Štev. 50
V Trstu, ptU Wb Itbnarli W1S.
Letnik XL
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob
praznikih, dopoldne.
L'iedniSt t>: Clica Sv. Frančiška Asiškcga št. 2©fl. nadstr. — Vsi dopisi naj «=e pobijajo uredništvu lista. Nefrankirlna pisma st ne
sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik konsorcij lista ,Edinosti". — Tisk tiskarne .Edinosti", vpfcane zadruge z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiikega št. 20.
Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K
xx pol leta...............•	•	12*—
zm tri mesece.................
Za nedeljsko izdajo za celo leto ........5*20
za pol leta..................2^0
Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokosli ene kolone
Cene: Oglasi trgovccv in obrtnikov.....mm po 10 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnili zavodov ...............mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5.—
vsaka nadaljna vrsta................... 2"—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti". Naročnina in reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje sc izključno 1«
upravi .Edinosti*. — Plača in toži sc v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asiškcga Št. 20. — Poštnohranilnični račun št. 841.652.
sil na vsej karpatski fronti. Maši zopet zauzeli Cernouic
Ruski MSkoKi u Karpatih odbiti. - Večji boji v vzhodni Galiciji - »a ruskem Poljskem In • zapadni Galiciji artiljerijski boji. - Boji ob oziiodnopruski meji se nadaljujejo. - itsmci doslej ujeli 64.000 Ruso«. - Izid bole« pri Ptocku m Raclonžu usoden za Nemce. - Ha Poljskem južno od Uisie nič bistvenega.
hezBpe&l francoski napodi no zapadnem bojišča. - Nemška blokada Angleške obali. - sta
D L VAJ. IS. (Kot.) Uradno se razglaša: j
1«. februarja 1915.
Na karpatski fronti od Dukle do Wysz-kovvega je položaj v splošnem neizpre-
i! e iien. Tudi včerai so se skoraj povsod vršiii boji.
^:iOsoitevilnl rreti zaveznikom poiz-kiišeni ruski napad! so bili odbiti ob veli-jh ovr£Žr«lovih izgubah. Sovražnik je ./g bi! tu Ji 320 mož ujetnikov.
Z zavze:;ea Kotomeje je Rusom iztrgano važno oporišče v vzhodni Galiciji.
Prodiranje sovražnih ojačenj iz smeri cJ Stan siava te dovedlo do ponovnih ve-bojev severno cd Nadvorne in seve-rozapatino od Kolomeie. Boji se trajajo.
V Bukovini je sovražnik vržen -čez Prut.
Ćrnovice so včeraj popoldne zopet zasedle naše ćete. Rusi so odšli v smeri proti Nowosie!icL
•ia ruskem Poljskem in v zapadni Galiciji !e artiljerijski boji in praske. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. H6fer,fml.
Nemški glas o naši armadi
BERLIN, 18. (Kor.) V članku z naslovom »Sveža lovorika v zmagoslavnem vciicu dvojne monarhije«, poudarja »Lo-kalanzeiger« težavnosti naloge, ki jih ima premagati avstrijska armada od začetka vojne in opozarja na to, kako je avstrijsko armadno vodstvo v polni meri izpol-lo to svojo dolžnost in to tudi potem, če je šlo za to, da se žrtvujejo manjše koristi in uspehi v dobrobit večje celote. Ne oziraje so na ix>jc v srednjih Karpatih, kjer izvršujejo avsrijske čete ramo ob rami junaške čine z nemško armado, se zanmre naglašati danes tudi čisto avstrijske uspehe, ki so dovedli do izredno ener-fiTimihi ili 11 in in hitrega izčiščenja Bu-kovine.Clanek opisuje težavne gor>ke pozicije, v katerih so se zakopali Rusi in izjavlja, da pripada slava, da je bil sovražil k pregnan iz takih pozicij, hrabri avstrijski armadi in izvrstnemu vodstvu, ki je ; jpadlo Ruse istočasno na fronti in na o-beh krilih. Avstrijske čete so dosegle izredno hitro izpraznjenje Bukovine od strani Rusov. Njihovemu upravičenemu veselju se pridružijo zmagoslavni >Hura!« nemških osvoboditeljev Vzhodne Pru-
Z nemfUo-rusKcta bojišča.
BEROLIN, IS. (Kor.l Uofftov urad poroča: \ eliki glavni stan, 18 februarja.
Vzhodno bojišče: Pri Tavrogih in v o-zemljai severozapadno od Grodnega še trajajo zasledovalni boji.
Pri Kol nem pobito sovražno kolono so severno od Loniže sprejele sveže čete. Sovražnik se napade ponovno.
Boji pri Plocku-Racionžu so se odločili nam v priiog. Dosedaj smo ujeli 3000 sovražnikov.
Iz Poljskega južno od Visle nič bistvenega.
Vojni plen bojev ob vzhodnopmski meji se je z\ečal. Dosedaj znaša število ujetnikov 64.000 mož in zajetih je bilo 70 topov, nad !00 strojnih pušek, 3 lazaretni viski, letala, 150 polnih municijskih voz, metalci svetlobe in neštevilni obloženi in upreženi vozovi. Računati je treba, da se še zvišajo te številke.
Vrhovno armadno vodstvo.
PODLISTEK
Madame Bovary
Roman. - Spisal Gustav« Flaubert.
Planila je kvišku in ga je opozorila na njegovo obljubo, da ne bo dal krožiti
njenih menic.
Nisem mogel drugače,« je dejal, »meni samemu je tekla voda v grlo.^
•Kaj bo iz tega?« je vprašala.
^O, zelo enostavna stvar; najprej pride do sodnijske razsodbe, potem pa sledi dražba, c
Etna se je morala premagovati, da ga ni udarila. Nato je vprašaja z mirnim glasom. da-li ni sredstva, s katerim bi zadovoljila Vincarta.
Kaj. Vincart! Ta je požrešnejši od
N'eiiiški cesar o zmagi ob vzhodno-pruski meji.
BEROLIN, 18. (Kor.) Njegovo veličanstvo cesar in kralj je včerai brzojavno c.b-vestli državnega kancelarja o sijajnem izidu bitke na Mazurskem. Posebno pohvalno je poudarjal, kako so se vpričo njega prav tako dobro ponesle nove kakor stare vzhodne čete. Od črnovojnika pa do najmlajšega vojnega prostovoljca so tekmovali vsi. da podajo svoje najboljše za domovino. \ kljub in vkljub nasprotnikovi j žilavosti so pogumno prodirali. Naše izgube so posreči majhne.
Cesar se je nato spominjal sijajnega vodstva operacij in je rekel h koncu: Moje veselje na tem krasnem uspehu mi zmanjšuje pogled na ta nekdaj tako cvetoča zemljišča, ki so bila dolge tedne v sovražnikovih rokah. Brez človeškega čuta. kakor je, je umikajoč se požgal skoraj zadnji skedenj ali pa drugače razdejal. Naša lepa Mazurska je postala puščava Izgube so nenadomestljive, toda čutim se edin z vsakim Nemcem, ko obljubljam, da se zgodi, kar premorejo človeške moči, da se novo. sveže življenje da tej deželi.c
Proslava zmage ob Mazurskih jezerih.
BRUSELJ, 18. (Kor.) V proslavo velike zmage ob Mazurskih jezerih se je vršil snoči mirozov. Glasbe so korakale po mestu in so se končno postavile pred parlamentom. Tjakaj so prišli tudi generalni guverner, veliko častnikov in uradnikov. Neki protestantski in katoliški duhovnik sta imela nagovore.
Turško veselje na nemški zmagi.
Carigrad 18. (Kor.) Vse časopisje izraža živahno veselje na novi zmagi nemških čet, poudarjajo nje veliki pomen in proslavljajo poveljniško zmožnost H nderburgovo.
S francosHo-neriilK2§n bojišča,
BEROLIN, 18. (Kor.) VVoiifov urad poroča: Vel'ki glavni stan, 18. februarja.
Zapadno bojišče: Včerai javljeni sovražni napadalni poizkusi trajajo z isto brez^ uspešnostjo.
Ob cesti Arras-Lille so boji za majhen kos našega zakopa, v katerega je sovražnik vdrl včerai, še v teku.
Število severno vzhodno od Reirasa včeraj po nas zajetih sovražnikov, se je zvišalo. Francozi so imeli tu tudi posebno krvave izgube. Odrekajo se nadaljnih naskokov.
V Champagm, severno od Perthesa, se boji še vrše.
Vzhodno odtod so bili Francozi odbiti ob težkih izgubah. Vzdržujejo se samo še na nekaterih kratkih mestih naših naj-sprednješih jarkov. Včeraj javljeno število ujetnikov je narastlo na 1! častnikov in 785 mož.
Popolnoma izjalovili so se tudi napadi proti našim pozicijam pri Boureilles-Van-quoisu, vzhodno od Argonskega lesa, in vzhodno od Verduna.
Z višine 365 m in iz kraja Norroy, severno od Pont-a-Moussona srao se zopet umeknili, ko smo temeljito razdejali francoske utrdbe. Sovražnik ni skušal teh pozicij zavzeti z orožjem.
Drugače ni nič bistvenega.
Vrhovno armadno vodstvo.
Boli na severnem Francoskem.
LONDON, 18. (Kor.) »Daily News« poročajo 16. t. m. iz severne Francoske: Ob vsej črti so Nemci naskočili v mogočnem
klinu in predrli n<>Šo črto. Ob silnem artilerijskem in infanterijskem ognju je prišlo do spopada moža proti možu. Prizanašalo se ie redkokdaj.
Ncv francoski vodljiv zrakoplov.
PARIZ 18 (Kor.) „Temps« piše: Novi vodljivi zrakoplov „Pilatre de la Rozier" je včeraj iz rši svoj prvi polet, ki je trajal dve u»i. Tekom poleta je zrakoplov letel preko Pa iza.
Pri oJ ranadskesa hanflo^enta v Frčijo.
OTAVA, 17. (Kor.) V spodnji zbornici je preči tal ministrski predsednik Borden, neko depešo angleškega kolonijalnega tajnika, glasom katere je prispel kanadski kontingent dobro ohranjen v Francijo.
Stroga cenzura na Francoskem.
CURIH, 18. (Kor.) Francoski sotrudnik lista »Neue Ziiricher Zeitung« piše: Cenzura na Francoskem v zadnjem času posebno pazi na inozemske, posebno na švicarske liste, katere Francozi radi pomanjkanja podrobnejših informacij zelo radi či-tajo. Izobraženci skušajo, da si, kjer je mogoče, preskrbe teh listov. Opazka na dospelih izvodih da sklepati na strogo kontrolo ob meji. Na pritožbo poslaništva je sotrudnik lista dobil odgovor, da se glede na suvereniteto vojaških oblasti ni nadejati vspešne rešitve na reklamacije.
Francoski socijalisti za vojno.
PARIZ, 18. (Kor.) Socijalistični poslanci' so imeli v sredo sejo. Sprejela se je enoglasno londonska resolucija, v kateri socijalisti trosporazuma izrekajo voljo, da se vojna izvojuje do konca.
Proti sklepom londonskega kongresa socijalistov.
PARIZ, 18. (Kor.) Sklepi londonskega kongresa socijalistov zbujajo v vsem časopisju, izvzemši socijalistično, pravcat vihar ogorčenja. Že izjavi Sembata in Gues-dea, da bi morali narodi svobodno odločati o sebi in da hočejo francoski socijalisti po končani vojni podati roko nemškim socijalistom, se silno napadate s poudarkom, da je Alzacija-Lorena nerazdeljiv del Francoske in nima nič izbirati. Posebno napadajo Sembata in Guesdea, ker sta se kot zastopnika francoske vlade drznila protestirati proti ruski vladavinu Najostreje se izraža »Liberte«, ki je že včeraj namigavala, da Sembat in Guesde v ministrstvu nista na pravem mestu.
Eksplozija v tovarni za razstreljiva.
PARIZ, 18. (Kor.) V tovarni za razstreljiva v Chedde je pri poskušnji z neko smodnikovo mešanico nastala eksplozija. Poslopje je bilo precej poškodovano. Več oseb je bilo ubitih. Delo v tovarni se vslcd tega ni ustavilo.
Blokada angleške obali.
KODANJ, 18. (Kor.) »Extrabladet« poroča: Kolikor naj se tudi na Angleškem norčujejo iz nemških groženj, so vendar napravile v vsem ostalem svetu prav poseben učinek. Zdi se, da hočejo Nemci vso Angleško obdati z razstrelilnimi minami. Ali so more še bolj rogati obvladovanju morja? Ce je to mogoče, je dan 18. februarja zadnji dan angleške vlade na morju.
Nemška napoved blokade ne vsebuje nič presenetljivega. Glavna točka načrta je obkolitev otokov z minami in kot opora za to energični boj podmorskih čolnov proti angleški trgovski mornarici.
psa!«
Torej naj bi Lhearenx kaj ukrenil. Cujte. je dejal, > zdi se mi, da sem dosedaj dovolj storil za vas. Tu poglejte . . .« Odprl je računsko knjigo.
Tu ... 3. avgusta, dvesto frankov . . . 17. junija petsto frankov ... 23. marca šestinštirideset ... v aprilu . . .«
Ustavil se je, kakor da bi se bal, da bi ne rekel kaj neumnega.
»Da nite ne govorim o menicah, ki jih je podpisal gospod soprog, eno glasečo se na sedemsto, drugo na tristo frankov. Niti spoznam se ne več na vaša mala plačila na račun in na obresti, katere ste mi dolžni.«
Ema je molčala. Lheureux je grizel svo-dobrega gospoda Lheureuxa. Toda on se je skliceval venomer na '»lopova Vincarta-. On sam ni imel niti centima, nihče mu ni plačeval, pulili so mu lase iz glave; kako ji je sploh mogel posoditi, on, ubogi krošnjar, tako svoto!
Ema je molčala. Lheureux e grizel svoje pero, njen molk ga je vidno vznemirjal, kajti pričel je iznova: »Če bi vsaj te dni dobil kaj denarja, potem bi morda . . .«
»Sicer,« mu je segla Ema v besedo, »če dobim denar za posestvo v Barnevillu . .«
»Kaj?«
Ko je čul, da Langlois ni še plačal, se je delal izredno presenečenega. Z mede-nosladkim glasom je nato menil: »Torej, najbolje urediva stvar . . .«
»Storim rada vse, kar hočete.«
Zaprl je oči, da bi premišljeval, napisal je par vrstic in je vzdihnil nato, da se da zadeva zelo težko urediti. Narekoval ji je štiri menice po dvestoinpetdeset frankov, ki so zapadle vsake štiri tedne po vrsti.
»Seveda pod pogojem, da Vincart ustre-že mojim prošnjam! Sicer pa je stvar u-rejena.
"Nato ji je pokazal par nanovo došlih manufakturnih predmetov, a je pripomnil, da niso dovolj fini za gospo.
»Ce pomislim, to blago je po sedem sous*) meter! In odjemalci se kar tržejo zanje, kajti ni treba vsakomur razlagati, da ni nič posebnega!«
S takimi besedami je hotel Emi samo dokazati, kako pošten je napram njej.
Nato jo je poklical nazaj, da bi ji po-
*> 1 son3 = 5 stotink.
Na angleški strani so skušali nevarnost ublažiti s prebarvanjem ladij z nevtralnimi barvami. Proti minam to ne pomaga nič. Po izjavi nemške admiralitete bo malo koristilo tudi proti podmorskim čolnom. Misliti je treba, da bi bilo, če hočejo Nemci sestradati Angleško, vojno vodstvo, ki bi puščalo, da se angleške ladje izmuzava-jo s tako nerodnimi zvijačami, kakor prebarvanjem dimnikov in bokov, naravnost smešno.
Z nemške sirani se je baje ponudila odprava blokade, ko bi Angleška dovotila u-voz živil za nemško vlado. Težko je verjetno, da bi nemška diplomacija računala s to možnostjo.
Angleška za sedaj nima proti Nemčiji drugega orožja, nego načrt za sestrada-nje. To orožje naj bi odložila morda iz človekoljubnih vzrokov? Oči vidno dejstvo je, da je Angleška začela izvajati sestra-dalni načrt. Sedaj so pograbili Nemci isto misel. Ne obzir, temveč le razmerje moči bo sedaj odločevalo o zmagi ali smrti Angleške. Tudi nota nordijskih držav ne izpreminja ničesar na tem.
Angleški vojni svet.
KOPENHAGEN, 17. »National Tidende« poroča iz Londona: Danes se je vršil izvanredni vojni svet. Na dnevnem redu je bila nemška blokada in ameriška nota. Navzoči so bili: ministrski predsednik As-quith, državni tajnik zunanjih zadev Lloyd Georges, prvi lord admiralnega štaba Churchill in admiral lord Fischer.
Blokadno vprašanje.
ROTTERDAM, 17. (Kor.) »Nieuw Rotterdamsche Courant« poroča: Proga Nizozemsko - Amerika je naznanila v Londonu, da sc bodo njene ladje na vožnji v Združene države, Kubo in Mehiko ravnale po dosedanjem kurzu.
KOPENHAGEN, 17. (Kor.) »National Tidende« objavlja neki članek »Daily Chronicla«, ki pravi: Srečna lega Anglije v razmerju proti Nemčiji in naša izvrstna sredstva, da vzdržimo trgovinsko blokado efektivno, nam omogočujejo, da izvršimo na Nemčijo tako resen pritisk, da bo Nemčija prisiljena, da sprejme pomorsko bitko.
Pogovor namestnika šefa nemškega admiralnega štaba in ameriškega mornariškega atašeja glede na nemško blokado.
BEROLIN, 18. (Kor.) »Vossische Zei-tung« priobčuje v ameriških listih izšel pogovor namestnika šefa nemškega admiralnega štaba z ameriškim mornariškim atašejem Gherardiiem glede vojne s podmorskimi čolni. Pogovor se v bistvu strinja z nemško noto in kaže na to, da ima Nemčija zadostno število podmorskih čolnov, da ž njimi spravi Angleško v položaj, v katerem bo sama občutila pomanjkanje živil. Pogovor zadržuje nadalje posameznosti glede v noti stavljenega predloga, glasom katerega naj ameriške ladje, ki plovejo skozi preliv v angleška pristanišča, čaka število ameriških vojnih ladij v poljubni luki južnozapadne irske obali. Te ameriške vojne ladje naj jih spremljajo deloma v onem vodovju, ki so ga Nemci proglasili nevarnim. Po predpisih internacionalnih pomorskih zakonov niso trgovinske od vojnih ladij spremljane ladje podvržene preiskavi, država pa, katere last so, je na svojo čast obvezana, skrbeti za to, da ne vozijo kontrebandc. Nemčija je povsem pripravljena zaupati taki ameriški, s častno besedo podprti izjavi.
kazal neke čipke, ki jih je nedavno kupil na »neki dražbi«.
»Rabite jih lahko za vse,« je dejal, »so nekaj povsem novega.«
In hitreje kakor kak glumač je zavil čipke v moder papir ter jih ji je potisnil v roko.
»Toda vsaj vedeti moram, koliko stanejo . . .«
»Ah, o tem pozneje!« je vzkliknil in se je zavrtel na peti.
Zvečer je Ema silila svojega soproga, naj piše materi, da mu izplača še ostalo dedščino. Gospa Bovary starejša je odpisala, da nima več ničesar. Razprodaja da je že končana in da jima je ostalo razen hiše v Barnevillu, še šeststo frankov rente, katero jima bo izplačala točno.
Emi je prišlo na misel, da bi poslala nekaterim pacijentom račun brez vednosti svojega soproga in ko se je izkazalo, da je to najboljše sredstvo, priti do denarja, se ga je poslužila v izdatni meri. Računom je navadno pristavljala postscriptum: »Ne govorite o tem z mojim možem, saj
Nizozemska in blokada Angleške.
AMSTERDAM, 18. (Kor.) Listi poročajo po vesteh z merodajne strani, da nizozemska vlada pomorskim plovnim družbam prepušča popolno svobodo glede nadaljevanja plovbe po novem vojnem območju. Listi poročajo, da oficijelni krogi napram bodočim dogodk om zavzemajo pričakovano stališče.
Zahteve angleške admiralitete ouobrene.
LONDON. 18. (Kor.) Dolnja zbornica je sprejela zahtevo admiralitete po 250.000 mož za mornarico z odgovarjajočo plačo.
Potniki !ii moštvo ladij se v prihodnje v
važnejših angleških kolonijalnih lukzh pridrži.
\VASiiINGTON, 18. (Kor.) Britiški poslanik je sporočil vladi Zedinjenih držav, da naj se podaniki sovražnih držav na ladjah, ki se pripeljejo v pomembnejše angleške luke, v prihodnje ustavijo in pridr-že. ne glede na to, če spadajo k posadki ladje ali pa če so samo potniki.
Proti draginji živil na Angleškem.
LONDON 18 (Kor.) Delavska srtanka namerava, kakor poroča parlamentarni dopisnik, v d Inji zbornici naravnost apelirati na zbornieo zaradi rastoče draginje živil.
Angleški odgovor m omeriHcnsbo note.
LONDON, 18. (Kor.) Odgovor Greyev na amerikansko noto Angliji skuša dokazovati, da angleške pomorske operacije ne ovirajo amerikanske trgovine z nevtralnimi državami. Nasprotno, po uradni amerikanski statistiki je amerikanski izvoz za Angleško in žnjo zvezanimi deželami v prvih štirih mesecih vojne padel za 38 milijonov dolarjev," dočim pa ie izvoz v nevtralne države zrastel za več nego 20 milijonov. Iz tega sledi, da je bil bistven del trgovine z nevtralnimi določen z-\ sovražne dežele. Angleška je s svojim ustavljanjem nevtralnih ladij nenevarno nevtralno trgovino ovirala mnogo manj nego sovražnik z minami, ki so uničevale nevtralne ladje.
Odgovor našteva koncesije Angleške v svrho ublažitve nevšečnosti, zvezanih s preiskovanjem ladijskih lovorov. V ostalem pa odpada razlikovanje med živili za civilno prebivalstvo in bojne sile, če odpada razlika med civilnim prebivalstvom in oboroženo silo samo, kakor ie v Nemčiji slučaj. Dočim se pa Angleška prizadeva, da bi sc izogibala oškodovanja nev-tralcev, pa namen Nemčije, da bi potapljala trgovske ladje in njih tovore, ne da bi ugotovila prej nevtralnost in značaj in ne da bi skrbela za varnost njih moštva, sili angleško vlado, da varuje svoje koristi.
Grey upa, ko se pojasni, da angleške pomorske operacije ne ovirajo amerikanske trgovine z nevtralci in da se angleške metode strinjajo s temeljnimi načeli mednarodnega prava, da tedaj spozna amerikanska vlada, da se je angleška vlada prizadevala doslej, da bi svoje pravice kot vojujoča se država izvrševala z vsemi mogočimi obziri napram nevtralcem.
Finančna vprašanja tripleentente.
LONDON. 17. (Kor.) V »Daily Telegra-phu« piše neki urednik trgovinsko- političnega dela: Svetovna trgovina bo olajšana. Imel sem razgovor s finančnim ministrom, ki je izjavil, da ne obstojajo nobene namere glede najetja angleško-fran-cosko-ruskega posojila. Vsaka država bo najela posojilo doma. Vendar pa je Angli-
poznate njegov ponos. Oprostite . . . Vaša udana . . .«
Nato je prodala svoje stare rokavice, klobuke in staro železo ter se je pri tem pogajala vneto in spretno, kar sc da razlagati samo iz njene stare kmečke krvi. Ko je potovala v mesto, je nakupila polno stare šare, v upanju, da jo proda Lheu-reuxu. Kupila si je nojevih peres, kitajskega porcelana, škrinj. Izposojevala si je denar od Felicite, od stare Leirancois, od hotelirke pri »Rdečem križu«, skratka od vseh, kjer je le mogla. Z denarjem, ki ga je dobila slednjič od prodane hiše v Barnevillu, je poplačala dve menici, dočim so ji medtem zapadle druge. Sklepala je nove obveznosti, in tako dalje zaporedoma!
Tupatam je skušala urediti svoje račune. Toda izkazalo se je vsakikrat, da so njeni dolgovi strahovito narastli, tako da se je prestrašila in menila, da se je pomolila. Začela je računati iznova, toda kmalu se je zopet zmotila; odložila je vse skupaj in je skušala, da bi ne mislila več na denarne zadeve.
Stran II.
.EDINOST- štev. 50.
ja, če bi bilo to potrebno, pripravljena dovoliti Anglije kredit 40 milijonov funtov in garantira Rusiji tudi vnaprej vsako svoto, ki bi jo potrebovala za vojaške namene. Ruska denarna sredstva se zanio-rejo smatrati radi tega kot neizčrpna. Ce bi bilo Rusiji težavno dobiti kredit, imate Francija in Anglija pripravljenih po 25 milijonov, kar se smatra za daljšo perijo-do kot zadostno za rusko potrebo.
Proti nevtralnosti Perzije.
CARIGRAD, 18. (Kor.) Perzijsko časopisje poživlja perzijsko vlado, da naj o-pusti nevtralnost, ker je Perziji škodljiva. Oficijelni list »Raat« in list »Nevbahar« priobčujeta v zadnjih svojih številkah več člankov, v katerih se opozarja na to, koliko škode trpi Perzija, ako sredi svetovne vojne in islamitskega gibanja ostane nevtralna in ako ne poizkusi, pridobiti si kakih koristi s tem, da stopi na stran sovražnikov trosporazuma.
itaiijcnsHa zbornica.
RIM, 18. (Kor.) Zbornica je danes začela svoje delo. Poslanci so se udeležili seje skoraj polnošlevilno. Na ministrski klopi so sedeli ministrski predsednik Salan-dra. minister zunanjih stvari Sonnino in vsi ostali ministri.
Vsi člani parlamenta, med njimi Giolitti in Bettolo so navzoči.
Predsednik Marcora se je v ginljivih besedah spominjal žrtev potresa in je izražal želio, da se opustošeno ozemlje zopet prerodi. Ob živahnem odobravanju je sporočal pozdrav kralju, ki vedno kot prvi hiti na kraj nesreče, armadi in časopisju.
Ministrski predsednik Salandra je, pozdravivši tudi žrtve, poročal o dalekosež-nil1 ladnih ukrepih v korist po nesreči prizadetega prebivalstva in je predlagal tozadeven zakonski načrt.
GršKo-ttiršRi spor.
CARIGRAD, 17. (Kor.) Tiskovno vodstvo pošilja sledeče naznanilo: Vsled razžaijenia, ki je je zagrešil neki civilni u-ra ' lik proti vojaškemu atašeju grškega poslaništva, fregatnemu kapitanu Kriezi-su. se je policijski ravnatelj podal danes na grško poslaništvo, in izrekel svoje obžalovanje radi dogodka. Dotični uradnik je bil odstavljen in pride pred sodišče.
Poravnava gršKo-turškega incidenta.
CARIGRAD, 17. (Kor.) Končno poravnavo grško-turškega incidenta so tukajšnji dplomatični krogi sprejeli z zadoščenjem.
Avstro-ogrski poslanik grof Pallavicini, ki je imel včeraj z velikim vezirjem daljši pogovor, je dognal, kako je pri celi zadevi vodil turške državnike samo mirovni duh.
Bivši predsecfniK srbske akademije znanosti umrl.
NIŠ, is (Kor.) Prejšnji predsednik a-Jtadeinije znanosti. Stojan Novaković je danes zjutraj, star 73 let umrl, zadet od srCne kapi. Umrli je bil vodia srbske napredne stranke.
Atentat v Sofiji.
SOFIJA, 18. (Kor.) Zaradi atentata v občinskem kazinu je bil odstavljen načelnik varnostne službe. Odpuščenih je bilo tudi več drugih redarstvenih nameščencev.
Bolgarski vojni minister zahteva za spomladanske vojaške vaje 5 milijonov frankov kredita.
SOFIJA, 18. (Kor.) „Agence Bulgare" poreča: Vojni minister zahteva dovoljenje kred ta v znesku 5 milu nov frankov v svr-h) jzvedb? večj h vojaških vaj. ki nij bi se vrše v pomlidiv gotovih okrajih. Te vojaške vaje n j Di služile v to svrho, da se p r?'rtiču o preskusijo v vojni iz le'a 1912 ie v seda ji vojni dob!jtni vtisi in račela.
Draginja v Petrogradu.
PETROGRAD, 18. (Kor.) Kakor je dognala mestna preiskovalna komisja so od izbruha vojne sem cene v Petrogradu poskočile, kak' r sledi:
Sol za 57, rže: a meka za 18, proso za 21, ajdova kaša za 51, sirovo maslo za 30, meso tretje vrste za 26, mleko za 25, sladkor za 14, oves in seno za 23 odstotkov.
V Moskvi so se cene še izdatnejše povišale.	_ _
Ruski list o japonskih zahtevah nasproti Kitajski.
PETROGRAD, 18. (Kor.) „Ruskoje Vje domosii" pišejo v svojem uvodniku: Ja p unske zahteve od Kitajske ne pomenjajo ničesar iuz-:ga kot nekako poegipčenje Kitajske. Zelo verjetna je, da je trosporazum dovolil Japcnski zadostno prostost, sevtda to pa samo v gotovih merah. Sedanji ja-p nski program pa prekorača te meje. Interesi evropskih držav nikakor ne dopuščajo ndejstiive tega japonskega programa.
Seja nemškega zveznega sveta.
BERGLI N, 18. (Kor.) V današnji seji zveznega sveta se je odobril načrt razglasitve fclede preustrojitve razglasitve mlenja krušnega žita, priprave peciva in pa pred' »ge glede prepov edi uporabe vsakovrstne tnoke pri izdelovanju mila.
Nemško letalo »L 3«.
BEROLIN, 18. (Kor.) Kakor doznaje \Volffov urad. se je moralo letalo »L 3« na poizvedovalnem letanju vsled poškodbe motorja na otoku Fance ob zapadni j i t— landski obali spustiti na tla. Letalo je izgubljeno, moštvo rešeno.
Iz Kftaj'ske izgnani Nemci.
LONDON, 18. (Kor.) List „Central News poroča iz Tokij : Angleški podanik i prejšnji izdajatelj neV ega nemškega lista v Yo-kohami, Henry Bali in istočasno žnjim tudi št ne drugi nemški pod; n ki so bili izgnan . Obdolženi so, da so na Kitajskem živečim Nemcem dajali inf rmacije.
Ameriška reprezentančna zbornica.
WASHINGTON, 18. (Kor.) Reprezentančna zbornica je sklenila, da prične razpravljati o kompromisnem predlogu glede zakona o nakupujtrgovskih ladij.
Napačna poročila časnikov, da bi bil avstrijski cesar naslovil pismo na otroke svoje države.
DUNAJ, 18. (Kor.) Več domačih in inozemskih časnikov je ponatisnilo besedilo pisma cesarja Frana Josipa naslovljenega na otroke njegove države. Pripominja se, da tako pismo ne obstaja.
Dar nadvojvode Frana Salvatorja za naše vojake.
DUNAJ, 18. (Kor.) Nadvojvoda Fran Salvator, generalni nadzornik prostovoljne zdravstvene oskrbe, je v pospešitev akcije za dobavo jutnih nožnih obvez in nepremočljivih krp za noge za naše vojake na bojnem polju daroval 10.000 kron.
Burian se je vrnil iz Budimpešte.
DUNAJ, 18. (Kor.) Minister za zunanje zadeve, baron Burian. se je danes ob% 7 dopoldne vrnil iz Budimpešete.
Mm politične vesti.
Položaj v Bukovini. »Bukarester Tag-blatt« objavlja iz Dorohoja sledeče pismo svojega vojnega poročevalca: Nahajam se v posesti novih in interesantnih posameznosti o načinu, kakor se izvršuje sedanje umikanje Rusov, umikanje, do katerega je prišlo vsled mogočne nemško-avstrijske ofenzive, kakor tudi vsled poraza, ki so ga doživeli Rusi v bukovinskih gorah. Sedaj se izvršuje umikanje Rusov proti severnemu delu Bukovine počasi in v zadostnem redu. Pri svojem umikanju so Rusi na podlagi dobljenih ukazov utrdili bregove Sereta, da zadrže prodiranje Avstrijcev v Černovice, ker nameravajo Rusi to mesto toliko časa braniti, da pridejo ojačenja. Ce pride do bojev med Rusi in zavezniki, se bodo vršili ti boji v o-zemlju Sereta. Ruske čete, ki znašajo danes v Bukovini komaj 50.000 mož, so se ravnale pri svojem umikanju po strate-gičnih navodilih, ker bi bile sicer v nevarnosti, da jiin avstrijsko-nemške čete, ki prihajajo v kompaktnih kolonah iz dveh smeri, odrežejo povratek. Rusi, ki so se do prihoda ojačenj ne bodo mogli upirati, se bodo umeknili iz Cernovic, zasedli zopet levi breg Pruta in utrdili Sadagoro in vso linijo, ki so jo imeli zasedeno preje. Rusi bodo po svoji uTnaknitvi iz Černovic poskusili iz utrjenih pozicij srdit napad na avstrijske in nemške čete. Iz Marmoroi-ce poroča isti list: Ruske vojaške oblasti so prebivalstvu černoviškega predmestja Posa ukazali, da naj izprazni predmestje, češ da napravijo Rusi tamkaj vojaške u-trdbe. Gozd Stnca pri Tecini je bil posekan in z drevesi zabarikadirana pot na dolgosti dveh kilometrov. Cesta med Tu-renijem in Cernovicami je vojaško zasedena. Zraven Pruta, nasproti občine O-strica do kolodvora in poleg ljudskega vrta je bilo napravljenih vse polno strelskih jarokv. Istotako tudi v Cahovju, Veliki Kočurni in v Mologi. Položaj v Bukovini je nejasen. Prebivalstvo postaja nemirno Avstrijske čete so koncentrirane ob Sere-tu, odkoder prično z ofenzivo proti Cerno-vicam. Pričakovati je srditih bojev. — Dalje poroča list z dne 14. februarja iz Marmornice: Rusi so že pričeli utrjevati Černovice. Sedaj delajo v okolici mesta strelske jarke, v katerih bodo počakali avstrijske čete in kjer se bodo branili, dokler se bodo pač mogli. Prebivalstvo v mestu je mirno, toda med Rusi se opaža precejšnja nervoznost. Oni prebivalci, ki so držali v sedanji ruski okupaciji z Rusi, so že pričeli zapuščati mesto. Ruske vojaške oblasti so ukrenile vse odredbe, da civilno Drebivalstvo izprazni mesto.
Domste vesti.
Delavsko podporno društvo naznanja
svojemu članstvu, da društvena zdravnika poslujeta odslej v društveni ambulanci vsak dan, izuzemši nedelje, od 8 do 9 zjutraj.
Na graškem vseučilišču je letos vpisanih 300 dijakov, lani jih je bilo 2981.
Zahvala. G. Anton Polič, četovodja c. in kr. topniškega bataljona št. 8, 5. stot-nije, vojna pošta 109, nam piše: Vsem plemenitim slovenskim darovalcem in da-rovalkam za vojne namene v imenu mo-
štva zgoraj omenjene čete, ob priliki prejema darovanih predmetov — iskrena hvala in krepak na zdar« z bojišča!
Posredovalnica dela NDO. Oseba, sposobna za uradnega slugo, z dobrimi spri-čevaii večletne prakse, si išče službe za kaj sličnega, oziroma dobrega hišnega vrtarja. Obrniti se je treba na posredovalnico dela NDO, ul. sv. Frančiška štev. 2.
—	Sprejme se nadalje več težakov. Informacije daje zgornji urad.
Darujte gorske čevlje! Na dobrih, solidno izdelanih gorskih čevljih je sedaj pri naših vrlih vojakih velika potreba. Urad za vojno oskrbo v Gradcu, Sporgasse 29, dostavlja vojakom na bojnem polju gorske čevlje ter apelira nujno na naše požrtvovalno prebivalstvo, naj gorske čevlje, ki jih ima doma, da na razpolago rečenemu uradu. Kdor ne bi mogel brezplačno oddati svojih gorskih čevljev, dobi primerno odškodnino. Od čevljarjev na deželi se kupujejo gorski čevlji. Dotičniki naj se takoj obrnejo do gori imenovanega urada za vojno oskrbo, Gradec, Sporgasse 29.
Eksplozija v Brežicah. V Brežicah na Štajerskem se je dogodila, minule ponde-Ijek strašna nesreča: eksplozija, ki je ubila več oseb. Ta nesre&af se je zgodila v gostilni JanezaVolčanška v Št.Lenartu pri Brežicah. Eksplodiral je sod karbida, ki je bil shranjen v kleti. To se je zgodilo zjutraj ob 5. uri. En del hiše se je ves podrl. Hlapcu Lapuhu je eksplozija odtrgala glavo. Ubiti so bili gostilničar Volčanšek, njegova žena, njegova hči in njegova pastorka. Gostilničarja Volčanška sivolasi materi je eksplozija zlomila obe roki, nekemu hrvaškemu trgovcu z živino pa izbila oko. Sodi se, da je slučajno dotekla voda prišla do karbida, ki je bil shranjen v kleti. Vsled tega je nastal acetilen, ki se je razširili ne samo po kleti, nego udi po drugih prostorih v hiši. Hlapec Lapuh je prišel z gorečo lučjo v tak prostor — a-cetilen se je vnel in prva žrtev je bil Lapuh, ki ga je eksplozija vrgla iz hiše na dvorišče. Slučaj je toliko bolj žalosten, ker je ponesrečila jako vrla in občespoštova-na rodbina.
„ Marijana" pri Sv. Ivanu. V nedeljo so pr. Sv. Ivanu ponavljali „Marijano", ljudsko i ro. Kljub slabem vremenu je tudi takrat prišlo mnogo občinstva, ki je tudi z zanimanjem sledilo igri — Igralo se ie splošno dobro, morda boljše, nego prvikrat. G.ca V. Ponikvar, je kakor prvič igrala izvrstno, in v nekateih scenah naravnost umetniško. Zato je žela burno pohvalo. G.ca Gizela v vlogi „Zofije" je bila jako dobra. Njena mirna, neprisi jena igra je pokazala, da umeva popolnoma svojo vlogo. G. iMedved i Bertrand), je bil tudi kos svoji vlogi, le roke su mu delale včasih težkoče, v obče pa je vgajal. G. Schmidt (Remy), je igral to vlogo vnekoliko komični obliki, in je tudi dobro pogodil. Bali smo se, da za: de iz komičnega na pretiravanje, a vzdržal se je dosledno do konca. „Appianija* je igral g. Štoka z njemu že znano rutino, posebno prizor v zadnjem dejanji z „Andrija no M se mu je popolnoma posrečil. Tudi g. Sušmelj je naredil iz svoje vloge, kar se je iz nje dalo narediti. Druge manjše vloge so bile izvedene, tako, da so pripomogle k lepi ce loti. — Nekaj kronic dobi naša dična družba od tega, mi pa smo z zadovoljstvom zapuščali dvorano in želeli, da nam podružnica še kedaj nudi kaj tako lepega vžitka.
Vrla Slovenka. Prejeli smo: Neka go-spica iz Trsla mi je poslala več raznovrstnih časnikov s pismom: «... le korajžo, pravi kranjski Janez! Oh, ko bi bila jaz tam doli, to bi Vam dajala poguma — žal mi je pač v resnici, da nisem mladenič. Ko bi bila tam doli, vedno in vedno bi pela : „Sem deklica mlada, vesela, Sem pravo slovensko dekle !w
Kot slavček bi veselo pela, de bi se do sovražnika slišalo, da Slovenka sem! 11 Vas najlepše pozdravlja: Mici G." — Zlatoslav Planine.
Čtiva ranjenim vojakom! Na notico pod zgorajšnjem naslovom, objavljeno v „Edinosti" z dne 2. svečana t 1., so se odzvali ti-le: G.ca Ana Hršnikova iz Sp. Šiške pri Ljubljani (dva omotka ilustrovanih časopisov) ; g.a Milena Pirjevčeva, kavanarica v Sežani (omotek ilustrovanih in dnevnih listov, eno knjigo); g. M. Zalar iz Radovljice (omotek dnevnih listov); Neimenovan iz Trsta (omotek dnevnih listov) ; g. Alojzij Kremžar iz Sp. Ši?ke pri Ljubljani, t. č. četovodja pri 16. vozni diviziji v Mostaru (43 različnih slovenskih in nemških knjig); Zlatoslav Ptanic, t. č. računski pedčastnih v Mostaru (zavoj raznih slovenskih, čepkih in nemških leposlovnih in humorističnih listov); gdč. Ljubica Ćukova, tovarniška delavka v Mostaru (omotek „Bosnische Post" in;„Das interesante Blatt" ter škatljo cigaret); g.a Milena Pirjevčeva, kavainariča v Sežani (omotek „Slov. Naroda" in „Edinosti" ter 23 knjig in 7 zvezkov „Domačega Prijatelja" s pripombo: „Knjige so darovali: g. Alojzij Štrekelj, davčni uradnik, g. Anton Logar, priv. uradnik in pa gdč. Dragotina Brcar. Se par gospe mi je obljubilo, da „Vam pošljejo knjige . . . ako bi knjige še potrebovali, le sporošite mi. Srčno iada to storim . . .* ; gosp. Miljutin Garlatti iz Kanala na Goriškem (dva omotka ilustrov. listov in „Edinosti"); Neimenovan iz Ljubljane (omot časnikov); župnik Neško, Marija na Žili (eno knjigo); Neimenovan iz Trsta (omotek „Edinosii"); gospica Ana Turkova iz Trsta (zavoj raznovrstnih časopisov in knjig); g.a Jos?pina dr. Weiblova iz Metlike (zavoj vsakovrstnih časnikov in knjig). — Vsem: prisrčna hvala!
—	Poslal sem jih na trdnjavsk ) bolnišnico
v Mostar in v Kotor. — O, kako prijetno je pač človeku-Slovencu, ako zagleda v tujini domaČ časopis 1 Dragi Slovenci, drage Slovenke, ako znate, da se v kakšni bolnišnici k ersikoli bodi nahajajo ranjeni slovenski junaki, pošljite tja na bolnišnico pre-čitane časnike in knjige s pripombo: Fiir die verwundeten Soldaten des dortigen Spi tale s!" — S tem ne storite samo dobrega dela, ampak olajšate bolnikom njihovo gorje, ker izvedo iz njih toj novic iz domačih krajev, z bojnega polja itd Zato pa, ne zamečite ni enega časnika v stran! — Vse čitateljice in čitatelje „Edinosti" prisrčno pozdravlja: Zlatoslav Planine, rač. podč. pri 16. vozni diviziji, Mostar, Hercegovina.
O ranjenih, odnosno bolnih vojakih. —
V pomožno bolnišnico v zavodu »Austro-Amerikane« so bili sprejeti črnovojniki: Andrej Vatovec, Fran Kovar, Fran Li-pic in Fran Stanek. Odpuščeni so pa bili iz te pomožne bolnišnice: Štefan Kovacs, od 46. pešpolka, Viljem Fistriz od 53. pešpolka, Josip Debernardi od 97. pešpolka in Janoš Bach od 76. pešpolka. — V pomožno bolnišnico v prostorih društva»Au-stria« je bil sprejet Peter Zio od 87. pešpolka, ter črnovojnika Valentin Zaletel in Mihael Bohte. — V mestno bolnišnico so bili sprejeti nadporočnik 4. bosansko-hercegovskega pešpolka Alojzij Basarek ter črnovojnika Alojzij Schimek in Ivan Kocijančič. Odpuščeni so pa bili iz mestne bolnišnice črnovojniki Josip Vascotto, Leopold Brecelj in Aleksander Schunder ter orožnik Ivan Anton Barut.
Dolgoprsten urar je 33 letni Humbert Tamaro, ki je doma iz Pirana, a biva v Trstu in je zadnje čase stanoval v ulici del Farneto štev. 12. Včeraj zjutraj je bil Tamaro aretiran, ker je osumljen, da je Josipu Rubigianiju, ki tudi stanuje v hiši štev. 12 v ulici del Farneto, ukradel razne dragocenosti v skupni vrednosti 117 K. Na policijskem komisarijatu v ulici Luigi Ricci je sicer Tamaro tajil, da bi se bil sploh doteknil Rubigianijevih draguljev, a mu niso verjeli, ker je revež že omazan v tem pogledu. Odgovarjati bo pa moral tudi radi prestopka proti policijskemu nadzorstvu, ker je bil odšel iz Trsta, ne da bi se bil prej javil na policiji, kar bi bil moral storiti, ker se nahaja zaradi prejšnjih svojih grehov pod posebnim policijskim nadzorstvom.
Utopljenec. V Barkovljah so včeraj zjutraj našli v morju mrtvo truplo približno 50 letnega človeka. Zdravnik je izjavil, da je moralo biti utopljenčevo truplo že kakih 5 dni v morju. Revež je bil jako slabo oblečen, a pri njem niso našli nobenega papirja, ne nobene druge stvari, iz česar bi se moglo sklepati, kdo da je bil pokojnik. Ne ve se, jeli revež padel v morje po nesreči, ali si je morda sam poiskal smrt v valovih. Truplo nesrečneža so prenesli v mrtvašnico pri Sv. Justu.
Ugriznil se ie v jezik. Malega, komaj 3 letnega Hugona Bresianija, katerega roditelji stanujejo v ulici dei Montecchi št. 11, je včeraj popoldne ob treh prinesla mati na zdravniško postajo: doma je bil revček, tekaje iz kota v kot, padel, in pri tem se je ugriznil v jezik. Zdravnik mu je sicer izpral rano, a obvezati mu je seveda ni mogel, ker je rana na jeziku.
Umrli so: Prijavljeni dne 1. t. m. na mestnem fizikatu: Atilij Vatovac, 15 dni, Rocol št. 67; Srebot Ada, 15 mesecev, ulica Media štev. 11; Antini Humbert, 3 leta, ulica G. R. Carli štev. 6.; Depiccoli Iv. 79 let, ulica dellTstituto štev. 25; Gom-bač Remigij, 6 mesecev, Sv. Marija Magdalena zgornja štev. 627; Rimaboschi Marcel, mesec dni, ulica dei Gelsi štev. 3; Michelus Rajmund. 67 let, ulica G. Car-ducci štev. 36: Vignola Alojzij, 70 let, ul. della Sanita št. 8; Grgič Ivan Marija, 66 let, Vrdela štev. 1687. — V mestni bolnišnici dne 15. t. m.: Dobrinja Viktor, 18 let, Bolčič Ana, 30 let; Aškerc Mihael, 37 let: Cimadori Celestin, 51 let.
V Trstu, dne 19, februarja ltflo.
ščič, gostilničar; 4*58 K g. Urban čil*, mesar ; po 5'— K: gg. M. Košir; jos. Rakov-šček nadu.*.; I. xMermolja; po 10*— K : gg. Dr. Eržen; Zupančič, učiteljski zbor moškega učil. mat. takso; Brumat, poštar; lin. sv. Perpar; dež. posl.; okr. Šol nadz. La-sič; Dr. Franko; notar Art. Lokar; 20 — K županstvo Kanal; 25 — Neimenon št. 7. 100— K Posojilnica v Ajdovščini; g. Hribar je daroval brisače; tvrtka Pintar & Le-nard, kozico in g. Lenardič iz Brd, drva. Društvo je razdalo v tem tečaju 4643 kosil in 4326 večerij. Cena hrane je ostala od začetka leta ista, med tem ko se živila draže od dneva do dneva. — Zahvaljujemo se najprisrčnejše gg, in zavodom, ki so nam prišli v tem hudem času s podporami na pomoč. Obračamo se pa s prošnjo do vseh, onih, ki jim je draga naša mladina in ki lahko kaj darujejo, naj se spomnijo naše „Kuhinje".
Darovi.
— O priliki ponovitve „Marijane" so darovali, oziroma pleplačali v korist CMD: Po 1 K Sušmelj, po 80 st.: Kolarič, po 60 st.: Zalesjak, MrŠnih, Ukmar, Smrdr; po 50 st.: Marc S.; po 40 st.: Forcesin, Ko-blar, Bak; po 30 st.: Marc; po 20 st.: Negode, Godina, Krizmančič; 10 st.: Sa-mozič. — Ker se niso mogli vdeležiti predstave so darovali po 1 K: Matilda Vrtovec, Suban z Višave, Valeska in Krševan. — Srčna hvala vsem!
ČEŠKO - BUDJEVIŠKA RESTAVRACIJA
(Bosakova uzorna češka gostilna v Trstu) se nahaja ulici delle Poste štev. 14, vhod v ulici Giorgio Galatti, zraven glavne pošte Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi.
•as taa			A	LE		L ASI		
□□□ □DD		se računajo po 4 stot. be-edo. Mastno tiskano besedo se računajo enkrat več. — Najmanjša : pristojbina zna^a 40 stotink. :					□□ □□	
/'^p^f.ffjsMgtl/A društvo v Rojanu iščd sposob-UU^UUuiMiu nega krčmarja z kavcijo, veščega slovenskega in talijanskega jezika. Ponudbe naslovljati do 1. marca t. 1. na Gospodarsko dru š'VO v Rojanu.
90
BIK na prodni« ^p^Vdno^To^piotkd
na javni dražbi v Divači št 21 občinski bik. 91)	Županstvo v Ni
Naklem.
Pertol, urar,
ulica Stadion št. 26!!
16
f AftiltlN 1x1 yan Marco 35> buffet ul. Giuliani UOSUinn 27 se priporoča. Toči se istr-ko v no, kraški teran in belo vipavsko I. vrste. Gorka in mrzla jedila ob vsakem času.	#5
(litin hfilfi ne kislo po zmerni ceni proti VinO liclU takojšnjemu plačilu kupim. Ponudbe pod „Vino 88 na Ins. odd. Edinosti. 88
133
Dr. PETSCHNIGG
TRST, CIA S. CATESmS ŠTE& 1.
Zdravnik za notranje (splošne) bolezni g — 9 in 2 — 3 in špeelblfst za kožne In vodne (sDolne) br!- • "—I in 7—7V&
B
illilUSii
r.
TRST, COBS© ST. H7
Specijalist za KOŽNE in SPOLHr 39LE2N ŠIBKOST in NERVOZNOST za BOLEZNI v NOGAH in SKLEJ>2?3. Sprejema od -1 pop. in 3 - 5 iweiar g'j rcedsljeh od 10 ■= 1.
Vesti iz Gorice.
Dijaški kuhinji v Gorici so darovali v prvem polletju šolskega leta 1914.-15: - '60 v. g. Susič, mizar; 1*24 K g. Kuštrin, trgovec : po 3'— K (članarina): gg. Art. Jakše, Dr. Rostacher, Kutin, vodja pripr; Bajec, vad. uč.; g.a Ivanka GabrŠčekova; gg. Plohi, Šol. sv.; Mikuž, vodja „Mal. Doma"; Debeljak, PovSič, Plesničar, prof. Schaup, Koren, naduč.; Božič, pošt. urad.; Fasan, nadgeom.; Kur nčič, trgovec ; Cink, trgovec ; g.a Marija Presl, Bazovica; 4-— K g. Gle-
PiOMSiRfiiUE ° sooev.

: K M;;'-:: JOLEŽIME :
Br.KMfeU.TBIt
2090ZMAV-	KOKC* ZOBNI
NIK J I TliNHiK UUCA CASm^m, 13 II. nad
A
V
S potrtim srcem naznanja podpisano starešinstvo vsem občinskim zasto-pom, znancem in prijateljem, da je njegov spoštovani načelnik gospod

JOSIP

župan v Gorjanskem
dne 17. t. m. ob 11 predp. previden s sv. zakramenti nepričakovano v Gospodu zaspal.
Truplo blagega pokojnika se bo prepeljalo iz tržaške bolnišnice v Trstu na domače pokopališče v Gorjanskem.
Pogreb blagega pokojnika se bo vršil danes 19. t. m. ob 10 predp.
Starešinstvo cUčins Gorjunsko. ||j
Pil
Novo Pogrebno podjetje, Trst-Corso 47
Mfpl !n Sire pla
fclli—J
Oglase, poslana, osmrtnice in vsn naznanila je pošiljati »Inseratnemu oddelku« »Edinosti«. Trst, ulica Sv. Frančiška št. 2'J
/