljubljanski ulici, posebej trgovcem, gostincem, slaščičarjem, zlatarjem in Mariji, ki jih je obiskala. Hvala tudi Čebotu za dober brodet in gospodu Žabarju za raztegovanje meha. Ko bodo zreli kostanji in priteče mošt pa se bomo spet dobili na podobni fešti. POROKA MESECA Zarečenega kruha se človek najbolj naje. Ko smo že ugotavljali, daje Boris Furlan -Primitivc prišel v leta, ko mu grozi, da bo ostal stric, je javnosti predstavil svojo življensko sopotnico, prejšnjo soboto, 30. avgusta, pa je vse skupaj še formalno potrdil na koprskem matičnem uradu in na ohceti, ki je bila v najnovejšem trendu retro narod nj ašt va. In zakaj je sploh prišel v izolske čakule? Zato, ker je delno Izolan, ker je idejni in producentski ata skupine Zmelkoovv in ker je soproga Suzana Olenik zaposlena v izolski Agenciji za plačilni promet. Pa tudi fotografiral jih je Izolan, naš fotoreporter Orlando Hrandek. Tako, zabava je mimo, zdaj pa na delo. Ribiški praznik nam, kot vse kaže, ni bil dovolj. Tako se v teh vročih septembrskih dneh kar vrstijo razne fešte zelo lokalnega pomena. Eno takšnih smo odkrili "pod dvigalom", kjer si je ribiška druščina privoščila lico na žaru. Dogodek je pospremila tudi sedma sila v osebi Vlada Ostrouške. IZOLA m VSE NJENE CESTE Reorganizacija občinske uprave TIHI TEKTONSKI PREMIKI 24. septembra se bo v orghanizaciji izolskeUprave za planiranje, urbanizem itd. ter Ministrstva za okolje in prostor začela urbanistična delavnica, ki je pravzaprav le nadaljevanje tiste iz lanskega leta, ko so udeleženci obravnavali območja tranzicije, dileme in strategije v Izoli. Tokrat pa bodo obravnavali predvsem prometnice v in ob Izoli. Skupaj naj bi v tokratni delavnici sodelovalo blizu 40 udeležencev, ki si bodo celotno območje najprej ogledali z morja, iz avtobusa in morda celo iz zraka, potem pa bodo pregledali že narejene projekte starih in novih prometnic, posebej takoimenovane obalne ceste. obstoječih prometnih povezavah predstavniki vseh treh o načrtovanih cestnih pa še predstavniki za državne ceste, Urada RS za prostorsko planiranje. Zagotovo bo zelo zanimivo predavanje Jasne Kralj o mihevčevem regionalnem načrtu lovenske obale od leta 1959 do danes. Iz gradiva je razbrati, da je imel znani slovenski urbanist Edo Mihevc zelo jasne predstave o urejanju tega dela Slovenije in njegove predvidene prometne poti se danes zdijo skoraj vizionarske. Med gosti iz tujine pričakujejo nizozemskega arhitekta Marrtena Struijsa, ki je specializiral načrtovanje infrastrukturnih objektov. Organizacijsko jedro, ki ga sestavljata mag. Lučka Ažman Momirski in Jana Gojanovič Purger pričakuje tudi tvorno sodelovanje obalnih gospodarstvenikov in drugih uporabnikov prostora, saj je to področje trenutno ena od zavor hitrejšega razvoja te regije. PRAZNIK KS JAGODJE - DOBRAVA V soboto, 6.septembra je Društvo invalidov Izola gostilo člane pobratenega Društva invalidov Domžale, ki so se na obisk pripeljali kar v dveh avtobusih. Gre za že tradicionalno srečanje društev, ki je bilo letos že trinajsto leto zapored, srečujejo pa se izmenično, eno leto v Domžalah, eno leto v Izoli. Vsako leto je udeležba članov številnejša, letos pa so jih našteli največ doslej, tako Izolanov, kot Domžalčanov. Gostje so v Izolo prispeli že v soboto dopoldan, gostitelji pa so jim pripravili pester program. Najprej so jih odpeljali na ogled vasi Kubed z zanimivim gradom in zvonikom, nato pa so si ogledali še klet Vinakoper, kjer so jim pripravili tudi pokušino vin Srečanje so nadaljevali v gostišču Jasna v Jagodju, kjer sta se jim pridružili tudi domžalska županja Cveta Zalokar ter izolska županja Breda Pečan. Med drugim je bilo v sproščenem popoldanskem vzdušju slišati tudi predlog o pobratenju izolske in domžalske občine, županji pa sta društvoma zaželeli še veliko takih srečanj. Druženje seje nadaljevalo še v večerne ure, zaigral pa jim je tudi Otavio Brajko. Društvo invalidov Izola se zahvaljuje vsem, ki so s svojim delom prispevali k uspehu letošnjega srečanja. Krajani Jagodja so v petek, soboto in nedeljo praznovali krajevni praznik, ki sovpada s tradicionalnim praznikom Marije Loretske, ki je bil nekoč eden najpomembnejših izolskih praznikov. Na slavnostni seji sveta krajevne skupnosti so pregledali kako poteka asfaltiranje cest v krajevni skupnosti in investicije tudi finančno zaokrožili. Hkrati so se dogovorili, kako bodo obnovili vodovod do trinajstih hiš v starem delu Jagodja, saj je stari vodovod že zelo dotrajan. Na seji so se tudi odločili, da bodo najstarejšo krajanko, Rozo Miklavčič iz Jagodja 85, ki bo 30. septembra praznovala 93 let, posebej nagradili. Praznovanje krajevnega praznika so zaokrožili v ponedeljek z veselico pri gostilni Jasna.___ ZAKAJ NI BILO PRISPEVKA NA TV? V Jagodju so bili presenečeni, ker TV Koper ni objavila prispevka o prazniku njihove krajevne skupnosti, ki ga je pripravila njihova ekipa z novinarjem Vladom Ostrouško. Prispevek naj bi sicer bil uvrščen v Primorsko kroniko. Predsedniku sveta KS je urednik slovenskega programa TV Koper pojasnil, da prispevek ni bil na ustrezni ravni, vendar mnogih ta razlaga ni prepričala. (Mef) V nenavadnem zatišju izolske občinske stavbe se te dni dogajajo pomembni kadrovski premiki, ki bodo zagotovo spremenili odnose, ki so vladali v Izoli najmanj zadnje desetletje. Posebej zanimivo je dogajanje v zvezi z Upravo za planiranje, urbanizem, gradbene in stanovanjske zadeve, ki bo konec tega meseca ostala brez dosedanjega, dolgoletnega vodje, Aleksandra Lozeja, ki odhaja v koprski Finor. Njegovo vodenje te pomembne občinske uprave je bilo vse prej kot navadna funkcija, saj je bila uprava po eni strani pod močnim pritiskom različnih gradbeniško zagretih struktur, po dragi strani pa jo je stalno nadzorovalo kritično oko javnosti. Iskanje človeka, ki bi lahko prevzel to funkcijo je seveda skrajno nehvaležna naloga, zato ni nič čudnega, da se je dobro prijela zamisel, da bi upravo kot celoto ukinili, namesto nje pa oblikovali štiri različne urade, ki so dejansko obstajali že zdaj. Vsak od njih bi imel svojega vodjo, celotno področje pa naj bi obvladovala županja in občinski svet. V tej reorganizaciji je menda zaobjet tudi predlog, naj bi občina imela svojo službo za upravljanje parkirišč, saj je slišati, da občina ne more obnoviti pogodbe z dosedanjim koncesionarjem. Ob kadrovskih premikih se dogaja tudi podpisovanje pogodbe o pristopu občine med ustanovitelje GIZ -turističnega združenja, ki naj bi se zgodilo konec tega meseca. Občina bo sicer skušala zavarovati svoje interese v združenju s tem, da bo za ustrezen ustanoviteljski znesek imela v skupščini ustrezno število glasov, treba pa je vedeti, da to ne bo tako lahko, saj hotelirji seveda ne morejo mimo lastnih, podjetniških interesov. In kje so tukaj kadrovski premiki? Direktor GIZ-a naj bi postal sedanji v.d. direktorja, tajnik LDS in občinski svetnik Igor Franca, ki je, ob prejšnjem županu, dr. Gaspariniju, najbolj zaslužen za odločitev o vstopu občine med ustanovitelje GIZ. Tudi na področju družbenih dejavnosti se dogajajo tihi premiki. Že res, da je bil za direktorja Centra za šport pred kratkim imenovan Lucijan Kozlovič, dolgoletni tajnik ZTKD in donedavni v.d. direktorja Centra za šport, toda sam pravi, da se bo v najkrajšem času upokojil, kandidatov za naslednika pa je kar nekaj. Tudi za ta primer na občini razmišljajo o drugačnih rešitvah. Glede na to, da se izolski ZKO ne obeta nič dobrega in da bo, če bo imela sploh dovolj registriranih kulturnih društev, na republiška bremena lahko prevalila vsega enega strokovnega delavca, je vse pogosteje slišati zamisel o združitvi kulture in športa pod isto streho. Po vzora na nekatere slovenske občine naj bi ustanovili nekakšen Center za kulturo in šport, ki bi ga vodil sposoben menažer, kulturo in Šport pa naj bi vodila strokovna delavca. Med imeni, ki krožijo v vseh treh sredinah (občina, kultura in šport) je največkrat slišati o Darku Filiputu in Jadranki Orlando, ki sicer izhajata iz dveh povsem različnih političnih opcij (SNS, LDS). O reorganizacijskih spremembah bo županja govorila na tiskovni konferenci v torek, 16. 9., očitno pa je, da ima kar precej dela s službami, ki so po statutu v njeni pristojnosti. Pri tem si pomaga z organizacijskimi spremembami in iskanjem konsenza vseh političnih strank in svetniških klubov, kar skuša doseči z nekakšno politično koordinacijo v delo katere so vabljeni vsi, ki v občini politično odločajo. Če se zares dogovaijajo pa bomo videli na seji občinskega sveta. ŽUPANJA NAJ POVE NA GLAS! Tako smo naslovili rubriko o kateri smo se z županjo dogovarjali že nekaj časa. Pa so se stvari kar same uredile z javnim vprašanjem in pozivom na javni odgovor, tako da si boljšega začetka nismo mogli želeti. Torej, če imate vprašanja ali pripombe za županjo Bredo Pečan jih pošljite na uredništvo Mandrača in mi bomo poskrbeli, da boste dobili ustrezen odgovor. Še vsi naši naslovi: Mandrač, Veliki trg 1, tel.: 600 010, Fax.: 600 015, E-mail:Mandrac@eunet.si Spoštovani gospod Vojko Maver! Veseli me, da ste prav Vi tisti, ki ste v Mandraču odprli novo rubriko, o kateri smo se z uredništvom Mandrača že pogovarjali, pa je zaradi množice drugih dejavnosti še nismo uspeli razglasiti oziroma začeti. Naš namen je bil, da bi naše občanke in občane povabili, naj se s svojimi vprašanji, za katera menijo, da niso samo njihova in da bodo odgovori nanje zanimali tudi druge prebivalce naše občine, obrnejo preko Mandrača na svojo županjo ali pa na koga drugega, za katerega menijo, da ve o posamezni stvari več kot kdo drug v občini. Morda pa se bo rubrika prijela kar sama od sebe? Sedaj pa k Vašim vprašanjem oziroma odgovorom nanje! Za uvod naj povem, da ima odločitev o nakupu zemljišča in objektov IMP-ja v Izoli za potrebe Komunale že več kot pol leta dolgo brado. Ideje in neformalne odločitve so se porajale v krogih, ki so Vam tako politično kot poslovno mnogo bliže in bolj domači kot meni. Seveda pa sem od prvih dni po svoji izvolitvi do danes o tej stvari mnogo izvedela, tako da na mnoga, ne le Vaša vprašanja odgovore poznam in jih rade volje, tudi javno, povem. Komisije, o kateri govorite v svojem pismu in vseh treh Vaših vprašanjih, nisem ustanovila jaz, temveč občinski svet na svoji 24. seji konec julija. Na njej so člani občinskega sveta pod točko »Soglasje k izvedbi investicije Javnega podjetja Komunala« poslušali predsednika Odbora za gospodarstvo in finance, ki jim je prebral sklep tega odbora, o katerem pišete v svojem pismu in ki je ugotavljal (citiram): »Odbor ugotavlja, da ni realnih finančnih možnosti proračuna za predlagano investicijo v nakup in preselitev P Komunala na skupno lokacijo. Občina bi se v tem primeru morala odpovedati drugim načrtovanim programom, ki imajo prioriteto.« in dalje: »Odbor meni, daje treba poiskati druge možnosti za preselitev komunale na skupno lokacijo. V ta namen naj se preveri možnost oz. primernost ponudbe Mehanotehnike, ki naj bi bila prav tako dobra in veliko cenejša. Zato naj občinski svet naloži Nadzornemu svetu P Komunala Izola, da preuči tudi druge možnosti za preselitev.« pa še naslednje: »Odbor zato predlaga občinskemu svetu, da ne sprejme predlaganega sklepa o soglasju za izvedbo investicije za nakup in preselitev P Komunala Izola.« Na tej seji sem v svoji uvodni obrazložitvi ponovila svoje pomisleke in tudi pozvala člane občinskega sveta, da resno razmislijo o dolgoročnih posledicah, ki čakajo našo občino, če se bodo odločili za tako veliko investicijo v poslovne prostore, ki jo bomo sedem let odplačevali samo iz sredstev, izrecno namenjenih vlaganjem v razvoj javne infrastrukture na tem področju ter iz amortizacije za javno infrastrukturo, ki jo izločamo za obnovo kanalizacije, pokopališča in obale. Opozorila sem jih, daje pred nami zelo nujna investicija v mestno čistilno napravo, ki jo pogojujejo obvezni soglasodajalci že pri skoraj vsakem zazidalnem načrtu ali večjem lokacijskem dovoljenju. Navedla sem jim primer soglasja k lokacijskemu načrtu za izgradnjo kolektorja »Ž«, kjer je zdravstveni inšpektor zapisal, da se kolektor ne bo smel uporabljati, dokler ne bo priključen na mestno čistilno napravo. Seveda se nam zdi postavljanje takih pogojev absurdno, vendar pa je po svoje logično. Naša občina pač v preteklih desetih letih v prečiščevanje komunalnih odplak razen tega, da je naročila in tudi izvedla oilotski preizkus prečiščevanja, ni vložila niti tolarja, z dokončanjem kolektorja »Ž« pa bomo imeli zbranih na enem izpustu preko 80 % vseh odplak v občini. In te bodo šle neočiščene neposredno v morje! Pomembno se mi je zdelo opozoriti svetnike tudi na skupno dejavnost občin Izola, Koper in Piran pri projektu zbiranja, obdelave in predelave ter odlaganja komunalnih odpadkov ter ustanovitve konzorcija za to dejavnost. Resje, da ima izmed teh občin prav naša za najdaljše obdobje rešen problem odlaganja odpadkov, vendar pa se ne bomo mogli izogniti sodelovanju pri takem kompleksnem projektu, saj je naravnan dolgoročno in predvsem v smer maksimalnega možnega recikliranja in zmanjševanja količine dejansko neuporabnih odpadkov. Zaradi vsega prej povedanega sem občinskemu svetu obrazložila in predlagala tudi alternativno možnost nakupa zemljišča in objektov Mehanotehnike, ki mejijo na zemljišče v občinski lasti, kar bi bistveno znižalo neposredno finančno obremenitev za izvedbo selitve. Prevladalo je stališče, daje investicijo nakupa in preselitve JP Komunala potrebno izvesti in občinski svet je dal načelno soglasje, obenem pa imenoval delovno skupino v sestavi: Aleksander Slekovec, Bojan Zadel, Branko Mahne, Breda Pečan in Alojz Zorko. Naloga skupine je bila, da »preveri alternativni predlog za možno preselitev na lokacijo Mehanotehnika najpozneje do 1. avgusta 1997«. Zakaj za to nalogo niso zadolžili Odbora za gospodarstvo in finance, pa vam lahko povedo edino občinski svetniki. Seveda je bilo imenovanje take skupine s tako nalogo in tako kratkim rokom za pripravo odločitve samo po ovinku potijena prvotna odločitev, načelno sprejeta že davno pred mojo izvolitvijo na februarski seji skupščine P Komunala in potrjena s konkretnim soglasjem k nakupu objektov in zemljišča IMP-ja v Izoli na seji skupščine P Komunala 17. junija letos. Da bom do konca jasna - šele po tej seji je občinski svet potrdil moj mandat županje, tako da sem bila na seji skupščine P Komunala v dokaj neprijetni situaciji, ko sem kot sicer legalno izvoljena, vendar pa ne formalno potrjena županja svarila člane skupščine (mimogrede, za nepoučene bralce - skupščino JP Komunala sestavljajo vsi člani občinskega sveta) pred prehitro in morda zaradi drugih, pomembnejših načrtov naše občine, nepremišljeno odločitvijo. Delovna skupina si je lahko na terenu ogledala situacijo, se pogovarjala, a ne dogovorila z direktorjem Mehanotehnike, ki je tako kot vsi sedanji direktorji odvisen od volje lastnikov, kadar gre za tako velike vrednosti. Posamezni člani skupine smo se pogovarjali (po telefonu!) s predstavniki lastnikov in to je bilo vse, kar je bilo mogoče storiti razen dveh sestankov skupine v času od 23. do 31. julija. Moji, Vaši in pomisleki cele vrste drugih ljudi, v precejšnji meri tudi članov občinskega sveta, so bili postavljeni na osemdnevno preizkušnjo nasproti več kot polletnim pripravam podlag za en sam, v bistvu že sprejet, predlog. Sama sem sodelovala pri kar nekaj investicijskih programih in nekatere še danes s pridom uporabljate v eni od družb Delamarisa, kjer se Vi sedaj ukvarjate z odpravljanjem ogromnih napak in kiksov iz preteklosti - spomnim naj vas samo lupilca kože in filetirke za sardelo, pa nove kotlarne in dimnika (ta bi se Vam do sedaj že podrl na glavo, če bi ne bilo nekaterih »ogromnih napak« v preteklosti), pa še kaj bi se našlo. Pri tem sem se naučila predvsem tega, da je treba pri vsaki investiciji temeljito preveriti vse možne variante, predvsem pa preračunati, ali investicija ne bo povlekla podjetja v nelikvidnost ali celo v izgubo. Žal nisem finančnik, pa tudi premalo časa sem predsednica Nadzornega sveta JP Komunala, da bi lahko imela zanesljiv pregled nad poslovanjem podjetja, a pri tej investiciji nimam dobrega občutka. Zelo si želim (pa ne zaradi sebe, saj imam dovolj dokazov, tudi na magnetofonskih trakovih, da sem svarila pred prenagljeno odločitvijo), predvsem zaradi občank in občanov Izole, da bi me občutek varal. Nič me ne bo motilo, če me bo kdo čez čas zasmehoval, češ da sem bila pri tej zadevi »cagava«. Prepričana sem, daje pri vsaki pomembni odločitvi dobro, če je pri roki kdo, ki s svojo črnogledostjo in »cagavostjo« svari pred nepremišljenimi odločitvami. Na ta način pač »zagnance« prisili k večkratnemu razmisleku. In kadar gre za »naš« denar, je to še toliko bolj pomembno. Naj dodam samo še primerjavo: v tem istem Mandraču, ki je objavil Vaša vprašanja, je 00 SKD zahteval javno (verjetno je mišljeno osebno) izjavljanje o ukinitvi nadstandarda za prevoz otrok v šolo. Nikakor ne gre razpravljati o vsebini, saj gre za zelo občutljivo temo. Ko pa razmislimo o možnih posledicah, ki jih lahko povzročijo zapleti zaradi 300.000.000 investicije - v skrajnem primeru se lahko zgodi, da ne bomo imeli denarja za marsikatero standardno storitev za naše otroke - je čudno zahtevati osebno izjavljanje o ukinitvi stroška v višini 1,5 milijona tolarjev, o 200-krat višji investiciji pa čez leto ali dve nihče več ne bo vedel, kdo je glasoval ZA njo in kdo PROTI njej. Za zgodovino Izole bi bilo dobro, da bi se tudi to vedelo! Za konec pa še tole: sama sem globoko prepričana, da je zakon o javnih naročilih ena pomembnejših podlag za bodoče odločanje o nakupih in prodajah ter naročilih storitev ter gradbenih posegih, ki jih bomo v Sloveniji in seveda tudi v Izoli izvajali v bodoče. Zares je strokovno zahteven, pogosto tudi podraži posamezno investicijo, vendar pa nas varuje pred nesmotrnim trošenjem javnega denarja. Potrudila se bom, da bo tega v času mojega županovanja čim manj. Lep pozdrav! Vaša Breda Pečan JAVNI VPRAŠANJI GOSP. ŽUPANJI V soboto, 23.8.1997 je bila objavljena v Slovenskih novicah na četrti (4) strani v članku z naslovom Zasebne sobe za "sorodnike" vest, da je g . Markočič eden od pomočnikov županje. Ker vest ni bila demantirana postavljamo naslednji dve vprašanji: 1. Koliko pomočnikov ima županja ? 2. Če je imenovan g.Markočič za pomočnika županje, katera področja pokriva in kakšna ima pooblastila ? Lep pozdrav! Izvršni odbor LDS-IZOLA IZJAVA ZA JAVNOST Občinski odbor SDS Izola se ne strinja z odločitvijo županje glede ukinitve nadstandardnih prevozov šolskih otrok, kar smo izvedeli iz obvestila Osnovne šole Vojke Šmuc staršem šoloobveznih otrok. Poudarjamo, da se je ga. županja odločila preden je bil sprejet občinski proračuna za letošnje leto. Iz obvestil staršem, glede nevarnih poti v šolo, bi Socialdemokrati Izole podprli ukinitev nadstandardnih prevozov v šolo šele takrat, ko bi uredili varne poti do šole. To naše stališče smo predstavili tudi na razgrnitvi PUP za Jagodje , kjer smo zahtevali med drugim tudi pločnik in kolesarsko stezo ter javno razsvetljavo. Občinski odbor SDS Bojan Zadel SESTRA POLONA IZ KRAŠKE ULICE V nedeljo, zadnji dan letošnjega avgusta se je v cerkvi Sv. Mavra zgodil dogodek, kakršnega v Izoli ni bilo že skoraj dvajset let. Koprski škof Metod Pirih je namreč vodil slovesnost večnih zaobljub sestre Polone Švigelj ki že nekaj let domuje v uršulinskem samostanu na Kraški ulici v Izoli . Izolski verniki sestro Polono dobro poznajo, najbolj pogosto pa se z njo najbrž srečujejo otroci, ki obiskujejo verouk. Ta dogodek, kije nekakšna pika na i njeni odločitvi za duhovni poklic, se nam je ponudil kot lepa priložnost za klepet o njenem življenju in delu v Izoli. Sestra Polona, odkod pravzaprav odločitev , da vstopil med sestre uršulinke ? Prva odločitev, če lahko tako rečem, je bila v gimnaziji, ko sem šla na duhovne vaje, prvič v svojem življenju. Takrat sem doživela Cerkev kot nekaj živega, da je to živo telo. Ko smo z mladimi prepevali : "Živi svobodno, živi čisto, živi za brate...", takrat se mi je vzbudila ta želja, da bi tudi jaz živela tako. To je bila prva notranja odločitev, slediti Kristusu. Takrat še nisem razmišljala o redovništvu. Nato sem veliko pomagala v domači župniji v Logatcu , bila sem aktivna na raznih področjih, poučevala sem verouk, vodila zbore, se tudi lotila čiščenja župnišča in cerkve. Tedaj sem se nekako prepričevala:"Saj delam za Boga, saj delam za drage." Zdelo se mi je, da je to dovolj, čeprav sem v sebi čutila, da bi morala kaj več narediti. Vendar sem se tej misli izmikala in se posvečala delu v župniji, dokler ni tako močno prišlo do izraza to, da moram narediti svojo osebno življensko odločitev. Pri neki sestri uršulinki, ki sem jo poznala, sem se pozanimala, če so kje duhovne vaje. Ravno takrat jih ni bilo nikjer v Sloveniji, vendar seje sama ponudila, da mi lahko da oporne točke po katerih bi delala. Šli sva v Škofjo Loko, kjer je pri Sv.Duhu uršulinski samostan . Tam sem ostala nekaj dni in nekega dopoldneva sem šla v bližnji gozdiček, se usedla na gozdni porobek in prebirala Sveto pismo. Stavek, ki sem ga tedaj prebrala je bil odločilen, glasi pa se takole:" Kdor hoče svoje življenje rešiti ga bo izgubil in kdor ga izgubi zaradi mene ga bo našel." Ko sem to prebrala sem si rekla: to je to kar iščem. Uršulinski red sem že poznala in čez par dni sem vanj vstopila. Kakšna pa je bila vaša pot do zaobljub ? Normalna pot vsake redovnice. V red sem vstopila v Ljubljani, kjer sem bila pet mesecev kandidatka, nato sem bila šest mesecev postulantka, v tem času spoznavaš red, nato nastopi noviciat, ko prejmeš tudi redovno obleko. Takrat že živiš življenje treh zaobljub , čistosti, uboštva in pokorščine. Nisi sicer pravno obvezan, vendar nekje v srcu že živiš zaobljube. Po končanem dveletnem noviciatu so prve zaobljube, potem sledi naslednja stopnja, ki se imenuje juvenat, nato se po treh letih prve zaobljube obnovi, po naslednjih dveh letih juvenata pa sledijo večne zaobljube. Te predstavljajo nekakšno dokončno odločitev ? Res je, te predstavljajo popolno podaritev Gospodu. Gre za javno priznanje te podaritve, za priznanje pred Cerkvijo. To te potem tudi pravno obvezuje. Zaobljuba čistosti pomeni, da se,preprosto povedano, ne poročimo, zaobljuba uboštva, pomeni da imamo vse skupno, da recimo avto ni moj, ampak je last skupnosti. Tretja zaobljuba pa je pokorščina. Tako kot je Jezus živel pokoren Očetu, živimo tudi mi v pokorščini. Gre za pokorščino predstojnikom, naši vrhovni predstojnici v Rimu, provincialni predstojnici v Ljubljani in seveda gre za pokorščino Cerkvi , Kristusu in Sv.Duhu, saj je ustanoviteljica našega reda Angela Merici poudarila, naj bomo poslušne predvsem nasvetom in navdihom Svetega Duha. Kakšna so torej načela uršulinskega reda? Tudi dragi redovi imajo tri zaobljube, vendar se med seboj razlikujemo v določenih poudarkih. Sv. Angela, naša ustanoviteljica, je podčrtala zaročniški odnos s Kristusom. Ona sama je živela ta zaročniški odnos z Jezusom in tudi nas, svoje hčere vodi po tej poti, da bi bile prave, čiste neveste Kristusa. Pri nas torej na prvem mestu ni to, da delujemo apostolsko, čeprav se udejstvujemo tudi zunaj samostana, ampak je prvenstveno to: biti z Njim - Jezusom. To so besede naše ustanoviteljice: "Vaše glavno zatočišče naj bo ob nogah Jezusa Kristusa." Kako torej delujete uršulinke v Izoli ? V našem samostanu v Izoli smo tri redovnice, to je majhna skupnost, najmanjša v Sloveniji. Sicer je v Sloveniji pet skupnosti, večje so v Ljubljani, Mekinjah pri Kamniku in pri Sv.Duhu v Škofji Loki, manjši pa sta v Maribora in Izoli. Sestra Irena, ki je predstojnica skupnosti v Izoli, je odgovorna za Teološko pastoralno šolo, kjer se usposabljajo laični katehisti za poučevanje verouka. V koprski škofiji sta dva oddelka te šole, v Kopra in Gorici. Potem je sestra Nada, ki poučuje verouk tukaj v Izoli in vodi pevski zbor. Tudi jaz pomagam v Izolski župniji, poučujem verouk, pomagam pri pripravi maše, hkrati pa pomagam tudi v Piranu, učim verouk in vodim pevski zbor. Seveda pa je potrebno tudi doma marsikaj postoriti, izmenjavamo se pri gospodinjskih opravilih, skrbimo za vrt, tako, da je zelo pestro, zelo dinamično, dan je dnevu zelo različen. Imamo pa tudi veliko obiskov. Ljudje prihajajo s svojimi stiskami in težavami in skušamo jim po svojih močeh pomagati, saj želimo biti predvsem odprte za drage. To je želela tudi naša ustanoviteljica, ki je živela v 15.stoletju in poimenovala red po Sveti Uršuli, tedaj zelo znani svetnici, zavetnici mladine. Skozi zgodovino so se tako uršulinke posvečale predvsem vzgoji ženske mladine, vodile so šole in poučevale. Z konec se vrniva k vašim nedavnim večnim zaobljubam. Slovesnost je vodil msgr. škof Metod Pirih. Je to običajno ? Ne, to ni nujno, niti ne običajno. Prav gotovo pa je g. škof vesel vsakega novega duhovnega poklica. Kot predstojnik škofije skrbi ne le za duhovnike, temveč tudi za redove, ki tu delujejo. Mi imamo to srečo, to milost, da k nam prihaja vsak teden, saj vsak petek zjutraj ob pol sedmih pri nas mašuje. To nam veliko pomeni. Tako sem ga prosila, če bi on vodil slovesnost zaobljub in rad se je odzval. Drugače pa lahko tako slovesnost vodi katerikoli duhovnik. Sicer pa se večne zaobljube ali nova maša pri duhovnikih običajno opravijo v domačem kraju. Sama pa sem se za Izolo odločila zato, ker je bilo v Logatcu, odkoder izhajam, v zadnjem času kar nekaj novih maš in novih duhovnih poklicev, v Izoli pa od nove maše gospoda Dinka Bizjaka, ki je bila pred skoraj dvajsetimi leti, takega dogodka ni bilo. Izdani so se res lepo pripravili na to praznovanje, zelo aktivna je bila predvsem mladina. Naj se ob tej priložnosti iz srca zahvalim vsem, ki so sodelovali. d®) PREJELI SMO: Stric Ivan Rener iz hotela v Simonovem zalivu. Ime mi je Andrej in star sem dva prsta, in še malo. Oči in mami mi vedno pravita, da moram reči "hvala", če kaj dobim in "prosim"', če komu kaj dam in "oprosti", če koga udarim. Oči in mami tudi vesta, da si rad izmišljam stvari. Ampak sploh nista jezna, ker vesta tudi, da. bo čez nekaj časa. moje kolo res kolo in ne traktor in da bo stopnica res stopnica in ne sedež v avtomobilu. Prepričan sem, da boste tudi vi nekoč prišli do tega, da bo vsak človek za vas res človek in da bodo vsi, ki se bodo sprehajali na plaži v San Simonu, enaki - naj bodo gostje vašega hotela ali pa ne. In zakaj vam sploh to pripovedujem? Osemindvajsetega avgusta sva se z nonotom zjutraj sprehajala po plaži. Ker sem zelo radoveden, sem stekel k toboganu, da. bi pogledal, kaj se skriva za zidkom. Sklonil sem se čezenj in videl, daje za njim bazenček. Malo sem se še igral in z nonotom sva šla proti. domu. Ops! Kako sem se umazal! Nono je hotel očistiti hlače, a beli madeži niso in niso hoteli s hlač. Nono seje razjezil, ko je ugotovil, da so madeži ostali zaradi tistega, s čimer so čistili tobogan, in ki je smrdelo po kloru. Saj me ne bi pustil blizu tobogana, če bi videl opozorilno tablo ali trak ali če bi mu kdo povedal, daje nevarno. Še dobro, da so jo skupile hlače in ne oči! Pa sva šla k vam stric Rener. Saj se spomnite, kajne?!. Najprej ste rekli, da nam boste plačali za hlače. Potem, ko ste izvedeli, da sva doma v Izoli in nisva gosta hotela, ste naju nadrli in nam celo grozili z nečim podobnim tožbi, ker sva. se drznila stopiti v vašo pisarno. Videti je, kot da smo domačini drugorazredni ljudje. Zdaj sem še premajhen, da. bi hodil sam na plažo in komaj čakam, da bom zrasel in bo drugače. In močno dvomim, stric Rener, da bom prišel na plažo v Simonovem zalivu: prav zaradi vaše nesramnosti. V primerjavi z ostalo množico kopalcev sem le kaplja v moije. Vendar: danes ste se zamerili meni, jutri, še komu, pojutrišnjem stotim... Andrej Škof Dogodek seje zgodil 28.8.0b 9.30. V Andrejevem imenu sva zapisala A. in K. Krebelj MALA 06 LASA: 2 mlada mačka iščeta novega gospodarja! tel 68-245 ves dan Yugota 45 coral prodam, letnik 90, dobro ohranjen za 3.000 DEM, tel 65-480 zvečer NA SLOVENSKO OBALO BO PRIHAJAL OB VIKENDIH JASNOVIDEC/ VEDEŽEVALEC MATEJ. NAROČITE SE LAHKO NA TEL. ŠTEV 77 - 22 - 87 VABILO NA CELJSKI OBRTNI SEJEM Letošnji, jubilejni 30. Mednarodni obrtni sejem v Celju bo potekal od 12.do 21.septembra. Sejemsko dogajanje, kot predstavitev dosežkov s področja obrti, podjetništva in storitev, spremlja tudi veliko obsejemskih dogajanj - strokovni programi, katere prireja Obrtna zbornica Slovenije s pristojnimi državnimi organi in ostalimi institucijami ter so zanimivi tako za obrtnike kot tudi za širši krog oseb. Tudi v letošnjem letu bo na sejmu sodelovala Območna obrtna zbornica Izola, preko kater se bodo izolski obrtniki predstavili s svojimi izdelki. V okviru obsejemskih prireditev bo potekal "Izolski dan promocija mesta Izole, katerega skupno pripravljta Občina Izola in Območna obrtna zbornica Izola. Prireditev - predstavitev Izole je predvidena v sredo, dne 17.septembra 1997 na razstavnem prostoru Območne obrtne zbornice Izola v dvorani A. Na prireditvi bo predstavlena Izola kot mesto ribištva,obrti in turizma. Občina Izola in Območna obrtna zbornica Izola vabita občane, da v času sejma v čimvečjem številu obiščete izolske obrtnike na razstavnem prostoru v dvorani A/5, predvsem pa se udeležite obsejemske prireditve, v sredo, dne 17.septembra s pričetkom ob 11.uri. V ta namen organiziramo tudi avtobusni prevoz z dvema avtobusoma v sredo, 17.septembra 1997, z odhodom ob 7.00 uri izpred Papirnice Lipa v Izoli. Participacija je 1.400 SIT na osebo za prevoz in sejmsko vstopnico in se poravna ob prijavi. Naprošamo vas, da najkasneje do torka, 16.septembra javite na sedež Občine Izola- tajništvo, oziroma na sedež Območne obrtne zbornice Izola, uporabo avtobusnega prevoza. Občani občine Izola, vljudno vabljeni ! Prejeli smo VOZOVNICE ZA OTROKE Ob začetku šolskega leta smo starši otrok iz Jagodja bili obveščeni, da v skladu s sklepom županje z dne 22.8.1997 otroci ne bodo dobili več brezplačnih vozovnic za prevoz v šolo. Glede na obrazložitev smo poučeni, da so poti v šolo iz smeri Jagodja v šolo popolnoma vame in zato otroci niso upravičeni do brezplačnih vozovnic. O tem bi lahko razpravljali saj smo starši na roditeljskem sestanku bili opozorjeni na nevarnost poti v šolo. Vsa cestišča pač še nimajo pločnikov za varno pot v šolo. Želel bi, da se o tem izreče ustrezni pristojni organ za preventivo v cestnem prometu. Odločitev o ukinitvi brezplačnih vozovnic je sprejela županja na pobudo vodij klubov članov Občinskega sveta. V prejšnem šolskem letu pač poti niso bile vame, če je občina zagotavljala brezplačne vozovnice. Zato bi prosil, da se uradno objavi poročilo Organa za preventivo v cestnem prometu o varnosti poti, tako, da bomo starši v primeru prometne nesreče vedeli, kdo je odgovoren. Ob tem bi opozoril na zanimivost, da se je županija kot članica ZLSocialnihD odločila, da bo varčevala na otrocih. Predvsem ker se njena stranka deklarirano zavzema za socialo. Ne smemo pozabiti, da imajo predvsem mlade družine šoloobvezne otroke. Družine, katere si morajo šele urediti svoj stanovanjski problem in svojo eksistenco. Vsi pa vemo koliko stane "brezplačno" šolanje. Rekli bodo, da mešam otroke v politiko, vendar saj je politika ukinila brezplačni prevoz za otroke v šolo. Očitno pa otroci niso volivci in ne odločajo na volitvah. Čudi pa tudi, da je županija ukinila brezplačne vozovnice, kljub temu, da proračun občine še ni sprejet in se Občinski svet še ni izrekel ter sprejel odločitev. Vsekakor bi lahko na zgoraj povedano, dejansko lahko uporabili izrek iz preteklih številk Mandrača : "Poslušajte kaj govorim, ne glejte kaj počnem". PS. Glede na dopis, kateri je bil poslan občanom, da naj bomo doma od 15.7.1997 do 30.9.1997, iz katerega pa ni razvidno v katerem zakonu ima podlago (ni navedena številka UL SRS) za izmero stanovanjskih površin, bi prosil, da si na občini preberete 36. Člen ustave Republike Slovenije. Za vse tiste kateri nimate možnosti prebrati ustave navajam člen: 36. člen (nedotakljivost stanovanja) Stanovanje je nedotakljivo. Nihče ne sme brez odločbe sodišča proti volji stanovalca vstopiti v tuje stanovanje ali v druge tuje prostore, niti jih ne sme preiskovati Pri preiskavi ima pravico biti navzoč tisti, čigar stanovanje ali prostori se preiskujejo, ali njegov zastopnik. Preiskava se sme opraviti samo v navzočnosti dveh prič. Pod pogoji, ki jih določa zakon, sme uradna oseba brez odločbe sodišča vstopiti v tuje stanovanje ali v tuje prostore in itfemoma brez navzočnosti prič opraviti preiskavo, če je to neogibno potrebno, da lahko neposredno prime storilca kaznivega dejanja ali da se zavarujejo ljudje in premoženje. A.P. Jagodje OBČINA IZOLA Komisija za oddajo poslovnih prostorov Na podlagi določil pravilnika o oddajanju poslovnih stavb in poslovnih prostorov v najem (Uradne objave, št. 13/95), je komisija za oddajanje poslovnih prostorov v najem dne 12.03.1996 sprejela sklep za: JAVNI RAZPIS z zbiranjem pisnih ponudb za oddajo v najem poslovnih prostorov v Izoli: 1. Koprska 2 Predmet oddaje je urejen poslovni prostor v pritličju stavbe Koprska 2, Izola, last občine Izola, v izmeri 39,63 m2. Izklicna cena mesečne najemnine za urejen poslovni prostorje: - za storitvene dejavnosti in trgovine z neživilskimi proizvodi 51.564.00 SIT 2. Pekarniška 1 Predmet oddaje je urejen poslovni prostor v pritličju stavbe Pekarniška 1, Izola, last občine Izola, v izmeri 17,27 m2. Izklicna cena mesečne najemnine za urejen poslovni prostorje: - za storitvene dejavnosti in trgovine z neživilskimi proizvodi 31.959.00 SIT 3. Manzolijev trg 2 Predmet oddaje je urejen poslovni prostor v pritličju stavbe Manzolijev trg 2, Izola, last občine Izola, v izmeri 52,53 m2. Izklicna cena mesečne najemnine za urejen poslovni prostorje: - za storitvene dejavnosti in trgovine z neživilskimi proizvodi 84.641.00 SIT RAZPISNI POGOJI - Najemnik je dolžan na lastne stroške usposobiti prostor za izvajanje dejavnosti v roku 180 dni od sklenitve najemne pogodbe. Poslovni prostor se odda v najem za nedoločen čas. - Dejavnosti pod točko 1, 2, 3, 4, in 5 , ki se po odloku o poslovnih prostorih v občini Izola(Uradne objave 13/95) lahko opravljajo so: vse vrste storitvenih dejavnosti, ki nudijo storitve posameznemu naročilu, specializirane prodajalne vseh vrst, obrtne delavnice, ki uporabljajo pretežno ročno delo in ki imajo istočasno prodajni prostor, poslovalnice z domačo in umetno obrtjo, foto in druge umetniške ateljeje, videoteka, pisarne. - Ponudba mora vsebovati program dejavnosti, ki bo izvajan v poslovnem prostoru in višino mesečne najemnine za poslovni prostor. Ponujena najemnina mora biti izražena v tolarjih. - Za vse poslovne prostore je potrebno izpeljati kompletni upravni postopek (lokacijsko, gradbeno in uporabno dovoljenje), katero najemnik uredi skupaj z najemodajalcem. - Rok za zbiranje ponudb je 15 dni od dneva objave. - Udeleženci, ki se bodo prijavili na javni razpis morajo v navedenem roku vplačati varščino v višini tri mesečne izklicne cene najemnine na žiro račun 51400-601-22449 STAVBENIK - SERVISNE STORITVE d.o.o. Koper. - Najemna pogodba mora biti sklenjena v roku 15 dni od prejema sklepa Odbora za okolje in prostor v funkciji Komisije za oddajo poslovnih prostorov v najem, o oddaji poslovnega prostora najboljšemu ponudniku. - V primeru, da najemnik pogodbe ne sklene v določenem roku, varščina zapade v korist občine Izola. - Najemniku, ki na javni dražbi uspe, se vplačana varščina upošteva pri obračunu najemnine. - Udeležencem, ki na javnem razpisu niso uspeli se varščina vrne v roku 14 dni od dneva izvedbe javnega razpisa. - Interesenti, ki nimajo do Občine Izola iz naslova najemnin že najetih prostorov poravnanih vseh obveznosti bodo, izločeni iz postopka izbire za najem. - Pisne ponudbe pošljite v zaprti koverti z oznako "JAVNI RAZPIS" na nas\o\: STAVBENIK-SERVISNE STORITVE d.o.o., ul. 15. maja 16, 6000 Koper, skupaj s potrdilom o plačani varščini. Vse morebitne dodatne informacije dobijo interesenti na STAVBENIK - SERVISNE STORITVE d.o.o., Cankarjev drevored 17, 6310 Izola tel. 67-646 ga. Slavica Kovačevič. Ogled poslovnega prostora je možen po dogovoru. Udeleženci bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po poteku javnega razpisa. Predsednik komisije: Branko MAHNE ROKOMET ZDAJ GRE ZARES Nova sezona državnega rokometnega prvenstva se začenja s primorskim derbijem v Kozini: Andor : Delmar. Izolski rokometaši štartajo v prvenstvo z ambicijami, da bi ponovili lanskoletno uvrstitev. Trener Bogoslav Perič je zamenjavo za Madžara Brauna in domačina Kovača našel v Črni Gori. Ekipa je seveda cenejša, vendar nekoliko višja kot lani. V soboto se obeta preverjanje realnih vrednosti. Domači so seveda favoriti, vendar - nikoli se ne ve. Tudi žensko prvenstvo se začenja v soboto, izolanke pa bodo nastopile s povsem domačo ekipo, ki bo morala za vsako zmago dobro zavihati rokave. Izkušenih Bubnjeve in Ciganovičeve ni več, veseli pa povratek Davidele Tičič, ki bo zagotovo idejni in siceršnji motor te mlade ekipe. Želje: Vse kar bo bolje od boja za obstanek bo uspeh. NAMIZNI TENIS Tudi igralke in igralci NTK Arrigoni so pričeli z uradnimi tekmovanji. Na prvem odprtem turnirju za mladinke, ki je bil v soboto, 6.9. v Novi Gorici je Kristina Rahotin osvojila 3. mesto, med 16 najboljših pa se je uvrstila Erika Jauševac, med 32 najboljših Teja Kodrič, med 64 pa Jana Ludvik. Mladinci so imeli podoben turnir v Škofji Loki, kjer je bil najuspešnejši Iztok Jerman z uvrstitvijo med 32 najboljših. V nedeljo 7. 9. pa so članice Arrigonija (Rahotin, Jauševac, Umer, Ludvik) igrale na zelo močnem mednarodnem turnirju v zamejskem Zgoniku in v konkurenci prvoligašev iz Italije, Hrvaške in Slovenije osvojile 6. mesto. POPRAVEK V eni od prejšnjih številk Mandrača smo pomotoma zapisali, da je bil Peter Kobal med ustanovitelji izolskega taborniškega odreda Jadranski stražarji. Kot nas je opozoril Ernest Lupine je bil P. Kobal takrat star vsega 12 let in je leto kasneje postal član taborniškega odreda, med ustanovitelji pa so bili, tako kot je bilo zapisano v podlistku ob 40 -letnici OJS: Lešnjak, Juriševič in Lupine. Prizadetim se za spodrsljaj opravičujemo. PLANET GYM FITNESS NA ROBU MESTA KICKBOXING TOMŠIČ DRŽAVNI PRVAK IN 5. NA ODPRTEM SVETOVNEM PRVENSTVU NOGOMET DARKO MILANIČ PODARIL ŽOGE V sodelovanju s Centrom za šport in Ministrstvom za šolstvo in šport, je Mladinski nogometni klub Izola organiziral začetniški tečaj v nogometu v sklopu projekta "Aktivnosti med počitnicami". Na tem tečaju je dvakrat dnevno sodelovalo okoli 35 najmlajših, ki so se seznanjali s prvimi skrivnostmi nogometne igre, poleg tega pa so se tudi zabavali ob drugih družabnih igrah. Trenerja Sandro Valdevit in Miloš Breznikar , ki sta pred nedavnim uspešno opravila izpit za "Trener C", sta z veliko vneme in potrpežljivosti skušala otrokom posredovati najosnovnejša znanja. Vsi sodelujoči pa se za pomoč zahvaljujejo kapetanu in stalnemu članu slovenske nogometne reprezentance Izolanu g. Darku Milaniču, ki je podaril 10 žog s katerimi so otroci na tem tečaju vadili. REZULTATI Mladinci: Sava Črnuče : MNK Izola 4:3 Kadeti: Sava Črnuče : MNK Izola 2:4 I.KROG prvenstva MNZ Koper Starejši dečki: MNK Izola : Tabor (Sežana) 6:0 Ml.dečki: prost MNK Izola ODBOJKA: ŠTARTAJO NA VRH Odbojkarice ŽOK Radio Morje, ki igrajo v 3 Pod okriljem svetovne WAKO organizacije je državni odbojkarski ligi so bile konec avgusta 28. in 29.avgusta v Debrecenu na Madžarskem potekalo svetoveno mladinsko prvenstvo v kickboxingu, v disciplinah šemi in light kontakt. Udeležil se ga je tudi Izolan Kristjan Tomšič, ki je nastopil v kategoriji na sedemdnevnih pripravah v Cerknem, kjer so opravile 15 treningov v hribih, telovadnici in fitnessu. V teh dneh pa se doma pripravljajo na prvenstvene tekme, ki se uradno začnejo četrtega oktobra. Glede na razmerje moči med sodelujočimi ekipami -63 kg v light kontaktu in po štirih zmagah ragunaj0 letos na osvojitev 1. mesta v 3.ligi in klonil šele v borbi za vstop v polfinale. Tako je na vst0p v 2.ligo. osvojil odlično 5.mesto in dosegel enega večjih klubskih uspehov. Svoj uspeh je kronal še z drugim mestom na zadnjem turnirju za državno prvenstvo 6.septembra v Ormožu in v skupnem seštevku osvojil naslov državnega prvaka v kat. -63 kg. V skupnem sešetevku je 3.mesto v svoji kategoriji osvojil še Aleš Loredan, 4. mesto pa Lucijan Jurman. Ob tej priložnosti se KBV TAEKWON-DO Izola zahvaljuje g. Grosu iz fitnessa Planet Gym, ki je omogočil poletne priprave tekmovalcev. Poleg tega je omenjeni fitness omogočil priprave tudi izolskim odbojkarjem. MATCH RACE JE PREDSTAVLJEN Na posebni tiskovni konferenci so v Kopru predstavili letošnji Slovenija Cup, katerega nagradni fond tokrat znaša 50.000 DEM, predstavila pa sta ga dva naša najvišjeuvrščena jadralca: Dušan Puh in Mitja Kosmina. GENERALI SKB UciMTkti SMI /jwn«,ilni' < J.J Wr:~ I POGLED S STRANI Piše: Žare za V prihodnjem Mandraču bomo že prebrali kdo je boljši v rokometu, mi ali oni nad Črnim Kalom. Sobotna prijateljska tekma proti Novi Gorici zopet ni odgovorila na vsa vprašanja. Nova izolska pridobitev, krožni mmciho m napadalec, prihaja iz ZRJ. Tekme sploh ni odigral, mogoče tudi zaradi špijonov na tribunah (Lazar, Valenčič). Če je verjeti, tudi Andor ni brez težav. Pa še neporavnani računi (Popovič). Torej tekma, ki se jo bo splačalo ogledati. Izolani lahko računajo na na kar številno podporo publike, toda vrniti bodo morali z zmago ali vsaj z zavzeto in borbeno igro. Večina smatra, da so Izolani veliki dožniki še iz play outa, mislim, da morajo to skrajno resno jemati, kajti igrati pred praznimi tribunami ni nič kaj prijeten občutek. Trenutni izolski igralski potencial je kar številčen, seveda bo zanimiva dvanajsterica, ki bo pričela prvenstvo 97/98. Pričenjajo tudi dekleta, odpravila se bodo proti Štajerski. Njihove nasprotnice Žalec, tudi letos merijo kar visoko. So vsekakor v prednosti. Izolska mladost jim bo kos verjetno en sam polčas. V športu še obstajajo čudeži, zato bi bilojtrav prijetno, če bi nas dekleta presenetila. Čaka pa jih težka naloga, istočasno bodo nastopala tudi v mladinski ligi in nekatere bodo morale odigrati kar dve tekmi. Torej sedaj so oboji pred "dejstvom". Skrivanja ne bo več. Boji za točke bodo v ospredju in vsak morebitni kiks bo lahko usoden. No, tako bomo imeli vsaj nekaj "kosti za glodanje". Vročina še ne popušča, razlog več za hladno pivo in razgovor o možnostih obeh naših ekip. MEMORIAL - BIRERIADA 97 Tudi letos nam je uspelo organizirati memorial - bireriado v Kortah, v soboto 6. septembra. Na šolskem igrišču je potekal turnir v malem nogometu. Sodelovale so ekipe: Pivnica, Banda 25, No future, Ribari, Bambus in Banda šolsko. Tekme so bile borbene, brez incidentov in športno vzdušje je bilo na višku. POSTANITE ŠPORTNIKI! ZOK RADIO MORJE vpisuje v odbojkarsko šolo deklice letnik od 1985/1987 , od 1982/1984 in srednješolke Vpis je na OŠ Livade ob torkih in četrtkih od 18. do 19.ure. KBV TAE KWON-DO Izola obvešča, da pričenja s treningi dne 8.9.1997. Vsi, ki želite trenirati z nami, se lahko vpišete vsak dan pred pričetkom treninga. Za osnovnošolce je strarostna meja 8 let Vsakemu občanu omogočamo v času Meseca za šport enotedenski rekreacijski trening zastonj Urnik treningov Pon.: od 19.00 do 20.30 (OŠ Livade) Tor.: od 20.00 do 21.00 (OŠ V. Šmuc)Čet.: od 19.15 do 21.00 (OŠ V. Šmuc) Pet.: od 19.00 do 20.30 (OŠ V.Šmuc) l2.SEPTEitJltIC5S"o.ER.»7 AEROBIKA Vsak torek in četrtek od 19. do 20.30 v VČT V Livadah brezplačno v septembru, pričetek je bil v torek 9.septembra. ODBOJKA NA PESKU Občinsko prvenstvo osnovnih šol Petek, 12.september ob 13.uri Simonov zaliv. Prijave: Center za šport Izola Rekreativni turnir za odrasle Sobota, 13.september ob 9.30 uri - Simonov zaliv Prijave: Odbojkarski klub Hoteli Simonov zaliv Izola, Ženski odbojkarski klub "Radio Morje" Izola MALI NOGOMET Množično tekmovanje osnovnošolskih ekip Sreda, 24.septembra ob 14.uri - mestni stadion Prijave: Mladinski nogonietni klub Izola OBČINSKO PRVENSTVO V KROSU ZA OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE Četrtek, 2.oktober s pričetkom ob 8.30 uri v Simonovem zalivu Prijave: Center za šport Izola JADRANSKI TEK Četrtek, 2.oktobra s pričetkom ob 15.uri v Simonovem zalivu, sodelujejo dijaki slovenskih dijaških domov, organizator SGTŠ, Dijaški dom. MALONOGOMETNI TURNIR (odrasli roj. 1962 in prej) Nedelja,5.oktober ob 9. uri večnamenska telovadnica v Livadah Prijave: Center za šport Izola POHOD IZOLA-MEDLJAN-IZOLA Nedelja,5. oktobra - Start v Jagodju pri trafiki od 9.30 do 10. ureza vse starosti VABLJENI - ŠPORT JE ZABAVA, SPROSTITEV IN ZDRAVJE Prvim trem ekipam (Bambus, Banda šolsko in Ribari) smo podelili pokale. Z enominutnim molkom smo se spomnili tudi pokojnih prijateljev. Za šankom se je Pečo kar spotil, da je lahko vse zadovoljil z odličnimi specialitetami z žara. Bilo je enkratno, nasvidenje naslednje leto! Za pomoč se zahvaljujemo: OŠ Vojka Šmuc Izola, hišnik Dario s Kort, Porto Apollo, Royal bar, Kate Baloo, CC klub, Astra klub, Pivovarna Union, Pivovarna Laško, Pekarna Neptun in ostali dobri ljudje. Mičo SE ENE SKURE V IZOLI Športno in po novem tudi kulturno rekreativno društvo Izola je imelo 5.9. obči zbor v osmici v Ospu. Po sprejemu novega statuta in analizi dosedanjega delovanja smo se dogovorili za nadaljnje delo z določitvijo odgovornih za posamezna področja in naloge ter se zahvalili dosedanjemu vodstvu za njihov pomemben prispevek k delovanju društva. Se enkrat smo dodobra preučili status našega društva in ugotovili, da je to gotovo zelo moderno in potrebno društvo,saj je namenjeno splošnemu in vsestranskemu aktiviranju človeka. Dejavnost našega društva, za razliko od večine drugih specializiranih za en šport ali drugo dejavnost, ni obremenjeno s tekmovalnostjo in je usmerjeno v splošno rekreacijo in kreativno preživljanje prostega časa posameznika in družin. Ukvarjamo se s kolesarjenjem, izletništvom, hojo, tekom, jadranjem slikarstvom, fotografijo, jamarstvom, smučanjem in bordanjem, udeleževanjem na raznih etnoloških in drugih prireditvah,... Največkrat pa poskušamo združiti več stvari na izletih kjer odkrivamo tudi najbližjo in daljno okolico ,ki je splošno nikakor ne poznamo dovolj. Druži nas radovednost, želja po novih spoznanjih in izkušnjah, povezovanju in medsebojnem spoznavanju, vzdrževanje življenske forme ter nenazadnje vrednote, ki presegajo vsesplošno naprezanje le za materialne dobrine. To zadnje in poležavanje doma na kavču prispeva k nezadovoljstvu nad samim sabo in odtujevanju med ljudmi. Želimo si, da bi nas bilo čimveč saj ravno zaradi netekmovalnosti in vsestranskosti lahko vsakdo najde nekaj zase ali ga veseli ravno vsestranskost. Prva akcija je kolesarski vzpon na Vršič 14.9., naslednja je udeležba na regati Barcolana. Imamo pa že načrte za izlete, smučanje,...O tem bomo sproti obveščali. Sedaj ob začetku jeseni bomo spet začeli z redno tedensko rekreacijo v telovadnici. Vabimo vse med sebe, saj se tako in tako že večinoma poznamo , ker smo Izolani. Starostne meje nimamo in taka je tudi sestava našega članstva. Potrebna je le želja do življenja in dobra volja. Kontaktne osebe in del vodstva so Marjan Kralj-tel.64255, tajnik Euro Brožič - 65619, predsednik Lucio Gobbo - 62706 in drugi člani - glej fotografijo. Aja, naše novo ime ŠKURE je okrajšava za Šport, KUltura in REkreacija, manjka le še zabava , ki je zelo pomemben sestavni del vseh aktivnosi a ne stoji v imenu. ŠKURE Izola IZOLANKE SO THE BEST Zadnjo avgustovsko soboto smo si na prvem programu italijanske nacionalne televizije lahko ogledali izbor za Miss Italia nel mondo, na katerem je sodelovala tudi naša someščanka, šestnajstletna Mateja Tomažinčič, ki tokrat krasi Mandračevo naslovnico. Simpatična in zgovorna Mateja obiskuje tretji letnik koprske Gimnazije, na podobnih tekmovanjih pa je doslej nastopila štirikrat, pa še to, kot pravi, bolj slučajno. Na omenjeni izbor seje uvrstila po zmagi na Koprski noči, kjer je hkrati z izborom za Miss Koprske noči potekal tudi izbor slovenske predstavnice, ki bi se udeležila tekmovanja v Salsomaggiore Terme. Pogoj za udeležbo je tudi to, da je dekle vsaj malo italijanskega rodu in Mateja je izpolnjevala tudi ta pogoj, saj je italijanskega porekla njen nono Marcelo Blažina. Bolj kot tovrstna tekmovanja, pa je Mateji pri srcu manekenstvo, s katerim se je prvič srečala pred dvema letoma prav v domači Izoli. " V prvem letniku sem v šoli opazila letak, ki je vabil na manekenski tečaj v izolskem Kulturnem domu. Ker me je stvar zanimala sem se prijavila in na zaključni modni reviji me je opazila Barbara Misson, ki vodi modno agencijo v Piranu. Povabila me je k sodelovanju in od tedaj nastopam na modnih revijah. Te se ponavadi dogajajo v igralnicah ali na raznih praznovanjih, kot Koprska noč in podobno. " Tako se je Mateja odpravila na izbor za Miss Koprske noči misleč, da odhaja na modno revijo." Barbara Misson me je kot ponavadi poklicala in mi rekla naj pridem v Koper ob določeni uri Prepričana sem bila, da gre za modno revijo, šele tam sem izvedela, da bodo izbirali Miss." V Italijo je Matejo pospremila mama Egle, ki je v glavnem poskrbela tudi za vse priprave pred odhodom. " Sicer je bil s strani organizatorja za sodelujoče iz Slovenije, Hrvaške in Madžarske zadolžen Dario Diviacchi, ki je pred leti vodil glasbene oddaje na koprski televiziji Par dni pred odhodom ga je mama le uspela priklicati po telefonu. Sicer ji je rekel, da me že nekaj časa tudi sam išče, med drugim pa je povedal, da moram s seboj prinesti narodno nošo. K sreči jo je mama staknila pri folklorni skupini Mandrač, kjer so bili res prijazni in mi jo posodili Naj omenim še, da je poleg mame bila moj sponzor še izolska občina, ki je prispevala 25.000 tolarjev. " Na tekmovanju za Miss Italia nel mondo je sodelovalo trideset deklet italijanskega rodu, ki so pripotovale z različnih kontinentov. V Salsomaggiore je Mateja preživela teden dni, vendar pa si kraja skorajda ni uspela ogledati." Vsak dan smo imele vaje in snemanja za sobotno oddajo. Najprej smo dva dni vadile plesno točko, ki smo jo nato snemali od treh popoldan do treh ponoči Kraj sem si uspela malce ogledati le medtem, ko smo po mestu snemali skupinske prizore, ki so potem služili za špico ali so jih prikazali vmes med oddajo. Sicer pa smo bile takorekoč zaprte v hotelu, čuvali so nas telesni stražarji in tako skorajda nismo mogle niti v trgovino čez cesto. Vendar pa smo v hotelu pravzaprav le prespale, tudi jedle smo v glavnem kar na hitro, med odmori med snemanji ali vajami V teh dneh pa sem se lahko prepričala, da so Italijani zares mojstri za spektakeL Vsakič, ko smo se pojavile na ulici so nas obstopili ljudje, ki so hoteli avtograme, kot da smo kakšne zvezde. Pred sobotno prireditvijo smo se na trg pripeljale v Ferrarijih, pozdravljala pa nas je številna množica. V istem hotelu kot me pa je bila tudi skupina I ragazzi italiani in vsako jutro me je zbudilo kričanje njihovih oboževalk pred hotelom. To so stvari o katerih velikokrat slišiš, ampak vse to je v živo še prav posebej zabavno. " Polna vtisov nam je Mateja povedala še marsikaj o zakulisju takšne oddaje: " Televizijska voditeljica Wendy, ki jo poznamo z ekranov v resnici perfektno govori italijansko, tisto ameriško italijanščino govori le zato, ker je tako bolj simpatično. Sicer pa je tako ona, kot tudi ostali predvsem strogo profesionalna. Tista sproščena nasmejanost, ki smo jo vajeni z italijanske televizije je le dobro zaigrana. Najprej so vsi resni, ko se prižgejo kamere pa se začnejo vsi veselo smejati Med snemanjem stalno nekdo vpije: "Sorridete, sorridete!" Konec koncev je vse skupaj bila zame prav zanimiva izkušnja." Mateja se je uvrstila med prvih dvajset deklet, o tem kako je potekalo glasovanje pa pravi, da ve bolj malo. " Rekli so nam, da so gledalci glasovali po telefonu. Na koncu je mama , tako iz radovednosti vprašala,če lahko izve , koliko glasov sem dobila, saj je bilo štetje glasov računalniško vodeno. Pa so jo zavrnili da teh podatkov nimajo. Sicer pa je zmagala Švicarka, obe spremljevalki pa sta bili Kanadčanki Zanimivo je, da je bilo prav tako tudi lani Med seboj pa smo se dekleta kar dobro razumela, posebnega rivalstva ni bilo čutiti Morda je to drugače na tekmovanju za Miss Italia, kajti tam je nagrada milijarda lir, tukaj pa je zmagovalka za nagrado dobila kuhinjo, kar za mlado dekle ni posebej atraktivna nagrada. 0 tem, ali bo še sodelovala na podobnih tekmovanjih Mateja pravi: "Prav posebej si tega niti ne želim. Sedaj me čaka še nastop na finalu za Miss Alpe Adria, kamor sem se uvrstila na predtekmovanju v Kranjski gori Tudi tja me je poslala Barbara Misson, jaz pa sem mislila, da gremo na modno revijo. Na teh tekmovanjih za miss je tako, da se ocenjuje le zunanjost, koliko je katera lepša ali grša. Prav zato mi ta tekmovanje niso posebej simpatična. Na modni pisti pa je malo drugače. Seveda je zunanji izgled manekenke bistvenega pomena, vendar pa ne gre za tekmovanje in uvrstitev." Z manekenstvom se namerava ukvarjati tudi v bodoče, saj ji je to v veselje, pa tudi , kot pravi, zaslužek ni ravno zanemarljiv. " Za nastop na modni reviji dobim od 100 do 200 mark, ura dela preko študentskega servisa pa je okoli 500 tolarjev. " Vendar pa manekenstvo ni njen življenski cilj. '' Na tekmovanju v Italiji sem imela priložnost slišati nekatera dekletu, ki so govorila, da je njihov edini cilj uveljaviti se kot manekenka, da jih ne zanima nič drugega, ne šola, ne poklic. Ne vem kako lahko nekdo tako razmišlja. " Na vprašanje o njenih načrtih za prihodnost Mateja odgovarja, da se bo po maturi morda odločila za študij arhitekture ali oblikovanja. Trenutno pa razmišlja o čisto konkretnih stvareh. Šola se je namreč komaj dobro začela, profesorji pa že govorijo o spraševanju. Zato so zaenkrat najbolj aktualne šolske knjige, (kb) LP TEGA TEDNA piše TOMAŽ (Radio Morje) OA5I5 - BE HERE NOW Cesarju kar je cesarjevega slavo, čast in denar. Te besede so namenjene peterici iz Manchesterja, sinovom delavcev, ki so uspeli in pristali na oltarju kultnega čaščenja številnih oboževalcev in simpatizerjev. Pot so jim nakazali številni predhodniki, ki so ponesli ime tega sivega angleškega velemesta v svet. Frustracije, odraščanje in težko socialno stanje v eri Tachetjeve, na drugi strani pa majhne radosti, čusta in upanje v boljšo prihodnost so oblikovali temačne JOY DMSION in NEW ORDER, kritike angleškega ranjenega ponosa THE SMITHS in vodjo MORRISSEY-a (v teh dneh je izšel MALADJUSTED). Ob koncu 80-ih so za njimi prišli odlični STONE ROSES, THE CHARLATANS, INSPIRAL CARPETS ter veseljaški HAPPY MONDAVS, del teh seje prelevil v BLACK GRAPE Ameriške glasbene skupine so v 90-ih zavladale tudi na otočju in nekdanji kolonizatorji so se počutili poražene in osiromašene. Izumili so t.i. BRIT POP, ki je udejanil preizkušen ameriški recept, manj znanim rock skupinam in novincem iz garaž in klubov so ponudili veliko denarja in jih pripeljali v prve vrste. Veliko je kakovostnih izvajalcev (RADIOHEAD, BLUR, SUPERGRASS..) in klovnov, ki so si z blefiranjem prislužili svojih 15 minut. OASIS moramo uvrstiti na vrh skupine velikih, saj so ob BUSH, PRODIGY in THE CHEMICAL BROTHERS, uspeli tudi v ZDA. Saga o kontradiktornih bratih GALLAGHER je stara pet let. Skupina RAIN, ki stajo sestavljala LIAM GALLAGHER in kitarist PAUL AREUS ni imela uspeha. NOEL GALLAGHER, tedanji tonski tehnik pri INSPIRAL CARPETS, je po koncertu, pred 40 gledalci, v Manchesterlu, sklenil železni pakt in z ultimatom dosegel status prvega kitarista in tekstopisca. Odlični nastopi in prvi posnetki so prepričali odgovorne pri CREATION (zanje snemajo TEENAGE FANCLUB in PRIMAL SCREAM), da so oktobra 1993 sklenili pogodbo z OASIS. Dva meseca kasneje izdajo predstavitveni vinil s pesmijo COLUMBIA, ki postane odmeven na BBC-ju. Po uspešnicah SUPERSONIC (prvo mesto lestvice neodvisnih založb) in SHAKERMAKER (med desetimi najboljšimi) pristanejo na naslovnicah vseh glasbenih publikacij. Debitantski DEFENITELY MAYBE, ki izide leta 1994, je ocenjen za enega izmed najboljših v zadnjem desetletju. Fantje, ki poslušajo THE BEATLES, THE SMITHS, SMALL FACES, THE KINGS in v zadnjem času vse bolj tudi THE ROLLING STONES so postali institucija, ki se s spretno režiranimi spori v skupini in sovraštvom do londonskih tekmecev BLUR, še dodamo tržijo. Bolj melodičen in enostavnejši WHAT’ S THE STORY (MORNING GLORY)? Postane svetovni prodajni hit, z vrsto uzpešnic in sodelovanjem z gurujem PAULOM WELLERJEM in upornim odpadnikom ROBBIJEM WILLIAMSOM Spore v družini so zamenjale poroke, vodja skupine NOEL in basist PAUL McGUGAN, ki podpira tri stebre v druščini, sta zagotovilo za nadaljevanje soap opere. Ujetnik le-te pa je pevec LIAM, ki ga uspeh najbolj otežuje Nastanek tretjega studijskega albuma BE HERE NOW je bil dolgotrajen in težaven. NOEL je sodeloval s THE CHEMICAL BROTHERS pri nastanku njune uspešnice SETTING SUN, skupina pa je letos nekajkrat ogrevala občinstvo na zadnji turneji U2, ki se imenuje POPMART. Fantje so skupaj z BLUR in mnogimi drugimi izvajalci podprli zmagovito kampanijo TONYa BLAIRa in Laburistične stranke. Julija je izšla D’ YOU KNOW WHATI MEAN, prva mega uspešnica, ki je napovedala vrnitev skupine h koreninam. Odličen BE HERE NOW, na njem sodeluje tudi igralec JOHNNY DEEP in je izšel 21. avgusta, je manj komercialno naravnan album. Ploščo sta ponovno produkcijsko obdelala OWEN MORRIS in NOEL, besedila pa so bolj osebna in govorijo o življenskih zgodbah in lastnih občutjih. V nekaj dneh so v Veliki Britaniji dosegli že milijonsko naklado, njihova nova, najboljša in najbolj zrela plošča pa je v Evropi že na prvem mestu lestvic. ZKO IZOLA ŠOLA KREATIVNOSTI sezona 1997/98 ŠOLE GLEDALIŠKA ŠOLA - poteka v petih starostnih skupinah in je namenjena otrokom od 8 leta starosti, dijakom, študentom in odraslim, ki se želijo seznaniti z gledališko umetnostjo. Program zajema redne vaje, ki so organizirane enkrat na teden v popoldanskih ali večernih urah, mesečne intenzivne seminarje, ki jih bodo vodili priznani gledališki ustvarjalci in oglede gledaliških predstav. BALETNA ŠOLA - ponuja štiri programe, ki so prilagojeni starosti otrok, hkrati pa predstavljajo dobro podlago za skladen telesni in duševni razvoj otrok. Baletna igralnica je namenjena otrokom od 4. do 6. leta starosti,v baletno pripravljalnico pa se lahko vpišejo otroci od 7. do 10. leta starosti. Baletno izobraževanje se nato nadaljuje na Nižji baletni šoli ki traja dve leti. Poleg mentorice, Višnje TOSKAN, sodelujejo v baletni šoli tudi pianistka in učitelji Srednje baletne šole iz Ljubljane. GLASBENA IGRALNICA - je celoletna glasbena delavnica, ki jo namenjamo otrokom od 4. do 6. leta starosti s ciljem, da si otrok ob poslušanju glasbe, igranju na glasbene instrumente, plesu in likovnem izražanju ostri slušno občutljivost, ritmični čut, melodični posluh in glas, ter se celostno razvija. LIKOVNA ŠOLA - za odrasle in otroke bo udeležence seznanila z likovno umetnostjo in njenimi tehnikami. Delo poteka v obliki praktičnega dela na tedenskih vajah, kijih bodo vodili različni likovni ustvarjalci. PLESNA ŠOLA - ponuja pet programov, ki jih lahko obiskujejo otroci in odrasli. Otroci lahko izbirajo med programi, ki ponujajo različne zvrsti sodobnega plesa, Plesno delavnico za otroke bo vodil Aleksander Škapin. Odrasli se bodo lahko naučili standardnih plesov v 20 urnem začetnem in nadaljevalnem tečaju, ki ga bo vodil Bruno Orlanda Posebna ponudba je tudi program Gibanje ob glasbi, ki ga namenjamo odraslim, ki se želijo razgibati, sprostiti in ojačati mišice. SOLA KITARE - bo zadostila potrebo po igranju električne in akustične kitare, ki se jo slušatelji naučijo po sodobni tehniki. Šolo bo vodil kitarist Stane Bakan, vpišejo se pa lahko otroci od 12. leta starosti in odrasli. TEČAJI •FOTO tečaj 32 ur, ob ponedeljkih od 18.00 do 20.30 Pričetek: 6. oktobra •VIDEO TEČAJ: 32 ur, ob ponedeljkih, od 20.30 do 22.00. Pričetek 6. oktobra •TEČAJ OBLIKOVANJA GLINE: 30 ur, ob torkih, od 18.00 do 21.00. Pričetek oktobra. •ZAČETNI PLESNI TEČAJ : 20 ur, ob torkih, od 20.00 do 22.00. Pričetek oktobra •NADALJEVALNI PLESNI TEČAJ: 20 ur, ob četrtkih, od 20.00 do 22.00. Pričetek oktobra •LIKOVNI TEČAJZA OTROKE: 30 ur, ob sredah, od 17.00 do 18.30. Pričetek oktobra •LIKOVNI TEČAJ ZA ODRASLE: 40 , ob sredah, 18.30 do 21.00. Pričetek oktobra •ZAČETNI TEČAJ JOGE: ob torkih, od 19.00 do 21.00. Pričetek oktobra DODATNE INFORMACIJE IN VPIS: ZKO, Bazoviška 4, tel 61 513 NASADI VELIKANOV V JAGODJU (OH) Da v izolski občini letos buče rade rastejo, smo lahko videli že v prejšnjih številkah Mandrača. Kar pa lahko zraste v starem Jagodju, smo se lahko prepričali te dni.Lastniku hišne številke jagodje 48 so na njivi zrasle neverjetno velike buče. Največji primerki tehtajo do 100 kg in odrasla oseba jin ne more objeti, kaj šele pošteno premakniti. Buče ležijo po njivi kot kakšni zapuščeni sodi ter spominjajo na posledice černobilske katastrofe. V Čemu je skrivnost takšne letine, nam niti lastnik ni znal točno povedati. Omenil je zelo kvalitetno seme, vendar je uspešni rasti gotovo prispevalo dokaj deževno poletje, lepa lega in srečna roka pridelovalca samega. Namreč ne samo, da so buče velike, tudi grozdje pod težo lomi brajde; vse je lepo urejeno in polno sadov. Pojavlja se problem, kako pridelek buč pospraviti, saj bi največje le težko dva orjaka spravila na prikolico. Pa se bo mož že nekako znašel. Da ne bo kdo rekel, da delamo iz muhe slona, prilagamo tudi fotodokaz; pridelovalcu pa želimo še veliko uspešnih letin. MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA vabi na srečanje s pisateljem BOGDANOM NOVAKOM z gostom se bodo pogovarjale Nataša Jozizič, Maša Košar in Višnja Tikvicki. S klavirjem se bo poigravala Nina Vidič. Prireditev v Kulturnem domu bo v četrtek, 11. septembra ob 17. uri, namenjena pa je reševalcem mednarodnega knjižnega kviza. XXXII. MEDNARODNI NAGRADNI EX-TEMPORE ZA SLIKARSTVO Piran 15. do 19. septembra 1997 Priglasitev in žigosanje platen bo v piranski Mestni galeriji od ponedeljka 15. septembra do 19. septembra med 8. in 15. ter med 17. in 20. uro, v soboto, 20.septembra pa od 8. do 12. ure. • NUDIMO CELOTEN ZAVAROVALNI SERVIS •OPRAVLJAMO CENITVE IN LIKVIDACIJO VSEH ŠKOD • NUDIMO PRAVNO SVETOVANJE Posebna ponudba ! Vsi, ki boste pri nas sklenili obvezno avtomobilsko zavarovanje boste sodelovali v žrebanju lepih nagrad. 1. nagrada: Brezplačno enoletno obvezno avtomobilsko zavarovanje 2. nagrada: Aparat za gašenje 3. nagrada: več praktičnih daril To pa še ni vse! Vsi, ki ste ali še boste v naši agenciji ali preko našega zastopnika sklenili katerokoli zavarovanje boste sodelovali v posebnem letnem žrebanju. 1. nagrada 7-dnevni paket v hotelu Krka v Strunjanu 2. nagrada Več praktičnih nagrad javno nagradno žrebanje bo sredi decembra meseca v uredništvu Mandrača. Varno je lahko tudi prijetno. Izola / Cankarjev drevored 4 (pri POŠTI) tel.: 066 63-611 / tel.6tfax: 066 65-275 Adriatic (fi) agent rtnrr>7 ANGLEŠČINA. NEMŠČINA ITALIJANŠČINA FRANCOŠČINA malošolce osnovnošolce dijake odrasle cicibane - NOVO!!! - COLLECE IUNIOR FRIZERSKI SALON Milena Stres, Ribiška 1 Izola, tel.: 62 709, 62 385 ZNIŽANJE CEN ZA TRAJNE IN BARVANJE LAS! TRAJNA ŽE od 4.300 do 5.000 SIT URNIK od 7.00 do 12.00 ure v mestu (UD ooutioue nmfl IZOLA, Ljubljanska 40, tel. 066 / 646 - 225 Najnovej š« ""“"/L, kolekcij« kostimov ^ I«« že čaka na vas. ^Bodite drugačni, oblačite se pri NINI!^ r No. 77 Rieccoci Concluse le ferie, la redazione del Mandracchio, riprende dunque la sua normale attivita. Come nel periodo passato anche in questo che ci sta dinanzi dedicheremo il nostro spazio alle questioni piu importanti che riguardano la nostra comunita nazionale da vidno. Fra breve ci attendono le elezioni presidenziali e quelle per il rinnovo del Consiglio di stato. Per la nostra comunita sono importanti in parte, visto che ne alle presidenziali ne a quelle per il rinnovo del Consiglio di stato sembra (almeno per quanto a nostra conoscenza) intendano candidare nostri connazionali. Elezioni a parte, nel prossimo periodo continueremo a trattare gli avvenimenti attuali che concernono la nostra comunita nazionale, il lavoro delle n os tre istituzioni e dei nostri connazionali. L’anno scorsopensavamo diaprire qualche nuova rubrica fissa, visto che a parte "Non c’e piu religione" e "Attivita comunitaria", non ne abbiamo. Purtroppo, anche a causa del fatto che la nostra redazione non si e allargata, non siamo riusciti nel nostro intento. Tuttavia, rimane la promessa che cercheremo di aprime qualcuna, dedicata ad esempio alla scuola, allo šport o alla cultura. Gia con questo numero introduciamo "Spicchi di dialetto", rubrica dedicata alla parlata nostrana. Visto il successo dell’azione "Come era vam o" e dei concorsi per il miglior vino e il miglior o/io d’oliva, anche quest’anno organizzeremo concorsi di questo tipo, cercando di coinvolgere un numero ancora maggiore di persone. Come gia det to 1’anno scorso in quest’ occasione, vorremmo ampliare il nostro foglio, ma questo, ahime e legato non soltanto ai costi ma, quello che forse e peggio, al fattore umano. Siamo in pochi, svolgiamo il lavoro (con grande amore e impegno) praticamente gratis, nelle ore libere. Una buona soluzione sarebbe aumentare la vostra prešerna, čari concittadini e lettori. Volevamo anche mettere in piedi una rubrica fissa di lettere alla redazione. E vero, si, qualche lettera ci d arrivata e 1’abbiamo pure pubblicata anche se non sempre per esteso. Rilanciamo dunque anche quest’anno un appello ai nostri lettori affinche ci scrivano di piu - non solo per indicare questo o quel problema, ma anche per proporrc qualche nuovo tema o nuova rubrica. Inoltre cercheremo di coinvolgere anche i connazionali isolani che non vivono nella nostra citta per qualche interessante contributo - non solo per mantenere vivi i legami ma anche per far si che il Mandracchio sia veramente il foglio della nostra comunita. La Redazione A PROPOSITO DI MEMORIA STORICA Abbiamo sempre seguito con molta attenzione le ricorrenze a tutto tondo che si presentano di volta in volta e che, soprattutto in questi ultimi anni, sono diventate particolarmente numerose. Vuoi perche gli avvenimenti importanti che sono succeduti alla Seconda guerra mondiale sono raccolti proprio in quei pochi anni che la seguirono immediatamente, vuoi perche - comunque - al centro di essi, direttamente o indirettamente, erano proprio questi territori e queste popolazioni di frontiera. Avvenimenti, quindi, che pur se decisi e de fini ti altrove hanno sempre e in ogni caso influito sui nostri destini e sul nostro quotidiano vivere. In questa, a volte morbosa attenzione, ricondotto nell’ambito della memoria va naturalmente inserito anche questo cinquantesimo anniversario delTentrata in vigore del Trattato di Pace di Parigi. Attenzione che vuoi soprattutto ricondurci ad una preša di coscienza di quella che e stata la storia e di quelli che sono stati i meccanismi che prima e dopo hanno contribuito a modificare la nostra esistenza. Non per tracciare una linea tra ragione e sentimento, e nemmeno per identificare colpe o meriti che, in ogni caso, risultano essere sempre di parte. Quanto piuttosto per ridare legittimita inconciliata, perche sostanzialmente diverse sono State le conseguenze sulle singole persone e sulle singole collettivita. Nel novero di coloro che non sono conciliabili con 1’una o con 1’altra parte, o con nessuna delle due, Certamente, oggi non possiamo sapere quali sarebbero State le possibili evoluzioni di questo staterello se si fosse realizzato, ne e nostra intenzione spargere lacrime su qualcosa che, come dicono gli storici, era gia nato male. Rimane il fatto, pero, e questo e certamente memoria collettiva, certamente anche la nostra comunita quindi accettata, che anche dopo il nazionale: per un fatto molto preciso. 1947 ]a popolazione italiana di Il Trattato di pace e stato sicuramente Capodistria, Isola e Pirano non volle lo strumento che ha comportato la trasformazione di una entita nazionale e culturale come quella italiana sul territorio, da maggioritaria a minoranza. civile e giuridica, ad una popolazione Ed e stato - non volendo entrare nelle che, proprio quegli avvenimenti, hanno sostanzialmente modificato nelTessere collettivo e personale. Quindi anche storico. Giustamente, a parer nostro, non molto tempo fa, un giovane storico triestino, parlando proprio della storia di questo secolo della nostra area geografica, ha sottolineato che essa ha dato vita ad una memoria collettiva, quindi conosciuta e accettata da tutti perche in quel passato storico tutti si riconoscono, e ad una memoria inconciliata, perche frutto di esperienze, di valutazioni e di risultanti conseguenze diverse dalTuna o dalTaltra parte. Niente di strano, quindi, che anche le manifestazioni che in questi giorni si susseguono dalle due parti del confine per ricordare il ragioni che ad esso hanno portato -il movente che ha provocato il cataclisma delTesodo e la conseguente trasformazione demografica di tutto il territorio. Comprensibile, quindi, che anche gli organizzatori di queste manifestazioni, coscientemente o incoscientemente, hanno preferito non includere direttamente la componente nazionale italiana, proprio perche minoritaria, quindi non opportuna, nell’atmosfera celebrativa o commemorativa che sia. E c’e un altro elemento che ci riconduce a queste riflessioni. Almeno per le cittadine di Capodistria, Isola e Pirano, il Trattato di Pace non ha ancora significato 1’annessione alla Slovenia (allora alla Jugoslavia), ma ha comportato la nascita di quel cinquantesimo del Trattato di Pace piccolo staterello che, pur se diviso assumano toni diversi, se non addirittura opposti. Perche partendo da un fatto che e indubbiamente memoria collettiva (il fatto che, comunque, il Trattato di Pace ci sia stato), esso viene tra zona A e Zona B, avrebbe dovuto diventare il Territorio Libero di Trieste, con uno Statuto democratico, che avrebbe garantito pari dignita a tutte le componenti nazionali. scegliere la strada delTesodo. Lo fece solo dopo la firma del Memorandum di Londra del 1954. A distanza di mezzo secolo, forse, queste riflessioni non hanno piu motivazioni concrete. Il tempo, si dice, riesce a sistemare tutto. Anche se, almeno per questo territorio, la politica non ha fatto molto. Troppo spesso, per motivi e interessi propri, ha preferito cavalcare le ondate risentite di questa inconciliabilita dalTuna o dalTaltra parte. Ed abbiamo il timore che le cose non siano poi tanto cambiate. Ancor oggi, cittadini di questo Stato, o dello Stato vicino, vengono valutati e identificati sulla base di valori che qualcuno vuoi continuare a mantenere inconcilianti Per fortuna che nel novero delle nostre identita - questa la speranza per il futuro - c’e anche quella di un’identita europea, che non cancelli Tappartenenza statale, perche e quella che ci permette di realizzarci come cittadini, ma che non infierisca nemmeno sulla diversita etnica, linguistica e culturale. Silvano Sau Palazzo Manzioli: che sia la volta buona? // progetto "Časa Manzioli" di Isola e in fase di decoiio. Finaimente, diciamo noi, ricordando che i'idea dei restauro di "Časa Manzioli" quaie nuova sede della iocaie comunita italiana e Centro di avviamento ai restauro risale ai iontano 1988 ed era vincoiata da un accordo tra 1'ltalia e i’ati o ra Jugoslavia. Oggi, invece, ii progetto e vinco/ato da un protocoiio firmato nei 1996 dai governi di Roma e Lubiana. Ora sembra che tutti g/i ostaco/i burocratici siano stati rimossi. Recentemente, infatti, ha soggiornato a Isola un gruppo di esperti dei Dipartimento di architettura e anaiisi della citta mediterranea deiiVniversita degii studi di Reggio Caiabria a cui e stato affidato ii restauro di "Časa Manzioli". in quel/'occasione noi abbiamo avvicinato ii direttore di detto Dipartimento, prof. A/essandro Bianchi, chiedendog/i in quaie stato si trova fedificio iso/ano. "Abbiamo trovato un edificio in uno stato abbastanza compiicato dai punto di vista delle strutture, delle consistenze murarie, in aitre parole e in uno stato di degrado abbastanza avanzato. L’uitima volta che era stato visto non era cosi, quindi c'e un processo di fatiscenza molto rapido. Perčič šara opportuno quanto prima -aicune iniziative ie stiamo gia prendendo in questo senso- attuare deiprovvedimentipreparatoriper evitare che ia situazione peggiori utteriormente". Per questa prima fase di progettazione voi avete un periodo di tempo di sei mesi. Ce ia farete? "Čredo di si, anche grazie ai documenti che abbiamo potuto esaminare in questo periodo, perche molto Zavoro era gia stato fatto in precedenza, durante g/i anni quando si riso/vevano i problemi burocratici. Cosi con ia coiiaborazione degii aitri soggetti che abbiamo incontrato in questo periodo, soggetti quaii ia Sovraintendenza ai beni cuituraii e iArchitecta di Pirano, ii Comune e ia Comunita autogestita della nazionaiita italiana di Iso/a, riteniamo di poter fare in questo periodo ia progettazione che serve per mandare in appaito i iavori". Gianfranco Siljan Anno scolastico nuovo: Problemi vecchi - Iniziative tante I problemi principali che assillano le nostre istituzioni scolastiche sono quelli di spazio. La Scuola elementare e stata costretta a chiudere all’uso le aule piu fatiscenti e quindi a restringere lo spazio dedicato alle attivita pedagogiche. La Scuola media Pietro Coppo d’altra parte e costretta a far lezioni in tre differenti sedi, se escludiamo il palazzetto dello šport, dove si fa ginnastica. Due sezioni infatti hanno incominciato ad operare negli spazi deirUniversita popolare. Nel corso dell’anno scolastico si prospetta di usare come aula di lezione pure 1’aula di informatica. I due presidi lamentano percio la difficolta di approntare un orario che soddisfi le esigenze di alunni e di docenti. Comunque 1’ottimismo non manca e i due Istituti sono sulla buona strada per risolvere felicemente i problemi ambientali. La scuola elementare dovrebbe trasferirsi prima della fine delTanno scolastico, mentre i lavori di ampliamento delFedificio della Scuola Media, secondo assicurazioni del Ministro Gaber, dovrebbero iniziare nel 1998. La Preside Amina Dudine ci informa che tutte le ore sono State coperte da docenti qualificati, sia alla scuola elementare, che alla Scuola materna L’Aquilone. Ritardi e manchevolezze, di ordine ormai cronico, si manifestano in materia di libri di testo, sia per quelli stampati in Slovenia, sia per quelli provenienti dalle forniture dalPItalia. Come succede spesso nelle prime settimane di lezione, gli insegnanti sono costretti a ricorrere alla fotocopiata dei materiali didattici. Per quanto riguarda le traduzioni dei libri stampati in Slovenia, ci viene fatto notare che i nostri alunni li possono usare appena due anni dopo i loro coetanei delle scuole slovene. Per quanto riguarda La fornitura di mezzi didattici, 1’Istituto trova sempre piu difficolta a soddisfare le proprie necessita con le dotazioni dello Stato sloveno, in quanto la manutenzione della nuova tecnologia informatica e costosa e i finanziamenti vengono assegnati in base al numero degli alunni. Le forniture di mezzi didattici dalPItalia non irregolari e inadeguate. «Comunque, ci tiene a precisare la Preside, Pistituto cerca di impegnare tutte le proprie forze per aumentare la qualita e la quantita delle offerte. Continuiamo con le lezioni di lingua francese in sesta e settima classe e di lingua inglese in quarta classe. Offriamo anche quest’anno il corso di alfabetizzazione al Computer in cjuinta. Di completamente nuovo abbiamo Pinsegnamento sotto forma di gioco della lingua inglese in terza, Pinsegnamento facoltativo della lingua francese in quinta e di quella latina in ottava. Nel programma abbiamo inserito la differenziazione delPinsegnamento in terza, quarta e sesta classe. Ricca e Pofferta delle attivita libere. Contiamo infine di inserirci come partner sloveni nel progetto Comenius Azionel nel quale sono incluse scuole francesi, italiane, tedesche austriache.» Fervono i preparativi per la stesura dei piani di lavoro pure alla Pietro Coppo. Sessanta sono i nuovi iscritti alPIstituto, quasi tutti provenienti dalla scuole di lingua italiana che portano a 205 il numero totale degli alunni. II Preside Alberto Scheriani ci informa che non ci sono problemi per il reperimento di docenti, tutti della zona e gran parte laureati a Trieste. Qualche problema sussiste per i principianti, per i quali Pistituto e costretto a reperire i mentori, che li seguano fino a che non sostengono 1’esame professionale, presso le scuole slovene. Sono in corso inoltre le pratiche per Passunzione di un pedagogo. I libri di testo che si stanno attendendo dalPItalia riescono a soddisfare appena un terzo delle necessita. Per il resto gli insegnanti si arrangiano con dispense o traduzioni, poche, che vengono pubblicate a spese dello stato. L’Istituto sta costituendo, secondo le disposizioni statali in merito, un proprio fondo dei libri di testo. Per quanto riguarda i mezzi didattici, il Ministero per Pistruzione e per lo šport ha assicurato i mezzi per il rinnovo delPaula di informatica. Il ramo metalmeccanico dispone di un’officina attrezzata al passo con i tempi, mentre Pindirizzo automeccanici risente della mancanza di un’officina propria. Comunque ogni consistente ammodernamento dei mezzi didattici deve essere rimandato a quando Pistituto disporra di nuovi spazi. Marino Maurel La scuola media Pietro Coppo Foto: C. Chicco Non c’e piu religione L’alta stagione turistica e ormai alle spalle. Per quanto riguarda Isola, questa sembra non sia stata malvagia e soprattutto non priva di avvenimenti che fanno crescere Pofferta turistica, come la Festa dei pescatori, il Festival mediterraneo, il Festival estivo del litorale e tanti altri nel campo dello šport. Era da tempo che ci auspicavamo di trascorrere a Isola una stagione cosi ricca. Peccato che sia saltata la Festa di primavera. Pero non tutti sono d’accordo con queste nostre valutazioni. Infatti, molti nostri concittadini lamentano un’estate troppo rumorosa. Questi, naturalmente, vorrebbero unMsola di tranquillita, una citta dormitorio e con le spiagge non affollate. Se questi troveranno seguito, possiamo affermare con certezza che alla ricchezza mal distribuita per le nostre contrade si sostituira la miseria generalizzata. G.S. Attivita comunitaria Biblioteca (Palazzo Besenghi, pianoterra): aperta il lunedi dalle ore 17 alle 18 e il mercoledi e il giovedi dalle ore 16.30 alle 19. Sala di tettura e bar sociale (Palazzo Besenghi, pianoterra): aperti da lunedi a venerdi dalle ore 16.30 alle 20.30. Tournee dei tjruppi de/PAssociazione COMUNITA DEGLI ITA LIANI “PA SOH Al.F. BESENGHI D ROLI Sabato 20 settembre, alle ore 20.30, concerto del Coro “Haliaetum” diretto dal maestro Claudio Strudthoff nella Chiesa parrocchiale di Sagrado (Go). Venerdi 26 settembre, alle ore 20.30, concerto del Coro “Haliaetum” nella Chiesa Evangelica di Trieste (Largo Pamfili). Domenica 21 settembre, partecipazione delle nostre squadre alPincontro sportivo delPUnione Italiana a Rovigno. Sabato 27 settembre, partecipazione delle nostre squadre di briscola e tressette al “Torneo delPamicizia” organizzato ad Abbazia dalla locale Comunita in colaborazione con 1’Unione Italiana. Iscrizioni ai vari gruppi di attivita La Segreteria delPAssociazione COMUNITA DEGLI ITALIANI “PASOUALE BESENGHI DEGLI UGHI” di Isola avvisa che, per tutto il mese di settembre, sono aperte le iscrizioni di nuovi membri presso i gruppi delfassociazione e precisamente: - il Coro “Haliaetum” diretto dal maestro Claudio Strudthoff e presieduto da Eleonora Matijašič, - i gruppi vocali “Piccoli cantori” e “Giovani cantori” diretti dalla maestra Amina Dudine, - il “Gruppo Minicantanti” diretto dalla maestra Amina Dudine, - il “Gruppo di Ballo” diretto dalla professoressa Olivera Pajovič, - il “Gruppo Arti figurative” diretto dalla professoressa Fulvia Grbac, - il “Gruppo Ceramica” diretto dalla professoressa Fulvia Grbac, - il “Gruppo letterario” diretto dal professor Gianfranco Siljan, - il Gruppo musicale”, composto da musicisti compositori ed esecutori. - la squadra di calcetto, - la squadra di pallacanestro, - le squadre di pallamano, - le squadre di tennistavolo -responsabile sportivo Danilo Božič. Per informazioni telefonare al 65 031. /N MEMORIAM La redazione de “II Mandracchio” esprime /7 suo piu profondo cordoglio ai familiari e parenti tutti del prof. Nevio Parma, scomparso recentemente, e lo ricordera come un suo preziosissimo collaboratore sin dalla sua fondazione. Spicchi di dialeMo Aguer: (anche aguar) torrentello, solco d’acqua, figurativamente: confine Alterazion: leggera febbricola; da Die Alteration: alterazione, cioe leggero aumento della temperatura corporea. Alvol: 1. Alveo (di torrente); 2. Madia (anche albol) o la conca per ventolare il grano Amolo: una varieta di susina; susina, di probabile origine gallica. Artda: andatura, aria: Che anda che ti me ga ogi de me ne impipo; tono: Te gavesi senti con che anda ch’el me ga risposto! // Mandracchio, foglio della Comuniti italiana ui Isola Rcdattore responsabile: Andrea Šumenjak Redazione: C. Chicco, M. Maurel, C. Raspolič, S. Sau, G. Siljan, A. Šumenjak lndirizzo: via S. Gregorčič 76, 6310 Isola, Slovenia tel.,fax: (+386 66) 65031, 65853 KRIŽANKA Z IZREKOM Križanka iz prejšnje številke Mandrača je bila očitno dovolj zanimiva, da ste si z njo krajšali prvi vroči septemberski vikend.. Velikih težav z reševanjem zagotovo niste imeli, saj so bili vsi odgovori pravilni, zapisali pa ste naslednja imena mladih izolskih nogometašev, ki bodo nekoč, morda, še velike nogometne zvezde. Tako-le ste zapisali: Dalibor, Andrej, Peter, Jasmin, Jože, Sebastjan, Damjan, Igor, Borut in Damir. Tokrat je nagrajenca izžrebal kar urednik te rubrike, Tomaž Ferluga, ki je na prisilnem študijskem dopustu, vendar smo ga za to priložnost priklicali izza knjig o statistiki. Nagrado, majico Faraonov, je izžrebal NUŠI GUSTINČIČ iz Jagodja 92. Majico bo seveda dobila v uredništvu, ki ima odprta vrata vsak dan od 9.00 do neskončnosti in še malo vmes. Tokratna križanka pa skriva znan HRVAŠKI PREGOVOR. Poiščite ga in pošljite do 16. 9. 1997. VODORAVNO: 1. ZAČETEK GESLA 17. NEKD.CITROENOV AVTO 18. VEDA, KI PROUČUJE ORIENT.JEZIKE, KNJIŽEVNOST IN KULTURO 19. TRSKA, POLENOVKA (... IN BIANCO) 21. GL. MESTO JORDANIJE 22. LJUBEZEN DR. ŽIVAGA 23. NEKD. SULTANOV UKAZ 24. OTOK V PRESPANSKEM JEZERU 27. AVTOM. OZNAKA SARAJEVA 29. ČEŠKI SKLAD., VIOLINIST, PEDAGOG JOSEF 30. ZAČETNICI PRIIMKA IN IMENA NAŠEGA NAJVEČJEGA DRAMATIKA 31. ZAPORNIK 35. MESTO NA JAPONSKEM 37. TRETJI SOLMIZ. ZLOG 38. IME PISATELJA MRMOLJE 40. AM. BOKSAR LOUIS 41. VREŠČEČE PTICE 43. IME SLOV. POPEVKARICE ŽNIDARIČ 44. IME SLOV. PEVCA NIPIČA 46. KRATICA NEKDANJE JUGOSL. POLITIČNE ORGANIZACIJE 48. IT. SKLADAT. IN PISAT. ARRIGO 50. ZNAK ZA HOLMU 52. KRATICA ZA UREDNIK 54. ENAKA VOKALA 55. UPRAVITELJ POKRAJINE IN PREDSTAVNIK RIM. OBLASTI V PALESTINI 57. KUHALNICA ZA MEŠANJE POLENTE 61. DVA PRITOKA RENA 62. IT. OP. PEVEC CESARE 64. IME ČRKE "M" 65. POSEBNA GOVORICA SKUPINE LJUDI Z UPORABO NOVIH BESED 65. ODISEJEV OČE 68. STVAR 69. TELUR 70. OZNAKA NA NAŠIH AVTOMOBILIH 71. ŠPANSKA GOSPA 73. TANTAL 74. REKA V ARMENIJI, PRITOK ARAKSA 75. DELUJOČI VULKAN V ITALIJI 77. NEVESTINO PREMOŽENJE 78.KONEC GESLA 80. FR. SKLAD. FILM. GLASBE FRANCIS 81. FR. SLIKAR EDOUARD 82. DRUGI IZRAZ ZA GENOTIP 85. JAMA Z ILOVICO 87. MESTO NA KITAJSKEM 89. ŠKOTSKI FIZ. IN MATEM. WILLIAM 91. FR. TEN. IGRALEC YANNICK 92. PRIPADNIK REIZMA 93. D. PRITOK ZAH. MORAVE 94. RADIJ NAVPIČNO: 1. PO NAŠE JE NONA 2. OMARA POMANJŠEV. 3. HRVAŠKA POKRAJINA 4. TISTI, KI SO PRIČELI S POUKOM 5. DOBA 6. ČEŠKI PISAT. ALOIS 7. ENAKA VOKALA 8. BERTOK NERINA 9. DRUGO IME IDE KRAVANJA 10. TOVARNA V MARIBORU 11. JEZIK ČRNCEV BANTU 12. NEMŠKI FIZIK NOBELOVEC ALBERT 13. NOVI SAD 14. KRATICA ZA DIONSKO-TRANZISTORSKO LOGIKO 15. GRŠKI POVELJNIK PRED TROJO 16. GANSKI PREDSEDNIK KWAME 20. IT. PISATELJ NEGRI 25. KRATICA ZA ITALIJANSKI 26. ČE JIH IMAMO NAM POKRIVAJO GLAVO 28. VISOKA IGRALNA KARTA 32. DRUGI IN ČETRTI VOKAL 33. NAŠI RAZGLEDI 34. RAZPREDELNICA 36. UBOJI 39. DVANAJSTI MESEC ŽIDOV. KOLEDARJA 42. DRUGO NADALJ. GESLA 45. V HRASTOVELJSKI CERKVI SO POSEBNA ZNAMENITOST 47. IT. SKLADATELJ GIOVANN BATTISTA 49. MOŽEV OČE 51. NAVADA 53. SLOV. TISKOVNA AGENCIJA 56. GRŠKA BOG. NEBA 57. PRVO NADALJ. GESLA 58. NAPRAVA ZA OMETANJE 59. NEZNANI LETEČI PREDMETI 60. ZMERNO, POČASI V GLASBI 61. GLEJ 11. NAVPIČNO 63. NAJVIŠJA PLEMIŠKA STOPNJA V ANGL. IN FR. 67. VODNE ŽIVALI S KLEŠČAMI 79 74' GOSTILNIČAR 76. ZNANI BUTIK V IZOLI 77. BARIJ 78. KOREJSKI AVTO 79. CHAPLINOVA VDOVA 81. MLAD. KNJIGA 83. IVAN CANKAR 84. POVRTNINA 86. IVAN HRIBAR 88. NIKOLA TESLA 90. LANTAN .■i M September je odgnal turiste, domačinom pa pustil vročino, pravo soparo, ki megli pogled in včasih koga zanese tudi drugam kot pa je namenjen. Kar dve nesrečni smrtni žrtvi so policisti zapisali v prvih septembrskih dneh, poleg tega pa še nekaj khsičnih izolskih dogodkov za kroniko: prepirov, trčenj in mladoletniškega izzivanja s skuterju Policaji jih opazujejo, poslušajo in čakajo, da se mladci in mladenke dovolj navozijo s svojimi predelanimi malokolesnimi konjički, potem pa pogledajo v izpušne cevi in skuterje spravijo v policijsko postajo. Če tega ne naredijo starši, potem pač naredijo oni USODNO ZAPIRANJE POLKEN V ponedeljek zvečer (8. septembra) so v večer odeto Izolo zarezale bliskajoče luči policijskega avtomobila in reševalcev, ki so nekaj po deveti uri pripeljali na Veliki trg blizu vhoda na kopališče pri svetilniku. Na pragu hiše št. 19. so po klicih sosedov policaji našli negibno žensko in hitro ugotovili, da gre za tam stanujočo Bosiljko Božičič, ki je, kot so kasneje ugotovili, med zapiranjem polken v drugem nadstropju omahnila skozi okno. Dežurni zdravnik dr. Gregorič, ki je takoj prišel na kraj nesreče je lahko le ugotovil, daje med padcem dobila tako hude poškodbe, da je umrla na mestu nesreče. Sosedje in prijatelji so že naslednji dan na mestu nesreče prižgali sveče in položili cvetje, pogled na okno, ki je le slab meter nad podom v drugem nadstropju stare stavbe pa opozarja, daje še vedno veliko ljudi, ki v središču Izole živijo v nemogočih, varnostno povsem neprimernih stanovanjih. Intervencija policistov in reševalcev ter zdravnika je bila zelo hitra, še največ težav pa so imeli s parkiranimi avtomobili v okolici in radovedneži, ki se jih je nabralo zares veliko, čeprav dela reševalcev niso ovirali. ZAKLONIŠČE JE GORELO V soboto (6.9.) je zagorelo v zaklonišču v Jagodju. Kot so kasneje ugotovili gasilci poklicne gasilske brigade iz Kopra je zagorela sedežna garnitura. Kdo je zagorel sedežno garnituro pa tudi v policijskem zapisniku ni zapisano. PARKIRIŠČA JE TREBA ZAVAROVATI Občina Izola je sicer sprejela odlok s katerim ureja parkiranje v mestu, vendar to še ne pomeni, da so vozila tistih, ki se ravnajo po odloku, kaj bolj vama kot so bila dotlej. Treba je vedeti, da vozilo, ki ga parkirate na občinskem parkirnem prostoru ali na parkirišču pod koncesijo ni nič bolj zavarovano kot tisto, ki ga parkirate drugje. To je seveda tudi razumljivo, saj v nočnih urah nobeno od parkirišč ni varovano, čez dan pa so pod nekakšnim neformalnim nadzorom le parkirišča, ki jih ima v uporabi koncesionar. Poseben problem je seveda občinsko parkirišče pred vhodom v mesto, ki ni zavarovano niti podnevi, še manj ponoči. Vse dokler tam ne bo dovolj luči in ne bo varnostnika, ki bi pazil na avtomobile, dotlej je nemogoče pričakovati, da bi ga Izolani pogosteje uporabljali za parkiranje svojih avtomobilov. USODNO PREČKANJE OBVOZNICE Ob poltreh ponoči v torek (2.9.) je obvoznico prečkal Nahir Hodžič, tujec brez urejenega statusa, sicer stari znanec z izolske tržnice. Med prehodom ga je zadel voznik osebnega avtomobila, italijanski državljan, in ga zadel tako nesrečno, daje pešec na mestu nesreče podlegel poškodbam. Biser. SEDAJ JE PRAVI ČAS ZA doo iz0ia VOZNIŠKI IZPIT AVTO ŠOLA BISER, DREVORED l.MAJA 4/A IZOLA vas vabi na brezplačen tečaj iz cestno prometnih predpisov, ki ga potem nadaljujete s praktičnimi vožnjami v novih vozilih DAEWWOO (LANOS, NEXIA) NOVO PRI NAS Nova vozila, opremljena s najsodobnejšo tehnologijo; - klima v vseh J letnih časih - servo volan - ABS - zračna blazina -v16 ventilov Iga Z našim I, vbžlll * b&£v ož n J a, p r IJ et n ej š a, v arn ej š a ,uč e n J ejfjajt rajb «3iia rij ™ . od oblčalnegattifor^omenl pflhranek čagggnjg^gg^??1™^— Če pa že Imate izpit, pa lahko pri nas tudi samo osvežite znanje na sodobnih vozilih. Tečaj Iz CPP vsak delovnik ob 15 url. Prijave in informacije na tel.. 67 - 448 od 8 do 16 ure. EKSPRES OPTIKA IZOLA Obiščite nas, deležni boste popolne oskrbe vida! IZOLA MESTO DELAVNIC Izola bo v sredo 24. septembra postala pravo mesto delavnic, saj se bodo istočasno (ob 10. uri dopoldne) začele kar tri različne delavnice, ki imajo nekakšno zvezo s prostorom in okoljem. V organizaciji izolske Uprave za planiranje, urbanizem, stanovanjske in gradbene zadeve ter ustreznega Urada pri ministrstvu za okolje in prostor se bo začela delavnica o prometnih poteh v povezavi z Izolo, Pedagoška akademija iz Ljubljane bo v Hotelu Marina pripravila delavnico o vplivu bivalne dediščine na družbene spremembe v našem prostoru, v Strunjanu pa se bo istočasno začela štiridnevna delavnica Eco-Audit namenjena usposabljanju za okoljski pregled v občinah.