SI. 19. Vi..rek. flatrtek • , to i/liai- in \ • M« ' M << rilu.ru I •<*> | I"■ ti §n rt• i tloiit /.1 vn* letn 8 U ki .. ix,I |( M * .. — n .. ,Htl ,. 'J .. W .. Po iio^ti /a v-- let« 1" t: —^» m |i01 let« "> r — •• „ retrt •-' .- «0 - \ Mariboru, vlorek IS. februarja. HK letaj. 1870. lovki um 1 O/ruunlii' '/.n navncfnVi iri*topn<> . vr«1i> o plačuje: li kr. se tiska Ikrar. •........ 'ikrnt, I ,. „ „ Škrat \'eče pi"Mitnko se pln fujojo po prostoru /h vsak lisok jt! pla, i'Uli kolek (alernpelj) za Jfl> kr. Vredniitro in opravnistvo je na stolnem trgu (Domplatt) hiš. št. 179 Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno trankujejo Slovenci in državni zbor. vi Naši državni poslanci st» zopat zn eno upanje revnejši. Ena zadnjih sej jim ga je vzel«. Poljsko prijateljstvo jim Je pO ledeni in uiua/.aui Dona|j splavalo v črno umrje. Čitateljem PSlov. Nar." simi že v zadnjem listu poročali, kako seje to godilo. Bukoviiiec baron Petrino jo stavil predlog, naj še spremeni t ve državnih ninovih postav v smislu razširjenja deželne avtonomije, kakor se zahtevajo v poljski resolucijii, raztegnejo na vRji kraljestvi! in vso dežele, ki so v državnem Z bor O znstnpane, in odbor , ki ima poročati o poljski resoluciji, naj bi poročal trdi o tem predlogu. Petrinov na-svet so kakor znano podpirali Bajno Bttkovitici in Slovenci in pa 4 polteni Nemci. Poljaki ga niso podpj^ rali in po časopisih smo brali, da so Poljaki /ati> tako ravnnli, ker trdijo, dn ima Petrinov nasvet samo ta namen, speljati poljsko resolucijo ad absurdom, ali po slovensko: razkriti njeno smešno ueizvršljivosi. Alijo šlo to Pollakom iz srca, ali pa so hoteli s\«.jo priliz-nonost do vlado pokriti z raztrganim plaščem praznih izgovorov, to jo nam malo mar. Gotovo in neovrgljivo je, da so Poljaki odpovedali Slovencem svoje prijateljstvo Ifl prijateljsko podporo: slovenski državni poslanoj so za eno upanje , za enega prijatelja revnejši. To upanje in prijatelj s! vo ni bilo vsakdanjo.; našim p<>-nlaneoin je bilo v držnvopravnem obziru vse, kar so imoli ; zdaj ko so oboje zgubili, Zgubili so po našem prepričanji vseko podlogo v državnem zboru duunJHkcm. Kaj pa da, našo prepričanje jo pogosto drugačno nego prepričanje gg. državnih poslancev. Našo prepričanje je o l nekdaj bilo, da je zveza Slovencev s Poljaki de le neplodna, ampak naravnost školjiva; odkar naš list izhaja, svaril jo Slovence prod poljsko pol z k o ste/.o, svaril pred poljskim polzkim prijateljstvom. Na naša svarila se nam je odgovarjalo s „političnimi otročaji" in pridevki še manj po ^olikanem Slovencu" dišečimi : poljsko prijateljstvo je požrlo dosti slovenskega prijateljstva. Cesar nismo mogli no doseči s prošnjami in z razlogi, to so storili Poljaki . svojim nedejanjemj poslužimo so hesuJi poljskih poslanoev ; Poljaki ho p t i -jateljstvo Hovencev s Po1 jaki dotirali — ad absurdom ! Ko ln mi 110 bili strasti m osebne občutljivosti že davno oddali na žrtvenik domovina, deneš bi imeli „politični ot ročaji" bogato priliko ndšleodovuti se z namečkom ii* obrestimi. No bomo so odŠkodavali ' Ne bomo ohrajtavali. /a to ni piikladen oni trenutek, ko se je drugače mislečemu razbilo dolgo gojeno upanje, ko so se mu začele tla pod nogami zibati . ko mu .10 nastopila oluipna doba, ktoro je najživeje in resnični je popisal nas Proširen V kratkih 4 vrsticah , ki jih j» postavil svojim pesmim na čelo : „Srce je prazno, srečno ni l" Mi bi bili popolnoma odškodovanj za vse, če so ve nafti poslanci, ko BO se zastonj ozirali v zhor-bioi po podpornikih njih predloga, ko so Poljaki demonstrativno obsedeli, ko je Petrinov nasvet ravno za silo našel še toliko podpore, da mu niso naravnost poti ampak treba je zadovoliti narodom in popolnoma se zlagamo s tem kar piše zadnja »Politik" : „V Avstnii nimamo samo poljskega , ampak imamo tudi češko, slovensko, dalmatinsko , 06 kdf» hoče tudi rusinsko in /. ozirom na Tirolsko in na rastočo nemško federalistično stranko tudi — nemško vpraša njo." Slovensko v p ra Sun j e pa jo zedinjena Slovenija in za to v okvirih Petrinovega nasveta ni prostora. Petrinov nasvet bi imel za nas le potem kaj vrednosti, ako se nam dovoli naše narodno združenje. Vondar jo Petrinov nasvet druge dvojne vrednosti. Eno teh vrednosti nam je razkrila „Politik" rekoč: „dobro je, da se jo Evropa po Petrinovem nasvetu — stavljenem v tem zboru brez glave — na novo na to oporn-uila, da avstrijsko ustavno Vprašanje daleč sega čez meje zapadne Galicije; ali ie s početka tak nasvet v dunajskem državnem zboru ni na pravem mestu, ker je moral vsak pametem pnlitiknr — torej gotovo tudi Petrino — ie davno sprevideti, da jo ta državni zbor in ta vlada popolnoma (total) nesposobna, rešiti avstrijsko ustavno vprašanje in torej tak nasvet le ceniti po njegovi vrednosti. Baron Petrino bi bil svoj nasvet le s tem mogel raztolmačiti, ko bi bil b svojimi tova- pokazah iz zbornice, če so se pravimo naši poslanci jriši \ red že davno državnemu zboru hrbet obrnil." oni trenotek spomnili svojih rojakov in volilcev, in če. Mi nasvetu pripisujemo še drugo vrednost in na- jih je obšla misel, da slovenski rod ne sme daljo bi tj I ravnost rečemo; dobro je, da se jc; stavil ravno v igrača dunajskim hegemonom . in ne več zastopan v,držav no m zboru. Med adresnim besedovanjem zboru, kjer nimajo zn potrebe narodov ali razuma alijin zdaj ko se jo Hasuer pokazal kot ministerskego pa srca, ali pa obojega ne. prvomestnika , čulo se je dostokrat iz nemško-poslan- Kar so tiče nasveta samega, razvidno jc že izjskih in ministerskih ust, da jo t. i. ustavna stranka tega , kar smo pisali v zadnjem listu, da nam ne zadostuje. Petrinov nasvet — tudi ko bi ga zbornica potrdila — bi rešil zadeve mrtvih dežel in krouovin, nikakor pa no zadev ž i v i h n a r o d o v. Kakor zdaj pripravljena zadovoliti narodom, deželam in kraljestvom, a to le na poti ustavuosti in v okvirih ustave. Petrinov nasvet jo bil gotovo ustavno popolno korekten in parlamentarcu. Ali so ga Nemci le v toliko podpirali, stoje avstrijski odnošaji, ni treba zadovoliti vojvodstva;da bi bil mogol priti v polteno parlamentarno nhravna-kranjskega, kraljevine gališke, vojvodine štirsko itd., j vanje V Ne I Kobi se ne bili našli 4 nemški poštenjaki. Ml H a f a 111 b a h a. (Zgodovinako-romantičuii obraz. Ćeski upiBul IV Chucholoušek, poslovenil Podgoriesn.) * Crni oblaki se preganjajo pO nočnem nebi; le-sem jih veter seganja, tu zopet se delajo različne podobe, ki nebo skoz-nje pogleda časi pa časi ; ali prižene se zopet drug oblak - ter nebo in krajino zavije v temo. Neprijazna, žalostna je noč. Kedar koli zvezde posvetijo skozi oblake, precej nekako laže oko preleti krajino. V dolini, prav na podnožji gorani, ki strle v višino, tako da jelke i smreke na temeuu jim sezajo v oblake, vihar pa jih uklanja sem iu tje, da se človeku zdi, kakor da so zato pripogiblto, da bi oblaki lehko mogli čez i med njimi dalje — v dolini pred gorami so iiaiaznu, lenma poslopja, kakor kake kopice , nad njimi pa v zvezdnem svitu leskečejo polumeseci nad munara mi mesta Sarajeva tako, kakor ua piramidah. V grobove tihoto je v to pij ena krajina, samo vihar razsaja po propadih in žlebinah po gorah, i žvižga tako, kakor šakal v pust ini. Te bosniške gore, kako so vse razkosane, nu koliko strani, - i koliko jo propadov po njih: tukaj pu3ta skala štrli izmed drevja, tu zopet visi i strmi v dolino, tako da popotni velikrat mora lesti cev ostro Bkalovje. prebresti močvirne žle- luue, predno prisopi.se nori na greben, od kodar jasnega dne sokolje oko lehko ogleda vso krajino na obra straneh na dolgo i Široko ; od kodar vidi po zaho-dnjej plati tjek.ij ee/, Sarajev i po w.hodnjej noter do Drine, kder se žo črne srbski lesovi. Gori na vrhi pak so tla razvita : t 11 zij6 temna brezna, 1u se greben vije navzgor. iia m> tvori skofovje, iz koga gledajo globok«! luknje. Priroda je tu divja tako, k ukor bi prav tukaj hotela kazuti svojo najbogatejšo različnost. V enoj teh globeli, kamor izvedavo oko skoro ne more prodreti, — tu je čudovit tabor. Blezu dvajset moških sem ter tej leži po tleh. Sredi njih pojemlje velik ogenj ; lo časi pa časi se še pokaže plamen, ali vzlete iskre. Moškim okrog ognja, \/lasti okrog ogor kov, na prvi pogled se jim po/.na, kdo so. Izpod 5apek globoko čez glavo potisnenib* SO jim vijo dolgi lasje, zvesta podoba, da uijso pokoienje ubogo raje, kterej BUTOVO turško gospostvo na smrtno kazen zapo veduje, tla si mora striči lase — na znamenje svoje sužnjosti. Struke malomarno leže spečim po krepkih telesih. Človeku se zdi, da so ti moški odeti z njimi zato, da jim krijo i rose varujo orožje: puško . ban džare. in samokrese, pa ne za 1«ga del j. da bi svoje gospodarje grele y n čnoiu mrazu. Hajduku še na mar no pride nikoli tista razvejenost; pa tudi, saj ne utegne pomebkužiti se. Hajduka se ne prime ni solnčna vročina, niti mraz. Ker se neprenehoma bori z vragom svoje domovine, se sovražnikom KriŠčeve vere ; davno se je že odvadil varnej strehi, i ker ga skoro slehrni dan toro nadloge, /ato je utrjeno njegovo telo, tako rekoč: požulilo so je pod milim nebom. — Nad to globelijo, v kterej so so hajduci raztabo-rili, strmi ostrokroina skala, oaapristopna povsodi, na sredi pa jazpokla tako, kakor s zagozdo bil razklal jo kdo na dvo polovici ; a v tej odprtmi zije globoka, črna propast. Te skale prednja polovica — strmeča hajdukom nad Lahorom, ta jn navpična, kakor bi jo bil človek oteta]; le zadej, kder se je odtrgala od druge polOvice, raste po njej pritlično grmovje. !.i je v skaline zarilo svoje koreninje. Na poluviški blezu se odpira špilja ki bi ne mara bila dobro zavetje , ko bi ee le vedelo kodi bi vd njo prišel človek. A pa kaj, česa neki m zna hajduk ? ! Eden spečih vzdigne glavo, čapko *» čez oči po krit z njo, pomakne na zatilnik. okrog sebe ozre se » ppgleda v oblake, ki s<» se prav kar na malo časa raztrgali tako, da je mesec v poslednjoj četrti — megleno /akaljen. precej temotno svetlobo li) na zemljo. Se enkrat se bistrejšo ogledne po fivojib tovariših i čmernn odmaje ž glavo. „Vrag vendar!" — huskue sam sebi, „zopet ga uij tu, zopet se mi poteplje ta hudirjov sin 1 — Ob poslednjih bosedah si pokriža ustna, zato da ne bi duši kvarno bilo, kar ho objestno črhnila usta i da bi ne všla v želodec ni slina, ki ie bila na jezici, ko je hudir drknil z njega, za tegu delj ie pljunil pred-se. Nij varno — kader je človek še le izbudil se zjutraj, pa če že hudiča ima na jezici. 1 bi se Petrinov nasvet niti v ustaven okvir no bil mogol uriniti, in na ustavni poti isiteaji rljf 'lezel in kraljestev ne bi bile našle niti posluha pri varuhih ustave. Onim 4 Nemcem pa zdaj nemški časniki očitajo „lahkomisljenost pri podpirauji smešnih predlogov." Da so Poljaki peli svoj: „Sam jedel, sam pil!* to je bilo naprej videti . saj so v deželnem zboru Ivovskaoi vedno povdarjali, da hočejo avtonomijo sami zase in je Groholski v odboru na novo povedal, da se Galicija briga samo za svoje potrebe in da no pozua federalističnega načela. Da pa so Nemci svoje obljube o uva-ževanji na ustavui poti izrečenih želj in tir jat ev še gorke demontirali in tako sami sebe na laž postavili, to je zasluga Petrinovcga uasveta. Kđor do zdaj ni vedel, koliko ie vredna svečano dana beseda ustnvover-nežova, zvedel je to pri podpiranji Potrinovega nasveta — in to je dobro. Ako jo dozdnj veljal prigovor: „graeca nMea, nulla fides," smemo ta prigovor od zdaj zanaprej javno raztegati tudi na ustavo verno stranko, kar tu storimo rekoč Decembris fides — nulla fides! — I) o p i s j. Is Šmarja na dolenjem Štirskem. 111 februarja, flzv. dop.] Sreuje šmnrskoga okraja naj bi tudi prošnje pošiljale ali peticijonirale ! Ali pa naj bi petioijo-nirale proti konkordatu, proti samostanom, za napravo viših slovenskih šol ali drugih občekoristnih naprav? O ne 1 Peticijonirale naj bi za okrajnega glavarja ' Za kaj vse hočejo nekteri rabiti avtonomne Srenje, naj kaže sledeči tlogodjaj. — Pred kratkim se je v lemberškem trgu uradno opravilo opravljalo zavoljo napravo nove kuracije, h ktererau opravilu je bil od c. k. okrajnega glavarstva v Celji odposlan g. pristav dr. W.....Omenjeni gospod je to priliko v to porabil, da je med zbranimi začel agitirati za g. komisarja T . . ......v Celji priporočaje, naj bi srenje šmarskegn okraja vsakako pristopile prošnji slavnega okrajnega zastopstva v Celji in ž njim vred pri visi gosposki prolila, da bi se g. T........imenoval za okrajnega glavarja v Celji. G. dr. W. je ob enem vedel pripove-davati, da bode isto tako storilo tudi mnogo srenj drugih sodnjih okrajev, in to tem boli. ker jo g. T. poštenjak in rojen Celjan (Cillierkind). Ne moro biti naša naloga iskati po razlogih, zarad kterih jo slavno okrajno glavarstvo v tem slučaji peticijoniralo, kakor nam tudi nikdar ni prišlo na misel dvomiti o poštenem značaji g. T., eno vprašanje pa si moramo vendar dovoliti do g. dra, W.: • „Polunoč je že za nami !" — zop«»t omeni sam sebi in še enkrat pogleda kvišku: zopet je v oblake zavit mesec. „Hm, kar je uže popreje dozdevalo so mi, vspešna preža bode to; malo oblačno je. veter ne pusti pršeti, pa tudi ne moro boljše biti," — dejal je, vsako roke dva prsta stisnil mej ustna i presunljivo žvižgnil, da so je različno razlezalo okrog i okrog. Nij še daleč po skalnih razpoklinnh odmeval žvižg, a uže so bili po konci vsi tovariši, da-si so pred tem trenotijem še vsi bili vtopljeni v trdo spanije. „Po konci, na nogo, juuaci! Dobro tako!J — prikima starček, *Lep kos pota imamo do lijakaje; ugodnejše bode, da bodemo mi čakali, da nam ne od-nesč pet ti mohainedunski psi. Sveti Sava t" — raz-hudobljen vskrikne, „ti hudiči bi potlej veselico obhajali v Saiajevu — po vseh haremih bi tisto proklete lehkoživke šepetale, Turok — da je okauil starega Aladena, mene pa bi moralo sram biti v dno src« ; ali nij res, junaci ?" — obrne so k svojim tovarišem, vstane, poravna pas na sebi i samokres i handžar vtakne za-nj. „Aj, resnici, harambaša!" oglasi se mej vstalimi eden i z rokavom gladi svopj puški lice, „da bi le odletelo nekoliko več turških glav, tudi v Sarnjev bi šli, ko hi bilo treba; bogme da. ne srni jal bi se Turek dolgo časa!" , Verujemo, da bi so no!u — oglesi se jih na potrditev nekekoliko, drugi pa Mi — ureza mišljeni v orožiji i streljivo, zato le prikimali. (.Dalje prih.) „Ktere zasluge ima g. T. posebno za naš sodnji okraj, da bi imeli mi vs'->d teb zaslug kaj vzrokov višim gosposkara podajati prošnje, naj bi »e g. T. imenovat za okrajnega glavarja celjskega 't Ali morebiti mislite, da se brez g. T. ta služba ne bo podelila gotovo kacemu „poštenjaku V" Mi vsaj tudi brez prošnje pričakujemo poštenjaka na to va/no mesto. Da je pa g. T. rojen Celjan, ta mu moremo tako malo med zasluge šteti, kakor malo kdo v naših očeh kaj več velja, če je rojen grof. — Pustito torej, g. dr. VV., take rzoffo agitacije in izvolite samo to spoznati, da ljudstvo vselej iz lastnega nagiba in rado-voljno časti može, ki so si vedeli s svojim pravičnim in človekoljubnim vedenjem pridobiti ljubezen in prijaznost ljudsko. Ako f) takih možeh in taki ljubezni še nič ne veste, ogledite si pri priliki zahvalna pisma, ktera so tukajšne srenje poslale g. okrajnemu glavarju Vratitu v slovenji Gradec. I« Notranjskega 11. febr. [Izv. dop.J O cenzuri se je v prejšnjih časih med Nemci mnogo pisarilo. Mi Slovenci smo manj imeli opraviti s to slaboglasno napravo policijskega absolutizma. Letos pa smo tudi Notranjci občutili, kaj je cenzura in kako lepo se da rabiti, če hočo kak birokrat staro šolo Slovencem ktero zasoliti. Naj Vam dogodbico popišem. 30. januarja t. I. jo imela idrijska čitalnica krasno veselico. Igrali so glediščno igro pBob iz Kranja" in iz Nolijevo priročne knjige dvogovor : „Rodoljubja zmaga". Eden idrijskih rodoljubov je bil za obe igri zmalal nove dekoracije, ki so se jako dopadle. Tudi igralo se jo gladko in neustrašeno, dnsiravno ro se imoli diletanti do zadnjega trenotka bati. da jim glediščno igro prepove idrijska gosp6ska pod vodstvom znanega poslauskega ponudnika Hochtclna. Vprašali mo bodete, kako jo mogoče igro prepovedati ? Cujtd : Ko so se bila pravila idrijske čitalnico v potrditev poslala, rešila so se s tem. da mora čitalnično vodstvo vso dramatične igre, ki bi imele priti kedaj na oder. v cenzuro poslati okrajni gosposki. Ker vemo, da so po vseh čitalnicah igra brez vsake cen/ure, tudi nam ta naprava ni posebno prijetua 22. jan. t. j. na dan volitve torej povpraša predsednik idrijske čitaluico ravno v Idriji uazočegu okrajnega glavarja, g. Ogrinca, ali bi ne bilo vse eno, ko bi se v čitalnici predstavljale igre brez poprejšnjega okrajnega cenzurovanja, kakor so to vselej godi, ako se napravi kaka predstava v javnem rudniškem gledišči, zlasti pa ker so je imela igrati igra „Bob iz Kranja", ki se je predstavljala menda že na vseh rit al niških odrih, ktera tedaj ne more imeti ničesar nevarnega. G. okrajni glavar v svoji skriti nevolji zarad volitve-nega izida odgovori, da on (Ogrinec) no prejema nobene odgovornosti in da si bodo imeli čitalničnrji sami pripisavati, ako bodo imeli zarad necenzurirane igre kakšne sitnosti. Akoravno je g. Ogrinec knjižico „Bob" v rokah imel, morali smo jo vendar radi ali neradi šo enkrat v Planino poslati, kjer je obležala do predstave. Čitalnica dalje tudi ni vprašala, .Ji bo igra g. okrajnemu glavnrjn po volji ali ne. Diletanti so jo tedaj igrali brez vsake skrbi in nihče si ni mogel misliti, da je v njej kaj spodtakljivega. Dva dni po predstavi pa dobijo od srenjske gosposke igro , določilo okrajnega glavarja in pa še posebej en „tekst" od župana. Ogrinčevo določilo, se-veda nemški, ker jo či-talniea uemšk zavod in ker je Konrad svojim uradnikom zankazal, da morajo pridno nemški pisariti in se v nemščini vaditi, glasi se v izvirniku : *) In ErlediguLg des Eiuschrcitens vom 26. d. M. wird die „nusnahmsvveiso" Bevvilligung zur AufVuhrung des zur Einsicht vorgelegteu Stuckcs „Bob iz Kranja" unter Weglassung des keineu v er n ti u f ti g e n S i n n biethenden Gesanges Soite 31 durch Diletanten am 30. d. M. Abends gegen genaue Beobachtung der oinsehla-gigen Vorschriften hiemit ertheilt. K. k. Bezirkshauptmannschaft. Loit8ch zu Planina, am 28. Januar 1870. Ogrinz m. p. lako se glasi niikazu našega okrajnega „pašo." Hochtelnov „tekst" čitalnico opominja, da mora v prihodnje prej prositi dovoljenja in cenzure da hode prošnja ") Taki nemški „amtastvl" prestavljati tudi ne gre, ker v prestavi zgubi vso svojo uradno romantiko Vredu. mogla se o pravem času rešiti in da se bode predstavljalo pod občinskim nadzorovanjem ( polizeiaufsicht). kakor to veleva glediščna predstava. Kar se tiče „polizeiaufsicht", se tudi zarad zakasnjenega odloka g. župan n more pritoževati, kajti pri predstavi je bilo na-zočih več Hochteluovih pajdašev. In ti možje so, zlasti ker sta bila med njimi dva znana renegata, gotovo svoj policijski posel tako dobro opravili, kakor bi ga mogol le opraviti policist ex offo. Kolikor morem pozvedati, zdaj idrijski diletautje pričakujejo udarca g. Ogrinca, ki se bodo vsakako hotel maščevati, da se je pel oni „keiuen verniinftigen Sinu biethender Gesang" na 31. strani. Kako bode on svojo kazen odločil, to sam večni Bog vedi, kajti da g. Ogrinec svojo cenzuro vodi po drugih policijskih pravilih, nego drugi okrajni glavarji in c. k. namestnija sama, vidi se že iz tega, da je g. Ogrinec iz omenjeno igre nokterc stvari prepovedal, nad ktorimi se do zdaj še ni spodtikal nobeden Giskrinih organov in organčekov. Is Prage, 11. februarja. [Izv. dop.] Poljski emigrant Juliap Klačko prido baje na Beustov poklic iz Pariza v avstrijsko ministerstvo zunanjih zadev. Ta reč je velike važnosti, kajti poljski časnikar Klačko zastopa en program. On je v zadnjem času mnogo po na j razširjenih časopisih francoskih (ra pr. Revue des deux Mondes) pisal proti Slovanstvu, proti Čehom in posebno strastno proti Rusiji. On je sanjač velikopoljski. Ako torej pozivljejo Klačko-ta v dunajsko ministerstvo, po-menja to toliko kakor, obrniti se proti Rusiji in "prositi za Klačkov svet. To bode za Avstrijo osodepolno. — „Narodni Listy" začenjajo vrsto člankov o programu generala Fadojeva. V prvem članku kažejo kako se je razvijala misel slovanske vzajemnosti na Ruskem. Že I. 1660 je Jugoslovan Jurij Križnnič klical ruskega cara naj bi pravoslavnim Slovanom pomagal izpod turškega jarma. Križaoič je djal: „K tebi, o preveliki care, gleda narod slovanski, ti raztresene zberi. Ti si nam od boga dau, da bi pomogel zadonavskim Slovanom." Ni bilo zastonj Križauičevo klicanje. Rusko je pomoglo Srbom do samostojnosti, Rusko je branilo Črnogoro, Rusko je bilo in jo Bolgarom upanje. Pa ne le turški Slovani, tudi Poljaki so imeli simpatije do Ruskega ; dokler so samostalni bili, videli so v njem slovansko državo. To „N. L." z dati dokazujejo. Med čehi je slovanska zavest prikazala se pred koncem preteklega stoletja po Dobrovskim. V Rusiji jo idoja v širjo kroge zašla po padcu Napoleonovim, celo v rusko vojsko. Iz ruske vojske jo misel prišla bila za Aleksandra I., da se ima ruski absolutizem vreči in federativna slovanska republika vpeljali, kakor je v severni Ameriki. lx teh krogov se je na Ruskem rodilo skrivno društvo „zaveznih Slovanov." To društvo je imelo za cilj, v federativno republiko zvezati vso slovanske zemlje, z Moldavo in Valahijo vred. Udov, najodličnih oseb, je bilo 36. A l. 1825 so bili vsi zasačeni in so svoje plane plačali z življenj em. \ e eno pak so je ideja mod višimi vojaškimi krogi v Kusiji obranila in iz te šole je baje tudi general Fadejev. Is Dunaja, 13. febr. [Izv. dop.) Ko seiu nekdaj po domovini potoval, kazali so mi pri Dravi (tik vode) prazen prostor, in zraven to povest pravili : Na tem prostoru jo stala pred toliko leti krčma. Neko noč so tam ljudje plesali in mod plesom je prišla povoden j in Drava je odnesla hišo in plesalce, in vsi so poginili. — Tako je zdaj z ubogo Avstrijo. Okoli in okoli nje se zbirajo oblaki, vode rasto, povodenj že čujemo priti. Na Francoskem, na Ruskem, ob Balkanu, v bukareštu, v Srbiji: povsod grmi. Avstrija je v sredi. Pa namesti, da bi zbrala otroku, navdušila jih predno jim opaše meč ob ledja: lasamo se vrlo mod sabo, in če nam kdo naravnost kaže — naši ekscelenc —godci godejo staro vižo naprej, in mi ne popustimo, rekši si: če pride povodcu j. naj prido, vzela bo naše sovražniki, mi homo izplavali. Da, žalostno je ! A pri nas ua Dunaji je predpust, in smo „nlleweil riđeI. tidel." Še državni poslauci so veseli, kajti povabljeni so ua dvorni ples in plesali bodo. Prosim! To je napredok „novo ere", da so povabljeni. Le berite „Morgenpost", ona ima to črno na belo zapisano. Da je Avstija bolna, to je že tako ena stara fraza, da me je majhno sram zapisati jo. Nekaj druzega bi pa rad zapisal, - - jaz sem boječ človek, pa miren človek ! torej Bog me varuj da bi „rair kalil" ; lo tega ne ! Ali bod« iz zalege Petrino-vega predloga prilezla zedinjena Slovenija? Kdo bo to vedel. Naši državni poslanci delajo tako tiho politiko, in tako veliko, da jo mi — profanum vulgus — še no umetno. Bog ve torej, s čim bodo strmeče slovenstvo razveselili, kader se enkrat odgrne zastor v svete kulise, kjer so „politične tkalske statve",^na kterih dr. Tomau in Svetec tkata dragoceno obleko za golo našo domovino. Torej pa potrpimo. saj moramo, če prav nočemo. Politični razgled. Mestno zastopništvo v Karlovcu, edinem ve čem narodnem mestu na Hrvaškem, je sklenilo cesarju predložiti prošnjo, naj se ostra preiskava naredi, ktera bo skazida, ali je istina, da hrvaška vlada (in Rauch) nepostavuo ravna s prodajo limito-soli. Ravno tako naj se preiskava goljufija v zadevi lonjskega polja. _ Ob enem pa so vrli Karlovčani sklenili v tej adresi na cesarja opisati mu, kako Je stanje no Hrvaškem En prepis te predstavke bodo poslali tudi Rauchu. —-Iz te Bpomenice navajamo konec, ki se glasi : Vaše veličanstvo I Javno mnenje v Hrvatski in Slavoniji je pretrgalo svojo spone in prodrlo v javnost, daleč črez granice naše zemlje Javno mnenje zaznamlja krvat-. skega bana barona Lev ina Raucha kot izvir nasilja Javno mnenje okrivljuje Raucha, da je zlo rabil vzvišeni dvoj položaj in v poslu lonjskega polja delal na škodo zemlje in na svojo in svojih prijateljev korist. V javnem mnenji je dostojnost barona Raucha ogrdena. Zastopstvo mesta Karlovca stori svojo domoljubno dolžnost, ako se usodjuje pred prestolom vašega Veličanstva podati kratek načrt javnega stanja Hr vatsko-Slavonske kraljevino." „Zatočnik" klico trikrat slavo Karlovcu in pravi : „Poka zora, dan bode. Še se lomi solnce skozi oblake in meglo. Mi vidimo zmago (nad magjaroni), in največ bode Karlovec zaslužen za njo, ki ni bil nikoli premagan." Iz Dalmacije pišejo da se Bokelji ustavljajo ljudskemu stenju. Ravno tako protestirajo zoper to, da bi se nove trdnjave in cesto za vojsko delale. Srbski vladui listi (.Vidov dau". „Jedinstvo") so naenkrat začeli možato govoriti in pred vsem sve tom izpovedajo, da Srbija ne bode nikdar dopustila, da bi Turki segli po črni gori. Znamenito je, da srbski listi Turke in njih prijatelje opominjajo, da bodo našli slovanske moči združene, ako segnejo po onem delu slovanske zemlje. V Petrogradu se posebna komisija posvetuje a tem, kako bi se zedinila pravoslavna cerkev z anglikansko. Ruska vlada se kaže tej misli prijazna. V pruski zbornici poslancev so našli, da je prejšnji finančni minister Hevdt ravnal proti posojilni postavi 1. 1867 in več izdal, nego je bilo dovoljeuo. Bismark si je mnogo prizadel pregovoriti poslance naj bodo prizanašljivi. A sklenili so kljubu temu, da se ima stvar preiskavati dalje. Bavarska poslanska zbornica je sprejela osnovo adrese z 78 proti 62. „Patrijotična" večina je zavrgla 10 „liberalnih" volitev. V Parizu je policija že spet poznprla več ljudi, ki so se bili zarotili cesarja Napoleona usmrtiti Po pismih, ktera so pri teh teh zarotnikih baje najdena, je tudi Kochefort kompromitiran. Kazne stvari. • (Mariborska čitalnica) jo imela zadnjo nedeljo besedo s plesom. Govor'1 je dr. Z a r n i k širjenji in zamiranji plemen ali ras. Govornik je z obširnimi v to vprašanje sezajočim statističnim in zgodovinskim znanjem kazal, kako so je to in ono narodno pleme srečavši so z družim po dozdaj ne preiskanih naravnih postavab umikalo in raznarodilo; n. pr. — kako je med romanskimi vselej francosko pleme prevladalo, pa v Ameriki podleglo zopet angleškemu, kako so Nemci v slovenskih in poljskih okrajinah rastli in rili matematično naprej, pa v sokobu s Francosi in Rusi vselej plemensko odrinjeni bili; kako n e-u 1 t u r u i Rumuni vedno dobivajo in so množo na škodo više izobraženemu Magjarstvu in celo Srbstvu itd. * (Loška občina) poleg Zidanega mosta je poslala prejšnjemu celjskemu okrajnemu glavarju g. Vratiču sledečo zaupnico : „Blagorodni gospod! Vaši častiti dopis dne 26. prosinca t. I. št. 6. praes.. s kterim ste nam Vašo loČenjo iz našga okraja oznaniti in od nas se posloviti blagovolili, smo z osupnenim in tužnim srcem prebrali. Vaša ločitev, blagorodoi gospodi nas te :i bolj v srce peče, ker sto ravno Vi prvi glavar celjskega političnega okraia bili, kteri sto pravice slo venskega naroda ne samo spoznali, temveč pravičen brez hinavščino, nestransk, radovoljen, za svoj težavni poklic čisto sposoben, sto si v kratkem pridobili telo naše zaupanje. Bog z Vami l Mi Vas no bomo pozabili, temveč v hvaležnem spominu Vas vedno ohranili. Po stavili sto si sami spominek v naših srcih, kterega nam nihče več ne bo podrl. Blagovolite sprejeti še zagoto vilo. da našega spoštovanja in naše hvaležne udanosti do Vas konca ne bo. Občina Loška blizo zidanega mosta dne 12. svečana 1870. leta Martin Potočin 1. r., župan; Andro Jurković I. r., Jožo Škerta 1. r., svetovalca; Andre Vovčak 1. r. Franc Knjtna 1. r., Dragotin Ferdo Ripšl 1. r., Andro Prazen 1. r„ Jožo Novak 1. r., Jaka Srobovčak 1. r., Jože Đunček I. r.. Gašpar Lesjak 1. r., Jernej Kajtun 1. r., Jaka Morini I. r., odborniki. * (A t' ž i j e svoboda tisk u). Pražki časopis „Slovan" naznanja na čolu svojo 12. štev., da jo bila 10. in 11. štev. tega lista policijsko konfiscirana, brez da hi so bili naznanili razlogi. — „Narodni listy" so bili zopet konfiscirani; kaj enacega se zdaj sploh sliši vsak dan iz Prage. Cehi imajo torej čisto prav, če pravijo: Živela tiskovna svoboda 1 ' (Slovensko-bistriški filolog i). Nimamo sicer v Slovenski Bistrici više šole, kakor 4 razredno glavno, tudi je med prebivalci mestica lo malo tacih, ki so svoje hlače trgali po klopeh srednjih in viših šol, vendar imajo nekteri Bistričani prirojeno filo-logično žilo, da je res škoda, ka se niso izurili v tej vednosti. Lehko bi sloveli kot profesorji ua deseti šoli v Vrhniki. Beseda: nemškutar, tisoč iu tisočkrat rabljena, kdo bi si mislil, da imaš v sobi toliko strupa skritega, skoro toliko, kolikor bi ga nam Slovencom nositelji tega častnega naslova vsaki dau privoščili. Čujte torej, vi učeni filologi in učite se besede iz korerine izpeljavati. Nemškutar je sestavljen iz nomšk iu kut j a, magjarski : pes, torej pomeni: nemški pes; kdor ne verjame, naj povpraša pri naših bistriških filo-logih, ki so to besedo tako razložili g. častnikom tu-kajšnega huzarbkega eskadrona, kteri so se tudi bili udeležili pri besedi in so prav dobro zabavali. * (Ministersko spoštovanj o srenjsko in okrajne avtonomije.) „N. fr. Pr." ve pripovedovati, da vladar ni potrdil volitve g. dr. Brau-narja za mestnega župana praškega. Ravno tako se je potrjenje odreklo g. dr. F. L. Riegerju, ki je bil izvoljen za prvomeBtuika okrajnega zastopa hotjebor-Škega. Ovira je pri obeh samo to, da sta izvoljena deklaranta. Tako se v Avstriji spoštuje pošteno politično prepričanje in pa ljudska volja, kteri gg. ministri niti ne dopuščajo, da bi si v avtonomnih zadevah izbirala one može, do kterih ima največ zaupanja. * (Čemu so vendar-le dobri nemški časniki tudi v narodnem obziru.) Naši domači pa tudi oni nemški časniki, ki se radi vedejo kot zagovorniki iu zastopniki slovenskih zadev, trdovratno molče o vprašanji, ali naj slovenski državni poslanci še dalje uu Dnnaji ostanejo ali pa naj odidejo, še tega no, da bi registrirali glasove ouih čnsopisov, ki tirjajo izstop. Da ne bi so misli, ktere „Slov. Nar." razvija o izstopu, popolnoma med nemškim svetom pogubile, za to skrbita ljubljanski „Tagbl." iu pa „N. tr. Pr.u, zlasti zadnja je v sabotnem listu prinesla obširen posnetek prvih dveh naših uvodnih člankov pisanih pod napisom „Slovenci in državni zbor" Tudi to je dobro, bodo vsa) dunajski državniki zvedeli, da se ne šlaga vse slovenstvo z ravnanjem naših državnih poslancev. Česar torej nočejo storiti naši .prijatelji", to so po svoje storili nad. politični in narodni nasprotniki. * (Mestni odbor ljubljanski.) V „TagbL" beremo: „ Volilni zapisniki za nadomesti .ne volitve v ljubljanski srenjski odbor za leto 1870 so sestavljeni in bodo 4 tedne v inagistratnem ekspeditu ležali, kjer si jih more vsakdo ogledati. Pritožbe se morejo do 20. februarja pismeno ali ustno pri mestnem magistratu oznaniti". — Po skušnjah zadnjega leta smemo pričakovati, da so bodo Slovenci narodnjaki volitve udeležili. * (Ivan V one in a» prejšnji podžupan v Reki, zdaj lastnik „Zatočnika" pozivlje c. kr. ministra VVag-nerja, naj v osmih dneh prekliče svojo, v odseku državnega zbora izrečeno besedo: „da jo bokeljski upor delo jugoslovanske propagande, ktera enako dela proti Avstriji kakor proti Turški." Vončina Wagnerja spominja na „stanovite dogovore," ktere jo VVaguer lani imel. Ker minister gotovo ne bo preklical, radovedni smo, kaj bode g. Vončina o njem in njegovih dogovorih razodel. * (Danica) se nad Dollingerjem in Mihelisom tako-le znosi: „Knj pa nemški „kandelabri ali svetilnjaki, ki hočejo po vsi sili zbrane očete v Rimu s sijanjem nemško vede razsvetliti? So ti mar „lučinosci", ki bodo nad zvozde stavili stolček svojo modrosti in sv. Duha mojstrovali, ki govori po vesoljnem zboru? Čakajte malo. O Dollingerji pravi „Unita cattu, da jo sad srednjo vede, zedinjenc z obilno nečimeruostjo. Temu lučnjaku so poslali pohvalo nekteri brati slav-ki „lara-paši", med kterimi sta dva Daltzerja in nekteri drugi od kvasa „hermezijanske zmote." Kaj čete s taciini? O svetilnjaku Mihelis-u pravi „Unita", da je učen In učenik, ali v njegovem umovanji ni ne uma (logike), ne zgodovine, ne dobrega kusa. Tudi nekaj praških vseučitlinišnih profesorjev jo Dollingerju z adreso pritrdilo . . . „Scieutia inflat", — to je neovržetia resnica." Zdaj sta pa gotovo proč, teologa Doilinger in in Mi bel is. * (V novem mestu) jo 6. febr. za vodenico umrl pater Goneroz Maršal, učitelj na ondotni normalki, in bivši vodja začetnih šol v Kamniku, v 60. letu svojega življenja. * (Mesto celovško) ima po najnovejšem šte-viljenji 15 tisoč prebivalcev. Kakor povsod moramo tudi tukaj obžalovati, da se ni nikjer zapisovala narodnost. Vladajoči nemški stranki je pač bilo do te^a, da še celo število Slovanov v Avstriji ne bi prišlo na svitlo. Res vlada se je tako Slovanom na papirji izognila, upajmo, da so jim ne bo vedela izogniti v de-junji, kar je morda ležeča na Slovanih samih. * (I a o t k a čitalnica v Dalmciji) je pri svojem slovesnem otvorenji poslala Zatočniku telegram, v kterem pozdravlja graničare „sokolove bana Jela-Čiča, brambovce hrvaške pravice." * (Dosedanji oskrbnik kranjske posilne dolalnice) g. Stadler stopi iz deželne službe Kranjsko in preide v službo deželnega odbora štirskega * (Rusija) ima več zemljo, nego vse države v Evropi. Ona ima 365 tisoč kvadratnih milj. Vsa Evropa le 182 tisoč kvad. milj. Od tega ima Rusija večino (skoro 100 tisoč kv. m.) — Po vsem tem ima Rusija žo zavoljo tega prihodnost, ker v njej beračija posestnikov (prolitariat) ni mogoča, dolgo stoletij ne. Rodovitne zemlje je dovolj, če bi jo Še taka nesreča v vojski zadela, če izgubi Poljsko iu Finsko. Rusija ima še dovolj zemlje, da s samimi Rusi s časom napolni število 100 milijonov Rusov. Dunajska borna 11. februarja. Enotni dri. dolg v bankovcih . . . €0 fl. 5°/, mrtRlike/. obresti v no»ji in nov. — „ Enotni dri. dolg v Hrabra .... 70 B I8i>0 dri. posojilo....... 97 Akcije narod, banke...... 725 ^ Kreditne akcije........ 200 „ London........... 1<4 - Srebro........... 121 „ Cekini...........6 _ 60 kr. L0 60 20 60 84 Dva praktično izurjena pomočnika sU»tartkeg» in srebrninarskega dola dobita za dobro »d: čilo «talnn službo *?? K J«* fH 1> r i August Thiel-u, lastniku prvo in nnjvočo piodajalnioe juv.l zlata i ikegaj srobrninarskega in blaga iz kinel.e arobrnine i RO sposkih ulicah (Herrngasse), Puier jeva biAfl * Vlai'i Jboi*ui-Ti«ti ki znajo gravirati! imajo pred nosL (D Pri inoni ne sprejme en učenec kupclJMtva. Mora biti 15—17 let star, dotično šolsko sposobnost imeti in na tanko slovensko znati. Offlgi pogoji se zvedo osobno ali pismeno pri (2) trgovcu v LnMkvm lra»i J. Lacher-jeva velika zaloga pohišne »prave priporoča bogato razvrstano zalogo omar. postelj, miz, stolov, madraca v na peresih, žimnastih madracov, zrcal, odnaj-izvrstnejega blaga do najpriprostijega. Cena je čudovito nizka. Ravno (am dobivajo praktični uiiautrNjkl po- močili k i »talno delo in dober zaslužek. (2) (1) Stalna pomoč proti spolovni slabosti! Originalna izdaja v 80. nai isu izdane za vsace-ga koristne knjige: od l.nv reii(iiis-a. (osebna varnost) imenovana ( Zdravniški ive- »F"««SO Mlitlln lovnloc v telesnih slabostih. Ka vezok *i32 struni i 6Q iinntom. podobami V zavit o'c zapečaten. Cena 1 tolar 10 sr.gr '2 I. 40 kr., dobivn se |>o vseh knjigoznložnicnh. kakor tudi pri Geroldu A Coiup., Stefunsplatz nn lJunaji. Der persAiilicho Scliulz 30 llOAlfriov ! Ta visoka številka od' vi6no dela vsalco drugo priporočanje. Vsak iztis i z r i r a c izdaje Ođ I' a v r e n t i u a niorn biti zapečaten s tu poualisneniin pečatom, na kar naj bo pazi! «tw«»; a*attea»eaiatii***itoiaMic *m jas—t mi ■ m*t&mmx umu novejša rasa no izvrstno reguliran.' ur«*, ki se s poroštvenim pismom za sledečo prenizko ceno prodajajo, .-.»ono da bi se do-, ,,.[ ,. k..-, um l'.,r..| i.:tj Iu nihči: ne /[»roiil .l-.br.-priliki- in nuj se vsakdo preskrbi H tem n vsako hišo potrebnim in koristnim pi WilMallMl Za vsako uro se daje garautija. J prav če0 I ura z najlepše malanim prednjim delom in prav pozlačenim okvirom ali lepo rezlanim švicarskim podobarskim delom, vse z bilom......• H. 5, 8, 7, h.— halonske ure iz bronsa h steklenim pokrivalom in stajnlom. prav lepe, vsaka ti. '2 do fl. 3.60 1 ura srednje velikosti..........fl. 8.20 I ura velika............ . fl. 4.50 I najbolje izdelana angležka popotna ura/, bilom, ki gotovo o pravem času zbudi, volja z vti-kom vred.............H. o\ — Dobro regulirane švicarsko žepne ure z dvoletno g a r a n t i j o , prav čedna -oblika z lepo novozlato vorižico ti. 1.80 Vsakovrstne ure, tudi take ki tii niso omenjene, prodajajo se ceneje nego kje drugje. Dobro regulirana volnena ara s koinposoni, v žepni obliki, po kteri se more vrediti vsaka mehanična ura, velja samo '25 kr. Dobiva se edino v novem velikem kraso-bazarji A. Friedmanna na Duoap. Praterstrassc Nr. 26. (3) . , 4.4.4.4.4.4.4.4.4.4 * !&enxaeli»! Afiierik.it siti patent. (3) %alivaia Iti priporočilo. Na turnem zvoniku \ Po d srodi, kterega smo leta 1862 s kositarjem novo pokrili, jo dežniea in ziužiiiua skoz 01/« let, v mnogih krajih tekla na po-strešje, dasiravno smo kositar mod tem večkra' lotali in streho popravljali. Slučajno in (»o dobrem priporočilu smo naposled gospoda Franca K as p e r i č a, ipenglarskega mojstra iz Mariboru, v svojo fnr<> poklicali, in ta nam jo na v^o Rfldnvoljnpfl oe|e tare meseca maja t. 1. kositarjovo streho na farnem stolpu s čudovito urnostjo in hitrostjo zalotal in pobarval. Ker je p t] dokončanega dela sem že osen mesecev preteklo in je med tem že dovolj deževalo in snežilo, a na cerkvenem zvoniku najmanje ni zapaziti, vin bi bila voda streho premaknla. čutimo se podpisani primorani v imenu vso tare zahvaliti se gospodu Fianeu kasperi« u za njegovu previdnost in pridnost, s kti 10 je svoje delo opravil. 111 ga kolikor najbolje pripor;.čama zaupanju vsajj ttavbarjavv zlasti pa pi 1 dstojinstvom ( . rkvenih knnkurcncij. V Podaredi m Mati ja K u noj, odbornik. Franc Levstik, odbornik, j Luka Rebul ec. cerkinoš/ei decem. isrill. Franc P r e s k a r. pred-Bi iSjnik o« 1 v 1 no konkurencije in župan! i hren! ne \ edino pravi Realiteti, \ •uiopieih po težkih 1 »iiopift h red n j c d e ti e lih korenin . . B t'. 80 ki V snopičih po 28 pt, težkih, i z v e 11 r e d 11 p debelih korenin, snopič....... t; ki dobiva pri •Jožtrfič! Sč^oimii^i v Kutni (,'ori {Kulten lin;-, poleg Malina) na Ooskem. ttS p i. 12) Kdo -1 no /«di li|nh. 11 n vili /ob'.' >itmo a novimi e 11: k I 1 i č n i m i k u v <• n k a s t i m i k r t :t č m m i za ibbs Drsi Icetia) jih je mbgOce • !■ >t.i t i. Te nalaov^lSe! krtučiif, o ktorili govori m tisočo -(.ričival in polival. *Q i^--popolnoma i/ililaio: iz kavruka in imajo naim^to ščetin — kavčukusta /ela, ki moreao legati \ rtrtjđrobnej« votline zob in odpraviti, kar se j« škoilljivej/ji nabralo. Kavčuk ^r. ima v sebi električno moč, ki w pu rilmnji zbudi, iu tako m: zinili, t In v-l*'il ribanja zob ne očisti samo, ampak da se tudi polira in zabrani proti krhanju. Te ki tačice ^ naj bi se po zdravniških sodbah rubile pri najml.ijib otro-kili, iln M pride zobnim boleznim v okom. Razen teh dobrot se te krtaoice skorej ne dade uničiti in so lahko ena krtača rabi celo leto. Ena taka velja samo 90 kri 1 gnld. en parni stroj (Dampf-Apparat) iS za čiščenje škodljivega zraka. Parni kotel tega aparata se nnpolni s čistilno von- \ ^ javo za to odločeno, potem se razgroie na špiritni lampici \ & aparatu prideti , v8cd toga se razvije hlap in oprosti naj- j g večo sobo v malih minutah vsacega škodljivega uli nepri- J jetnega zraka ter jo napolni s prijetno vonjavo. Ncob- , h hodno potrebno za bolnišnica« šole, urade, de-j^; lavnice, stanovanje, kakor tudi za salone. Ta i « mašina je iz zlatega bronsa prav čedno izdelana, da mora ] K veljati kot zaljšalo. Kn nt roj volja 1 f. Steklica čistilne i *► vonjave s potrebnim špiritom 50 kr. [Zadostuje za 50kratJ. j jg Ziii.i^n vednosti. * i Naposled 30 je enemu najimenitnejih ločbarjev po-1 n srečilo iznajti sredstvo , ktero so desetletja največe kapa- * P citete na polji kozmetiko zastonj iskali. 1'roBervativ proti < jt slabi sapi |uthempraeservativ| mabomo odpravi vsako sla-? J bodišećo sapo, naj izhaja iz slabih zob ali iz drugih bo- . , lezni. ker tudi zobno meso zdravo ohrani in tnko zobejfc otrjuje. l'rav pripia^oča se kadilcem, ker se more zaostali tabukovi duh mahoma zameniti za prijetno, dobrodejno in c J> ohlajajočo aromo, tudi kot toaletski predmet nepogrešljiv; \ w ako se zjutraj s to esenco usta enkrat spero, ostane pri- i $ jetni duh ves dan. V svojem učinku jo ta esenca razločna < od vseh drugih, ker je čisto nova, od nobenega druzega fte .; & ne znajdena kemična procedura, od visokih znanstvenih \ % osebnosti preskušena in za izvrstno izročena. Steklica z * napotilom 00 kr. j ^ Klektro-galvanirni prstani, m jako važna, za vsakega potrebna iznajdba. j (t Najviše medicinične kapacitete bo dognalo, da je \ ^ galvanizem dobrodejen proti niže zaznamovanim boleznim. 1 h-l'o najiotilu imenitnega pariškega zdravnika bo se prstani j ^ VKake večino iz novega zlata napravili z uloženim elektro- S S magnetičnim dratom, ki ima gotovi učinek vbranievati' iu zdraviti vso protinske, reumatične in Tiolezni na živcih * ► itd. Tak gladek prstan velja samo no kr. zdravniki era i ► priporočajo nositi. \ g Najnovejša i/najdba. . ► Majone gumbico za našiti iz pravega lHlotnega srebra. S to iznajdbo so je dosegel vrhunec v tem arti- { ^ M keljnu, kajti združuje eleganco z varčnostjo. Č!e se prera- i S ' ^ čuui, da taka gumba skoraj vekomaj traju in da se lahko! z norabljivib srajc odreže in na nove prišije, a obdrži ven- < It j^- dar staro vrednost, med tem ko se druge kakorsnekoli gum- < ^ K be v perilu, pri likanji, mungunji uli tudi nošenji prehitro^ « tK končajo. Vsacemu ducendu je prideto pismo, ki garanluiej^ • »> za najbolje srebro ali zlato. Cena je zato tako nizka, da * š» Jt sc more ta artikelj hitro udomačiti v vsako hišo. I du- j It •/f. eend najlepše gnillonchiranih srebrnih 8.1 lo*., gladkih 70 kr. ^ S Zanimljiv peresni ročnih. (Federhalter.) j* Ko jo Nj. V. «•<■-: 11 - Napoleon lil. pisal delo Julius I T (Jaisar, je naročil, naj niti eden uajumejših mehanikarjev' •t? po njegovem laatneiu iinpotilu uajiravi peresni ročnik, da ki-jUt so v okom pfldo sitnemu namakanju in da sploh postane T" 4SJ pri pisanja pogresljivo vsako drugo orodje. Naročilo «0 je ^ f.. izvršilo i. s. kar nujsijujnije, že v jS dneh se je N. V. rod- ^ ,* nik izročil, (j. (Jilliert. Rocheo je idejo še zboljšal in ie za ^£ JR to izvrstno delo dobil .ri0 napoleondorov, ker je nad vse •jfc nade namenu odgovarjalo. Mene je izdatelj še le zdaj opomnil nn to iznajdbo in jaz hem vsled teg^a prevzel edi-. ' 110 islogo za avstr. ogr. monarhijo. Ta peretitii ročnik je T flj i/, lite-ga kineskoga srebru, zapirljiv, konstrukcija je taka, *2 'l'1 Sr lahKo pile ođ rana do mraka brez vsake ovire in ^p-a, da se lahko po potrebi uravna, kako naj čniilo teče. Obli-T ka je elegantna iu za vsako roko rabljiva, torej se sme *t vsukeniti ju-iporočati, a posebno potnikom, uradnikom, pi-sarnam, doktorjem, učencem. Kn ročnik velja I f, I. diiceml Napoleouovih peros 15 kr. m llavanska vonjava. [Havaiina-Boiiquet|. |K Za IV, kr. cigara 30 kr. vredna; namreč najceneja * oigara se da s pomočjo Kavanske vonjave spremeniti v < vM pravo Havanko. Ta čisto novo vpeljana originalna esenca ' ^ se dela iz korenine in grmovja pravega zupadno-indiskega, tabakovega zelišča. Ako se slaba cigara z njo namoči, ? odpravi se njegov pravi duh in se zameni za lepo vonjavo < e/ni plasei. iz nepreinočljivega, nerazstegljivega blaga brez šiva, an- • f gležk izdelek; ta plašč je tako izdelan, da ga je moč no-; siti ludi pri najlepšem vremenu, ker je na drugi strani' V> podoben najlopši površni suknji. En plašč volja 10 i'. 50 kr.' '^Omenjene reči no v avstrijski monarhiji edino 1^ in samo pri podpisani zalogi dobiti. S A. FRIEDMANN naDunaji, Praterstrasse Nr. 26. ^ Izdatelj in vreduik Anton Touihm- LaHttnki: Dr. Jas« Vohiijak io druaJ Tiskar tdaard Jantlć YH