PREMALO SE POZNAMO NEKAJ MISLI Z OBČNEGA ZBORA PODRUŽNICE SZDL ZA OTOK - ZA NOVEGA PREDSEDNIKA TE ORGANIZACIJE JE BIL IZVO­ LJEN TOV. TONE URŠIC V torek zvečer je bil v veliki dvo­ rani Narodnega doma redni lelni občni zbor podružnične organizacije SZDL Otchk. Kot je znano bo nam­ reč na območju stanovanjske skup­ nosti Otok delala ena krajevna or­ ganizacija SZDL, ki pa bo imela šti­ ri podružnice in to na Otoku (v ož­ jem pomenu besede), nadalje v L:s- cah, Medlogu in Lavi. Lepo obiskani zbor je pokazal, da se je politično življenje na Otoku vendarle premaknilo z mrtve točke in da je organizacija SZDL krenila na solidno pot reševanja nalog. Res je sicer, da z vsem še ne moremo biti zadovoljni, da bi lahko bili uspehi še večji, toda treba pa je ven­ darle upoštevati dejstvo, da je Otok še v izgradnji, da še vedno traja naseljevanje ljudi in podobno. Res pa je tudi, da bi lahko bVA uspehi boljši, če... bi se namreč ljudje med seboj bolj poznali in če bi imeli več možnosti, da se najdejo na skupnih toriščih dela. Ta ugotovitev odpira morda najhvaležnejše pod­ ročje dela organizacije Socialistične zveze. Ona mora biti tista, ki bo ljudi združila, jih povezala, da se ne bodo gledali kot tujci. Možnosti za to bo obilo. In to ne samo na skupnih delovnih akcijah, na katere, mimogrede povedano, nekateri pre­ bivalci Otoka niso gledali s preve­ likimi simpatijami, temveč tudi dru­ god. Novi statut Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije med drugim predvideva deio sekcij v okviru krajevnih organizacj'. Po na­ šem mnenju so prav sekcije tiste, ki bodo alhko ljudi združile okoli reše­ vanja in obravnavanja določenih nalog. Ce bo delo v sekcijah zaži­ velo tako, kot je predvideno, potem je gotovo, da na prihodnjem občnem zboru ne bodo padali očitki (zaen­ krat še upravičeni), češ premalo se poznamo. Razumljivo je, da je bilo na zboru veliko govora še o opravljenih, zla­ sti pa prihodnjih nalogah pri reše­ vanju komunalnih problemov Otoka. V načrtu je ureditev ulic, javne raz­ svetljave, zgraditev obrtnega centra preskrbovalnega središča, osrednje­ ga otroškega igrišča blizu stolpnrce itd. Zelja je bilo še več. Skoda le, da je bilo dosti premalo govora o deležu, ki bi ga naj dali prebivalci tega novega mestnega predela. Ce bi namreč občinski ljudski odbor hotel ustreči vsem željam (ki pa so hkrati tudi potrebe) prebivalcev Otoka, potem je več kot gotovo, da bi mu zmanjkalo denarj,a za ostala dela, ki prav tako zahtevajo svoje. To je predvsem vodovod, kanalizaci,- ja itd. Zato bo morala organizacija Socialistične zveze nastopiti kot ak­ tivnejši mobilizator pri organizaciji, stanovanjska skupnost pa pri izva­ janju prostovoljcih delovnih akcij. Podatki, -po katerih je 572 prebival­ cev Otoka opravilo do konca junija leto'šnjega leta 2430 prostovoljnih ur niso takšni, da bi lahko ob njih postavljali nemogoče zahleve. Izvr­ šitev delovnih programov je seveda v največji meri odvisna ne samo od sredstev, ki jih je zanje namenil ljudski odbor, temveč tudi od pri­ pravljenosti ljudi, da pri tej izgrad­ nji prav tako prispevajo svoj ustrez­ ni delež. Na občnem zboru so izvolili tudi novo vodstvo podružnične organiza­ cije SZDL za Otok. Tako je bil za jredsednika izvoljen tovariš Tone Jršič, za tajraka Alojz Pavlic in za blagajnika Milka Divjak. -mb_ v parku po dežju POGLED PO SVETU Alzir, Kongo, obletnica Oktobr­ ske revolucije, nemška vojska v Franciji, Južni Vietnam, volitve v Italiji in seveda ne nazadnje pred­ sedniške volitve v ZDA, to so stva­ ri, ki so polnile zunanje politično rubriko p:-eteklega tedna. Kennedy je šel na volitve z naj­ ugodnejšimi psihološkimi pogoji, ne samo v ZDA, kur po vsem svetu. Vseh osem let republikanske vlada­ vine se je pravzaprav že kazalo, da ameriški volivec ne pritrjuje togosti zunanje in notranje politike repu­ blikanske stranke, ki ni bila vselej kos zapletenim situacijam v svetu, niti ne recesije leta 1958. Demokrat­ ska stranka se je s svojo opozicijo pokazala bolj elastična, iznajdljiva in drzna. Kennedy je rad govoril o porastu moti ZDA, o nezaposlenih, o državljanskih prvicah črncev, o socialnem zavarovanju, velikih jav­ nih delih in projektih in ne nazad­ nje o velikanskem načrtu za šolsko reformo, ki bo Ameriki prinesla lako izobraženstvo in take znanstvene uspehe, kot jih ima zadnja leta SZ, boljšo materialno bazo šolstva in boljše plače prosvetnim delavcem. Zato je imel Kennedy v svetu do­ sti nasprotnikov. Zato so v Nemčiji zelo neokusno zapisali, da je zma­ gal predvsem z ženskimirglasovi in da je preskočil eno generacijo poli­ tikov (Adenauer ima tudi večino ženskih volivcev in je dvakrat sta­ rejši od Kennedy ja). V Angliji pra­ vijo, da bo Kennedyjeva era polna nevarnosti, a prav zato tudi veliko obeta. Kdo bi to pitijski pozdrav novemu predsedniku Angležem za­ meril! y Franciji Kennedyju za- me^-ijo njegove izjave o Alžiru, se­ ve, krogi okoli de Gaulla in ultra- kolonialisti. V Moskvi so rezultat volitev spre­ jeli s simpatijami. Pričakujejo, da pod Kennedyjevim vodstvom Ame­ rika ne bo več drsela v brezno nove vojne in da bo možno sodelovanje kakor v Rooseveltovih časih. Hru- šCev je Kennedyja pozdravil med prvimi z dolgo, tehtno brzojavko. Med prvimi, je bil tudi Adenauer in jc kljub skepsi, ki jo je nedavno iz­ rekel zaradi Kennedyja, že najavil svoj obisk v Ameriki. »New York Herald Tribune« še ne verjame v tak izid volitev in prero­ kuje revizijo. Medtem pa se Kenne­ dy že pripravlja za jasno intonacijo svoje dobe, kajti »prvih WO dni po­ meni predznak za vsa 4 letai^, iako pravi. Zgodovina se je pač močno po­ igrala. Zmagal je milijonar Kenne­ dy zoper plebejca Nixona, zmagal z glasovi delavskih centrov in črn­ cev. Večine ni dosegel velike, toda brez nje odhaja v Belo hišo kot predstavnik ameriškega duha, z vse­ mi velikimi pooblastili. Močno je odjeknila obletnica Oktobrske revolucije: Kozlov, se- • kretar CK KPSZ je v oficielnem go­ voru znova oznanjal, da bo SZ u- mirni tekmi zmagala nad kapitaliz-- mom, in to tako gotovo kot za dne­ vom pride noč. SZ se ne boji kapi­ talističnih groženj, kajti pri njej je moč. Imperializem ne more več dik­ tirati vojne. Naj Zahod sprejme raz­ orožitev, S Z pa bo potem sprejele^ vsakršno kontrolo. Nemško vpraša­ nje je treba rešiti, Anglija pa naj ne kaže svetu dveh obrazov: sporazum o podmorniški bazi na Škotskem spodbija Macmillanove trditve o an­ gleški mirovni politiki. V SZ gredo na zameno denarja v razmerju 10:1 s tem, da bodo v istem razmerju padle tudi cene. — V Italiji so bile volitve, ki niso pri­ nesle nič novega. Levica je za ma­ lenkost močnejša, kurz bodo dajali še naprej demokrščanski politiki. — Državni udar se je izvršil tudi v Južnem Vietnamu, preden so se stvari razjasnile v Laosu. Ali pa prav zato! —In končno, vsa Ame­ rika gleda na Kubo. Kubanci kop­ ljejo strelske jarke in se ne zanaša­ jo na sovjetske raJiete. Posebej za­ nima Latinsko Ameriko, kako bo potekel boj med kubanskim Davi­ dom in yankeejskim Goliat om. T. O. V zadnjem tednu po domovini Petek, 11. novembra NA SEJI komisije za družbeno uprav­ ljanje zveznega odbora SZDL Jugoslavi­ je so poudarili potrebo po nadaljnji kre­ pitvi organov upravljanja v kmetijskih zadrugah. Sobota, 12. novembra lZVRSi\4 SVET LR SLOVENIJE je na svoji seji sprejel predlog zakona o spre­ membah in dopolnitvah zakona o var­ stvu voda. Predlog bo predložen Ljud(iki skupšćini. Nedelja, 15. novembra V SLOVENIJO je prispela skupina 26 ljudskih poslancev iz avtonomne oblasti Kosovo in Metohije. Program njihovega bivanja zajema tudi obisk v Celju. Ponedeljek, 14. novembra V LJUBLJANI se je začel simpozij slovenske tehniške besede, ki ga je orga­ nizirala Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije. Torek, 15. novembra V SAR.AJEVU se je začel 5. kongres SZDL Bosne in Hercegovine. V imenu glavnega odbora SZDL Jugoslavije je kongres pozdravil Vladimir Bakarič, re­ ferat o delu in nalogah SZDL Bosne in Hercegovine pa je prebral predsednik glavnega odbora SZDL BiH Djuro Pucar. Sreda, 16. novembra V BEOGRADU so odprli visoko šolo političnili ved, v kateri se bo .šolal kader za delo v političnih organizacijah, v tisku ill publicistiki, v diplomaciji ter raznih družbeno političiiili institutih in ustano­ vah. Tehnični vzgoji mladine vso skril Ob zakJj'učku Meseca tehnike je bil v nedeljo dopoldne razšj jeni plenum Okrajnega odbora Ljudske tehnike v Celju, ki sta ! ga med številnimi gosti udeležila tudi zastopnik Glavnega odbo' LTS inž. JELENC ter predstavnik Okrajnega odbora SZDL hQjì LUKMAN. Na začetku delovne in plodne kon­ ference je predsednik Okrajnega od­ bora Ljudske tehnike Ludvik Go- renjak nanizal nekaj misli, ki bi jih morale organizacije Ljudske tehnike upoštevati v še večji meri, če bi v praksi hotele uveljaviti geslo — teh­ niko ljudstvu. Še vedno drži ugoto­ vitev, da je v društvih in klubih Ljudske tehnike premalo mladine, pa čeprav je mladi rod najbolj do­ vzeten za tehniko. 2e v tej ugotovit­ vi tiči naloga, ki jo bodo morale or­ ganizacije Ljudske tehnike reševati skupaj s komiteji Ljudske mladine. Drugo delovno področje pa se odpi­ ra v zvezi s šolsko mladino. Po za­ slugi Ljudske tehnike je tehnična vzgoja na osnovnih šolah postala legalna, postala je del učnega pro­ grama. Četudi so ponekod dosegli lepe uspehe in čeprav se učitelji tru­ dijo, da bi posredovali najmlajšim čim več, pa je vendarle znano, da našim šolam primanjkuje tehnično strokovnega kadra. Veliko šol tudi nima primernih delavnic, da ne go­ vorimo o skromnem orodju. Kako naj še potem govorimo o tehnični vzgoji mladine, če pa ta vzgoja že na šolah ni takšna, kot bi morala biti, in to ne zaradi malomarnosti šolskih vodstev aii učiteljev, temveč zaradi objektivnih vzrokov. Tej manjkljivosti bi lahko organizacj^ Ljudske tehnike v marsičem odpj' nioge. Zato naj društva Ljudske tei, nike prevzamejo patronate nad j,,^ lami, ki pa se naj ne istovetijo z rebitno enokratno denarno pomočjo temveč s stalno skrbjo v kadrih j, orodju. Prav tako bi morale postai, delavnice društev Ljudske tehnik, odprte šolski mladini. Na drugi &tra ni pa bi lahko tehnični kadri v dru štvih pripravljali tečaje za učitelj, in jim pomagali pridobiti si več teh ničnega znanja. Pomanjkanje ustreznih prostoro zlasti pa delavnic, je prav tako prt blem, ki zavira še boljše delo dru štev in klubov Ljudske tebnike. Zati je plenum sprejel sklep, da naj bo \ prihodnjem letu ena glavn h skrj) posvečena ureditvi primernih delov nih prostorov. Organizacije Ljudske tehnike celjskem okraju so dosegle nekaterf lepe uspehe in po pravici sodijo mç; najboljše pri nas sploh. Zdaj deij na celjskem območju že nad petde. set društev, ki v^ključujejo okoli ц tisoč članov. Navzlic tem uspehoJ pa se vendarle zdi, da je razvoj ц kje zastal in da najnovejši tehniè| ^sežki prehitevajo življenje znotr^ organizacij. Zato je klic po kvalitet nejšem delu več kot umesten. Ko; vzor takšnemu delu bi lahko siuzil; društvi Ljudske tehnike v Tovarn emajlirane posode ter v Tovarn; tehtnic, kar sta dokazali tudi na ne davni republiški razstavi prototipov Velika naloga društev Ljudski tehnike se kaže v pomoči Organon delavskega samoupravljanja pri raz vijanju proizvajalnih sil in večanji proizvodnosti. Zato morajo biti de lovni programi društev Ljudske teh nike v tovarnah konkretni in izde lani v sodelovanju z delavskim^ sveti. V bodoče bo treba več skrb; • svetiti modelarstvu in prav tako todam dela. Razen pri avto-n^, organizacijah je vsepovsod drugoc premalo sistematičnega dela s teorf tičnega vidika. Skratka, društva рк- malo skrbijo za predavanja, sem: narje ipd. Bistven in kvaliteten ko rak naprej bi lahko na tem podroqt prineslo sodelovanje z društvi inže nirjev in tehnikov. Zanimivo je, da je plenum dal nt kaj pobud tudi za organizirani obrtnih delavnic pod okriljem orJ nizacij Ljuds'ke tehnike. In konCil zdi se, da bodo pri društvih Ljudski tehnike v tovarnah kmalu zaživel še krožki izumiteljev, novatorjev ii racionalizatorjev. M.B NOVI sodisci Ko je na eni prejšnjih sej Okraj­ nega ljudskega odbora v Celju pred­ sednik Okrožnega sodišča tov. Niko Pogačar govoril o delu in problemih sodišč v celjskem okraju, so odbor­ niki sprejeli predlog o formiranju posebnih komisij, ki naj bi pričeli z delom za ustanovitev novih okrajnih sodišč v Žalcu in Mozirju. Sklep za ustanovitev dveh novih sodnšč je bil utemeljen, predvsem v premajhni razširjenosti rednih sodišč na celj­ skem območju in sDričo tega v silno počasnem reševanju zadev. Samo tri okrajna ter okrožno sodišče v Celju imajo blizu štiri tisoč nerešenih glavnih zadev. Na zadnj'i seji obeh zborov OLO Celje pa je o pripravah na ustano­ vitev dveh novih okrajnih sodišč v Žalcu in Mozirju med drugim poro­ čal predsednik Riko Jerman. Najdlje so s pripravami za skorajšnji zače­ tek dela novega okrajnega sodišča v Žalcu. Tu so vsi izgledi, da bo novoustanovljena pravosodna usta­ nova začela z delom že prvega ja­ nuarja prihodnjega leta. Zaenkrat naj bi prostore dobila na sedanjem sedežu ljudskega odbora. Toda to je le začasna rešitev, kajti tudi Ko­ munalna banka, ki je lastnik tega poslopja, prav tako komaj čaka na izpraznitev pisarn, ki jih sedaj za­ sedajo uradi občine. Na vsak način bo treba tako v Žalcu kot tudi Mo- ziirju takoj začeti s pripravami za gradnjo novih poslopij, v katerih bi delali obe sodišči. Glede na potrebe in realne mož­ nosti za začetek dela novih okrajnih sodišč, je ljudski odbor celjskega okraja sprejel predlog, po katerem bo predlagal Ljudski skupščini Slo­ venije, da ustanovi novi okrajni so­ dišči v Žalcu in Mozirju. Z ustanovitvijo obeh sodišč bosta v celjskem okraju le še laška in šentjurska občina brez teh ustanov. Čeprav trenutno ni izgledov, da bi tudi v teh krajih prišlo do ustano­ vitve sodiišč, pa perspektiva vendar­ le odpira tudi to možnost. Sicer pa se bo že z ustanovitvijo in začetkom dela sodišča v Zaicu precej poznalo; na vsak način se bo zmanjašlo šte­ vilo zadev, ki že mesece, pa tudi le­ to in dve čakajo na obravnavo. Zato zaslužijo prizadevanja celjskega okraja, da se razširi mreža prvo­ stopnih rednih sodišč na tem območ­ ju, največje priznanje. -mb Plodna konferenca Zapisek s konference aktiva LKIS >lngrad< Mnogim aktivom Ljudske mladi­ ne, ki so že izvedli redne letne kon­ ference se je v torek pridružil še aktiv GliP »Ingrad«. Pred sto pred­ stavniki mladine je predsednik akti­ va med gosti pozdravil tudi pred­ sednika občinskega komiteja LMS Celje Zvoneta Dragana, predstav­ nike aktivov LM nekaterih delovnih kolektivov in druge. Že predsednik v poročilu — pa tu­ di nadvse živahna razprava, ki se je morda nekoliko preveč usmerila v ne vedno povsem objektivno kriti­ ko — sta osvetlila vrsto problemov, ki jih mladina v preteklem letu ni uspela rešiti. Morda so bile največji spodrsljaj delovne akcije, saj mla­ dinci niso izpolnili obljube, ki so jo dali delavskemu svetu ~ da bo vsak od njih opravil 30 prostovoljnih de­ lovnih ur. V »Ingradu« je po zad­ njih podatkih nad 800 mladih ljudi, ki pa so skupaj opravili le nekaj nad 700 prostovoljnih delovnih ur. Zanimivi so problemi, ki jih sre­ čuje mladina pri delu v novem na­ selju. Pravijo, da tam nimajo šport­ nih naprav, tudi primernih prosto­ rov ni, v prizadevanjih za poživitev družabnega življenja pa, da niso našli dovolj razumevanja v upravi podjetja. Hkrati pa so tudi ugoto­ vili, da niso nikoli sestavili nobene vloge na delavski svet. Živahno so razpravljali o prekva­ lifikaciji in nepravilnem premešča­ nju učencev iz stroke v stroko. Hkrati s tem so predlagali, naj bi podjetje štipendiralo le take ljudi, ki bodo nekoč nekaj pomenili, pri tem pa naj bi imel; prednost v podjetju že zaposleni. Ti se bodo kasneje laže borili proti nekaterim nepravilnim odnosom članov kolek­ tiva do dela. Med starejšimi — nič boljše ni stanje pri mladini — je še vedno precej takih ljudi, ki postav­ ljajo dela po delovnem času — »fuš« na prvo mesto. Mladi strokovnjaki, ki dobro poznajo življenje v kolek­ tivu, se bodo morda lahko s tem težko rešljivim problemom z uspe­ hom spoprijeli. Konferenca mladine GIP »Ingrad« je bila zelo plodna. Njihov program dela pa zagotavlja, da se bo ta ak­ tiv tudi v prihodnjem letu uvrstil med prve v celjski občini. -ij INZ. URBANCL - RAVNATELJ SREDNJE TEHNIŠKE SOLE Na zadnji seji obeh zborov Okraj­ nega ljudskega odbora v Celju so odborniki na predlog komisije za volitve in imenovanja po'trdili ime­ novanje inž. Alfonza Urbancla za ravnatelja Srednje tehniške šole v Celjiu. SEMINAR ZA OSNOVNA EKONOMSKA VPRAŠANJA Pri časopisnem podjetju Celjski tisk so pred dnevi začeli s seminar­ jem za osnovna ekonomska vpraša­ nja. Pripravili so ga ne samo za člane organov delavskega samo­ upravljanja, temveč tudi za ostale člane i