GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE Dnevno obveščanje članov naše delovne skupnosti 4. julij Dan borca Ob letošnjem Dneva borca se spomnimo vseh, ne le tistih, kii so se borilii v bosti in padali v gru-Paih. Spominiitmo se tudi tistih — izseljenih, deportiranih v koncen-tradijska taborišča, vseh ki so pustili svoja žhdjeinja na deloviščih »tisočletnega« Reicha. Spomnim najj še na to, da imajo 7. junija vsi slovenski izgnanci svoj spomin-sikli dan na muke, ki so jih pretrpeli in nema spomin na tiste, ki se niso nikoli vrnili v svoje domove. Bilo je zvečer v barakah. Čez nebo oblaki so IcrU, kakor strahoten krit Bekle se sklonilo je k .starcu: Očka, spiš? °čka, kaj ti je? Sem nasloni plavo. Bakle, poslušanm jih ... čaplje. Na ju% gredo. Čaplje... za njimi pastirji doma smo gledali. Otrok, zdaj mislim na dom, na rodno zemljo. Tako govoril je starec in jaz sem čul, aul sem ga sredi tpoznojesenskih gozdov... Veter je hraste in gabre že davno osul in v golih vejah je tožil: Domov... Matej Bor Informiranost človeka je pred-pogoj za dobro počutje v sredini v kateri živi, dviguje njegovo pomembnost v tej sredini, povečuje njegovo zainteresiranost in mu omogoča, da pravilno sklepa in se odloča. V naši samoupravni družbi, kjer vsi, neposredno ali posredno, soodločamo na različnih nivojih in v različnih sredinah, je dobra in stalna informiranost ljudi neobho-dno potrebna, da izoblikuljamo popolnejše samoupravne, odnose, ustvarimo večjo povezanost med ljudmi ter občutek soodgovornosti. Priznati moramo, da je povezanost med vodstvom in ostalim kolektivom, pa čeprav ni ta kolektiv posebno velik, v naši delovni or-ganiizacijii precej rahla. Kako se vodstvo odloča, kaj se v tovarni dogaja, kako se dela v posameznih oddelkih, se zve delno in z zamudo iz zapisnikov in tovarniškega časopisa, iz bolje ali slabše obveščenih posameznikov ali pa sploh ne. Da tak način povzroča brezbrižnost pri enih in ogorčenost pri drugih, razne oblike medsebojnih trenj in namigovanj pa pri vseh, je razumljivo. In da se s takim načinom odmikamo od ustvarjanja pogojev za pravo, popolnejše samoupravljanje, je tudi jasno. Prav nič čudnega ni, da potem na tistih redkih zborih delovnih ljudi, ki jih sklicujemo, zaposleni negodujejo, da se pojavljajo misli o »vas, zgoraj in nas. spodalj«, skratka: nastajajo dodatne, nepotrebne konfliktne situacije, spori, nesporazumi. Zadn je čase, odkar se Tosama deli pri vratarju, smo v tovarni spet malo več govorih o boljši informiranosti članov delovne skun-nosti. Organizacija ZK v podjetju je obnovila že večkrat izraženo misel o dnevnem obveščanju. Vendar te zamisli tudi ne bi izpustila iz rolk in bo na njej vztrajala, dokler se ne uresniči. Direktorju je predlagala, da taikoj pristopi k organiziranju te naloge, da se v ta namen poveže z vsemi, ki mu pri tem lahko svetujejo in so soodgo- vorni za pripravo podatkov. Nalog za izdelavo dodatnih oglasnih desk po oddelkih je že izdan, treba pa se bo še pogovorili o vsebini in obliki dnevnih informacij. Izvedba te naloge nikakor ni lahka, saj povezuje mnogo informacijskih virov, terja časovno discipliniranost dajalcev informacij, njihovo zavzetost za točnost podatkov, obenem pa tudi pobude njih kot tudi vseh članov kolektiva za še popolnejše obveščanje. Podane informacije bi morale biti kratke in jasne, pa vendar ne prenatrpane, obenem pa sprotne, s čim manjšo zamudo, praviloma le za en dan nazaj. Treba bo doseči tudi nekatere prilagoditve takim potrebam že obstoječih podatkov tako glede raka kot glede načina in vsebine zajemanja. Prav tako bo nujno določiti osebo, ki se bo po službami dolžnosti ukvarjala z organizirani jem, zbiranjem in posredovanjem podatkov. To delo ji ne bi smelo biti v nadlogo, temveč bi ga morala opravljati vestno in z veseljem, pa tudi dajati dodatne predloge in pobude. O konlkretni obliki in vsebini dnevnega obveščanja pa je dozdaj oblikovano takale mišljenje in predlogi: obsegalo naj hi praviloma največ eno stran; objavljalo bi se na oglasnih deskah, ki so po oddelkih, bile pa naj bi tudi na takih mestih v tovarni, Kjer je večji promet; omogočeno naj bi bilo, da bi ostale informacije nekaj dni na deskah zaradi primerjave podatkov in zaradi zamudmikov. In vsebina? Predvsem podatki o doseženi dnevni proizvodnji posameznih oddelkov z razlago za posamezna prekoračapja ali nedoseganja. Nadalje podatki o produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti. Prav tako tudi % odpadkov. Nadalje stanje prisotnosti in odsotnosti zaposlenih, dnevni redi sej posameznih organov delovne Skup- (Nadaljevanje na 2. strani) (Ndafjevartje s 1. strani) nasiti in takojšnja priobčitev slkile-pov — ne da bi čakali na zapisnike. Objavlljald bi se tudi podatki o gibanju stroškov posameznih oddelkov ter o dosoženem finančnem rezultatu v poedinem mesecu. Zanimivi bodo tudi podatki o službenih potovanjih — kdo. kam in s kakšnim namenom je šel, ter kakšni so bili rezultati. Prav tako tudi o poslovnih obiskih v tovarni glede namena in rezultatov. Privlačni bodo takojšnji podatki o u-spehih na različnih tekmovanjih: športnih, gasilskih, prve pomoči itd. Prostor bo tudi za razna obvestila in pojasnila. Nikjer ni rečeno, da se s tem možnost vsebine dnevnih informacij izčrpa. To je le nekaj predlogov. Pri dopolnjevanju pa bomo sodelovali vsi z dodatnimi predlogi. Cas je že zdajle, bo pa tudi kasneje. Važno je zdaj le to, da zamisel oimprej uresničimo in da jo uresničimo talko, da bo takoj postala privlačna in potrebna, da nas bo bollj povezala med seboj in da bo iz nas ustvarila boljše samoupravljavce, kot smo. Toni Laznik, dipl. oec. sekretar OZK Tosame Se bo za tekstilce našla rešitev? Stanje v tekstilni industriji je še vedno kritično. Vsi dosedanji u-krepi ZIS niso praktično nič prispevali k boljšemu stanju. Veliko število tekstilnih tovarn je delno ali popolno ustavilo proizvodnjo; je bilo rečeno na zadnjem zaseda-niju sveta za tekstilno industrijo zveze gospodarske zbornice. Izgle-da. da ti zaključki ne morajo biti težji od tistega kar se prikazuje organom in javnosti. Po decembrski devalvaciji se je tekstilna industrija znašla v brezizhodnem položaju. Res je ZIS storil ndke koraike, da se položaj izboljša, vendar je še vse brez pravega smisla. Odnosi med cenami in surovinami so že bili porušeni, poslednja devalvacija pa je prinesla totalno zmedo. Tovarne ne delajo, delavci so na plačanih ali neplačanih dopustih. Nekatere tovarne še delajo, ker jim je še ostalo nekaj surovin. Taiko je ogrožen tudi izvoz. Pričakuje pa se tudi porast uvoza tekstila. Tako orne slike že dolgo ni bilo v katerikoli veji industrije. Pripom-niiti pa je treba, da imajo tekstilci že leta in leta najnižjo lestvico o-sebnih dohodkov. Podatek za leto 1970 pove, da je imela tekstilna industrija za četrtino nižje osebne dohodke od povprečja industrije, ki prav tako zaostaja za jugoslovanskim povprečjem. Problematika tekstilne industrije je vezana na dejstvo, da je proizvodnja v tej veji industrije zasnovana skoraj izključno na uvoženih surovinah. Zaradi tega vsaka devalvacija ali sprememba cen tak-stiiilniih surovin na svetovnem tržišču neposredno vpliva na proizvodnjo tekstila, ki ga prodajo po maksimalni ceni. To z drugo besedo pomeni, da tekstilci nikakor ne morejo Slediti cenam na svetovnem tržišču. Res je ZIS že poskušal za zmanjšanjem dajatev olajšati položaj, vendar se je ta ukrep pokazal za nezadostnega. Poslednji devalvaciji se je pridružila še ena težava: povečane cene surovinam na svetovnem tržišču. Nanizani podatki veljajo za celotno tekstilno industrijo v Jugoslaviji. Negativna bilanca na osno- vi devalvacije dinarja znaša 664,6 milijona din, na osnovi revalvaoije nekaterih tujih valut 238,7 milijona din in glede na porast cen na svetovnem tržišču še nadaljnih 452,3 milijona din. Skupaj to daje 1.355,6 milijonov din. Če pa pogledamo pozitivni del, ki ga je tekst lina industrija pridobila z menjavo tečaja dinarja ji to prinaša 215 milijonov, tako se negativna bilanca zmanjša na 1.140,6 milijonov dinarjev. Ukrepi ZIS so omogočili to negativno bilanco omajiti še za 410,9 milijonov din, toda vseeno ostane dejstvo da ostane 729,7 milijona din, ki bi jih morala tekstilna industrija sama nositi. Teh nekaj številk prikazuje položaj tekstilne industrije danes. Izhod je, toda boleč. Sami tekstilci pravijo, da bo treba dosledno formirati cene na osnovi cene uvozne surovine. Z drugimi besedami povečati cene v maloprodaji tekstila. To bi v predvideni kvoti 5 % porasta cen v latošnjam letu pomenilo 0,6% za tekstilno industrijo. Vprašanje pa je če je sploh za teh 0,6% še prostora v petih procentih. Vemo, da so cene dosedaj porasle že za 3% in ZIS vrši zelo strogo kontrolo v odobravanju povečanj cen nasploh. Čisto gotovo je, da mora del bremena nositi tudi gospodarstvo, toda treba je vzeti vpoštev brezizhoden položaj tekstilne industrije in ne nalagati še novih obvez na pleča tekstilnega delavca, ki je že talko in tako naj slabše plačan v državi. Po Tanjugu Drčar Milan Mnogo noči je že prebila med stroji — zdaj je že tik pred pokojem. Novi zakon še ne bo odtajal cen Kakor vsa podjetja, tako tudi naše občuti zelo veliko vrzel v kre-'irainijii poslovne politike zaradi nerešenih sistemskih vprašanj na področju dela in življenja našega gospodarstva. To veilja posebno za zunanje trgovinsko in devizno poslovanje, nelikvidnost (multilateralna kompenzacija), predvsem pa neurejen položaj cen. Ob tej priliki bi rad seznanili bravce našega časopisa o trenutni situaciji problema cen, o ostalih nerešenih sistemskih vprašanjih pa se bom oglasil pozneje. Problem cen na našem tržišču, kateri se skuša urediti že nekoliko let ,na žalost še do danes ni urejeno. Praktično so naše cene, mislim na sanitetni material in na ostale industrijske izdelke, pod kontrolo že od maja 1970. lota, ko je izšla Odredba o obveznem pošiljanju cenikov Zveznemu zavodu za cene v evidenco in odobritev. Že od navedenega datuma pa vse do sedaj nam ni bilo mogoče oblikovati cen naših izdelkov po tržnih razmerah. Vsako povišanje cen je bilo mogoče le v okviru grupacije proizvajalcev sanitetnega materiala, Zvezne gospodarske zbornice in Zveznega zavoda za cene, v slučaju bistvenih sprememb pogojev gospodarjenja. Kljub vsem težavam v obdobju do zamrznitve cen, to je do 6. novembra 1971, smo uspešno reševali skoraj vse probleme, razen filtrov za cigarete, kor so se pogoji za rentabilno poslovanje bistveno spremenili 1. avgusta 1971 leta, zaradi revalvaoi-je zahodnih valut, tihe devalvacije dinarja, povečanje uvozne takse za 4 % in ostalih podražitev. Kako se je problem cen filtrov za cigarete razvijal naprej, pa je več ali man j poznano vsem članom našega podjetja, pa ga zaradi tega ne bi po- novno omenjal. V pričakovanju liberalnejših razmer v oblikovanju cen po tržnih pogojih, pa smo bili 26. novembra 1971 krepko presenečeni o novem še ostrejšem ukrepu, ko je izšel odlok o zamrznitvi cen in vseh prodajnih pogojev. Rečeno je bilo, da bo odlok o zamrznitvi cen veljal nekako do konca letošn jega februarja. Ustrezni predpis, ki je določal zamrznitev cen, je temeljil na predvidevanju, da bodo do tega datuma pripravljeni vsi predpisi, ali vsaj glavni, ki bi od tu dalje urejali to vprašanje. Vendar se to ni zgodilo, čeprav postaja položaj na tržišču in sploh v gospodarstvu že kar pereč. Novi zakon o družbeni kontrolli cen, ki je pravkar izšel in je bil objavljen v Ur. listu SFRJ št. 25 18. maja t. 1. najbrž ne bo mogel kmalu zaživeti, ker niso bili hkrati pripravljeni ostali predpisi, s katerimi bi lahko uresničili nove zamisli. Predvsem manjkajo predpisi o družbenem dogovarjanju, predpisi o postopku samoupravnega dogovarjanja o cenah in predpisi o merilih, kaj so novi izdelki. Če bi trenutno odpravili odlok o zamrznitvi cen, ne da bi hkrati nadomestili z drugimi predpisi, bi vsekakor sprostili vse cene. V sedanji tržni situaciji hi v tem pogledu morali pričakovati zelo močan skok cen. Ker pa zamrznitev ne bo kmalu odpravljena, ni bojazni, da bi sprožili nenadzorovan j e in sunkovite podražitve. Zakon o družbeni kontroli cen v svojem 2. členu lepo pravi, da »organizacije združenega dola samostojno oblikujejo cene za proizvode in storitve po tržnih razmerah«, vendar vse dotelj, dokler ne bodo objav-ijeni predpisi, ki som jih že navedel, novi zakon še nima in ne bo imel pravega učinka. Tekstilna industrija v celoti, pri tem pa tudi cola grupacija proizvajal vec sanitetnega materiala, so trenutno v zelo težkem položaju. Cene bombaža na svetovnem trgu so se močno dvignile, skupna podražitev bombaža z revalvaaijo za-padnih valut in devalvacije dinarja se ocenjuje do 50 podražili so se prevozi po železnici, povečala se je cena elektro energiji itd. Cene tekstilnih izdelkov pa so zamrznjene. le majhna odjuga je bila v mesecu marcu t. 1. in to za bombažno prejo za 18 % in za ostale tekstilne izdelke 4 %. Navedena situacija je tekstilno industrijo pripeljala do položaja, da nima surovin za normalno poslovanje, kva-liteta surovin je zelo slaba, pod vsako kritiko pa je posebno bombažna in stanična preja. Zelo smo veseli da sploh prejo dobimo, da normalno delamo in da izpolnjujemo obveznosti do naših kupcev. Predilnice so se v precejšnji meri orientirale na izvoz bombažne in stanične preje, ker je cena v izvozu ugodnejša od cen na domačem trgu. Zaradi pomanjkanja surovin mnogo tekstilnih podjetij, predvsem na jugu Jugoslavije, dela že več tednov s polovičnimi kapacitetami. Nujno je čimpreje kompleksno rešiti problem cen v tekstilni industriji tako za surovine kot tudi za gotove izdelke, zmanjšati izvoz bombažne In stanične preje ter prvenstveno pokriti vse potrebe domače tekstilne industrije. Svet tekstilne industrije pri Zvezni gospodarski zbornici je pripravil že nekoliko predlogov za uspešno rešitev problemov v tekstilni indust-riijd, ali na žalost, do sedaj vse brez uspeha. Realno smemo pričakovati samo delno rešitev problemov cen v prvi polovici meseca junija, za koliko odstotkov bo nam posijalo sonce, pa je za sedaj še tajna ali pa v diskusiji na Zveznem zavodu za cene. Ne smemo bi- (Nadaljevanje na 4. strani) (Nadaljevanje s 3. strani) ti prevdliikii optimisti, moramo gledati situacijo gospodarske stabilizacije povsem realno. Pri tem se zlasti poudarja potreba po znižanju strošikov proizvodnje in storitev, pa tudi dajatev, to je raznih prispevkov oz. davščin. Zlasti nas, tekstilce, teže številni in visoki prispevki, ki vplivajo na raven cen naših izdelkov. Seveda pa moramo tudi mi poskrbeti, vsak na svojem področju in izkoristiti vse možnosti za večjo produktivnost, boljše izkoriščanje kapacitet, pa tudi z varčevanjem z materiali in z izdatki v neproduktivne namene. Na kraju bi želel poudariti, da moramo v situaciji, v kateri se nahajamo, predvsem poiskati samega sebe, kajiti z dobro voljo, z razumevanjem in trdim delom bomo premostili vse težave gospodarske stabilizacije. Slavko Bajec oec. Vodenje z opredeljevanjem ciljev Kot najuspešnejši način vodenja v svetu danes poznamo »vode-nje z opredeljevanjem ciljev«. Pri tem načinu vodenja mora limeti vsak nivo ivodij, (Niivojii so nižji vodja N V, srednji vodja SV dn višji vodja VV) svojemu nivoju primerne oziroma odgovarjajoče naloge opredeljene kot kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne naloge. Poleg tega je za uspešno vodenje podjetja potrebna tudi strategija razvoja podjetja oziroma strategija proizvodov, iki jih podjetje pro. izvaja oziroma ima realne možnosti, da jih vpelje v proizvodnjo, ker nam strateška analiza posameznega proizvoda pokaže, kaj od proizvodnje lle-fteh lahko pričakujemo. Oglejmo si kaj z analizo proizvoda v strateškem smislu lahko ugotovimo in seveda temu primerno poitem tudi Ukrepamo. Življenjska doba vsakega proizvoda od od- kritja, ko krijemo neko stvar, ki bi jo lahko proizvajali in si jo potrošniki na našem tržišču želi jo, in so jo pripravljeni tudi plačati, razdelimo na pet obdobij od O — 4. Za prvo ob-dobje, 'to je obdobje 0 je zlasti značilna počasna rast obsega proizvodnje, negativna ren-tabilnost, visoke tehnično raziskovalne investicije, zaradi mesigurne rentabilnosti in velikega vlaganja pride do pomanjkanja denarija in visoka »smrtnost«, kar pomeni, da mnoge ideje dn zamisli propadejo, ker se pozneje pokaže, da so nerealne An da preprosto z njihovo uresničitvijo ne bomo nič zaslužili. To je obdobje »odkritja in eksperimentiranja«, ko se porajajo ideje, kaj bi v bodoče lahko proizvajali, ko moramo raziskati ali smo sposobni idejo uresničiti glede na razpolagajoča denarna sredstva, iteh-nologijo in znanje, ko moramo izdelati prototip proizvoda, raziskati Mlajša — verjetno najmlajša v trakotkalnici — njej se oheta, da ne bo delala toliko ponoči, kot njena sodelavka. tržišče koliko in kje ter po kakšni ceni bomo novi proizvod prodali, ko moramo proučiti kje bomo dobili zadostno količino odigvarjaio če surovine. Če neka ideja oziroma zamisel ito obdobje preživi An ni več ovir ,da steče redna proizvod-inlja proizvod oziroma vrsta proizvodov preide v novo obdobje, v obdobje »vzpona« (1). To obdobje ima zopet svoje specifične značilnosti in probleme. Zaradi velikega povpraševanja na trgu, ker je .to nov proizvod katerega naenkrat želijo vsi, moramo stalno povečevati proizvodnjo, se .postavi vprašanje zmogljivosti, tehnična nestabilnost, v tem obdobju je tak proizvod visoko rantabi-ilen, podjetje z injiim veliko zasluži. Istočasno pa zahteva visoke investicije v proizvodne kapacitete (tehnične investicije) in investicije v povečano prodajo (ikomereiaLne investicije). V tem obdobju se dogaja, da tudi mnoga druga podjetja želijo oziroma začnejo proizvajati isti proizvod. Zaradi velikih vlaganj podjetju zmanjkuje denarnih sredstev. V tem obdobju zaradi velikega povpraševanja raste proizvodnja zelo hitro, kar se pojavlja tudi še v naslednjem obdobju (2), že bolj umirjeno. Obdobje (2) imenujemo »razvoj in industrializacija« za katerega je še vedno značilna do 10 D/()-rast proizvodnje, v tem obdobju pridemo na umirjen industrijski način proizvodnje. Nič več ne vlagamo v strojne kapacitete, ker ima umii-irjeno »tehnično stabilizacijo«, investicije so bolj umirjene, vlagamo predvsem v tekočo proizvodnjo, rentabilnost — donosnost vztraja, proizvod pa prehaja že v svoje naslednje življenjsko obdobje, obdobje (3), ki pomeni njegovo »zrelostno obdobje«. Za to obdobje ije značilno, da se rast prilagaja splošni rasti, ki zavisd od splošnega razvoja družbe, začnejo se investicije v produktivnost in reklamo, če hočemo zadržati povprečno .rentabilnost. Ker v povprečno rentabilno proizvod-njo iz strateških vidikov investicije niso racionalne, se pojavijo od-višna denarna sredstva. Vse dotlej dokler še lahko povečujemo produktivnost dn dokler z reklamo vzdržujemo povpraševanje in s tem dosegamo vsaj povprečno rentabilnost se proizvod nahaja v zrelostnem obdobju. Ko to ni mogoče, proizvod preide v zadnje življenjsko obdobje, obdobje »zatona« (4). V tem obdobju proizvodnja pada, rentabilnost je negotova. Ko se nek proizvod nahaja v tem obdobju, ga je najpametnejiše brisati rz proizvodnega programa, namesto nijega pa uvesti nov ren.tabilnejiši proizvod. To je enostavni prikaz življenjskih obdobij vsakega proizvoda, ki so za en proizvod daljša, za drugi krajša, odvisno od tega, kako hitro se pojavi nov proizvod, ki po-doibne ali enake pogrebe zadovoljuje bolje in ceneje, ali pa je še bolj reprezenitančen im si ga določeni sloji ljudi želijo bolj kot prejšnijc-fia. • V vsakem izmed teh obdobij se v vodenju pojavljajo popolnoma speci fiioni problemi, ki zahtevaijo tudi specifično opredeljene naloge in cilje, ki morajo bili postavljeni na daljše, srednje iin, krajše roke. To so problemi na komercialnem, prodajnem In nabavnem področju, na področju tehničnega razvoja, na področju proizvodnje, faannciramja. kadrovski problemi. O tem bi spregovoril v nadaljevanju v prihodnji številki. ■ Tone Dolenc (po predavanju prof. Nemca) Občinsko tekmovanje V prvi pomoči Reči bi bilo treba, da se s prvo pomočjo v naši tovarni ukvarjamo bolj intenzivno šele nekaj časa, zato doslej nd bilo nobenih vidnejših rezultatov. Morda je bil kriv tudi odnos tekmovalcev. Lansko leto smo, na primer, tik pred tekmovanjem ugotovili, da nista prišla dva naša tekmovalca, pomagati smo si mogli pač z nekate-riinii drugimi. Neuspeh je bil popoln— predzadnji v občini. ■ Letos je situacija popolnoma drugačna. V prostem času so bili tečaji PP, nekaj jih je bilo na 80-unnem, še več pa na 20-umih tečajih. Ni bilo težiko sestaviti tekmovalno ekipo, v kateri so bili: Zalokar Janez, Dolenc Joži, Štrukelj Dani, Brcar Poldka, Vodnik Vencelj in Peterka Anton. Samo pripravljanje na tekmovanje je vzelo še precej prostega časa in volje. Vemo pa, da ne zastonj. Naša tekmovalna ekipa je zasedla, kljub močni kobkurenči kar I. mesto v občinskem merilu. S tem plasmanom smo si zagotovili nadaljno pot na republiško tok-movarije, ki bo 3. junija v Ilirski Bistrica. Ko bo TOSAMA izjšla, bodo; rezultati že znani, upamo na najboljše. Dr. Cerar, ki vodi vse vaje naše ekipe, se trudi, da bi dosegli čim več. Tudi naši vodilni so pokazali veliko razumevanje, saj ie tudi razumljivo. Delamo sanitetni material im lep usneh bi bil, da se kot sanitejci izkažemo tudi z ravnanjem ob nesrečah, ne samo na tekmovanjih, sekretar RK Domžale, tov. Kosmač, se tudi prizadeva, da bi čim bolje uspeh. Kmalu bi pozabil neka^ pomembnega! Pokrovitelj občinskega tekmovanja je bila prav TOSAMA, to je lepo in vzpodbudno za vse nas. V Ilirski Bistrici pa si moramo zagotoviti uspeh, ki bo vsem nam v ponos. Ob tej priliki bi opozoril še na eno nepravilnost, ki nam kot tovarni sanitetnega materiala gotovo ni v ponos. To seveda ne sodi v tekmovanje, ampak povsem nekaj drugega. Tovarna stoji ob cesti. Nesreče sc zgode, velikokrat bi takoj potrebovali sanitetni material, pa je vratarjeva omarica prazna, verjetno je po ostali tovarni tudi tako. Nesreče na delu, nesreče na cesti, eventuelne nezgode elementarnega značaja, vse to nas o-pozarja, da smo š te strani praktično nepreskrbljeni. Za vratarja pa je še posebno pomembno. Lahko bi imeli tam posebno omarico za primer nezgod zunanjih ljudi, ki bi se zgodile v bližini tovarne, za to na obstaja zelo velika verjetnost. Ta material bi notem rabili samo za ta namen. To bi bilo po eni stranii koristno, no druri strani pa bi se s tem tudi dvisral uHed tovarne — ne samo na tekmovalnem polju — tudi v praksi. V. V. ZAHVALA Vsem sodelavkam in sodelavcem v tkalnici ovojev se najtopleje zahvaljujem za venec, sveče in izrečeno sožalie ob bridki iz?ubi dragega mi očeta FRANCA GROSA. Iskrena hvala tudi vsem tistim sodelavkam, ki ste mi stale ob strani vse od trenutka, ko sem zvedela strašno novico, da za očeta ni rešitve, da so mu dnevi šteti. Bile ste mi velika pomoč. Hvala tudi vsem, ki ste va spremili na njegov no sledmi dom ter sindikalni podružnici podjetja za finančno pomoč. TONČKA GROS — KOKALJ ZAHVALA Sindikalni podružnici »TOSAMA« se iskreno zahvaljujem za o-bisk in darilo v času moje bolezni. NOVAK LADI cime jmo ga za Svetel Bzgied Neizprosna smrt nam je iztrgala nekdanjega sodelavca Franca GROSA. Letos hi napolnil 85 let svojega trdega življenja. Toda ni ga več, taki so pač zakoni narave. Leta 1924 je prišel iz Stražišča pri Kranju na Vir. Življenjska pot mu je bila trda in ga vodila za vsakdanjim kruhom po deželi slovenski, dokler ni prišel leta 1943 na Vir v tovarno KOCJANCIC. Tu je ostal vse do upokojitve in še dalije, kadar je bil potreben na delovnem mestu čuvarja. Pet .otrok se mu je rodilo in pet vedno lačnih ust je bilo treba hraniti — zanj je bil le manjši deflež. Vojna ga je postavila pred nov življenjski udarec, saj je v NOV izgubil prvega sina Franca. Kolikokrat je odpeljal v Ljubljano ali na postajo gotove izdelke, saj takrat ni hnlo avtomobilov in tovarniški konjiček je bil z Grosom vedno na cesti. Z leti se je tovarna razvila in konja so zamenjali avtomobili in GROS FRANC je postal nočni čuvaj. Koliko noči je bilo treba biti buden in vesten, kajti takrat so bili težki časi tudi za nočnega čuvaja. Med prvimi se jc poslovil kot upokojenec, toda kot invalidski, četudi je vseskozi in dalj delal. To ga je tudi potrlo in ker je zna! vedno biti skromen, je tudi to napako družbe obdržal za sebe in ni rad govoril o tem. Manljiiv, kakršen je bil vse do svoje smrti, nas je za vedno zapustil. Toda zdi se mi. da smo talci,m liudem dolžni več kot veliko udeležbo m zadnji poti. Imejmo ga za svetel vzgled in bodimo taki kot je bil pokojni GROS FRANC. I. K. Planine Spot je moderno hoditi na izlete peš. To ni neumnost, temveč zelo pametna domislica. Posebno v današnjem času, ki poln nenehnih voženj z avtomobilom in colo v najbolj zakotni vasi zaudarja po bencinu. Hoja je zdrava, ker se gibljemo na svežem zraku. Tisti, kii izkoristijo vsak prosti dan za izlete v planine, pravijo, da je ljubezen do gora skoraj že bolezen — toda prijetna bolezen. Toda prvi pogoj za lep izlet v planine je primerna oprema. To je tisto, kar planinec potrebuje za izlet v planine (seveda peš). Mogoče boste našli v mojem drobnem prispevku kak dober nasvet. Vedno vzemite na izlet le tisto, kar nujno potrebujete, saj nošenje prt-Ijaige ni noben užitek. Če boste šli na večdnevni izlet ne pozabite na toaletni papir, šivanke in sukanec, žepni nož, beležnico, svinčnik, baterijo, škatlijlco s prvo pomočjo, seveda pa tudi denar in dokumente. Ce vas bo šlo več skupaj se zmeni te. kdo bo vzel katero izmed potrebnih stvari s seboj. NI potrebno, da ima vsak apoteko ali šiiivanko ter sukanec. Najbolj primerna obutev so goj-zanice ali visoki čevlji s profiliranimi gumijastimi podplati. Čevlji s takimi podplati so enako primerni za sneg, za trato in melišče. Guirnjaste copate niso primerne za daljše hoje. V njih močno drsi, pa tudi noge se zelo potijo. V čevlje obujte tanke dokolenke, čez dokolenke pa še volnene nogavice. Naj-blje so iz ovčje volne in doma narejene. Volnene nogavice odlično vpijajo znoj, so tople im se ne grbančijo. Za hribe so najbolj pripravne pumparice ali močne dolge hlače (kavbojike). Poleti nosimo tudi kratke hlače, niso pa priporočljive za daljše izlete, za več dni, ker ne vemo kakšno vreme nas lahko doleti med turo. Za ženske isto priporočam pumparice ali hlačno krilo. S seboj moramo imeti za obleči tudi vetrni jopič ali bundo za pozimi. Izdelan mora biti iz blaga, kateri ne prepušča vetra in dežja. Ki jub dobremu veternemu jopiču in topli jopici denemo v nahrbtnik tudi nepremočljiv dežni plašč. Pa tudi klobuk ali čepico ne pozabite. Poleti je bol j^ primeren klobuk, ker so sončni žarki v planinah zelo močni. Ne pozabite vzeti rezervno sraijco im nogavice. Bluze ali srajce naj bodo iz bombaža, umetna vlakna niso priporočljiva, ker ne vpijajo znoja. Nahrbtnik je nepogrešljiv del prtljage vsakega planinca. Kako naložimo nahrbtnik? Na notranjo stran obleko, na zunanjo pa hrano vabijo in ostalo, tako da vas ne bo tiščalo v hrbet, lede hrane danes ni več problemov. V naših planinah so planinske postojanke precej dobro preskrbljene, kjer se boste lahko dobro najedli. Zato vzemite s seboj najnujnejše; sladkor, limono, jabolka ali pomarančo, čokolado, prepečenec in tudi kakšno konzervo. Dobro je, da med potjo večkrat jemo, seveda močno kalorično lahko prebavljivo hrano. V kratkih vrsticah sem opisal, kaj je nujno, da imamo pri roki, če gremo v planine. Tudi v gorah ne pozabimo na lepo vedenje. Nikar ne trgajmo zaščitenih cvetlic, sicer bodo naše planine čez lato dni brez tega čudovitega okrasja. V hribih nikar ne kričite, ker lahko preplašite divjad, včasih pa je že povzdignjen glas dovolj, da se sproži kup kamenja ali snežni plaz. Pred izletom v planine bomo poslušali vremensko napoved. Toda nikar se prehitro ne veselite, če se obeta lepo vreme. Računajite tudi s tem, da se posebno v hribih lepo vreme kaj hitro spreobrne, zato je dobro, da imate s seboj rokavice. V gorah je tudi poleti hladno in pogosto sredi poletja sneg. To pa je poleti nevarnejše kot pozimi. Na pomoč kličite le v sili. Mednarodno znamenje za klic na pomoč v gorah so: šest znakov v eni minuti v enakih presledkih. Po eni minuti znake ponavljajte. Znake lahko daiete z žvižgi, z lučjo, z mahanjem itd. Odgovor je dajanje znaka trikrat v eni minuti. Drugič pa kaj o Triglavu. C. Z. ZAHVALA Sindikalni podružnici »TOSA-MA« se iskreno zahvaljujem za poklonjeno darilo. FRANCKA JUDEŽ OBVESTILO Lastnike motornih vozil (avtomobilov) obveščamo, da smo zarisali pred vratarnico z rumeno barvo bokse za parkiranje in prosimo, da se teh boksov ne poslužujejo, ker so namenjeni le za vozila naših poslovnih strank. Vodja transporta — Vodnik Vencelj Iz moje mladosti Sem slovenska deklica. Ančka mi je ime. Sem obraza bistrega, hrabro imam srce. Doma sem iz tistega kraja, kjer rodi žlahtno grozdje in toči jo sladko vince. Sem iz revne hiše, ena izmed osmih otrok, zelo revnih staršev, ki niso mogli svojim otrokom dati tistega, kar lahko mi nudimo svojim. Med drugo svetovno vojno je bilo pri nas veliko uničenega. Naša vas bila večkrat napadena. Ko je sovražnik začel ponoči streljati, smo zmeraj zbežali iz hiše v bližnjo dolino. Tako smo si reševali življenje. Kolikokrat je oče ponoči stražil in oprezal pri oknih kdaj bo kaj nevarnega- Bal se je za otroke, ker smo bili še vsi mladoletni. Ko je zapazil prvo raketo v zraku nas je že zbudil, da smo spet bežali iz hiše. Spali smo kar oblečeni, da smo lahko takoj šli, ker je kmalu potem začelo streljati. Čepeli smo v dolini. ZeVo je nas, otroke, ker smo iz tople postelje šli v temno noč brez vsake odeie. Koliko takih doirodkov sem preživela, ki mi ne bodo šli nikdar iz spomina. Bila sem najstarejša, zato sem sledila vsemu, kar se je dovajalo. Nekega dne so stopili Nemci v b'šo, ko smo ravno kosili. Prestrašili smo se, ker so držali pištole v rokah. Namerili so na očeta in ga začeli spraševati kje so partizani. Oče se je hitro znašel in se nared'! mutastega. Molčal je, le z rokami jim je kazal da ne zna govoriti in jedel naprej. Nekaj časa so gledali po otrokih; ko niso nič do. segli so odšli. Tako je oxe rešil življenje desetčlanski družini. Ce hi kai spregovoril, bi vse postrelili. . Veliko je takih in še hujših spominov. Tako so požgali tik pred koncem vojne, spomladi, 22. 3.1945 leta, vso vas. Strašno je bilo tak-ral. Slišalo se je grozno tuljenje povedi v hlevih in cviljenje prašičev. ki jih nismo mogli rešiti. Otroci smo trepetali od groznega strahu in lakote, kajti takrat nismo jedli dva dni nič, samo skrivali smo se pred sovražnikom. O-stali smo brez streh, nismo imeli kje sroati, ne kuhati. Kmalu potem je bilo tudi konec vojne. Takrat nam je mama povedala, da ne bo več Nemcev; zdaj smo vsi partizani, ne samo tisti, ki so hodili ponoči k nam jest. Volne je bilo resda konec, vsega pa še ne. Nekega dne je bil sestanek in so občinski aktivisti kar sami odločili kdo bo šel na udarniško delo, ne da bi vprašali starše. Določeni smp bili sami mladoletniki. Strašili so nas, da bodo vzeli kravo iz hleva, če ne gremo in še kaij drugega bo. Bdilo je na soboto. Očeta ni bilo doma. Prisilili so me, da sem šila na udarniško delo v Kočevtje za tri tedne.. Ko se je oče vrnil domov iz dela, mu mama pove, da sem morala iti. da je bilo Obvezno. Biiil je st rašno hud. Nekemu občinskemu aikitiivisitu je rekel, da je sam gospodar svojih otrok in ne on. Za teh par besed je morail na prisilno delo za tri tedne. Takega postopanja je bilo po vojni še nekaj časa. Zaslužka ni bilo za nikogar. Pomagali smo en drugemu in to za »božji Ion«. Nd kazalo drugega kot podati se v svet s trebuhom za kruhom. Šla sem 1951 leta, prišla v domžalsko okolico k nekemu kmetu za služkinjo. Zaslužek je bil tako majhen, da se skoraj ne splača napisati vsote moje plače. Trudila sem se, da bi se zaposlila Rok se je iztekel. Komisija u-redništva v sestavi Toni Laznik, dipl. oec., Marjan Merkužič in Franc Peterlin dipl. ing. se je odločila, da predhodno vsak od njih prebere vse na razpis odposlane članke in jih že sam razvrsti po svoji presoji po vrstnem redu. Na skupni seji se seštejejo ocene in določi dokončni vrstni red. Po takem kriteriju je komisija izbrala za nagrade naslednje prispevke: — Lučka. Jane Vidergarjeve (januar 1972) — prva nagrada (50.— din) — Maturantka, iste avtorice (marec) — druga nagrada (30.— dim) — Riž, Milana Drčarja (april 1972) — tretja nagrada (20.— din) Sledil jo: — Srebrna poroka Ivana Kosirnika, Iz moje mladosti Ančke Ro-žičeve in Zgodba r>o povišanju R. Demšarjeve ter Kje ste, čajni lončki Marte Cerarjeve. Po mnenju komisije oblikuje Lučko izvrsten, naprenatrpan in prepričljiv način pisanja, dramatična rast zgodbe, motiv pa je človeški. human im prisrčen, nauk zgodbe pa je podan neprisiljeno in pre-pričl jllvo. Maturantka je sicer nekoliko skonstruirana zgodba, vendar pa njena simbolika le vpliva na razmišljanje bralca o človeškem ponašanju, o življenju in nehanju, o upih in brezupih. Riž je nekoliko gostobesedno pisanje, ki pa iz sicer malenkostnega mladostnega dogodka vendarle u- kje v tovarni, sa(j sem imela upanje, da bo lam boljše. Dolgo časa sem tavala in spraševala za delo, prav takrat je bilo zelo težko dobiti službo. Nisem obupala in izpolnila se mi je želja, da sem se 1954 leta zaposlila v Tosamii, takratni Vati. Delavke, med katere sam prišla delat, so me začudeno gledale, ker sem bila zelo slabo oblečena. Nikogar ni bilo, ki bi mi pomagal v stiski. Sama sem morala misliiit na vse. Ko sem se privadila, sem šla na triizmensko delo in tako delala 9 let. Takrat mi ni bilo težko, danes pa tega ne bi zmogla več, ker se moram posvečati otrokom, pa tudi leta so že za mano. Nekateri se čudijo, zakaj sem slabih živcev; toda tisti, ki so toliko pretrpeli, so težko dobrega zdravja. Rožič Ančka stvarja prijetno branje, z nekoliko trpkim priokusom. Srebrna poroka je literarno dobro obdelana precej razširjena šala. Nekoliko je motila rahla opolzkost zgodbe. Iz moje mladosti je prizadeto opisovanje težke mladosti avtorice. Prav to, da je bilo zgolj opisovanje številnih dogodkov, je vzelo vrednost sicer zelo iskrenem pisanju. Bol je tod bilo, da bi ibiil podrobneje literarno opisan en sam od o-menjemih dogodkov, kot je to v drugih primerih. Zgodba o povišan ju je sicer zelo dobro pisana, motiv pa je že precej star in zato premalo izviren, škoda, da ni zgodba postavljena v sedanjost, kar bi ji nedvomno povečalo vrednost. Kje ste, čajni lončki? je dovolj pikra pesmica na račun našega obnašanja v tovarni. Tudi zgradba pesmice je dobra, posebno s stalnim ponavljanjem osnovnega motiva. Verjetno bi bila v konkurenci več pesmi ocenjena mnogo bolje. Tako pa se zdi, da je komisija nekoliko protežirala spise in malo premočno spregledala edino pri javljeno pesem. Nagrajencem in nenagrajencem naj bo posredovana ocena vzpodbuda za nadaljne sodelovanje pri Tosami, nagrajencem pa tudi obenem čestitamo. T. L. ZAHVALA Vsem prijateljicam se iskreno zahvaljujem za Jopic besede in obiske ob moji bolezni. Ani Žmavc Neznosne vročine poleti v oddelku iiltrov bo kmalu konec. Na sliki polaganje TERVOL ploSč za toplotno izolacijo strehe. Namestiti bo treba še strešne ventilatorje. i Izbrani so najboljši literarni spisi Poročilo samoupravnih organov DELAVSKI SVET je imel prvi dan v mesecu juniiju redno sejo na kateri se je pogovarjal o sledečih temah: — potrdil predlog o investicijah, — se pogovarja] o nočnem delu žena,, ker je Repubiišlkii sekretariat za delo, dal za leto 1972 na mašo željo, soglasje o podaljšanem nočnem delu žena, s svojim aktom, 14045/72, z dne 12. 4. 1972. Delavski svet se je strinjal, vendar pod pogojem, da se nočno delo upošteva v dopustu in da se pripravi program, za postopno ukinitev nočnega dela dola žena. — sprejel sklep, da odbor za medsebojne odnose ponovno pregleda dodeljena sredstva za stanovanjsko izgradnjo s tremi popravki. DDBOR ZA MEDSEBOJNE ODNOSE je v mesecu maju imel le eno redno sejo, in sicer: 22. 5. 1972, na kateri je razpravljal in sklepa! o sledečem: -r- se pogovarjal o letovanju in se seznanil, da zaradi prevelikega števila .prijav za (Izolo in Novi-grad) komisija ni mogla vsem članom kolektiva odobriti letovanja. Komisija je izločila iz seznama vse tiste člane, ki ima-|jo možnost letovati v podjetju, kjer je zaposlen zakonec Trn tiste, katerih so zakonci obrtniki. Sprejeli so sklep, da se predlog, katerega je OMO pregledal, razobesi na oglasni deski in se obvesti vse prijavljene člane, da je rok pritožbe 3 dni, i-n sicer pismeno na delavski svet. Istočasno so soglasno potrdili sklep, da morajo vsi, ki bodo letovali v Noviigradu ali Izoli, do 15. junija 1972 vplačati 50 % od celotnega zneska penziona. Za tiste, ki do imenovanega dne ne bodo plačali, se bo smatralo, da se odpovedujejo letovanju. — Obravnaval vlogo komercialnega zastopnika tov. Božiča Svetozarja, kateri se je ponovno prijavil na razglašeno delovno mesto. Tov. Božič je s 1. 1. 1972 uveljavil pravico do pokojnine. V mesecu marcu smo dobili rešeno odločbo o upokojitvi in na podlagi te odločbe smo popred-pi-sainem postopku preko zavoda za zaposlovanje razglasili delovno mesto komercialnega zastopnika kot prosto. Prijav, razen tov. Božiča, ni bilo, zato je OMO sprejel sklep, da se ime-movainega tovariša sprejme v delovno razmerje s 1. 3. 1972, kot komercialnega zastopnika za področje Zagreba. — Sprejel sklep, da se 15.000.00 diin nameni oz. odobri za preventivno okrevanje članov kolektiva. Zdravstvena služba našega podjetja je ugotovila, da je več članov podjetja, kateri so bolni in bi bilo nujno potrebno zdravljenje na morju ali toplicah. V vrstah borcev, aktivistov NOV podjetja z dvojnim štetjem bi •bilo sedem naših elanov ZB, katerim je nujno potrebno zdravljenje na morju. OMO se je s tem strinjal in jim odobril zdravljenje (7. članom). Za ostalih sedem, ki niso člani ZB in so po mnenju zdravnika ravno tako potrebni zdravljenja, pa je OMO, sprejel sklep, da bi se komisija OMO-ja in sindikalna komisija posvetovali z zdravnikom, kateri so bol j potrebni, nato pa pripravili predlog OMO-ju v potrditev.- - .- . — Sprejel priporočilo uredniškega odbora »Tosama«, da se zamenja nekatere člane in sicer: da se tov. Vojska Pavlo in tov. Smole Magdo briše. iz. odbora, vključi pa tov. Rožič Ani, tov. Premru Jelko in tov. Ogorevc Ivanko. OMO se je strinjal da se imenovani tovarišici izključita, namesto njih pa sprejmeta tov. Rožič Ani in tov. Ogorevc Ivanka, dočim se Jelko Premru ne sprejme v odbor, ker se zamenjata samo dva člana uredniškega odbora. Tudi POSLOVNI ODBOR je imel le eno redno sejo in to v začetku meseca, 3. 5. 1972. Sprejel je operativni plan za maj, potrdil norme ter se pogovarjal o licitaciji bombaža na Reki. — Člani poslovnega odbora so pregledali proizvodni plan do 22. 4. 1972 in ugotovili ,da je še zadovoljiv, mnogo boljši pa bi bil, če bi bilo več delovne sile. Pregledali so še operativni plan za maj. — Potrdili so predlog za spremembo norm v konfekciji in pripravljalnici. Dodali so še, da so norme začasne in veljajo s 1. 5. 1972. — Bili so seznanjeni, da je na Reki v skladišču na Brajdicah, podjetje Export drvo bilo vsfcla-diščenih približno 16.000 bal bombaža v skupni količini cca 2.800 ton, katerega je zajel požar. Za prodajo požganih in poškodovanih bal je bila razpisana liictaciija, na kateri so sodelovali tudi naši predstavniki. P. s. Na tej licitaciji naša delovna organizacija ni uspela. — potrdil vrednost točke za mesec maj, bruto 6.00 din, neto 4,13 din. SLOVENSKI PREGOVORI — Kdor nima zob, ne more jezika za zobmi držati. — Kdor žago pili, koso kleplje in babnico tepe, nikoli nič ne zamudi. —; Kjer bogastvo hira, prijateljstvo umira. — Kjer ni nobenega reveža, ni noben bogat. — Kjer se zelo roti, resnice ni. — Kolikor plank, toliko strank. — Kol trti, stol starčku. — Komur predobro gre, ta naj o-ženi se. — Komur žena hlače kupi, temu se je vedno zanje bati. — Lenka (lena ženska) za lenari! lenuhi) brenka. — Lepota je naravna dota. — Marsikatera bukev na svojem koncu toporišče da. — Marsikateri je že dejal: Jaz sem ti prijatelj zvest — v potrebi pa je naredil iz dlani pest. —- Marsikateri sc s tujim jezikom pači, z domačim pa berači. — Med dvema stoloma se je usedel na tila. — Mehkužnost skoraj vse bolezni zarana. — Miza bodi čista, ta je hišni oltar. — Mlada kri mirno ne stoji. — Mož se od ušes gor meri. ZAHVALA Sodelavkam iz konfekcije se iskreno zahvaljujem za sočustvovanje in izrečena sožalja ob smrti moje drage mame. Tončka Paliska Proizvodnja v mesecu maju Oddelek Enota mere 1. Trakotkalnica 000 vot 92 2. Tkal. šir. -tkanin 000 vot 103 3. Beiilniica — vlaknine .kg 106 4. Miikalnica din 105 Vložki 103 5. Konfekcija din 104 6. Cigaretni filtri 000 kom 71 diin 73 SKUPAJ din 89 ly. teh vzrokov: slabe kvalitete preje, pomnajkanja delovne sile (dopusti) lin ustavit ve strojev zaradi prevelikih zalog v posameznih dimenzijah ovojev, je trakotkatai-ca pod planirano proizvodni jo. Že dalj časa opažamo, da se želje kupcev razhajajo od zmogljivosihi aia-še proizvodnije po določenih dimenzijah ovojev. Zato je bilo že večkrat rečeno, da naj bi se stroji sontirali po dimenzijah, to je Širinah ovojev. Tak način hi omogočil obratovanje ie tistih širin, ki bi j/ih trg najbolj potreboval. Seveda bi postopek razmestitve strojev zahteval angažiranost tehničnega kadra in pa stroške, ki bi se pa po določenem času bogato obrestovali. Po izkušnjah sodeč se v trakotkalniici vsako leto začnejo ali porajajo težave v sredini leta. Na vsak način je nekaj, kar kliče po temeljiti spremembi v načinu proizvodnje, prodaje in planiranju. Tkalnici širdkih tkanin sta kljub pomanjkanju in slaba kvaliteti preje presegle operativni plan za 3 'Vo. Na ta preseg je vplival asortiman, ki se je v glavnem preusmeril v izdelavo gaze. Večje količine navedenega artikla gredo v izvoz in je zato kvaliteta preje še Pomembnejša. Zaradi večjih dobav gaze od kooperanta iz Senožeč, se je povečala količina beljenih tkanin. TT Senožeče bi nam morala že v maju stkati določeno količino tetre, ven-daj je bila pošiljka tega artikla precej manjša od planirane. Pri belijenjiu in sušenju je pa kapaciteta prvega artikla to je gaze mnogo večja od tetre. Zaradi ukinitve nekaterih vrst sanitetne vate je bil tudi plan beljenih vlaknin zmanjšan. Med mesecem je pa prišlo do nekaterih sprememb, ki so terjale večjo proizvodnjo, zato je tudi preseg plana za 6 V mUkaliniei se iz meseca v mesec izboljšuje tehnološki proces pri sanitetni vati, oziroma nastajajo spremembe na posameznih Irivjah. Seveda je težnja po zmanjšanju delovne sile, ki je v zadnjem času najbolj pereč problem v obeh ključnih oddelkih (mikalnici in konfe- kciji). Z novim, skrajšanim tehnološkim postopkom dm boljšim, kvalitetnejšim, pa vendar poenostavljenim načinom pakiranja, je proizvodnim lin komercialnim ljudem uspelo zmanjšati število zaposlenih na teh delovnih mestih. V poletnih mesecih povpraševanje po dam-Skhi vložkih stagnira, zato je tudi proizvodni plan temu prilagojen. Enako kot prejšnji mesec, je bilo itudi za maj predvideno nadurno delo za nekatere artikle (konf. gazo, M61ny hlačke). Za izdelavo Molny hlačk namerava podjetje povečati kapacitete, kar je nujno spričo potreb trga po tem artiklu. S tem bi lahko prešli tudi na večji asortiman tega artikla kot so na primer higijenske hlačke za bolnike. Tetra plenic hi lahko Izdelali v večji količini, vendar je pomanj- kanje tetre, ker kooperant v Senožečah zaostaja za postavljenim planom. Da smo ugodili potrebam komerciale, smo dali v operativni plan celotno količino filtrov, kot jo kupci zahtevajo. Seveda je bilo na PO domenjeno, da bo oddelek dobil dodatno delovno silo za polne tri izmene. Namesto predvidenega števila je prišlo v podjetje komaj polovico ljudi im še ti proti koncu — namesto v začetku meseca. Tako je plan proizvodnje cigaretnih filtrov izpolni jen le 73"/(> in kvari celoten uspeh podjetja. Vendar pa velja pripomniti ,da je bila proizvodnja cigaretnih filtrov, ne oziraje se na izpolnitev operativnega plana, ena od največjiih v tem letu. E. S. — D. M. ŽENSKA V HIŠI Lenin je ob neki priliki dejal: Vsi dobro veste, da cdlo tudi pri popolni enakopravnosti vendarle o-staja tisti strokovni pritisk na žensko, saj pade nanjo celotno gospodinjstvo. To gospodinjstvo je največkrat najmanj produktivno, najbolj barbarsko in najtežje delo zanjo. To je izredno počasno delo, ki nima v sebi nič takega, kar bi vsaj malo prispevalo k razvoju ženske. PODRAŽITVE ZA REVEŽE če vlada želi, da izpelje stabilizacijo, potem mora tudi cene držati v dkviru predvidenega zvišanja za 511 n. Še posebej ni tako prav, da podražimo olje za skoraj polovico, ko pa je to ena glavnih živil za reveže... Tudi taka vprašanja so med poslanci, med ljudmi z nizkimi osebnimi dohodki pa še bolj. 50% povečanje cene jedilnega olja kar malo čudno zveni. Iznajdllva tajnica Ura na steni je kazala natančno sedem. Direktor bi moral vsak hip stopiti v pisarno. Njegova tajnica Jana je pripravljala notes, šilila njegove svinčnike, odtrgala s koledarja včerajšni datum in postavila na mizo svež šopek rož. Jana se je kot nova tajnica trudila, da bi ustvarila vtis, pazljive, prijetne, razumne osebe. Ko je zapustila direktorjevo sobo, je vstopil. Srečala sta se v njeni pisarni, toda šol je mimo brez običajnega nasmeška, namesto tega pa jezno zaloputnil z vrati. Naslednjega dne je bilo prav tako in potem še en dan. Pa je prišla k njej Mira iz sosednjega oddelka in ji namignila, da je opazila kako je njen šef zadnje čase slabe volje in da ona že ve, zakaj je. Domače zadeve so krive. Pred kratkim se je poročil, toda njegova lepa mlada žena Ida je zelo trmasta in ljubosumna. Kar gotovo sta se sprla. Ko šef ni in ni bil boljše volje, je Jana le začela verjeti Mirinim domnevam. Potem pa se ji je nepričakovano razkril. »Jana, oprostite mi, ker z vami nisem prijazen zadnje čase. Veste zapustila me je moja žena Ida in odpotovala k staršem. Dolgo me je že prosila, da bi jih obiskala, pa se nisem in nisem pripravil do tega, pa me je sedaj zapustila. Pokazal je Jani njeno pismo napisa- no s strojem. »Lepo je natipkano«, je priznala Jana. »Da Ida, je obiske vala šolo za tajnice. Zato bom vse to sprejel kot poslovni nesporazum. Odgovoril ji bom s pismom, napisanim na pisalnem stroju. Vem, da je trmasta in zelo ponosna, a u-pam, da se bo sama kmalu vrnila. Stenografiraj te.« Narekoval ji je kratek, hladen odgovor. Jana ga je prepisala in mu ga dala v podpis z drugimi pismi in akti. Zapečatila je pismo ter ga odposlala. Naslednjega dne se direktorjevo razpoloženje še ni izboljšalo, a popoldne ga je Jana našla v pisarni zadovoljno smejočega kot zmagovalca po veliki dirki. »Ida se vrača. Vedel sem, da se bo vrnila toda nisem pričakoval, da tako kmalu. Telefonirala je, da ne ostane niti trenutek več pri starših.« Ko je Jana zaprla vrata njegove pisarne za seboj, je zablestela od sreče in prijetnega občutka, kako lahko človek veliko stori z malo iniciative in iznajdljivosti. Majhen post skriptum šefovemu podpisanemu pismu. V svoji, samo ženskam lastni intuiciji je čutila, kaj bo prisililo direktorjevo ženo, da se bo vrnila. Na koncu pisma je pripisala: P. S. Ko si odpotovala, sem moral sprejeti novo, plavolaso tajnico. V. V. Pregled nezgod v aprilu in maju PREGLED NEZGOD V APRILU V času od 25. marca do 25. aprila so bile prijavljene tri nezgode, ka so se pripetile na delu in dve, do katerih je prišlo na poti z dela. Nezgode pri delu: 6. 4. 1972 je Francu Stupici pri popravilu stroja za izdelavo mav-čevih ovojev transportni trak stisnil ob napeljalmi valjček prst na levi roki. 13. 4. 1972 je pri zagonu tkalskega stroja bilo stisnilo Vidi Suša prst na roki. 18. 4. 1972 si je Ivanka Klopčič, ko sta s sodelavko dvignili posodo z ovoji, zvila prst na roki. Nezgode na poti: 4. 4. 1972, je Janez Jere, pri odhodu z dala, med vožnjo zadal z mopedom v ograjo kolesarnice in si pni tem poškodoval nogo. 10. 4. 1972 je Alojzijo Pojbič pri prečkan ju ceste pred vratarnico, k° je šla z dela, zadel avtomobil. Pri nezgodi si je ponesrečenka poškodovala ramo. F. V. PREGLED NEZGOD V MAJU V času od 25. aprila do 25. maja letos je bilo prijavljenih pet nezgod na delu in ena nezgoda na poti. Nezgode pri delu: 6. 5. 1972 se je Vida Hrovat urezala z nožem na stroju za izdelavo cigaretnih filtrov, ko je ročno premaknila rezalno glavo. V rmikallmiai so se v dveh dnevih pripetile naslednje tri nezgode: 8. 5. 1972 je pri odstranjevanju kosma vate Ivanki Urankar snemalni valj pri mikalniku stisni! prst. 8. 5. 1972 je pri vpeljevanju pramena med dva valjčka (Mimosept) stisnilo Jožici Dolenc prst na roki. 10. 5. 1972 je nož pri stroju za opletanje vložkov Mimosept, poškodoval prst na roki Milki More-la. 18. 5. 1972 si je Slavka Paštebar poškodovala roko pri nalaganju zvitka gaze na voziček. Nezgoda na poti: 27. 4. 1972 je na poti z dela padel Marjan Orehek z mopedom in si pri padcu poškodoval nogo. F. V. LJUDSKA VREMENSKA NAPOVED Ako sv. Medarda dan (8) dežuje, Štirideset dni dež Se naletuje. KakrSno vreme je rožnika (junija) bilo, bo tudi grudna (decembra) se ponovilo. Če sta Peter in Pavel jasna, bo letina krasna. Če sv. Barnaba (11) deži, bodo jeseni grozdja polne kleti. Če trs pred sv. Vidom (15) ocve-te, dobrega vina nadejati se smete. Če rožnika sonce pripeka, pohlevno deži, veliko obeta žita, strdi. O kresu je dan tako dolg, da človek, če se skrči vanj trči; če se stegne pa vanj dregne. O kresu je tako dolg dan, če bi zjutraj kravo vodil, ima zvečer že tele. Megla na dan sv. Vida, je pSeni-ca malo prida. Ako dežuje sv. Ladislava (27), dež Se dolgo zemljo napaja. ZAHVALA Vsem sodelavkam iz konfekcije se iskreno zahvaljujem za darovano cvetje in izrečeno sožalje ob izgubi dragega očeta. Zahvaljujem se tudi oktetu To-sama, za ubrano petje ob grobu. Vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, se prav tako zahva-1 ju jem. PETER KRIŽNAR Izdaja Tovarna sanitetnega materiala Domžale Urejuje uredniški odbor: Zalka Cerar, Rezka Demšar, Mara Juvan — blagajnik, Franc Kerč, Toni Laznik dipl. oec. — korektor, Marjan Mer-kužič, Miro Pavlič — fotoreporter, Franc Peterlin dipl. ing., Ani Rožič, Ivanka Ogorevc, Jurij Vulkan in Milan Drčar — odgovorni urednik. Tiska: Papirkonfekcija Kr- ško, obrat Valvasorjeva tiskarna i Naklada: 850 izvbdov Kadrovske vesti TKALNICE: 25. 6. Bunkeljca Alojzija, 11. 7. Breznik Olga, 29. 6. Kerč Milka, 9. 7. Kočar Milica, 19. 6. Vulkan Junij, 2. 7. Pust Ivanka. PRIPRAVLJALNICA: 21. 6. Šimenc Ana, 18. 6. Hribar Pavla, 1. 7. Po j bič Lo jzka. SPLOŠNI SEKTOR: Ob 80. rojstnemu dnevu, smo tovarišu Titu poslali brzojavko, s katero smo se tudi mi pridružili željam vseh narodov Jugoslavije ob njegovem jubileju. Dragi tovariš TITO! Ob življenjskem jubileju Ti iskreno čestitamo. Želimo Tebi in soprogi Jovanki mnogo uspehov in sreče; želimo, da bi še dolgo skupaj gradili socializem v naši deželi! Od 12. 6. do 11. 7. praznujejo rojstni dan: KONFEKCIJA: 15. 6. Belojan Anica, 18. 6. Juhant Vera, 24. 6. Kamin Pavla, 1. 7. Klakučer Marica, 28. 6. Kovačič Anica, 30. 6. Lenček Maloi, 8. 7. Marenk Vida, L 7. Pirnat Mimi, 14. 6. Peterlin Greti, 26. 6. Sedušak Ema, 27. 6. Škarja Marija, 25. 6. Velkavrh Iva, 15. 6. Jonko Marija, 29. 6. Martimič Nuša, 4. 7. Sajovic Vida, 9. 7. Starbak Anica, 6. 7. Rožič Ana. FILTRI: 23. 6. Bizilj Olga, 28. 6. Drčar Milan, 15. 6. Hrovat Vida, 21. 6. Kočar Peiter, 29. 6. Keršič Pavla, 5. 7. Rokavec Marija, 21. 6. Šimenc Anica, 22. 6. Požar Tone, 15. 6. Bandelj Helena. BELILNICA: 7. 7. Gaberšek Ciril, 19. 6. Gaberšek Alojz, 29. 6. Koivič Vida, MIKALNICA: 5. 7. Dragar Vinko, 20. 6. Judež Alojz. 7. 7. Judež Milica. 16. 6. Dekleva Anica, 27. 6. Dolenc Tone. KOMERCIALNI SEKTOR: L 7. Ravnikar Ciril, 21. 6. Hribar Lojze. FINANČNI SEKTOR: 24. 6. Grajzar Vera, 23. 6. Kerč Olga, L 7. Nahtigal Marija. TEHNIČNI SEKTOR: 3. 7. Borštnar Dušan. POMOŽNI OBRATI: 16. 6. Andrejika Anton, 9. 7. Vol-kar Ivan in 8. 6. Kump Ciril. Kolektiv Tovarne sanitetnega materiala Domžale Prodojam krimirtoino hT£>ej«re, VofKa Volek in Filip Filter HA SESTANEK. AKTIVA TOSMIA. ZANIHA ME NAMEČ AU EO HUblNA ZA 4.1VU1 OKRASJU TOVAK* wo au ra to ta krasitev 11 taka,kot JE E tv. A LETOS ZA VšAZtiJK, T>£LAL Nagradna križanka VODORAVNO: 1. Prileten; 5. dvojina; 9. Pijača iz 'stisnjenega sadja; 13. Velika pojedina; 15. umetniško izdelana vhodna vrata; 17. narejene iz prsti; 20. udrtine; 21. tkalski usnutek;. 22. jesanisikii mesec; 23. redko žensko ime; 24. reka na Koroškem; 26. iraallajsika blaznost; 28. igra na karte; 29. 'trgovski unesek; 30. slovenski pesnik {Dragotin); 31. prijeten duh; 34. začetnica imena in priimka slovenskega politika; 35. reka, bi se izliva v Balkaško jezero; 36. delavec v prehrambenem obratu; 37. kopališko belgijsko mesto; 40. kuhinjska o-mara; 43. nanad; 45. vojaški objekt; 48. muslimanski bog; 49. ne-obuta; 51. manjša bajna ladja; 60. ime ©tonske igralke (Farrow); 61. Šima travnata ravan brez dreves v Južni Ameriki; 63. ime telov. napovedovalca (Mohorka); 65. osebni zaimek; 66. ime slovenske pevke: 68. progasta žival — tudi nrehod za pešce; 69. nesoglasje; 70. podzemeljski hodniki; 73. češko ime; 75. pripadnik naroda v starem Rimu; 71. zid; 77. azijski polotok; 80. vezni deli telesa; 82. nosilni steber; 84. podobnost; 85. pisec žalo-stink; 86. raka, ki se izliva v Kaspi j- sko jezero; 87. delavec v kisarni; 88. zmota; 89. tovarna alkoholnih pijač v Mirni na Dolenjskem, Irska pevka. NAVPIČNO: 1. spremljevalec planeta, 2. podstavek za sekanje; 3. Aškerčeva sodalna pesem; 4. koroški ples; 5. mapa, sveženj uradnih spisov; 6. hitra; 7. etiopski izraz za gospoda; 8. vulkanski izmeček; 9. nebesni pojav; 10. bodica; 11. neroda; 12. staro grško mesto; 13. hladna orožja; 14. starogrški junak; 15. vrsta geometrijske črte; 16. južnoameriški velblod; 17. kazein za greh; 18. pripadnik evropskega naroda; 19. žensko ime; 20. zlato jaboilko; 25. že tako; 27. rimsko podzemlje; 30. razvrščevalec; 32. grška ffilmska igralka in pevka (Mercuri); 33. italijanski pevec; 36. spone; 37. indijsko oblačilo; 38. vr-stiilmi števmilk; 39. dalmatinsko ž. ime; 41. odmev, jek; 42. mednaro-dma oznaka za sever; 44. mesto na Madžarskem, vzhodno od Blatnega jezera; 46. rečna riba; 47. kraljica športa: 50. drevored; 52. mesto v južni Franciji; 54. papirniški proizvod; 55. lep mladenič, tip moške lepote; 56. muslimanska sveta knjiga; 57. vetrni jopič; 58. oznaka za polmer; 59. glavni števnik; 62. reka, ki teče skozi Firence; 64. država v prednji Aziji; 67. ime pevca zabavne glasbe (Dedič); 68. tako, konec; 69. del knjige; 71. razgibana voda; 72. afriška čaplja; 74. slonova čekana; 75. položaj; 76. pritok Save; 78. letoviški kraj pri Opatiji; 79. pomladanski, mlad; 81. zal; 83. raka v severni Italija. Jelka Premru NAGRADNA KRIŽANKA Križanka, objavljena v 5. številki Tosame je bila nekoliko lažja in je zato prispelo precej več rešitev — 37. Ker so pa bile v večini pravilno izpolnjene, tokrat ne bomo objavili rešitve. žrebanje je bilo v komerciali. Tovarišice: Perko Marija, Vojska Pavla in Miš Marija so podelile nagrade trem srečnim reševalkam, in to: 1. nagrada in 30.— din prejme Dre-šar Pavla, 2. nagrada in 20.— din prejme Kuhar Danica, 3. nagrada in 10.— din prejme Peterka Tiinca. Nagrajenkam iskrene čestitko- 1 2 3 1 5 6 7 8 3 10 11 12 13 14 15 16 17 18 15 20 21 22 23 X 24 25 X 26 27 X X 28 29 X 30 X X X 31 32 33 X X 31 35 S X 37 38 39 X 40 41 42 45 44 (V XX 45 46 47 X 46 49 50 X 51 52 X 33 54 55 5G 5? 58 59 i X 60 X 61 ta X 63 64 65 IX it 67 X X X 68 X 69 70 71 72 X X 73 74 /<] 75 X 7« 77 78 73 80 81 62. 83 85 “ 87 88 89