pri Ježi so že 200 milj v Libiji • ^ čete hite proti Bengasi, da bi dobile v past ,.e osišča ob libijskem obrežju. V prvih sed-dftft te 0^enz*ve so Angleži zajeli že 15,-^ Nemških in italijanskih vojakov. jJ.H nov. — Skrajno levo krilo angleške fronte, ki pro-j^0' je napredovalo že za več kot 200 milj v Libijo, do- C kril° \upiralo važno središče zalog Gambut ob Sre-1 L Ta sunek angleških čet priznavajo tudi v Rimu. !Sj krilo ima očividen namen prodreti do zaliva Sir-js^110 od osiškega pristanišča Bengasi. Ako se Angležem posreči ta načrt, bo pretrgana dobavna zveza osišča ob sredozemskem obrežju in vse nemške in italijanske čete vzdolž obrežja bi bile zajete v past. Poročilo tudi zatrjuje, da so Angleži ,prebili kolobar osišča, ki je obkrožal trdnjavo Tobruk in da so samo še štiri milje od tovarišev, ki branijo Tobruk. S tem, da so Angleži vzeli Bardio ob Sredozemskem morju, so vjeli v past vse čete osišča, ki so se nahajale v zakopih ob libij-sko-egiptovski meji. Dozdaj so Angleži ujeli že več kot"15,000 nemških in italijanskih vojakov. V Berlinu pa trdijo, da je Bar-dia še vedno v rokah osišča, katerega branijo "hrabre" italijanske čete. Na obeh straneh so v boju v glavnem bojni tanki in na obeh straneh so velike izgube. Toda na več krajih je posegla v boj mož proti možu tudi pehota. Nemci z mrzlično naglico pošiljajo letala iz Italije, katere pa drže zaenkrat še v ozadju. -o-- np •• i . ... 1 udi ,v brivmci je nevarno ; Wellington, N. Z. -i- Fil/ip Tucker je čistil v svinji bri-vnici električni stroj za striženje las. Pri tem ga je močno stresla elektrika, ker je imel stroj kratek .slik. Ko je zmaknil roko, so prišli prsti med rezila in ga -močno obrezali. Hotel je zapreti elektriko in je pri tem spodrsnil, padel in si pretresel možgane. Umrl je v bolnišnici, ne da bi prišel k zavesti. Obrambna linija pred Moskvo predrta Iz raznih naselbin * Beaverdale, Pa. — Dne 10. t. m. je tu umrla Jožefa Kavšek, roj. Jakuš, stara 55 let in doma iz Stične na Dolenjskem. V Ameriki je bila 40 let in zapušča moža in štiri hčerke. — V ubožni-ci v Indiani, Pa., je pa umrl Anton Urbas, doma iz Ivanjega se-la pri Rakeku. Bil je samski in v Ameriki je bival okrog 40 let. Fueblo, Colo. — Dne 12. novembra se je pri delu v jeklarni smrtno ponesrečil Frank Mihe-lič, star 67 let in doma iz Prigo-rice pri Ribnici. Zapušča ženo, pet sinov in štiri hčere. Dva njegova sinova sta v ameriški armadi. Waukegan-North Chicago, 111. — Albin Mivšek si je pri avtomobilski nesreči zlomil roko. Somerset, Colo. — Dne 11. novembra je v bolnišnici podlegel poškodbam pri delu rojak Anton Trebeč, po domače Joštov, star 41 let in rojen v Klenhi pri Št. Petru na Krasu. Pred sedmimi tedni je bil težko pobit v rovu. Tukaj zapušča ženo, štiri hčere, strica Andreja Repca in več drugih sorodnikov. Canton, O. — .Frank Dodič mlajši se nahaja v bolnišnici, v kateri je bil 13. nov. operiran na slepiču. La Salle, 111. — Dne 15. novembra je umrla Mary Pirnat. roj. Smole in po svojem prvem možu Potisek, stara 60 let in doma z Jesenic na Gorenjskem Pinball stroji obsojeni Mestna zbornica je sinoči sprejela predlog, ki prepoveduje razstaviti v gostilnah in drugod sploh kake vrste igralne ali pinball stroje. Pet minut zatem, ko je zbornica predlog sprejela, ga je župan Lausche podpisal in predlog je postal mestna postava. : Ameriške čete poslane v I Južno Ameriko za varstvo j Washington, 24. nov. —- Iz Be-: le hiše je prišla danes izjava, da I bodo zasedle ameriške čete Nizozemsko Guiano, kjer bodo ščitile rudnike boksita. Ta boksit dobivajo Zed. države za aluminij. Ameriška vlada je storila ta korak v sporazumu z nizozemsko vlado in z cdobrenjem Brazilije. Nizozemska Guiana leži na severu Brazilije, med angleško in francosko Guiano. Glavno mesto je Paramaribo. Dežela šteje 170,000 prebivalstva. Ameriške čete bodo odšle iz dežele kakor hitro mine nevarnost za te rudnike. , Diplomatski viri trdijo, da se je ameriška vlada odločila za ta korak', ker meji Nizozemska Guiana na Francosko Guiano, katero bi v slučaju, da gre Francija v polnem obsegu z Nemčijo, lahko .zasedli naciji. V Francoski Guiani je baje že danes polno nacijev. Ti bi prav lahko udarili preko meje v Nizozemsko Guiano in če že ne drugega bi lahko uničili rudnike boksita ter tako škodovali Zed. državam v surovinah za aluminij. -o-- Kanadčani so potopili nemško podmornico Ottawa, 24. nov.—Dve mali kanadski korveti sta te dni po-uopili na Atlantiku neko nemško podmornico. Tako naznanja mornariško ministrstvo. Ena izmed korvetje vtgiabom-ae v morje na kraj, kjer se je nahajala nemška podmornica. To je prisililo Nemce na površje. Tedaj je odprla na podmornico topovski ogenj druga korveta. Posadka 47 mož je poskakala v morje, ko je bila podmornica zadeta. Kanadčani so jih vzeli na krov in odpeljali v ujetništvo. --o-— Sako je, kadar človek zadene glavni dobitek ? Ali ste že kdaj videli človeka, ki je zadel glavni dobitek? če ga še niste, pridite v nedeljo večer ob osmih v avditorij šole sv. Vida, kjer bo Svetovidski oder vprizoril burko "Glavni dobitek." Preskrbite si vstopnice že sedaj. Dobite jih v Novakovi konfekcijski trgovini na St. Clair Ave. in Norwood Rd. Ne-rezervirani sedeži so po 35c, rezervirani po 50c. Garantiramo, da se vam pri tej igri ne bo dremalo. Smrt rojaka v Kanadi V Norfolk General bolnišnici v Simcoe, Ontario, Kanada, je 19. novembra umrl Ivan Av-sec, star 47 let, rojen v Viševku pri Starem trgu na Notranjskem. Pokopan je bil 21. novembra. V stari domovini zapušča mater, brata Toneta, brata Rudolfa v Reki, ter sestro Lojzko poroč. Metelko v Ljubljani. V Clevelandu pa zapušča brata Ludvika, 6317 St. Clair Ave., katerega žena je odšla na pogreb. Naj počiva pokojno v tuji zemlji. Nov grob v domovini Terezija Možic iz Newburga je dobila iz starega kraja žalo stno vest, da ji je umrl v vasi Mačkovec pri Štkocjanu bratranec Martin Dulc. Tukaj za pušča poleg gori omenjene se-strične brata Matijo Dulc, v North Randall pa bratranca John Daničiča. V Clevelandu se ga bodo mnogi spominjali ker je bival tukaj čez 20 let Naj mu bo lahka domača gru da. NOVI GROBOVI Martin Mlakar V nedeljo zjutraj je#o dolgi bolezni umrl v Mestni bolnišnici Martin Mlakar, star 48 let. Stanoval je pri John Gorišku na 896 E. 139. St. Doma je bil iz Velike vasi, fara Leskovec pri Krškem, odkoder je prišel v Ameriko pred 28 leti. Tukaj zapušča mnogo prijateljev', v Uniontown, Pa. pa sorodnike. Bil je član društva sv. Jožefa, št. 169 KSKJ, Lunder Adamič, št. 20 SSPZ in podružnice št. 3 SMZ ter Fisher Body Local 45. Pogreb se bo vršil iz Svetkove-ga pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St. Cas pogreba še ni določen. Frank Dejak Kot smo že poročali je umrl Frank Dejak, star 53 let. Stanoval je na 1274 E. 59. St. Doma je bil iz Lipovca pri' Ribnici, odkoder je prišel v Cleveland pred 36 leti. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Uršulo, rojena. Glavan, sina Franka in hčer Ano Oster, brata Josipa in sestri Mary Kožar ter Agnes Gračenin ter več drugih sorodnikov, v starem kraju pa brata Antona. Bil je član društva Cleveland, št. 126 SNPJ. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 11 v cerkev sv. Vida in na Kalvarijo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Frank Trebeč Dodatno se nam poroča, da je bil pokojni Frank Trebeč doma iz Notranjske Soze pri Ilirski Bistrici. V TRETJE GRE ZELO RADO New Albany, Ind. — George Myers si je na 17. maja zlomil nogo. Komaj se je toliko pozdravil, da je mogel hoditi po ber-gljah, je zopet padel in si ponovno zlomil nogo na istem kraju. Ko se mu je pa to ponovilo v tretje, je rekel, da ne bo stopil na nogo, dokler ne bo absolutno zdrava. Sedem dodatnih držav bo podpisalo pakt z Nemčijo Berlin, 24. nov. — K šestim državam, ki so z Nemčijo podpisale protiboljševiški pakt, se bo pridružilo v torek sedem dodatnih držav., Te so: Finska, Danska, Bolgarija, Hrvaška, Romunska, Slovaška in Kitajska vlada, ki jo je postavila na krmilo Japonska. V resnici ni ta pakt drugega, kot boj proti Rusiji, Angliji In Zed. državam, katere Nemčija dolži, da podpirajo svetovni boljševizem. Ob tem času se še ne ve, če bodo navzoči tudi zastopniki Francije in Turčije, na kateri je Nemčija zadnje čase z vso silo pritiskala za podpis pakta. Kot so v vrsti za podpis danes, bodo ostale izven pakta sledeče evropske države: Turška, Portugalska, švedska, Švica, Grčija, Francija, Belgija in Nizozemska. Nemci so baje zabili zagozdo tudi v sektorju Kalinin. -Nemci naskakujejo rusko linijo pred Moskvo s 40 divizijami, 600,000 mož, - Nemci trdijo, da so samo 31 milj še od Moskve. MOSKVA JE V RESNI NEVARNOSTI Nemške napadalne Čete, ki so zabile zagozdo v rusko linijo med Moskvo in Kalininom ter udrle proti drugi ruski obrambni liniji južno in zahodno od Moskve, prvič resno ogrožajo rusko glavno mesto. Vojaška poročila brez prikrivanja zatrjujejo, da je nastopil za rusko armado najbolj kritičen trenutek, odkar so Nemci pričeli s pohodom proti Moskvi. V to najnovejšo ofenzivo so Sinko je! Na Zahvalni dan so se vile rojenice oglasile pri družini Mr. in Mrs. Fred Strniša, 6812 Edna Ave. in pustile krepkega" sinčka prvorojenca. Materino dekliškQ ime je bilo Josephine Pajk. Tako sta postala Mr. in Mrs. Anton Strniša iz 13608 Coit Rd. že v tretje stari oče in mati, Mr. in Mrs. John Pajk iz 6812 Edna Ave. pa prvič. Mlada mamica in dete se dobro počutita v bolnišnici sv. Ane. Naše čestitke! Lepe slike Nocoj ob 7:45 bodo kazane v šolskem avditoriju sv. Vida lepe premikajoče slike pod av spico Marijine družbe. Vstopnina bo 25 centov. Vsak je pri jazno vabljen. Papež Pij bo na sveti večer pozival k miru Rim. — Papež Pij XII. se je odločil, da bo na letošnji božični večer potom radia apeliral na državnike vsega sveta, naj v letu 1942 ne zamude nobene prilike za sklenitev premirja. Papež bo y tem apelu pozval predsednike in ministrske predsednike vseh držav, naj bodo pripravljeni, da izrabijo vsako priliko, ki bi se pojavila za zbližan je nasprotnih idej, ki bi lahko dovedle do mirovnih pogajanj. Papež bo govoril na 24. decembra zvečer po radiu iz Vatikana in oddajne postaje po vsem svetu bodo prenašale ta govor. PALICA ZA SLABE VOZNIKE AVTOV Filadelfija. — Sodnik Edwin Lewis priporoča, da bi se za neprevidne voznike vpeljala kazen — palica. To bi bolj pomagalo kot pa denarna globa ali par dni zapora, pravi sodnik. -o- Brezplačni pouki v raznih vedah v Roosevelt šoli Danes in jutri večer od 7 do 8 bo v Roosevelt šoli na 200. cesti vpisovanje za razne tečaje, ri so vsi brezplačno. Nocoj se lahko vpišete za sledeče predmete: fotografijo, angleščino, za prvo pomoč v nezgodah, družabne plese in državljanstvo. Jutri večer je pa vpisovanje za: šivanje, olepšavo doma, pletenje, pravilna vzgoja telesa. Ako se jih bo dovolj priglasilo za te tečaje, bodo vpeljani še drugi. Novi mestni davki Na 23. decembra bodo v Clevelandu izredne volitve za 1.7 ti-sočink novih davkov. Ako bodo volivci davke odobrili, bo prišlo v'mestno blagajno nekako $2,060,000. Od tega se bo porabilo $1,695,000 za relif, ostalo pa za mestne potrebščine. Ta davčni predlog je znižan od 2.73 tisočink, katerega so volivci zavrgli 4. novembra. Zdaj so vzeli od predloga .63 tisočink za večjo plačo ognjegas-cem in policajem. Na isti dan, to je 23. decembra, bomo glasovali tudi za 2.5 tisočink okrajnega davka za relif. Predloga morata dobiti 65% oddanih glasov, drugače nista veljavna. . vrgli Nemci najmanj 40 divizij, kar je okroglo računano do 600,-000 mož. Tej armadi pomaga polovica vseh tankov, ki jih ima Nemčija na ruski fronti. Ta nemška napadalna sila je zarila novo zagozdo v rusko desno krilo 50 milj severno od Moskve. Nemci hočejo pretrgati rusko linijo med Kalininom, 95 milj severozahodno od Moskve in med glavnim mestom. Boji v tem sektorju so najbližje Moskvi, dasi Nemci trdijo, da so njih čete samo 31 milj še od ruskega glavnega mesta. Rusi se srdito ustavljajo nemškemu navalu in trdijo, da še vedno drže pozicije pri Kalini-nu, pri Možhajsku in pri Tuli. Ruska poročila tudi trdijo, da so izvedli Rusi silen protinapad na južni fronti in da so vrgli Nemce 37 milj nazaj preko planjave ob Doncu. Rusi tudi trdijo, da se še vedno vrše boji po ulicah mesta Rostova, katerega zavzetje so Nemci poročali že zadnjo soboto. NAJNOVEJŠA POROČILA Z DELAVSKE FRONTE se trudi izvesti sporazum. Unije bodo morda nas ve t ovale Roosevelu, naj vlada prevzame vse, železnice. * Kongres se bo pečal drugi teden in najbrže tudi sprejel predlog, ki bo določal maksimalne cene raznim predmetom. -o-- 70,000 hrvatskih delavcev je v Nemčiji Lisbona, Port. — Več kot 70,-000 Hrvatov je dospelo že v Nemčijo, kjer bodo pri delu nadomestili nemške delavce, ki so morali na fronto. Za te hrvaške delavce bodo izdajali poseben časopis "Domovina Hrvatska," ki se bo tiskal v Nemčiji. Prva številka bo baje izšla v par dneh. Svetovidski oder Vsa ona dekleta Svetovidske-ga odra, ki ne bodo imele vloge v igri "Glavni dobitek," naj pridejo v nedeljo 30. novembra ob 6:30 v šolski avditorij, da bodo pomagale pri odkazovanju sedežev. Zadušnica V sredo ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojnim Antonom Globo-karjem v spomin 12. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Pozdrav iz Floride Mr..in Mrs. Karl šmigovec pošiljata iz Sulphur Springs, Fla. zelo "tople" pozdrave vsem svojim prijateljem in znancem. AM^^^S?.SLOVENIAN MORNING Sj ' IN language ONLY _AMERICAN HOME DAILY NEWSPAPER \ If CLEVELAND, O., TUESDAY MORNING, NOVEMBER 25, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. ** divizija ie i V A v 2 J Anglijo v enem < transportov j f. nov. — Peta ka- Z JePna) divizija je do. i | v Anglijo v enem , ^"»športov preko At- . in poroca- 18 4- \ ^ transport spremi j a-; antika ameriške boj- T ^ poti. : CPortu je bilo tudi J L, zrakoplovnih in g ipertov, ki bodo ve- ] ||0s8ke čete v tej vedi. , ^ e Je tudi več Ameri- ^ lrn,So vstopili v kanad- ■ C in°v SlUŽb0- t k|0 oil tako ogromen, g •jJ^ dni v nekem an-»j stanišču, predno se ,, *e|.a suho in na vlake, g .7 vojake v vežbali- T foliji. I Kj o—---> |>neral, ki je za- 1 1 0»jsko, je ubit d red dvema dnevo-»tj na ruski fronti ge-|?J°n Briesen, star 58 je bil, ki je leta 1 y da je premagal ■V j1 je tudi en ar- r ■ * P i Kil /rancijo lansko le- . J^ke^' Je st°pil na ' »fcf armade v Pariz. 1 Ij^emški general, ki 1 fill: :Vanajstih dneh pa- c I " fronti. 1 IV-o-__ 1 »LOVEC fcii^1- —John Moore ' 1 ,,,a'ezoval srnjaka s Iv Niti videi ni n°-! ■Vj Se Je domov ves P. cSe> ker se mu je iz- 1 ®0ve nekaj dni pa mu liv' ^ je videl njego- ! il^zdu. Po delu se avto in šel iskat IlioJ-i® bil v gozdu, ko ! na pot krasen L 5if*U izrastki. Po-idj^alu potem je pa Iv^ega psa. f^Mrs. Mary Bra-m *ožbo za razporoko. Navedla, da je bil '"■pij ^ P° poroki ne-^or°čila sta se I'1«, ^ ■ julija ga je žena se je neprestano ' R-Ubil sina' 1 lwilM> 1 I'd) . Kojninskiodbor je ako burno sejo, ko i i naj dobi bivši ■ a ry Woehrman po- , j^lii6- Stražnik je 13. l\a8vpjega sina in se l v državnem zavo-Piik Od odbora še-I 6 bilo prisotnih pet K C°vali za pokojnino 6c> razen predsed-MS ' J. V. Župnika, Vf sProtoval. Washington, 24. nov. — Predsednik Roosevelt se je nocoj posvetoval v Beli hiši s kongresnimi voditelji, republikanci: in demokrati, ter zastopniki delavskega oddelka vlade. Roosevelt je hotel vedeti o namerah kongresa, ki se pripravlja za sprejem tega ali onega predloga, ki bi zavrl stavke v obrambni industriji. * V St. Louisu je izbruhnila generalna stavka, v kateri je prizadetih 8,500 delavcev. Stavka se je pričela, ker je prišlo do spora dveh delavskih unij, ki obe spadati k A. F. of L. in obe hočeta zastopati delavce. Za milijone dolarjev naročil počiva radi stavke. * Iz premogovne industrije se poroča, da so se vrnili vsi stav-kujoči premogarji na delo, tako v premogorovih, ki jih lastujejo jeklarske družbe, kot v onih, kjer so zastavkali premogarji iz simpatije. * V čikaškem okraju je nekoliko zastal promet z avto-truki, ker je odšlo na stavko 2,500 voznikov trukov, ki spadajo k A. F. of L. Družbe trdijo, da je unija prelomila obljubo, da bo prinesla spor radi večjih plač pred vladni posredovalni odbor. * Stavka železničarskih unij še vedno preti. Stavka je napovedana za 7. decembra. Roosevelt ■ jf—'fcll^ - I—II —^ " -^—.-^—^ APEL, KI SE NAM ZDI NA MESTU! V tretjič, pravijo, da rado gre, mogoče ne pri vsaki stvari, ampak kadar gre za dober namen, pa že ne more biti drugače kot uspeh. V novembru smo imeli že dve veliki prireditvi, od katerih je bil čisti dobiček namenjen za sklad, ki se nabira v odpomoč ubogim sirotam v stari domovini. Na 1. novembra je Glasbena matica poklonila ves znesek od operete "Cigan baron" in dirigent Anton Šubelj je prišel na svoje stroške iz daljnega New Yorka, kar je vsega priznanja vredno. V nedeljo je društvo Ivan Cankar vprizorilo dramo, od katere so bili poklonjeni tudi vsi zneski v ta plemeniti namen. In ta teden, v petek večer, se pa vrši velika plesna veselica v počast zmafee našega, župana Frank J. Lauscheta. V mi-1 slih imamo, če bi bilo mogoče obrniti vsaj del dobička od te I veselice za naše uboge rojake, ki so tako silno prizadeti v teh groznih časih vojske? To bi bil v resnici izkaz našega ' 30čutja do drage nam domovine. Priporočamo, da bi priprav-) ljalni odbor vzel to stvar v premislek. v r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1317 St. Clair A venae Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: /5a Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.Cč! Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3 50 Za Cleveland, po raznaialclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna Številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year U. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 Tor 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878, No. 274 Tue„ Nov. 25, 1941 Mogočna zaveznica Rusije Ko bodo zgodovinarji opisovali nemško-rusko vojno, bodo kazali na mesec november kot na točko preloma, ne sicer toliko v vojaškem kot v psihološkem smislu. Ta mesec je bil namreč, v katerem je vsa furija ruske zime udarila v obraz nemško vojsko. Zdaj namreč naciji šele vidijo, kaj se pravi boriti se ne samo proti sovjetski armadi, ampak tudi proti sovražni zemlji, prostrani in mrzli. Ta neprevidena sovražnica je udarila tudi Napoleonovo vojsko, prav tako nepripravljeno in brez svarila. Prvi uso-depolni udarec je zadel Napoleonovo armado, ko je zapustila požgano Moskvo in se začela umikati na dolgi pot proti Možhajsku. To je prav tam, kjer so se morali Nemci zadnji teden otepati ruskih proti napadov v največjem blizardu. Francoska armada je bežala dalje proti Smolensku, kot bi jo preganjale furije, kot bi bila za njo neka nevidna groza. Francoska armada je bila v tem času že brez vsake discipline. Vozovi, topovi, konji, ranjenci, vse je ležalo na kupih ob poti. In to je bil šele začetek žalostnega pohoda preko zamrznjenih planjav, ki so bile kmalu pokrite z ostanki nekdanje mogočne francoske armade, pred katero se je tresel ves svet. Vreme, na katerega so naleteli Nemci zadnje dni v Rusiji, je bilo mnogo slabše, kot ga je imela francoska armada. V Berlinu trdijo, da je bilo okrog Leningrada že tako mrzlo kot sredi januarja, namreč 22 stopinj pod ničlo. Pri Moskvi je pa kazal toplomer 5 stopinj nad ničlo. Potem je pa mraz naenkrat odnehal in zmrzle ceste so se spremenile v nekaterih krajih v strašno blato, dočim je v drugih krajih oster veter nosil snežinke vojakom okrog ušes. Ta nenadna zima je presenetila Nemce. Rusi pripovedujejo, da so ujeli mnogo nemških vojakov, ki so bili oblečeni še vedno v poletne uniforme. Nemška armada se je znašla naenkrat sredi zime brez zadostne ^trehe. Ker/ se ji ni posrečilo zavzeti niti Leningrada, niti Moskve, ji nudijo slaba zavetišča edino požgane ruske vasi. Neznosen mraz bo prinesel nemškim vojakom tudi razne bolezni, predvsem tifus. Nemški ujetniki so polni uši, trdijo Rusi, torej zreli za tifus. Potem je pa še nek drug sovražnik, na katerega morajo računati Nemci in to je ozeblina. Tudi Napoleonovo armado je ta strašna sovražnica najbolj preganjala. Ozeblina položi vojaka za dlje na bolniško posteljo, kot najhujša rana: Na vse to so naleteli nemški vojaki na ruski fronti, poslani tje iz krajev, kjer je taka zima nepoznana. Kot Napoleon je tudi Hitler računal, da bo prezimoval v Moskvi in Leningradu; Zelo se je uštel. Zima, mogočna zaveznica Rusije, je prišla o pravem času na pomoč. * ■ " 1 , Da se ne pozabi. . . .i * i.-.......... — "Z^/ Kjer je klub po dolgih zavlačevanjih dobil dovoljenje za predavanje, so bili predavatelji, ki so govorili o kulturnih predmetih, o poljedelstvu, ali kaki drugi vedi, težko kaznovani in ožigosani kot politični pre*kucuhi. Posebno sramoten je bil slučaj dr. Franceta Vebra, profesorja filozofije na ljubljanski univerzi, ki je bil naprošen za par predavanj v Trstu aprila 1924. Prvo predavanje je minilo brez zapreke. Oba, kvestor (policijski načelnik) in prefjekt, sta bila že izdala dovoljenje za drugo predavanje, katerega'tema naj bi . bila kot prvo predavanje o dušeslovju, ko je dvignil protest tajnik tržaškega fašja. Profesor Veber je bil aretiran ter odveden vklenjen po mestu kot navaden zločinec in potem fotografiran ter zmerjen na kvesturi. Vsled posredovanja jugoslovanskega konzula je bil sicer izpuščen še isti večer, toda je moral zapustiti Trst in Italijo drugo jutro. Slovanskim uradnikom, kar jih je pač še bilo, je bilo strogo prepovedano spadati h kakemu kulturnemu ali telovadnemu društvu. Mnogo slovanskih uradnikov ali uslužbencev je bilo odpuščenih samo zato, ker so bili pred vojno člani kakega takega društva ali kluba. Naj omenimo ukaz, ki ga je izdal podprefekt v Postojni 9. marca 1923, glasom katerega je bilo vsem slovanskim učiteljem prepovedano voditi kako pevsko ali drugo kulturno društvo, "ker*bi s tem omadeževali čast in dobro ime svojega poklica." Namen tega ukaza jebil očividen. S tem se je hotelo odvzeti slovanskim društvom njih logične voditelje in inštruktorje ter jih tako uničiti. 1 Enako je bilo prepovedano slovanskim županom, ki so , bili še v uradu, duhovnikom, trgovcem in profesionistom, daj bi spadali h kakemu slovanskemu društvu sfli da bi delovali! zanj. Mnog odbornik takega društva je bil vklenjen ter' vržen v ječo, ker ni hotel opustiti delovanja za slovansko : društvo. Taki slučaji so se pripetili v Avčah, na Slapu pri1 Vipavi, v Njivicah in Kojskem. i ___ Toda vse te odredbe političnih oblasti vrhu fašističnega federacija telovadnih društev "Zveza telovadnih društev " terorizma niso zlomile jugoslovanske manjšine. V začetku nekako nadaljevanje Sokola, katerega so bile oblasti razpu-1924 je bilo še kakih 400 slovenskih in hrvaških kulturnih I stile. Športna društva, ki so bila posebno številna v Trstu društev še vedno aktivnih ter organiziranih v treh federaci- in okolici, sč bila organizirana v "Športnem udruženju " jah: "Prosveta" v Trstu, ter "Prosvetna zveza" in "Zveza! Glavni stan jebil v Trstu, kot tudi mladinskih društev'' ter prosvetnih društev" v Gorici. Poleg tega je bila še posebna ženskih društev "Žensko udruženje " BESEDA IZ NARODA P. Bernard Ambrožič OF M Jeremija se skuša rešiti 8. še enkrat: Chewing gum! Res je, pomožno akcijo imamo. Dva odbora sta in se zavezujeta, da bosta s svojo delavnostjo preorala vsa polja, ki utegnejo priti v poštev za pomoč nesrečnim doma. Kamor eden ne bo posegel, bo posegel drugi. Komur eden ni po volji bo morda drugi toliko bliže njegovemu srcu. To se sijajno bere in sliši, toda naj bo še tak odličen in imeniten odbor, iz nič ne more nobeden polniti svoje blagajne. Iz prazne blagajne ne more nobeden pošiljati pomoči tja ne zdaj ne po vojski. Vsak odbor hoče na svoj način predstavljati NAROD in od tega NARODA pričakuje in išče sodelovanja.-Pa ne samo s prikimavanjem, ampak s tem, da NAROD DAJE. Ni napačna misel, naj dajo jednote. Saj so in gotovo še bodo. Toda brez dvoma je vsaka jednota po svoje vezana. In če bi jednote še toliko dale — ali bi to pomenilo, da se je NAROD RAZGIBAL tej usodni uri? Če je v jednotinih blagajnah nekaj tisočakov več ali manj, kateri POEDINEC v narodu je zato bolj ali manj bogat? Kateri posamezni Slovenec v Ameriki bi po tisti poti doprinesel OSEBNO ŽRTEV. Jaz ne vem, kako je z 'zmrznjenimi milijoni7' v Wash-ingtonu ali kjerkoli bi utegnili biti. Prav nič nemogočega ni, da ključ do njih ni v najboljših rokah in jih ne odpira in zapira tako, kot mi mislimo, da bi bilo pravično in prav. Vem pa eno: če se NAROD ne bo RAZGIBAL in segel po samopomoči, prav gotovo ni pričakovati, da se bo pojavil kak Miklavž iz Washingto-na ali odkod drugod. S samim sitnim godrnjanjem ne bo nikoli nič. Stopiti je treba na noge in najprej od svoje strani nekaj narediti, potem nas bo' kdo slišal in začel — računati z nami! Kaj mislim o veselicah in zabavah in plesih "v korist" starega kraja, sem že ponovno napisal. Od več strani sem dobil pobudo, naj o tem še in še pišem. Vidi se, da marsikdo to reč dobro razume, še več jih pa suče svoje misli po starih, globoko ukoreninjenih' "načelih." Najlažje in najhitreje se "naredi" pri zabavi. Niti ni treba povedati, koliko je "čistega," samo to vzemite na znanje, mili rojaki, koliko "polovic" je po veselici praznih, pa boste VSE vedeli! Ali naj res ponavljam do neskončnosti in da se človeku že gabi: To so odpadki in pomije! Kdo vendar je napravil kako ŽR. TEV za stari kraj, če je poslal nekaj odpadkov in pomij v pomoč in olajšanje tolike bede? Oni dan sem slišal: Grki so že nabrali toliko in toliko MILIJONOV. Resnično, o milijonih je bil govor. Nisem si zapomnil, koliko milijonov je bilo rečeno, vem pa je bil govor o MILIJONIH. In sem vprašal: Kako so mogli toliko skupaj spraviti? Odgovor DAVEK in tako dalje! Z eno besedo: NAROD se zaveda SAMEGA SEBE! Zaveda se, da brez OSEBNIH ŽRTEV ni nič. Narod se čuti kos tište skupine Grkov, ki je padel pod tujo oblast. Narod se zaveda, da je izgubil DOMOVINO in da jo hoče nazaj, pa čeprav ta narod že leta in leta živi v Ameriki in se j v njej popolnoma dobro počuti.. Narod ve, da njegovi ljudje do-' ma umirajo in se žrtvujejo za ' skupno stvar, zato del grškega' naroda v Ameriki doprinaša osebne žrtve na oltar domovine in je obenem znal zainteresirati tudi ostalo ameriško javnost za svojo stvar. Tako so zrasli njegovi milijoni za pomoč, domovini in stoje pred nami kot eno samo veliko "spovedno ogledajo" in nas silijo, da si začnemo iz-praševati svojo slovensko narodno vest. (Med tem sem bral v Adamičevi TWO-WAY PASSAGE, da grška vojna pomoč znaša nekako 25 milijonov . . . Adamič ima v svoji omenjeni knjigi posebno poglavje o Grčiji in grških Ame-rikancih. Od več strani osvetli neizpodbitno dejstvo, da je TOLIKO milijonov zbranih. Vpraša se na primer: Koliko je ta ogromna svota že koristila domovini Grkov v starem kraju? Odgovor utegne biti: Prav za prav nič! Vse čaka takih časov, ko bo pomoč mogla priti tja. Kaj se pa utegne med tem zgoditi z Grki in njihovo domovino . . .? Koliko pa na drugi strani Grki doprinesejo k tako potrebno splošni preureditvi Evrope po vojski . . .? Odgovor utegne biti : Jako malo . . . Toda eno poudari Adamič, kar sem na ves glas poudarjal že tudi jaz — oprostite! — v svojih prvih jeremijadah: Ameriški Grki so se s tem delom dvignili iz svojega mrtvila, iz svoje nezavednosti, iz svojega "inferiority complexa." Kako naj se to po naše pove? Churchill bi dejal : Ameriški Grki so našli svojo dušo! Ameriški Slovenci še iščemo svojo dušo in po vsem vidiku je to naše iskanje nekaj jako jako težkega. . .) (Dalje.) Govor ministerskega predsednika, armijskega generala g. Dušana Simoviča iz Londona jugoslovanskemu narodu London, 15. novembra, (Cable JČO) — Nocoj je predsednik kraljeve vlade, armijski general g. Dušan Simovič imel po radiu iz Londona sledeči govor jugoslovanskem narodu: "Naš narod, bivajoč ob vhodu iz Evrope v Azijo; je pred petimi in pol stoletji doživel isto nesrečo, ki jo preživljamo danes. Samo da je vpad prišel z vzhoda, od takratnega silnega turškega cesarstva. Namesto da bi se uprl prihodu Turkov na Balkan in Evropo rešil strašnega suženjstva, se je bolgarski car Šišman — pre-slepljen in preplašen spričo turške moči — vrgel v prah na kolena pred silnim sultanom Muratom in brez odpora sprejel njegovo gospodarstvo. Po videzu si je bolgarski narod prihranil prelivanje krvi, v resnici pa je prišel v šeststolet-no suženjstvo, iz katerega bi se brez tuje pomoči nikdar ne mogel osvoboditi. Narobe, z muče-niško slavo ovenčani srbski car Lazar in srbski narod se nista hotela ne prikloniti, ne vklo-niti, temveč so s sijajnim odporom na ravnini pred Nišem vam bom opisal v prihodnjem dopisu. Pozdrav, J. Resnik. Svetovidski oder Slike v Newburghu Zopet je odšlo poletje od nas in marsikateri se ga bodo spominjali posebno v stari domovini z grozo v srcu. Mi tukaj smo še srečni, ker nas nihče ne preganja. Dal Bog, da bi se tudi še v bodoče naše Zed. države obvarova le in izognile vojski. Da se bomo pa še nekoliko spomnili na pretečeno poletje, bo Mr. Anjjpn Grdina pokazal nekaj svojih zanimivih slik, katere je pisnel npm v spomin. Gotovo pa nas bo vse zanimala parada ob novi maši Rev. Joseph Lekana. Pa še več drugih domačih slavno-sti ima Mr. Grdina posnetih iz naše naselbine. Ta slikovna predstava se bo vršila v nedeljo, 30. novembra, v ccrkveni dvorani. To predstavo nam je preskrbelo društvo Najsvetejšega Imena fare sv. Lov-ccnca. To društvo je tudi dalo pozlatiti križ na zvoniku, za kar so plačali $60.00. Rojaki ste vabljeni, da se v prav velikem številu odzovete v nedeljo pri tej slikovni predstavi. Vstopnina je samo 25 centov za osebo. S tem boste pomagali, da bo društvo lahko pokrilo stroške, ki jih je imelo s pozlačenjem križa. Poleg tega boste videli tudi lepe slike. Mr. Grdina nam je obljubil, da bo imel tudi še kaj drugih slik iz. raznih naselbin in iz stare domovine, kakor tudi nekaj iz sedanje vojne, da si bomo tako bolj živo predstavili vse grozote bojne vihre. Torej; za danes naj bo samo toliko, da boste vedeli, da se v nedeljo, 30. novembra vrši ob pol osmih zvečer v cerkveni dvorani zanimiva slikovna predstava. Natančni program slik pa Svetovidski oder se oglaša. ■ Gotovo ste si že mislili, kaj pa je i z našimi svetovidskimi igralci, ■ ali so že vsi v službi Strica Sa-- ma. Precej nas je potipalo. Nekaj naših fantov je že šlo na ' "kvartir" k Stricu Samu, eni pa ■ že čakajo poziva. Drugi so pa ' zaposleni v tovarnah, največ pri nočnem delu. Zato smo malo pozni z otvoritveno sezono za leto 1941-42, ker nam je težko dobiti igralce. Pa vseeno smo nekaj skupaj stlačili, da vam bomo lahko podali veseloigro "Glavni dobitek" v nedeljo 30. novembra I in jo zopet ponovili 7. decembra. Edino kar želimo od vas je to, da nas posetite oba večera in napolnite dvorano do zadnjega kotička. Saj ni dvorana tako velika, da bi jo tako velika fara kot je naša ne mogla napolniti dvakrat, pa ne samo dvakrat, ampak se večkrat. Ni več kot prav, da se tudi zanimate za priredbe svetovidske-ga odra. Igralci se trudijo in čas zapravljajo na oderskih deskah. Ko je pa dan prireditve vas pride pa samo nekaj. Ne vemo kaj je vzrok temu. Vemo pa, da bi bili drugih misli, če bi se sedaj nahajali v stari domovini. Hvalili bi Boga na kolenih, da vam je dal to milost, da lahko prisostvujete igri, podani v materinskem jeziku. Ali mi to kdaj pomislimo? Mislim, da ne. Vse preveč brezbrižni smo. Veliko, veliko vas je, ki še nikpli niste videli igre podane po svetovid-skem odru. Zato pridite še vi in pa se vašega sina ali hčerko pripeljite s sabo. Sedaj pa glede vstopnine. Kakor vam je gotovo že znano, da je s prvim oktobrom v veljavi federalna postava glede pristojbine na vse priredbe, pa najsibo kulturna ali pa dobrodelna, in sicer deset odstotkov. Kar se tiče vstopnine, je ista kot ponavadi, edi^io to je, da je pripisana še pristojbina. Tako vas stane rezervirani sedež 55c in nerezervi-rani pa 40c. Mogoče bo kateri godrnjal glede tega, ampak zapomnite si, da postava je postava in da Stric Sam ne pozna nobene šale. Stopite v Novak's -conf. trgovino po vstopnico, kajti kdor prej pride tem boljši sedež si bo dobil. Torej nasvidenje v nedeljo 30. novembra v onvi šoli Sv. Vida točno ob 8. uri zvečer pri veseloigri "Glavni dobitek." člani svetovidskega odra. ustavili prodiranje Turkov, a leto dni potem v pravljični bitki na Kosovem, čeprav premagani v neenakem boju, zapustili tako dragoceno moralno bogastvo — kosovski duh —, ki nam je ohranil narod v najbolj črnih dnevih suženjstva in trpljenja. Ta duh je dal nesmrtnemu voždu Karadžordžu in srbskemu narodu pred sto sedem in tridesetimi leti tisto moralno moč, ki je goloroke nebogljence dvignila iz sramotnega suženjstva in jih pognala v boj proti neprimerno močnejšemu zatiralcu in tako po enajstih letih krvavih bojev in trpljenja za ceno neštevilnih žrtev priborila našemu narodu svobodo. Priče smo bili in soudeleženci sijajne borbe za obstanek, ki jo je pred četrt stoletja bojevala mala Srbija proti znatno močnejšim napadalcem Avstrijcem in Nemcem. Srbija je, kakor dandanes Jugoslavija bila na potu nasilnikom v njihovih težnjah po "Drang nach Os-ten" in treba ju je bilo odstraniti z lepim ali z grdim. Blago-pokojni kralj Peter I. in njegov viteški sin, tedaj regent Aleksander nista hotela sprejeti poniževalnih pogojev ultimata avstro-ogrske monarhije. Po hudih bojih in z velikimi žr tvami je srbski narod obdržal svoje dostojanstvo, svobodo in neodvisnost. Bolgarski car Ferdinand Koburg se je prav tako, kakor danes njegov sin Boris podal v službo Avstrijcev in Nemcev in v usodnem trenot ku 1915. leta nam je zabodel nož v hrbet. Ko se je naš na rod podal na svoj križevi pot po strminah skalovite in divje Albanije, je v sebi nosil čvrsto odločitev, da zastave svobode ne bo predal sovražniku. In po treh letih krvavljenja na solunskem bojišču je dočakal vstajenje drage Srbije in Črne gore, osvobojenje svojih bratov Srbov izpod tučevega jarma fn zedinjenje s svojimi naj bližnjimi brati Hrvati in Slovenci. Zedinjeni v svoji lastni državi — Jugoslaviji — so i Srbi i Hrvati i Slovenci imeli najboljše pogoje za svobodo, za varovanje narodnih pravic in za kultu rni razvoj. Obžalovati moramo, da so slaba politika in ostanki stoletnih zablod kalili slogo našega naroda in izzivali usodne nesporazume. Vendar je zmagal razum in usodne dneve smo vsi dočakali složni in zedinjeni v čvrsti odločitvi, da združeni nastopimo za obrambo države. S. kakšnim uspehom je kdo izvršil to sveto dolnžost in koliko zaslug ali odgovornosti ima kdo med nami kot oseba, ali deli našega naroda, o tem bo sodila zgodo vina. Ni naša stvar, da bi sedaj o tem razpravljali, brskali po naših še živih ranah in zmerjali. Naša notranja vprašanja pustimo za pozneje, ko jih bomo reševali v slogi in medsebojnem zaupanju. Sedaj imejmo pred očmi samo eno odločitev: nadaljevati borbo vsi skupno, z vsemi svojimi močmi z eno samo mislijo, da čimprej prispemo do končnega cilja, do zmage nad sovražnikom, do osvobojenja našega naroda in do vstajenja našo domovine. Naj nas nobena spletka naših sovražnikov in njihovih hlapcev ne omaje v tej odločitvi! Glejte, že več kakor leto dni preživlja Evropa usodne in strašne dneve. Kakor črni jezdec ali morija se je na evropskem nebu prikazala senca nemškega nenasitnega pohlepa po 'svetovnem gospodstvu,' tep-:a vse obzire do človečanstva in norale in s kruto silo in surovostjo utira pot proti svojemu nI ju." V tej sli Nemci s Hitlerjem na čelu ne-le uničujejo vse dosedanje kulturne P1 in podobe tehničnega n m človeštva, temveč v ^ čujejo tudi vse, l«r Z)U' delih, ki so jih, kakor P ( osvojili samo zato, da prinesli blagostanje 1 do. In še več, oni celo s^ ni narod poganjajo v ^ in ga žrtvujejo zara ^ t} me bolne zamisli, da _ ^ spodovali vsemu svet«- ^ skih poročilih so Ne"1^ izgubili do štiri in Po1 * ljudi. Nemški pnsm^ so se iz lahkomnosti naročje nacijem, ^ no proti Rusiji in strašne izgube, da 1 ^ nemškim težnjam P° ^ nem gospodstvu, Pa ^ oči pred otipljivo re fl da s tem kopljeJ0 * lastni svobodi. Bolgarski narod s jj pot preslepili in ' „,# pot, ki je proti obcut« J ljam narodne vec^j Boris je ostal Pr*V'.et3. 1 slednik svojega 0 j ji prej je pobil ali J* 1 zave najboljše s ing|s-f ter zadušil svobodo1^ J jega ljudstva in.pJaV|je« nemški sluga, Prlp. ij"1 jo državo in sV°J3,# pahniti v krvave J>« p bolj je poučen zge (jjj je, ki naj bi na* pred očmi. Kaj J kaj je dobila za JJ $ čijo? Najprej so jatelji; potem Prl ^ nemških oddelkov rj važnih točk in skega narodnega to državljanska v0J. ^ izzvali Nemci, da ^ jj državo oslabili povod za zasedbo ^ ^rfi lja in prevzem vs ^<§1 pridelkov; za rumunskega dr*« ^j1"*1 ; lja v korist Madza -gariji, da bi ti dv M pridobili; in nie rumunskega ' j^pjBi no proti njego^m ruskemu sosedu ^ji tuje, čisto ruske rumunskemu nal° prav nič, in to za j^i okrog sedemstoP6 telll n žrtev. In po vS®fi]ca * ska soseda Madz«i ,rf garij a kažeta nov lih Čistega run^1 lja. Tistim, ki še vej > se Jugoslavija l*".^ nevarnosti in s®. ^o'1 nim strahotam, 10 ^ živeli, lahko Vf $ usoda, kot je za(*6 je J1 ali pa še strasneJ « vala tudi Jugo*13 . stopila k silam 0 ..jje< sti, ki so bili P'*' in jeti Trojni sP<*»' so& piti k silam osJtfJ, ^ pravljeni naš it ^ sramotno sužnosx. ^ se težko mogel o tf materi so tako V.f strahu, drugi Pa da bodo tako (,t,/ žbe, hiše, imetje m ,j v se tudi sedaj / svojim najhuJS!Ve; sovražnikom, P\.u pO1 dušiti narodni l in svobodo in p J stvu z vsemi so*e ^ pad nam tega 11 .jvj > s dar Jugoslav^ o«* ljuje borbo s P # , močnih zavezni^ ^ ^ som in zauPallJ ^ ^ jo bodočnost. jje v' , , Vloga f ni je navzlic ^ < t začetku po l zaveznikov 111 opazovalcev ve^ bo to dokazala« .jj * bo to tudi sovra£ bo vojna konca1 jP i je bila prva, k> i (Dalje na arju?" Najbrž bi bil vkljub vaši lepoti ostal v New Orleansu, pa pozabili ste pri svojem naglem odhodu nekaj, kar utegnete še nujno rabiti. In zato sem takoj sedel na vlak ter pohitel za vami, da vam izročim tisto važno stvar. Tule je, senora!" Vze^ sem iz žepa Jonatano-vo sliko in listek z njegovo zakonsko obljubo, ga razgrnil in položil pod luč. Pogledala je listek, hlastno segla po njem, mi ga iztrgala in vzkliknila: "Moj je! Da imam le tale listek —! Pa naj bo vse izgubljeno, kar sem morala pustiti v New Orleansu,!" Da, obdržite ga, senora! In še sliko povrh! Največjega lopova, kar jih zemlja nosi, lahko z njim prisilite, da vam pove, kdo je, preden ga rabelj popelje pod vislice. Srdito je siknila: "Molčite, vi največji obreko-valec, kar jih zemlja nosi! Se-nor Hunter je pošten človek, stokrat boljši ko vi, veste! Maščeval se bo nad vami, dobro si zapomnite moje besede!" In obrnila se je h gostilničarju, ki je medtem prinesel svoj porter: ( "Senor, ali imate ločeno sobo, ki se da zakleniti? Nemogoče mi je, da bi ostala v družbi takih ljudi!" je pokazala na nas. "Jutri zarana odpotujem." "Nikar ne vprašajte, ma'am —,!" je pravil gostilničar. "Sobe imam, ki bi se v njih prin-cezinje počutile kakor v nebesih!" "Takoj me peljite V mojo sobo! Služabnica pojde z menoj. Postrežete mi lahko v sobi." Vzel je luč in odšel za Židinjo. V temi smo obsedeli. "Hotel" je štel v vsem tri prostore, "salon," vežo in kuhinjo. Strop je bil iz desk. V kuhinji je bila v stropu luknja, k njej je prislonil gostilničar le-stvo in stopil po njej. Judita in Indijanka sta lezli za njim. Četrt ure smo sedeli v temi in potem je . prišel gostilničar ter postavil' lojenico pred nas. GOVOR MINISTERSKEGA PREDSEDNIKA (Nadaljevanje z 2 strani) lerjevi volji in s svojim odporom porušila vse njegove načrte. S svojimi žrtvami je Jugoslavija mnogo pomagala ruskemu odporu, ker je preprečila satanski načrt, da bi jo zajeli z juga ter je povzročila zakasne-nje nemškega napada. Ves svet danes razume važno vlogo Jugoslavije. Zaradi našega, čeprav kratkega odpora, se Nemčija danes v,Rusiji bojuje pod najtežjimi pogoji in če Bog da, bo doživela polom vseh svojih akcij. Današnji načrt vlade nj. vel. kralja Petra II. je ostal kakršen je vedno bil: varovanje svo-vode in neodvisnosti našega naroda in obnovitev Jugoslavije, ki so jo Nemčija in njeni pri-srajčniki, Italija, Madžarska in Bolgarija razkosali in zasužnjili. Vsi poiskifsi naših sovražni-, kov, da bi na ozemlju Jugoslavije postavili več državnih oblasti so se ponesrečili. Zadržanje našega ljudstva v zasedenih krajih bo v prvi vr-j sti odvisno od zadržanja samih I zasednih oblasti. Tam, kjer na-j rod ni v tako neposredni nevarnosti je treba potrpežljivosti. Zahtevamo, da tudi izgredi po-edincev, ki jih sovražnik porablja kot izgovor za grozodejstva! in zločine nad mirnim držav-J ljani, takoj prenehajo: da bi se prihranile nepotrebne žrtve j in prelivanje brez haska krvi: našega naroda. • Veliko so za nas vredne žr- j tve, ki padajo v današnji borbi. Naročali smo, ne samo enkrat, da čas za odločilno borbo' še ni prišel. Bilo nam je do te-j ga, da obvarujemo to dragoce-, no kri. Vendar noben nasvet ne j pomaga tam, kjer ljudi k bor-j bi priganja potreba samo-j obrambe. Da bi zlomili narod-1 ni odpor, so sovražniki za svoje J zatiranje uporabili taka ' sred- [stva, ki ne samo presegajo pra-jvice zasednih oblasti, temveč : žalijo najosnovnejša čustva človečanstva. To velja za vse 1 naše kraje in zlasti za tiste, , kjer žive Srbi in Slovenci. Ubijanje, razseljevanje in iztrebljanje Srbov in Slovencev se vrši tako brezobzirno, da izziva obsojanje vsega civiliziranega sveta. i ; S takim ravnanjem so sovra-I žniki izzvali obupen upor srb-■skega naroda. V Srbiji, Črni gori, Bosni, Hercegovini in Liki je ta klic srbskega naroda na pomoč našel odziv pri tistih delih jugo-l slovanske vojske, ki ob navalu i sovražnikov ni hotel položiti orožja, temveč se je umaknil v planine in gozdove. Kakor na en klic se je na poljanah zasužnjene domovine pod vodstvom izbranih voditeljev zbrala vnovič narodna vojska. Kajti danes se tam ne bore neredni oddelki, temveč vojska. In naša naloga ni več, da dajemo samo nasvete, temveč, da storimo vse, kar je v naši moči, da plemeniti branilci domovine in naše časti v svetu ne bodo ostali sami in brez pomoči v neenaki borbi, v katero jih je pognal sovražnik. S sveto zavestjo, da je treba zatiranemu srbskemu narodu pomagati in ga rešiti pred popolnim iztrebljenjem, se ti oddelki borijo proti nemškim in italijanskim vojakom in nroti Paveličevim vstašem. pomočjo svojih kvizlingov po-iskušajo iztrebiti narod, se narod mora braniti v svojem silo-branu, brez ozirov na to, če so izgledi za končni obračun s sovražnikom dobri ali ne. Odločno vstajamo proti zločinskemu početju z našim ljudstvom in zahtevamo od Nemčije in Italije, da se ustavijo po-kolji in zločinstva proti Srbom in Slovencem in iztrebljevanje nedolžnega srbskega pravoslavnega duhovništva. Zahtevamo od Nemčije in Italije, da z jugoslovanskimi borci ravnajo kakor z vojaki jugoslovanske redne vojske, ki nadaljuje borbo. Organizirani so kot redna vojska pod poveljništvom jugoslo- vanskih častnikov in borijo se po načelih vojnega prava. Zato so deležni vseh pravic, ki jim jih priznava mednarodno vojno pravo. Sovražnik ne sme s častniki in vojaki jugoslovanske vojske ravnati kakor z uporniki. Še manj sme jemati talce med meščanstvom zasedenega ozemlja in jih kot proti-mero streljati, kajti doslej še ni bilo nobenega slučaja, da bi meščani morali nositi odgovornost za delovanje rednih čet. Sovražnik ne sme prikrivati resnice, da se je vojna na Bal-j kanu vnovič začela in da razmerje med njegovimi vojaškimi silami in jugoslovansko vojsko spada pod predpise mednarodnega vojnega prava. Za vse ubijanje, zverinstva, Tako je oživela vojaško urejena borba za osvoboditev države in na Balkanu je vnovič nastalo bojišče, kjer se jugoslovanska vojska bori z vojaško silo csišča. Ta borba kaže vsemu svetu življenjsko silo srbskega naroda. To je samo borba za obstanek našega naroda, -ki je ogrožen s krutim in krvoločnim 'ravnanjpm zasednih oblasti ter zverinstvi, ki jih počno brez najmanjšega občutka človeškosti in pravice. Kjerkoli zase-dne oblasti bodi same, bodi s grozodejstva in preganjanje, ki se vrši nad našim narodom mi krivimo nemške in italijanske zasedne oblasti, ki se pod njihovim okriljem in z njihovimi ukazi in navodili vs<> to godi. Za vse te srednjeveške načine s ciljem, da se uničita srbski in slovenski narod mi obtožujemo vsej svetovni javnosti nemški in italijanski narod, tako zaradi tega, ker dajeta podporo svojim samosilniškim vladam, kakor zato, ker njihovi sinovi s temi zlopjni kažejo naj- nižje živalske nagone. To se bo , nemškemu in italijanskemu na-( rodu težko maščevalo, narodo-I ma, ki sta vsled tega postala dva najbolj osovražena naroda na svetu. Vsi tisti pa, ki bodi v sovražnikovi službi bodi iz lastnih na-[ gibov počenjajo zverinstva med S našim narodom, bodo dobili za-jsluženo kazen. Naši zavezniki in mi že sestavljamo črno knjigo zločincev. Naj ti dobro vedo, da se to pot ne bo zgodilo kakor po prejšnji vojni, ko so krivci ušli polaganju računov. Zločini in protizakonitosti sedaj so presegli vse meje. Zločince bomo našli in plačali bodo za svoje grehe. V svojem govoru desetega novembra je britanski premijer Churchill izjavil, da mora biti kazen za take zločine odslej biti med glavnimi cilji vojne. V Hrvatski je osišče ustanovilo posebno državo s kraljem, vojsko in diplomacijo. Na čelo hrvatski vladi so postavili znanega terorista in zločinca Pa-veliča z nalogo, da pripravi italijansko zasedbo Hrvatske in da s pokoljem Srbov ustvari krvno sovraštvo med Srbi in Hrvati. Odbijanje hrvatske kmečke stranke, ki obsega ogromno večino hrvatskega naroda, da bi sodelovala v tej krvoločni vladi in delovanje četnikov so razgalili vso gnilobo Paveličeve lutkarske vlade. "Oprostite, mešurs," se je gostobesedno opravičeval. "Žal imam le tole eno svetiljko. Tri velike lestence sem naročil v Little Rocku, pa jih dobim šele pojutrišnjem. Želite večerjati?" "Kaj imate?" je vprašal Emery. "Sočno telečejo pečenko in k njej okusen jajčnik." "Kdo pa kuha?" "Sam kuham. Žena prispe šele pojutrišnjem. Štirje natakarji, ki sem jih naročil, bi bili morali že včeraj priti, pa so se zamudili, ker jim krojač frakov ni naredil o pravem času." "Vaša sreča," sem dejal, "da ste še vsaj vi prispeli o pravem času! Govorili ste z ono damo tam gori —. Vam je povedala, kam potuje?" "Ne." "In kedaj odpotuje?" "Tudi ne. Sicer pa ste sami čuli, da si je najela budoar le do jutri zarana." "Lahko tudi mi prenočimo pri vas?" "Seveda! Ko bogovi bodete spali!" "Kje?" "Tule v salonu. Razkošne postelje dobite!" "Lepo! Povejte, ali se dobijo v temle blagoslovljenem Gainesvillu tudi konji?" "Se razume, sir! Na vsem zapadli ne dobite takih izvrstnih konj kakor pri nas! Pristna arabska, perzijska in angleška pasma, vam rečem! In cene vam rečem, da niti besede niso vredne! Jaz sam sem najslovi-tejši konjerejec tod in daleč naokoli." go stranko' ali prepričanje. ' Srbski narod je ostal zedinjen | in se ni dal zavesti z nobenimi spletkami in lažmi, celo ko so jih krasili z domoljubnimi be-t sedami. Največji narodnjaki, skrajni levičarji, cerkev, voj-1 ska, vse je danes združeno. Samo Nedič s svojim društ-l vom je pokazal, da se ne zaveda dolžnosti do svojega naroda, s katerim bi.se vsaj po svojih Čustvih moral skladati, če že ni i mogel tega pokazati z delom. , Brez čuta dolžnosti do svojega j ljudstva se je Nedič pokazal - tudi brez čuta dolžnosti do svojega kralja, ki mu je položil prisego zvestobe. Prav tako je Nedič pokazal, da se ne zaveda dolžnosti do čina, ki ga je imel in do položaja, ki ga je imel v vojski. S tem, da. je svoje ime in imeni še dveh drugih generalov povezal s to slabo stvarjo je Nedič v narodu povzročil sumničenje vojaške poveljnike, ki so doslej vodili narod in vojsko po poti časti in slave, ki pa sedaj, z Nedičem na čelu hočejo peljati naš narod v brezča-stje in sramoto? Sovražnik je podelil Nediču to žalostno vlogo, da izzove državljansko vojno v Srbiji s ciljem, da bi srbski narod spravil ob glavo in ga razorožil, da bi potem ostal zasednim oblastim na milost ali nemilost. (Dalje prihodnjič.) -o- Nekaj izrednega je bil tornado, ki je divjal v pozni jeseni nad državo Arkansas. Ubitih je bilo 17 ljudi in prebivalci pa -trpe ogvomno škodo na svojih posestvih. Gornja slika je bilt posneta v MoYiticello, Ark. Na sliki vidimo rnnožicff ruskih irjetmkvv Ukrajine, katerim .so nemške -vojaške o, da je izstopila Ju-!Sv°jo Indijanko ter od-;*°lodvora, pa izstopili tu-T1' Ni nas videla, jsville je bil tistikrat še 'avrno gnezdo. Hiše so 3 kočam podobne. Na 1.0ru «i bilo dobiti preno- ® v mestu sta bila samo ?a' ki pa sta bila hote" '^menu. Vsaka naša va-^'foa je pravi raj v pri-j 'hQteli" v Gainesvillu. 1;leč smo stopali za be-T,krenila je v "boljši" iz-l?beh "hotelov." Boljši je ,< a le zato, ker je imel h0 V«Č ko njegov tekmec. .Namreč kar tri okna. jj'li sm0. tema je bila v notranj-n°tela," da nismo niče-' J Tipali smo nekaj c°li in nismo vedeli, ^ krenili, že sem dreg-jj1?^, da bi poklical go-Ja> ko smo čuli od ne-^ °Ve- Stopili smo za nji-sjje sUala skozi špranje. Hi' ,glas> je povedal: ;Jight —! Vse je po- *t!0l v • iv i . - A.oj prinesem luc v (ji,fv°lite, prosim, stopiti % v ,0 K°raki so se bližali, j, ^šumela. Ali je bila "lili jj '.m° se k steni, dve 'j.sIi mimo, najbrž v "sa-itj Paji sm0 se tiho za nji-rali vrata, šli dalje in i(llb nekaj, kar se je po Q^'Pavanju izkazalo za L, klopi smo tipajoč na-i^0; Oboje, klop in mi- ^rovo oskobljane de- : t ' smo. Ves čas nismo H. ■bi je prišei z 1učJ°' a navadna lojenica. bil na mah "bajno ■i'0 —-I" je ves iznena-i 'knil lastnik hotela, gostje Welcome, (>etJ -—.! Ostanete nocoj v J i Obrana hrana, prvo-k 3ača, mehke postelje 1 i Cenej" videli!" je dejal Eme-! i. pivo?" • ko I Pristni angle- V .. ■ Dobro! Pa ga tjv 5* steklenice! Ampak Porter ne bo užiten, C® sami pili!" 1 b.ilo ljubo. Pa žal si if'^'tka nocoj ne bom jtl) sm0 si sami privo-užitek, ki je bil vse-ijnitnejši ko "hotelir- jC* ■. s Je zasvetila po "sa-sS(e Je bil čisto navadna llami iz desk, in videli kl0 st°ji ob mizi samo Ijj ' na kateri smo sedeli ainPak na drugi strani Iti In na tisti klopi \ Judita s svojo In-i j obraz — 1 ^ bi vam ga popisoval, ^'jši slikar bi ne mo-;;iij| Hti na platno brezmej-Vl^i, ki se je zrcalila na je v luči lojenice Ogledala pri piizi. se vidi samo enkrat | Je okamenel jeziki rekla in tudi mi smo '"oji/^li razkošje izredne- e^ačljivega prizora. \ ^stilničar odšel, sem ' '^dno priklonil in de- ^ Vidite, Mrs. Silver-^ najin včerajšnji se- V Očaral, da sem ne-Whitel za vami. Old je našel vašo sled, Uo ,e dali kupiti vozni li-Vu.Si osebi!" tuka-i — v Gaines-je jecljala. Ste mar mislili, da i tičim v vašem budo- Need Cahoon iz Vandalia, III, ki ga vidimo sliki z njegovo ženo, je mislil, da je njegova žena Mrs. Cahoon, preveč popularna med moškimi, nil z debelo verigo k postelji in na 60 funtov Cahoon je star 62 let in se nahaja sedaj v VandalM Najboljšo Garancijo Zavarovalnine J*1 Vam in Vašim Otrokom kranjsko-slovensM KATOLIŠKA JEDHOTA Najstarejša slovenska podporna organ1 v Ameriki. . .Posluje že 47. leto Članstvo 37,000 Premoženje $4,500> Solventnost K. S. K. Jednote znaša 125.19 f" j i naji>o# || Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se P« steni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDKO?*' J neraciie-? : kjer se lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, op bolezni in onemoglosti. do 60-1 K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od otroke pa takoj po rojstvu in do IG. leta pod svoje okrilje- te s K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifi"® dobe od S250.00 do $5,000.00. J * še^ f K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Ce ^jjfi ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne org-» trudi se in pristopi takoj. ^ j Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podro^'l^v se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih <*r K. S. K. Jednote, ali pa na: GLAVNI URAD r t fll 351-353 No. Chicago St. , POZDRAVITE EKONOMIČNO OLAJŠAVO VZNEMIRJAJOČIH BOLEČIN V MIŠICAH • JOHNSON'S RED CROSS PLASTER V RABI PREKO 50 LET NAPRODAJ V LEKARNAH t Ta posebna plača bo oddana poudarjal, da moramo biti na le-delavcem, kot posebno priznanje tošnji Zahvalni dan še posebno za dobro delo, ki so ga vršili te- hvaležni zato, ker smo tako sre-kom tega leta, da je produkcija čni, da nam še vedno sveti luč in prodaja oblek v vseh Richman svobode, kar je tako pogrešano trgovinah dosegla poseben re- baš v tem času sirom Evrope, kord. To je bil 62. Zahvalni dan, ki Predsednik Lewman je tudi ga je praznovala ta velika tovar-povedal, da je bil letos dosežen niška družina po starem običaju rekord, kakršnega še ni imela s puranovim kosilom in posebnim njih trgovina razen v letu 1929, programom. Ob tej priliki so biki je bilo posebno dobro leto ža la oddana tudi posebna odlikova-vso trgovino. Prodaja v leto- nja za dolgoletno službo delav-šnjem letu je za 40% boljša kot cem, ki so zaposleni pri tej kom-lansko leto. Predsednik je tudi paniji po 15, 20. in 25 let. Richmanova družina, ki 'šteje 2,500 članov in so zaposleni z izdelavo oblek so kakor običajno tudi letos praznovali Zahvalni dan in imajo tudi še poseben vzrok biti hvaležni. Zbrali so se kakor navadno v dvorani Richman Brothers Co. na 55. cesti. Predsednik Frank C. Lewman je naznanil, da bodo vsi uslužbenci razen uradnikov deležni letos še posebne plače poleg običajnih božičnih počitnic, kajti 3. decern, bra bo kompanija razdelila $100,-000 med svoje delavce. Za las je manjkalo ROMAN "Ali greste sedaj Boiscora-nu?" vpraša župan. "Še ne vem. Mechinet mora naročiti voz." Hitro kot strela hoče zapis- ; nikar oditi, ko-ga zadrži go- i spod župan, ki reče: "Počakajte še malo. Na raz- : polago vam je moja kočija in 1 konji. Eden ali drugi izmed : kmetov vas bo potegnil do gg- ' spoda Boiscorana. Kapitan Pa- ! renteau in jaz pa lahko naja-meva kak kmečki voz, da se vrneva v Sauveterre, kjer nas bo- . do na vsak način potrebovali. Pravkar sem slišal vznemirljive novice. Pričakuje se nemirov. Kmetice, ki so odšle ha trg, so čebljale v mestu in naredile nesrečo še večjo kot je. Raznesle so vest, da je bilo najmanj dvajset ljudi ubitih in da je bil požigalec, gospod Boiscoran že : aretiran. Bojim se, da pride do nemirov v mestu, torej me kliče dolžnost, da se vrnem , čimprej na svoje mesto." Običajno bi gospod župan Seneschal ne zaupal svojega konja nobenemu tujcu, ker ga je smatral za najboljšega v vsem okraju. Toda očividno je bil popolnoma zmešan in je le s j težavo skušal obdržati svoje uradno dojstojanstvo. Ko naredi znamenje z roko se približa njegova kočija. Toda, ko je pozval navzoče, da se kdo zglasi, ki bo vozil, ni bilo nikogar. Dobri vaščani, ki so bili vso noč čuječi in na delu, so mislili sedaj le, kako bi čimprej prišli domov, kajti treba je nakrmiti živino in molzti krave in se vleči za par ur k počitku. Ko je mladi Ribot videl, kako se ljudje obotavljajo, stopi naprej in reče: "Bom pa jaz vozil sodnika!" Ribot vzame bič in vajeti ter se vsede spredaj na kozla, do-j čim so sodnik, državni pravd-j nik in zapisnikar stopili v voz. I "Dobro pazi nk konja!" opominja župan mladega fanta. Župan je bil ves iz sebe, ker se je moral ločiti od priljubljene živali. "Nič se ne bojte, gospod," odvrne mladi mož, ko požene konja. "Če bom premočno udaril, me bo že ustavil gospod zapisnikar." Ta Mechinet, sodnikov zapisnikar, je imel precej moči in veljave v Sauveterre. Celo najvišje osebe so se zanimale za njga. Njegove uradne dolžnosti so bile sicer vsakdanje in slabo plačane; toda Mechinet je znal kako dobiti denar iz drugih virov, glffde katerih se sodnija ni dosti zmenila. In ti drugi viri so mnogo pripomogli, da ni postal samo vpliven, pač pa celo premožen. Bil je spreten litograf in je tiskal kartice za skoro vse, ki so kaj enakega potrebovali. Izurjen je bil tudi v računstvu ter je vodil knjige za skoro vse večje' trgovce. Mnogo kmetov je prihajalo k njemu, kadar so namerovali začeti s tožbo, da jim da primeren nasvet, da, pisal je tudi vsakovrstne postavne listine. Dolgo vrsto let je bil ravnatelj ognjegasne godbe in poslovodja Orfej gledališča. Dopisoval je z raznimi pariškimi družbami in je dobival za to .prosto vstopnino v skoro vseh gledališčih. Končno je bil vedno pripravljen učiti ljudi pisanja, godbe, čitanja in računanja. Toda radi vseh teh svojih ak-tovnosti se je nemalo zameril učiteljem v mestu in drugim jaVnim služabnikom, zlasti pa županskemu pisarju. Sovražili so ga tudi uradniki v dveh bankah in drugi privatni uradniki.' Toda vse te svoje nasprotnike je polagoma premagal, kajti bil je v resnici zmožen Človek, tako da so končno opustili nasprotovanje in sami začeli hoditi k njemu. Mechinet. je na vsak način skušal postati bogat; strast po denarju je bila pri njem neizmerna. Hotel je postati veljaven in vpliven. V resnici je bil Mechinet dober diplomat, deloval je skrivej, toda lokav je bil kot Talleyrand. Že se mu je posrečilo, da je postal ena najbolj vplivnih oseb v Sauveterre. Vse mesto je bilo polno njega; ničesar se ni naredilo brez njega in v resnici ni imel več pravega nasprotnika. Ljudje so se ga namreč bali, zlasti so se bali njegovega strašnega jezika. Ne da bi kdaj komu škodoval, bil je prepame-ten, da bi kaj takega naredil. Toda vedeli so koliko lahko škoduje, ker je znal za vse važne skrivnosti v Sauveterre. Čutil bi se ponižanega, ako ne bi znal za vse tajne skrivnosti gospoda Boiscorana. Prav nič se ni obotavljal, ko je kočija urno vozila po dobri deželni cesti, govoriti s svojimi tovariši o tem "slučaju," kakor je on imenoval silno obtožbo, ki je pretite gospodu Boiscoranu. Gospod Boiscoran, katerega so prijatelji klicali Jacques, je bil le redkokdaj na svojem posestvu, in kadar se je zglasil, je vselej tekom enega meseca odšel. Živel je v Parizu, kjer je njegova družina posedovala udobno hišo na Univerzite ulici. Tudi oče in mati sta bila še živa. Dasi sta bila oče in mati gospoda Boiscorana še vedno pri j življenju, pa je imel mladi Jacques .svoje lastno premoženje, | ki mu je prinašalo do trideset ! tisoč frankov letnih dohodkov, j To premoženje je obstojalo v gradu Boiscoran, v poljih in travnikih ter gozdovih. Vse to mu je zapustil njegov stric, najstarejši brat njegovega očeta, ki je umrl kot vdovec in je bil brez otrok. Gospod Boiscoran je bil ob tem času kakih sedemindvajset let 'star, temne zunanjosti, visok, močan, pri najboljšem zdravju. Bil je čeden mlad mož in vsakdo je na prvi pogled postal njegov prijatelj. Toda njegov značaj je bil manj poznan v Sauveterre kot pa njegova osebnost. Oni, ki so imeli kaj opraviti z njim, so govorili, da je mož poštenjak, njegovi tovariši so trdili, da je živahen in vesel, ima rad zabave in je vselej veselega obraza. V letu, ko so Prusi planili v deželo, je bil imenovan za stotnika prostovoljcev v njegovem okraju. Junaško je vodil svoje ljudi v sovražnem meteču in dobil je tudi priznanje, ko mu je bil podeljen križ Častne legije. "In tak mož naj bi povzročil zločin v Valpinsonu?" reče gospod Daubigeon napram sodniku. "Nemogoče je. Brez dvoma bo s svojo izjavo kmalu razpršil vse naše dvome o njem." "In to se bo zgodilo takoj," se vmeša sedaj mladi Ribot, "kajti na cilju smo." V mnogih provincah Francije imenujejo grad vsako večjo hišo, ki ima vremenskega pete- -lina na strehi. Toda Boiscoran je bil pravi grad. Zgrajen je bil v sedemnajstem stoletju in je bil videti kot nekaka trdnjava. Ob vseh straneh je bil obdan z gozdovi in ob vznožju visečega vrta je pa žuborel precejšen potok, ki je drsel mimo po belih kamenčkih. Nazivali so ga "Sraka;" ker je neprestano žuborel. VII Ura je bila sedma, ko je za-vozila kočija s sodnikom na dvorišče gradu. V gradu je bilo že vse živo. Hlapci in dekle so prihajali in odhajali, iz kuhinje je dišalo. V hlevu je neki konjar čistil plemenitega konja. Na pročelnih stopnicah stoji mojster Anton, prvi poveljnik za Boiscoranom. Kadil je . smodko ter gledal na življenje in delo po kmetiji. Mož je bil | pri petdesetih letih, jako delo-; ven. Sedanjemu gospodarju ga je priporočil stric. Ob tem času je bil vdovec, dočim je bila njegova hči v službi pri mar-kizinji. Ker je bil rojen v družini,! katere pozneje nikdar zapustil j ni, se je smatral za člana dru-l žine in ni videl nobene razlike med svojimi interesi in med onimi svojega gospodarja. Postopali so z njim kot s prijateljem. Domišljal si je, da pozna vse afere svojega mojstra. Ko zagleda, da stopata proti J gradu sodnik in državi pravd- nik, vrže smodko proč, se jima hitro približa in ko se globoko priklone, reče z najbolj prijetnim nasmehom: "Ah, gospodje! Kako prijetno iznenadenje! Moj gospod bo gotovo zelo vesel!" S tujci Anton ne bi bil toliko prijazen in družaben, kajti držal se je gotovega reda in discipline. Toda gospod Daubige-ona je videl že več kot enkrat v gradu; znani so mu bili tudi načrti, o katerih sta obravnavala gospod Galpin in Boiscoran. Torej ni bil malo začuden, . ko je videl trd pogled v očeh obeh gospodov in s kako čudnim glasom sta ga nagovorila: "Ali je gospod Boiscoran že vstal?"' "Še ne!" odvrne. "Imam po- / ' velje, da ga predčasno ne zbu- i dim. Sinoči je pozno prišel do-j mov, zato je sklenil danes zjutraj spati." { Oba, sodnik in prosekutor obrneta pogled proč. "Ah, torej je gospod Boiscoran pozno prišel sinoči domov — ?" ponavlja Galpin. "Okoli polnoči, raje pozneje kot prej." "In kdaj je odšel iz hiše?" "Okoli osme ure." "Kako je bil oblečen?" "Kot običajno. Imel je lahne sive hlaqe, strelski jopič iz rjavega baržuna in velik slamnik: na glavi." "Ali je vzel puško s seboj?" "Da, gospod." "Mogoče vam je znano kam je šel?" Naznanilo in zahvala ^ Z žalostnim in potrtim srcem naznanjamo ^ vest vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ^ je kruta smrt vzela našega preljubljenpga očeta 111 FRANK URBANČICJ-A „ a pl-1 Pokojni je bil rojen v vasi Kal, fara Kosanj ^ Petru na Notranjskem. Podlegel je poškodbam ■ gi gusta, 1941, ko je bil njegov avtomobil z.a gville' vlaka Pennsylvania železniče, na R. 44, Pal ^ # Ohio. Tedaj je bil ubit tudi Jerry Čadež. Oba s na mestu mrtva. . gepv Pokojni Frank Urbančič je bil pokopan ^ bra na Highland Park pokopališču. V Pueblo, « p pušča sina Franka, v Frederick, Colo, brata J°s Vp&< v Midway, Pa. brata Antona. Bil je član društva ^o št. 8, S. D. Z. Bil je dober, značajen, tako da ga teško pogrešali. ^fi V dolžnost 3i štejemo, prav lepo zahvaliti s^0jne' kateri so darovali krasne vence. Blag spomin P mu, ko je ležal na mrtvaškim odru. .je f' Hvala vsem, ki so dali brezplačno avto«10 pogrebu in ga Spremili k večnemu počitku. p t Hvala vsem, ki so prišli pokojnega krop1 » ležal na mrtvaškim odru in ga spremili do groba- ^ Hvala pogrebniku Jos. Žele in sinovi za vso P in za tako lepo urejen pogreb. Ti, dragi oče in brat, pa počivaj mirno v a ^ grudi. Vedno boš v našem spominam, dokl®r snidemo s Teboj. Žalujoči ostali: FRANK, sin JOSEPH in ANTON, brata FRANCES ROGER Cleveland, Ohio, 24. novembra, 1941. Gornja slika nam kaže vJazorno kako izgleda tisti del ladje, ki je pod vodo. To je nova ameriška bojna ladja TJ. S. S. Indiana, ki je v gradnji v Newport News, Va. 35 Umska, bojna ladja se bliža dovršitvi.