197. številka. Ljubljana, v sredo 31. avgusta. XX. leto, 1887 lchaja vsak dan sveder, izimfii nedelje in praznike, ter velja po po&ti prejeman za a vstri j sko-og erske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec. 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanja na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znala. Za oznanila plačuje se od četiristopne pet it-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 ki*., če se dvakrat, in po 4 kr. če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnišvo je v Rudolfa Kirbi&a hiši, »Gledališka stolba". Upravništvu naj &e blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo ■aročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovč, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse Številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta........3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po poŠti velja: Za vse leto.......15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ „ četrt leta........4 „ — ,, „ jeden mesec.......I „ 40 „ ■V Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu 86 mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. UpravnA&tvo ,,Nfov. Naroda". Pozabljeno delo. Kdor hoče narodu svojemu v resnici koristiti, ne sme opravljati'svojega dela le na površji, obo zevati ne sme le vrbov, skrbeti mora za korenike. Prvo delo je dobro, hvalevredno, a zadnje — potrebno. Če se hoče narod stalno utrditi, prezirati se ne sme najmanjšega dela narodnega trupla, kajti le, Če bodo vsi udje čvrsti in zdravi, delali bodo zložno in uspešno v blaginjo in čaat domovine. Narodu našemu še vedno manjka ne le političnega, temveč tudi gospodarskega središča. Že leta sem čuje se od mnogih stranij, a žalibog večinoma od posamnikov želja, da bi se ustanovilo kako osrednje društvo za celo kronovino, ki bi imelo nalog narod politično prebujevati, poučevati ga posebno v socijalnih potrebščinah, razjasnjevati mu prid in mogočno korist obilih v socijalno življenje segajočih pobtav in naredeb, koje je ravno sedanja državno- zborska večina v toliki obilici sklenila, da druga drugi vrata zapirajo. Saj vender ni misliti, da je vse socijalno po-stavodajstvo preteklih osmih let bilo le potrata dražega časa naših poslancev. Kako zrno palo bi morebiti vender na plodo-vita tla, ko bi se našel kdo, da bi sejal. Na češkem narodu, ki si ga stavimo v izgled, imamo najlepšo priliko opazovati, da sorodni ta narod ni le duševno prebujen ; marveč tudi materi jelno tako podkrepljen, tako žilaven in podjeten, da z nekakim ponosom tudi mi kažemo na to prevažno stran „našega imovitega strijca!" Ta narod živi seveda v druzih razmerah, po leg njegove delavnosti pripisovati je to njegovi naravni leži in politični preteklosti; a to vse nas ni kakor ne sme ovirati, da ne bi pričeli orati ledine, ter da ne bi poskušali, čim preje #bi bilo moči, dospeti tudi na gmotnem stališči nekoliko na kvišku. Posojilnice, kojih je osuovano precejšnje število z namenom, osvoboditi se upliva tujega kapitala, so vse hvale vredne, kakor tudi hranilna društva. A vse to ne zadostuje. Nedostaje nam narodnih podjetnih društev, — manjka nam narodnih podjetnikov! Kdor hoče hraniti, mora prislužiti; brez podjetja ni dobička! Ni še davno, ko so bila ne le vsa večja obrtna in industrijalna podvzetja, marveč celo obrti in kupčije najskromnejše vrste v rokah tujih podjetnikov. Imena v davkarskih registrih pretekle dobe so najboljša priča, da so domačini hlapčevali tuji gospodi, ki je, kakor pravimo s „culico pod pazduho-' pri-romala v naše kraje. No, reči smemo, da se je stvar v malem na bolje obrnila, tudi domačin si polagoma upa na dan, a še vedno le pri skromnih obrtih in kupčijah. Večja podvzetja so pa še vedno tuj monopol. Naš kapital, kolikor ga imamo, se še vedno v tmini skriva ter prepušča tujim podjetnikom domaće zem Ije sok. V tej zadevi bi bilo prav lehko ugodneje, nego je v istini. Kaj je temu krivo? To vprašanje se je mnogo že razgovarjalo, in nahaja se celo ljudi j, ki trdijo, da je pomanjkanju podjetnega duha mej nami krivo prepičlo število židovske naselbine, ki nam bi bila uzor podjetnosti. Preverjeni smo, da Abrahamovih potomcev v resnici nihče ne želi za naše učitelje, kajti to bi se reklo hudiča z Belcebubom izganjati in hvaliti imamo Boga do komolca, da je dal našemu narodu toliko previdnosti, da do sedaj še ni zašel v kremplje teh zgodovinskih pijavk. Iskati nam je torej druzih razlogov in teh se ne raaujka. Zgodovina nam kaže, da so na najvišjo stopinjo gmotnega stanja dospeli le tisti narodi, ki so bili v političnem ali pa narodnem duhu najtesneje združeni; kakor na pr. Francozi in Augleži. Čudovito moč narodne zveze in njeni upliv na narodno gospodarstvo kaže nam najjasneje zjedinjena Nemčija, ki je v teku desetletja postala skoro meroda-jen faktor v svetovni kupčiji, ukora v no je bila še pred Sedanom v velikim svetu skoro nepoznana. Mi Slovenci sicer nesmo država, ki bi mogla .samostojno urejati svojo gospodarsko politiko. Resnica je celo, da gospodarska politika naše države ne jemlje nikakeršnega ozira na ta svoj skromni del; da se kljubu pripoznaniui potrebam naši deželi odrekajo oni pripomočki, ki v prvi vrsti služijo gospodarskemu razvoju, kakor železnice in obrtne šole. A vse to nas ne sme ovirati, da ne bi izvajali posledic iz zgoraj navedenih zgodovinskih fakt. In ta fakta nam kažejo, da le jedinost in zjediuje-nje vsega naroda v jedno svrbo je pogoj vsemu napredku. In s tem dospeli smo tudi k odgovoru na vprašanje, kaj je krivo, da gmotno stališče našega naroda toliko zaostaja, celo osla b uje. Manjka nam gospodarskega jedinstva, kar se je tudi v tej zadevi že storilo, premalo je, ker se ni popularizovalo. Kakor oni učenjaki malo koristijo ljudstvu, ki svoje osrečevalne ideje poskrivajo v debelih knjigah, ki so celo takozvani inteligenciji le po naslovih znane, tako ostajajo naši gospodarski napori le na papirji; in lo marljiv opazovalec ve\ da je mej našim narodom vendar le nekaj mož, ki obračajo svojo pozornost tudi temu perečemu vprašanju. Jako čudno je pa to, da mnugo veljakov, ki bi lehko v tej zadevi tako energično postopali, kakor v politiki, kaže toliko uebrižnost in mlačnost za gospodarski položaj in za pogoje njegovega napredka. LISTEK. Mabel Vaughan. (Roman. V angleSkem spisala Marija S. Cummins poalovenil J. P—ski.) Drujjl dol. (Dalje.) Šestnajsto poglavje. Njib biša je njih dom; njih izvoljena osoda Je tiho (zasebno) življenje in nepoznano ime, Pa ko jih sveta potreba kliče, ne bodo Zavrnili malovrednostij slave. Jasno in radostno je napočila nedelja, katero se je Mabel imela iz Jezerišča k bratu vrniti. Vreme je bilo skoro ves čas od nje dohoda hladno in oblačno in rodovina se je večinoma le doma razveseljevala. Pa še jedenkrat je mila sapa polna prijetnih vonjav zmagala rano zmrzav: jasno čisto nebo, temnosinje jezero in krasno bojani gozdovi zarili so se z zadnjim smehljajem minulega poletja. Manjkalo je še nekaj minut do zajutreka, Mabel je pri odprtem oknu svoje spalnice stala, obču- dovala lepoto širne pokrajine ter duha okrepčevala z mislimi, katere jej je prirodna krasota izbujala. Kar jej na uho zadone mili potegneni glasovi; tako popolnoma so se ujemali s prizorom in časom, da bi bila skoro mislila, da so vzdihljeji vetra v stari amerikanski jelki pred oknom. Celo ko so polagoma postajali močnejši, napolnovali so sapo še s sveto melodijo. V teh glasih bilo je nekaj toli utažnega, toli veličastnega, toli naudušujočega, da je komaj mislila na njih izvor; vsa zamaknjena je bila ter se razen sluha drugih čutil še celo ni zavedala. Nesumneno to so bili glasovi orgel, katere je nekdo z nenavadno zvedenostjo in spretnostjo prebiral; in orgle je bila Mabel v knjižnici zapazila. Beatrica jej je res bila zagotovila, da zna le priproste pesmi orglati; ta hvalnica, ki je sedaj po poslopji donela, pa je težavna in veličastna skladba starega imenitnega Bkladatelja. Dokler niso krasni glasovi utihnili, Mabel ni mislila na ono dozdevno neresnico ter se je le utapljala v vzvišene misli, katere so jej orgle izkujale. Sledila je neprestana, skoro neugodna ti-hota. Ko so je prepričala, da se glasovi ne bodo ponovili, predramila se je; kar hipoma jej je v glavo šinila misel: „Ali je Beatrica sebe in mene glede na svojo nadarjenost slepila? Ali se je pa kar nenadoma naudušila?" Brzo je ogrnila ruto prek glave ter je skozi nizko okno stopila na široke pomole, potem je šla krog hiše proti knjižnici, smehljala se je ter si rekla: „Prepričam jo, če jo pri prebiralu najdem." Knjižnica, kjer je rodovina tudi navadno za-jutrekovala, bila je v krilu prav na konci hiše. Mabel je mislila prijateljico presenititi ter se jej kar nenadoma na oknu pokazati; zato je na tihem šla krog oglov pomolov. Hipoma jo obstala ter je zadrege vsa zarudela. Stala je kar naravnost nasproti pravemu orglavcu, mlademu hišnemu gospodarju, ki je bil na značajen način svoj dohod naznanil, potem pa stopil na široki pomol, da bi se krasnega jutra veselil. Ko sta se pred nekoliko tedni sredi samotnih poljan nenadoma naJla, strmela nista bolj nego takrat. Pri onej priliki sta bila pametui čut Mabelin in previdna blagosi čuost l*arcivalova odpravila vsa-katero zadrego, takrat pa sta priprosta odkritosrčnost od jedne strani in ljubka skromnost od druge strani brzo jima povrnili srčui mir, ki je bil le za trenotek močen. Tudi drugim narodom neso pečene tiče prifr-čale v odprta usta, a njih voditelji poznali so bolj natanko pogoje narodnega obstanka, osnovali so že pred desetletji z velikimi napori in s trudom, obrtna društva, ki so kot središča gospodarske vede raztezala svoje delovanje po vsej deželi, ki so ustanovijala privatne učilnice, katere je država še le pozneje podpirala ali podržavila, ki bo v tistih časih, ko se država v nobeni pokrajini ni brigala za obrtni pouk, napravljale razstave, Bkrbele za izvažanje proizvodov in za inteligentni naraščaj. Delokrog jednacih društev, ki sicer še vedno plodonosno uplivajo, je v novejšem času deloma preminul; za deželo našo pa, kateri država jednacih skrbij še ni prevzela na svoje ramena, bilo bi delokroga na izobilje, a nedostaje nam delavcev, ki bi se trudili z delom, ki sicer ne donaša politične slave in lavorik katero pa kljubu temu ni manj potrebno, ker je podlaga politični stanovitnosti naroda! Toliko, kar se tiče glave naroda. A rudi udje naroda neso brez krivde. Čeravno v narodnih vpra šanjih mej sobno občujemo, drug druzega podpiramo, deloma celo trdno stojimo kakor skala v boji za narodne pravice, smemo vtnder reči, da v gospodarskih zadevah mejsobno ne občujemo, drug dru zega ne podpiramo ; da smo kakor trst omahljivi in slabotni v teškem boji za ž vljenja obstanek, da za skltdico nekake idejalne ravnopravnosti, popuščamo najvažnejše gmotne terjatve; da prenašamo vsa bremena brez vseh koncesij na gospodarskem polji. Se mari v tem oziru nemarno ničesar uč ti od druzih naiodovV Hlapčevanje ni še iz naše krvi. Radi se pokorimo tujim gospodom, verjamemo in občudujemo tuje proroke, mej sabo pa smo razcepljeni, zavist, ta signatura hlapčevskih misli), vlada nad nami, in dokler se tudi na gospodarskem polji ne spoznamo in ne spojim« v jelinstv> je niš trud le polovičarski. Prisvojiti si je treba l|ubezen do naroda in do narodnjakov ue le v lepih besedah, marveč v dejanji. Za povzdigo kmetijstva, ki je seveda glavni gmotni vir nase dežele, se od merodajnih stranij skrbi gotovo jednako, morebiti celo več nego po drugih kronovinah. Kmetijska družba in pa različni strokovni listi razširjajo mej narodom vedo o umnem gospodarstvu. Gospodarska šola in potovalni učite j uplivata neposredno na razvoj kmetijske vede in gotovo smemo se od teh vsestransko podpiranih faktorjev nadejati polagoma najboljega uspeha za naše kmetijstvo. Vse drugače pa je, če se ozremo na kranjsko obrt in industrijo. Tukaj ne vidimo niti najskromnejših priprav za prieetek kakega zložnega premišljenega delovanja; in skoio smelo trdimo, da se merodajni in uplivni krogi z neko neza popadljivo antipatijo obračajo od vseh ustanov in družcb, ki se tičejo obrtuije. Kakor se je bavljenje s kupčijo in rokodelstvom v srednjem veku zma-tralo nečastnim za višje kroge, tako se menda zdi nekaterim našim veljakom dotika z obrtujočimi krogi še vedno nekako odurna ali brezčastna. M-j tem ko beremo v poročilih obrtnih družeb po druzih kronovinah imena najveljavnejših mož in stro knvnjakov, ko slišimo, kako je imel angleški ali pa francoski premier svoj državniški govor v zboru kupčevalcev ali pa delavcev, zdi se nam kaj tacega kar neverjetno. Drutri državniki imajo seveda o obrtniškem proizvodsfvu drugačne misli, kakor pri nas; in najbržje je to, pri njih uzrok vednemu napredku; — pri nas pa vednemu zastanku. Ta nebrižno-t naših -tomačih politikov sega celo tako daleč, da se za ohitnijo ne menijo niti glede na narodno stališče. Vse kupčije in rokodelstva, če tudi na videz narodne, delajo po tujem kopitu, rokodelska terminologija je v povojih in če nikjer ne najdeš tuje besede, tukaj imaš jih na iz-ber. To tudi drugače biti ne more. Če se tako zvana „inteligenca" odteguje temu delu, kdo naj ga izvrši? Morebiti prip osti rokodelec? Se je li čuditi potem, da se mej sabo ne spoznamo, da imamo narodne obrtnike a ne narodnega obrtništva. Koliko polja je tukaj neobde lanega, koliko prostora za učenjake in strokovnjake pokazati dejansko svojo pomoč ubožnemu narodu. Nesebičnost ima tukaj najlepši kraj razprostreti svoj blagodejni upliv, a brez nesebične požrto-v a ln os t i na tem potu ni ničesar doseči! Neprijetno je odkrivati rane na lastnem telesu, tem potrebneje pa opozarjati na nedostatke, ki ovirajo popolni raz vitek naroda, ki bode še le tedaj zaslužil vsestransko spoštovanje, ko bode tudi na tem prevažne m polji stal na lastnih nogah. Da pa to dosežemo, plemeniti je marsikomu ne le svoje nazore, mnogim celo svojo naravo! Ker so bili naši rokodelci od nekdaj reveži in pomagači tujih gospodov, zašli so nazori, da je to tako, in da drugače biti ne sme, nam popolnoma v meso in kri. Posvetna blaginja se domačim delavskim krogom skoro ne privošči j nazori so utrjeni, da je to privilegij neproduktivnih stanov in pa — tujcev! Naš narod nema plem nitašev, pač pa tako razcvelo stanovsko razliko, da se lehko drugim v izgled postavlja. Se reda so bili časi, ko je bilo drugače, a gotovo je, da nesmo še tako daleč, da bi smeli brez škode baviti se s tako potrato. Stališče produktivnih stanov, propada dan za dnem. Tuji izdelki spodkopavajo tla domačemu pri-služku Pridobninski uspehi so, če se prav površnemu opazovalcu mnogokrat blesteči vidijo, le življenje „iz rok v usta." Najmanjša nezgoda pre vrne ves sijaj tacih papirnatih liiš. Mnogokrat zadeva seveda krivda tudi one, koje zagovarjamo, a kdo je narodu učitelj na tem polji ? Že leta in leta opazujemo razvoj našega naroda. Storilo se je mnogo, požrtovalnost za narodne ideje je vzgledna, a zastonj čakamo, da bi se kdo ozrl na narodne produktivne stanove. Kar smo, in kar desedaj imamo, izvira iz lastnega truda. Ni-kake tolažilne in dobrohotne podpore ne nahajajo obrtujoči stanovi v narodnih krogih. Iz lastne inicijative storilo se ni za ta stan niti v duševnem niti v gmotnem zmislu ničesar, in to je tem žalo-stneje, ker vidimo, kako se nam nasprotni narodi opirajo ravno na ta stan, — na meščanstvo. Z obrtniškimi vprašanji ne bavi se nikdo, izpeljava varujočih postav se bolj ovira, nego pod- „ Beatrici hotela sem se zahvaliti za to lepo simion jo", rekla je Mabel, ko sta se prav prisrčno pozdravila. „Ko bi ne bila mislila , da vi ste vsaj petnajst kilometrov daleč od doma, vedela bi bila brez dvojbe, komu se imam za lepo pesen zahvaliti." „ Sinoči sem se bil stoprv o zelo pozni uri popolnem iznebil vseh opravil", rekel je Parcival, „a potem me je nekaj nepremagljivo vleklo domov, res bila je to prava slutnja." „Ali ste se dobro počutili, odkar sem vas zadnjič videl?", pristavil je bistro jo pogledavši v obličje. Na tem se je res bil izgubil žar hipnega iznenađenja in nekolika bledost se je očitno odlikovala od zdrave boje, katera se je oni dan sredi poljan na lici jej kazala. „Ne popolnem dobro", odvrnila je smehljaje; „pa jaz ne mislim rada na to , ker nisem kar nič vajena naloge bolnice igrati." „Bojim se, da je tostran hiše prehladno", rekel je Bavard, opa/.ivši, da jej je veter ruto z glave potegnil. In s spoštljivo uljudnostjo , ki se je dostojnemu možu kaj lepo podajala, ponudil jej je roko ter jo peljal na ono stran hiše, katero je jutranje solnce razgrevalo. Ker gospa Parcivalova še nI bila prišla iz svoje sobe ter jih k zajutreku še niso bili poklicali, sprehajala sta se nekaj minut polagoma gori in doli. Bavard jo je s sočutjem po-praševal po raznih članovih Vaughanove rodovine ter jej je izrekel odkritosrčno sožalje o bolezni starega gospoda. Mislil je tudi pravo da je očetova bolezen v gotovi zvezi z očitno premembo Mabeli-nega zdravje. „Prav res!", zaklicala je živahna Beatrica, mimo katere sta bila že dvakrat šla, pa je vender nista zapazila. Stala je v durih ter je niju sprehod in pogovor s svojim zabavljanjem pretrgala; „atrije Bavard, zdi se mi, da vi igrate različne naloge: Kot tat po noči prišli ste v hišo, pri dnevnem svitu ste nas z extravaganza furioBa prebudili iz spanja in sedaj vas vidim, da na novi način zdravite našo bolnico, katerej stara mati ne dopušča, da bi pred zajutrekom sveži zrak dihala." „Tako!", rekel je Bavard, ki je na videz le na Beatričin zadnji očitljej pazil; „po takem moral bi jo bil povabiti v knjižnico, kjer krasen ogenj gori." „Nikakor ne", rekla je Mabel smehljaje umak-nivši svojo roko ter k Beatrici stopivši. „Pač ni komur ne more škodovati dihati toli prijetno sapo. Beatrica je nekaka samosilka („a vvould be tvrant"), to je vse." pira; je H potem čuda, da so obrtujoči krogi pri narodnem vozu, — peto kolo! Dobro vemo, da je urejenje socijalno gmotnih teženj mnogo težavneji, nego politični govori, preverjeni smo pa do dobrega, da ostane narodno delo le polovičarsko, dokler se ne okrepi narodni delavski stan. Ta stan je pri nas že toli oslabel, da si sam brez blagohotne podpore merodajnih in političnih faktorjev ne more več pomoči. Domače hrane nema — obrtniško strokovne literature ne poznamo, kje naj si pridobi obilo vSde, da bode obstal v težavnem boji; kje značaja, da bode napredoval ? To vprašanje postaja tem važneje, ker se našim sinovom čedalje bolj zapirajo pota v srednje šole. Reven narod smo. „Bittelvolk", ime pridejali so nam nedavno Nemci. Storijo pa naši rodoljubi dovolj, da izgubimo ta „častni" priimek? Naše kmetijstvo ne leži na mehki blazini, — če pa še obrtne težnje v nemar puščamo, obdržali bode i n o ime reven narod na večne čase. Ta priimek ni sramoten, ker se vedno združuje s poštenjem, - a mnogo nam v realnem življenji ravno ne koristi. Pripomočkov v povzdigo obrtnijstva je mnogo ; treba pa je, da se lotijo vsi faktorji zložno in premišljeno tega pozabljenega — narodnega dela! Politični razgled. AJotranJe dežele. V Ljubljani 31. avgusta. Ker so vsled izstopa nemških poslancev iz češkega deželnega zbora mandati zastopnikov Praške trgovske zbornico zgubili veljavo, bode tudi zbornica letos volila štiri poslance. Ker ima zbornica sedaj Češko večino, bodo voljeni Čehi. Zastran kadidatov se pa še neso češki vodje sporazumeli. Mladočehi žele, da bi se postavil kak njih pristaš za kandidata, Staročehi bi pa najrajši vse mandate obdržali za-se. Sedaj se vrše pogajanja o tem, in če se ne bodo mogli sporazumeti, bodo pa Staro-in Mladočehi postavili vsak svoje kandidate. — Ker se je dr. Russ bil pri nekaterih prilikah izjavil za bolj spravljivo politiko, ga Nemci ne mislijo postaviti za kandidata za deželni zbor. V Tešenu bodo mesto njega postavili odvetnika dr. Julija Garzaina. Vnaiije države. Novi kolgarMkl vladar hoče z nekakim ponosom in preziranjem imponovati Bolgarom. Kakor se kaže bode jako strog. Govori sploh malo in posebno s častniki tako prijazno ne občuje, kakor je Battenberžan. Pred vsem zahteva od njih brezpogojno pokorščino. Sploh ravno z Bolgari, kakor je vajen prevzeten Nemec s Slovani, ki so mu le in-ferijorna rasa. — Karavelov je pred prihodom kneza ostavil Sofijo in odšel v sosedno vas Knjezovo. Njegovi tovariši se pa le malo pokažejo na dan in imajo večkrat tajna posvetovanja, kar dela vladi velike skrbi. Vsi časopisi ugibljejo, pride li ruski komisar v Bolgarijo ali ne. Vlasti se o tem še neso spo-razumele. Turčija je v tej zadevi popolnem neutralna, Rusiji je naznanila, da ne bode ničesar storila, dokler se vlasti ue sporazumejo. Nemčija in Francija sta za to, da se pošlje v Sofijo ruski general Ernroth, Avstrija, Anglija in Italija pa temu ugovarjajo, ker se ne strinja z Berolinsko pogodbo. „Beatrica je le malo hudo vreme ženske" („scold" — obiralka), rekel je Bavard ob jednem s poljubom jej zatisnivši ustne , ki so ga še dalje hotele grajati. „Res Še nikdar me ni pozdravila bolj prilizljivo nego ravno sedaj. Beatrica, komu pa pri-hranuješ vse svoje olikane govore?" „Ljudem, katere lehko brez prilizovanja hvalim", rekla je; iztrgala se mu je ter je svojo roko položila Mabeli v roko s kaj osrčenim obrazom, ki je očitno rekal, da sta se bili obe zoper njega zavezali. „Gospića Vaughanova ni nikdar slišala, da bi jaz ne bila dobro o njej govorila." Besede so Beatrici najbrže slučajno ušle, a Bavard čutil se je očitno zadetega. Grizil se je v ustne in videl se je nekoliko zmočen od spomina, katerega so prebudile. Mabel uprla je oči za tre-notek v njegovo obličje, potem pa sc je stran obrnila ter opazila nekaj besed o širnem lepem razgledu. Zato je bilo vsaj dvema v družbi jako prijetno, ko sta trenotek pozneje zaslišala poteguene, a gin-ljive srčne besede: „Dobro jutro, dragi sin!" Mehka, a še vedno lepa roka je dlan položila na široko čelo Parcivala. Ta se je brzo obrnil, da bi z radostnim obrazom mater pozdravil. (Daljo prib.) Italija je priporočala Turčiji, da naj potrdi novega bolgarskega kneza, bodo Že potem vlasti skrbele, da »e stanje v Bolgariji spravi v sklad z mednarodnimi pogodbami. Avstrija in Anglija podpirata ita lijanski predlog Na sovet Avstrije je Turčija popravila Rusijo, da naj stavi kak bolj praktičen predlog, za kar se pa v Peterburgu najbolj ne bodo zmenili. — Po poročilih ruskega lista „Novosti" je pa Turčija vsprejela ruski predlog, da se general Ernroth pošlje v Bolgarijo, da bode deželo vladal, dokler se izvoli zakoniti knez. Dogovorili sta se pa, da Ernroth ne bode v nikakem slučaji kandidat za bolgarski prestol. Turčija Be je celo zavezala, da pošlje vojake v Bolgarijo, ko bi jo Koburžan ne hotel z lepo ostaviti, ali bi se sploh Bolgari kaj branili izročiti oblast ruskemu generalu. Sedaj mo rajo temu sporazumljenju mej Rusijo in Turčijo pri trditi še velevlasti. Ruski list trdi, da je to zvedel iz gotovega vira, če je res, bomo v kratkem videli Letošnja srbska Rkupščina bode imela 208 članov. 156 jih bode volil narod, 52 pa imenoval kralj. Vseb davkoplačevalcev, kateri imajo vsi volimo pravico, je 452.308. Govori se zopet o shodu ruakega in nemškega cesarja. Vladarja bi se sešla, ko se bode car Aleksander vračal z Danskega. Francosko ministerstvo je naznanilo vsem občinskim predstojnikom, da bode zmatralo vsa posvetovanja in sklepe kongresa občinskih zastopnikov, ako se snide, za nezakonite in se ne bode na nje oziralo. Pariški mestni zastop pa še vedno dela priprave za kongres in se nadeja, da se snide kakih 30,000 občinskih zastopnikov iz provincij. Prav odločno se vlada vender ne upa uprt ti Pariškemu mestnemu zastopu. Prav lahko je tedaj mogoče, da se res snide kongres in bode b svojimi sklepi še belil lase francoskej vladi. MemčkeJ vladi prihajajo mnogobrojne prošnje za povišanje carine na žito. Vlada se bode najbrž ozirala na te prošnje in v prihodnjem zasedanji državnega zbora že predlagala povišanje. Najbrž je te prošnje že najela vlada. Povišanje carine na žito bi najbolj škodovalo Rusiji, nekoliko Avstro-Ogerskej. Bismarck hoče najbrž s povišanjem carine škodovati Rusiji, ki je Nemcem mnogo škodovalo z ukazom, da tujci ne smejo imeti posestev v Rusiji. Be mlinski socijalisti hoteli so v Grtinau-u prirediti Lassalovo slavnost. Policija je pa Blavnoat prepovedala, pa vzlic temu je več Berolinskih socija listov napravilo izlet v Grtinau, kjer jih je čakalo mnogo policistov, ki so slavnost zabranili in 21 osob zaprli. Danska vlada je dobila od nemške zagotovila, da ni dala nemškim listom nikakega migljeja, da naj pišejo proti Danskej. Nemčija žtdi ohraniti prijateljstvo z Dansko. Izjave nemške vlade so napravile v Kodanji najboljši utis in danski vladni Časniki dokazujejo, da utrjenje Kodanja nema posebnega pomena, ter naperjeno proti Nemčiji V aiiglcftkej spodnji zbornici objavil je državni podtajnik James Fergusson, da je angleškim zastopnikom v Kitaji vlada ukazala da naj zahtevajo, da se angleškim parnikom za vožnjo po rekah na južnem Kitajskem dovolijo take olajšave, dn bodo mogli Angleži tekmovati s Francozi, ki so s Tieu-sinsko trgovsko pogodbo dobili razne predpravice. V severnem Afganistanu je buknil nov ustanek. Natunčnejib poročil še ni, zategadel ne vemo, ali se je narod spuntal iz svojega nagiba, ali ga je pa že podšuntal iz uietništva pobegli Eyub ban. Dop ISl. las Vij»ave 30. avgusta. [Izv. dop] „Tandem aliquando", dejal bode marsikateri čitatelj „Slov. Naroda" čitajoč današnji moj dopis kojega je pričakoval že vsaj pred tednom dni j. Ali kaj se hoče, čakal sem tudi jaz, da se kdo oglasi, a zastonj Čitajoč vsak dan po časopisih dopise o slavljenji rojstnega dneva presvetlega cesarja mislil sem vedno „Kaj pa ti delaš, draga Vipava? Od tebe ni duha ne sluha. Človek bi mislil, da ne spadaš več pod Avstrijo, da ti ni več do vladarja. In vender vem, da si praznovala rojstni dan presvetlega cesarja in to ne na tihem." — In sklenil sem uporabiti čas molčanja, — molčalo se je res kakor velik teden —, da poizvem natanko o vsej stvari in poročim tebi, „Slov. Narod", ki Bi bil že naprej slavnost naznanil. Ker je pa vender stvar zakasnela nečem ustavljati se pri vseh točkah ampak omenim le glavne. Torej „in medias res". — Občinstva udeležilo se je slavnosti toliko, da Vipava ne pomni pri jednacih veselicah kaj tacega. Na krasno in v resnici ukusno prirejenem vrtu g. Dolenca postavljen bil je oder, kjer so se vršile posamične točke in po vrtu v lepem redu pripravljene mize za skupni banket, kojega se je udeležilo za Vipavo res veliko števdo, okolu 120 oseb. Program naznanil je bil že „Slov. Narod" omenim le, da se je završil v občno zadovoljnost, izvrstno. Da ne govorim o slavnostnem govoru, ki ga je govoril g. Bud al vsakemu Slovencu iz srca, da preidem petje in deklamacijo gospi ce Olge L o zarje ve, koja je pokazala, deklamovaje Stritarjev .Begun" v občno pohvalo, svojo spretnost in ueuatrašeoost pred občinstvom, da ne omenjam drugih manj važnih točk, ne morem, da bi ne omenil izvrstnega sviranja na glasovir in sicer šesteroročnega „11 Trovatore", koje so svirale gospa Beltramini in njena gospica sestra in gospa Ditrich in pa dveh čvetororočnih komadov, kojih prvi sta svirali gospa Beltramini in gospica Mici Ložarjeva, drugi gospa Ditrich in gospica sestra gospe Beltraminijeve. Res občudo vati smo morali njihovo spretnost na glasovirji. Omenim naj še nepričakovanega nastopa g. Silvestra, ki nas je prijetno iznenadil se Bvojim: „ Ali smem Slovenec biti ?" Hvalevredna točka žela je tudi obilo hvale. Za dolgim programom, ki se je kakor rečeno vršil jako dobro, pričel je banket. Mej njim kratkočasili so Vipavski pevci se svojim v resnici dobrim petjem udeležence slavnosti. Slavnost počastil je se svojim pohodom tudi c. kr. okrajni glavar vitez Schvvarz, kateri je pri banketu napil presvetlemu cesarju. Toda on pripeljal nam je tu seboj vsako vrstne bengalične razsvetljave, koja je veselico še bolj povzdignila. Banket trajal je dolgo v noč. Najprej odpravila se je častita duhovščina, koja se je udeležila slavnosti muogobrojno, potem šli so pa tudi drugi zadovoljni v svoja domovja. Vsa čast tudi gg. uči teljem, ki so bili dobro zastopani in menda se ne motim, ako rečem, da ne le iz doline, ampak tudi z vrhov ni mankalo nikogar. Poslednjič gre pa čast in hvala si. odboru društva rudečega križa, ki je za vse tako dobro skrbel. srečkanjem nabralo se je toliko, da so se pokrili vsi stroški, ki niso bili tako mali, in da je društvo še dobilo kakih 20 gold. v svojo bla-gajnico. — Domače stvari. — (Gimnazijo v Krauji) zadela je, kakor smo že omenili, vsa nemilost naučnega ministra Gavča. Mestni zastop kranjski, uvažujoč koristi gimnazije za mesto in za vso Gorenjsko, storil je bil veledušen sklep, da bode mesto na svoje troške vzdrževalo prvi razred. A tudi to nič no pomaga. Kakor se nam pripoveduje, gospod Gavč tudi pod tem pogojem ne dopušča, da bi se letos otvoiil prvi razred, za kateri je že oglašenih nad 40 učencev Torej niti za lastne novce ne smemo skrbeti za svoje dece pouk! — (K Tratenj ako vi slavnosti.) Ele gantno tiskana vabila na slavnost petdesetletnice se že razpošiljajo. Iz Slovenjega Gradca se nam javlja, da se delajo velike priprave, prirejajo slavo loki in oglašajo gostje iz raznih slovenskih pokra jin, posebno pa bode slov- nski Štajer odlično in mnogobrojno zastopan. — (Iz Slovenjega Gradca.) Povodom Trstenj akove slavnosti se naznanja, da se njegove fotografije dobivajo pri tukajšnjem fotografu g. R. Neuner ji, male po 30 kr., velike p» 60 kr. — (Osobna vest.) Povedali smo že, daje znani slavofag in „Ijubljenec Ljubljanskih gimnazi jalcev" prof. E. Nedved iz Ljubljane premeščen v Iglavo. Namestu njega pride na Ljubljansko gimnazijo prof. Julij Wa lin er iz Igla ve. Profesor Wallner je že pred desetimi leti služil za suplenta na c. kr. višji realki v Ljubljani in je bil takrat zaradi svojega ljubeznivega in taktnega vedenja v vseh krogih jako priljubljen. Tedaj dobra mena! — (Mestni zdravstveni svet) imel je je dne 27. avgusta sejo, pri kateri je bilo pričujo čih sedem članov. Razpravljalo se je v tej seji o zgradbi nove otroške bolnice in o dopuščenji skla dišča za čreslo na starem živinskem trgu. O prvem vprašanji je c. kr. deželni zdravstveni svet izrekel se proti dovolitvi, da bi se namreč nova otroška bolnica smela graditi na prostoru za sedanjo otro ško bolnico, v sredi mej Poljanskimi in Streliškimi ulicami, zahteval je celo, da se sezida zunaj mestnega pomerija. Mestni zdravstveni svet je pa z ozi-rom na to, da je odmenjeni prostor zelo oddaljen od druzih hiš, torej popolnoma izoliran, da so tam terenske razmere prav ugodne, voda dobra in da ni misliti, da bi se na onem kraji kcdaj razširilo mesto, — izrekel se z vsemi proti jednemu glasu, da je odločeni prostor za zgradbo otroške bolnice pripraven. Vodil ga je pri tem sklepu tudi ta po mislek, da bi bila otroška bolnica, ko bi stala zunaj mesta, za prebivalstvo le malo koristna, da se v otroško bolnico odda mnogo otrok, katerih bolezni neso nalezljive in da sploh tudi otroške nalezljive bolezni neso posebne nevarnosti za drugo prebivalstvo. Poudarjalo se je tudi to, da v nobenem avstrijskem mestu nem8j'o otroških bolnic zunaj mesta. — O drugem vprašanji izrekel ae je mestni zdravstveni svet jednoglasno, da se pusti skladišče za čreslo na starem živinskem trgu, vendar le tako dolgo, dokler se ne bodo tam začele nove zgradbe. V tem slučaji odpraviti bi se moralo skladišče iz olepševalnih ozirov. Okuženja zraka se pa ni bati od tacega skladišča, ker tvarina čresla celo mikrobe pokonča, ki se dandanes proglašajo prouzročitelji kužnih boleznij. — (Iz Metlike) 30 avgusta: Z včerajšnjo razstavo goveje živine smemo prav zadovoljni biti. Razstavljene primerno rejene živine je bilo nad 100 glav. Na razstavo so prišli iz Ljubljane g. deželni glavar grof Thurn, g. Seunig, podpredsednik c. kr. kmetijske družbe, g. Pire, tajnik c. kr. kmetijske družbe; s Krškega g. Pfeifer, dež. in drž. poslanec; iz Novega mesta g. ravnatelj Dolenec Po loteriji je bil banket s primernimi zdravicami. — (V Zagrebu) pričela je včeraj glavna obravnava proti dr. Davidu Starčeviču, odvetniku v Jaški, in njegovemu strijčuiku Ivanu Starčeviču zaradi poneverenja in goljufije. Zatožba je jako obširna in obravnava bode trajala več dnij. Zagovornika sta dr. Frank in dr. Ivandija. — (Premembe v Ljubljanski škofiji.) Kanonično investituro dobili bo gospodje: Janez Koprivnikar, župnik na Savi, za župnijo Vrhnika in Martin Molek, kaplan v Šmartnu pri Litiji, za župnijo Savo, dn6 27. avgusta; Janez Vrhovnik, kaplan v Dobu, za župnijo Št. Gotard dne 8 avgusta in Gašpar Vilman na župnijo Sela pri Šeupergu dne 19. julija. Gospodu Andreju Pavlicu, župniku v Radečah, se je podelila župnija pri Devici Mariji v Polji, gospodu Matiji Lavriču, župniku v Novej Oslici, župnija Studenec pri Raki, in gospodu An tonu Bercetu, kaplanu v Sodražici, župnija Št. Lam-pert. Gospod Janez Nemanič, kaplan v Gradu, dejal se je v časni pokoj. Premestili so se gospodje kaplani: Matej Pintar, iz Radeč v Št. Rupert; Janez Golob, iz Čornomlja v Št. Kanci j an pri Dobravi; Janez Pokorn, iz Čateža v Čeruomelj ; Janez Lav-renčič. iz Postojine v Cerklje; Valentin Orehek, iz Čemšenika v Št. Jurij pri Svibnji; Boštijan Elbert, iz Škofjeloke v Vodice;' Fran Gornik, iz Št. Ru-perta v Komendo; Ludovik Jenko, iz Višnje Gore v Šmarje; Toma Potočnik, z Vrhnike v Dob; Matej Sitar, iz Polhovega gradca na Vrhniko; Julij Čuk, iz Logatca na Studenec; Janez Zevnik, iz Studenca v Šmartin pri Litiji; Janez Alijančič, iz Šmarja v Ribnico. More, kaplan v Ribnici, pride pa za farnega administratorja v Leskovec. Na novo so se nastavili gospodje: Andrej Češenj za kaplana v Rateče; Alojzij Kraigher, v Čatež; Janez Hladnik, v Polhov gradeč; Janez [Zupane, v Grad; Janez Zakrajšek, v Postojino; Janez Volk, v Čemšenik; Janez Oblak, v Škotjoloko; Gustav Šitrer, v Pre« serje; Miha Horvat, v Višnjogoro; Janez Mikš, v Logatec in Fnin Verhovšek, v Sodražico. — (V Črnem Vrhu) bil je dne 28. t m. lovec na lovu. Kar začuje močan topot s perutnicami, stopi na štor, da bi še bolj nastavil svoja ušesa, kar zagleda v zraku velikega sokola, neso-čega v svojih kremplji h divjega petelina. Hitro pomeri in sproži in hkratu padeta oba na tla. Petelin je bil 5 kilogramov in 15 dekagramov težak. — (Mislimo, da to ni bil sokol, ampak orel. Vsekakor naj bi bil gospod dopisnik povedal, koliko je roparska tica merila z razprostrtimi peruti. Uredn.) — (V Št. Rupertu na Dolenjskem) otvorila se je včeraj s pošto združena brzojavna postaja z omejeno dnevno službo. — (Vabilo k besedi,) kojo priredi Tolminska čitalnica v svojih prostorih 4. dne septembra 1887. Vspored: 1. „Jadransko morje", poje moški zbor. 2. Deklamacija. 3. „ Nazaj v planinski raj", poje mešani zbor. 4. Igra: „Kdor se poslednji smeje". 5. Putnica „Kola", poje moški zbor. 6. Ples. Ustopnina k besedi za osobo 20 novcev. Pristop k plesu za gospode 50 novcev. Začetek točno ob Va8. uri zvečer. K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje_odbor. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Sofija 31. avgusta. (Izvestje Reuterjevo:) Zaradi težav sestaviti nov kabinet se je sklenilo, da ostane sedanje ministerstvo do novih volitev, ki bodo prihodnji mesec. Pariz Si. avgusta. Morilca Pranzinrja danes zjutraj usmrtili. BttlO 30. avgusta. Včeraj zadela mesto Vasovice velika nesreča. Pogorelo je 120 hiš z gospodarskimi poslopji, mej njimi mestna hiša, mestna pivovarna. Beda velika. Peterburg 30. avgusta. „Novosti" pišejo, da je Porta vsprejela Rusije predlog, da se odpošlje general Ernrot na Bolgarsko in da sedaj prigovarja velesilam, naj ta predlog odobre. Ko bi princ Koburški ne šel z dobrega iz Bolgarske, ali ko bi se mogotci bolgarski zoperstavljali prihodu generala Einrota, bi sultan poslal svojo vojsko nad Bolgare. Berolin 30. avgusta. Thielmann bil je poslanikom v Darmstadtu imenovan že pred Koburško,|epizodo, njegov odpoziv torej nema ostrine. Sicer pa za zdaj mesto nemškega agenta v Sofiji ostane prazno. Pariz 30. avgusta. Ukaz, da se mobi-lizuje 17. voj, odposlal se je danes zjutraj brzojavno. Mobilizacija prične jutri. Pariz 30. avgusta. Časniki javljajo, da je francoski generalni konzul v Sofiji, Flesh, dobil dovoljenje za dopust na nedoločen čas. Rim 30. avgusta. Vlak vozeč iz Verone, trčil je pri Dossobuono z brzovlakom, prišedšim iz Mantove. Sedem vagonov skočilo s tini in je popolnoma zdrobljenih, jedna, osoba teško, devet osob lahko ranjenih. Bas rjJ-j iti bi j a n s ki prinaša v IX. svesku naslednjo vsebino: i. Fr. Gestrin: Kdo ve"? Balada. — 2. Podlimbarski: Mar kiča. Slika is bose nskih gor. — j, Fr. Podkraj-Hek, Grad Fredjamski. Krajepis no-sgodovinska črtica. — 4. M. Cilenšek: Kaj pripovedujejo ob Loinici. V. — 5. Slavomir: Srčni vzdihi. Pesmi. — 6. dr. Fr. J. Cčlestin: Michail Nikiforovič Katkov. Nekrolog. — 7. P. pl. Radie s: Is francoske dobe. Slovenski uradni spis is leta 1810. — 8. Radinski: Na tvojem srci. Pesem. — p. Jos. Kostanjcvec: Na Silvestrov večer. Povest. — 10. I. Subic: Rastlinske bolesni. V. — ti. Jos. Krsišnik: Tiha ljubesen- Pesem. — 12. Književna poročila: V. V. Oblak: Mor-phologie des Gorser Mittelkarstdialcktes mit besonde-rer Beriicksichtigung da Betonungsvcrhaltnisse von Dr. Kari Štrekelj. IVien, 1887, 8°, 122. — /j. Da-rorin Trstenjak. — \Volfova slavnost v Idriji. — Jcsičnik. — Cnore. — Dodatek k FrjavČcvcmu životopisu. — Stapleton. — Trubarjeini slika. — „LJUBLJANSKI ZVON" stoji: vse leto 4 gld. 60 kr., polu leta 2 gld. jo kr., četrt leta 1 gld. ij kr. Sigurno zdravilen u»i»eli. Vsem, kateri trpe vsled zapretja ali slabega prebav ljenja, napenjanja, t i Sranja v pršil), glavobolja in drugih slabostij, pomaga gotovo pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek" Škatljiea l gld. Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tncblauben y. V lokar-nah po deželi zahtevaj se izredno Moli-'ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (19 — 6) Tujci 30. avgusta. Pri ttfi-tm* Pitani iz Parii-a. — Hchoppass iz Mo-nakovega. — Wegeratorfer ii Emsa. — VValzel, Juvančig Austerliz, Topler z Dunaja. — Schotz iz Brna — KorOsi iz Gradca. — Sumavc, pl. Nikoli."- iz Zagreba. — Hauuseb iz Kranja. — Iiušar iz Perova. — Palese, Maurer, ZiiVu iz Trsta. Ster Pri »i»11*11 Dr. Habart, VVahliss, Primožič, Iliebner, arn, Ronzoni, fioldinann, Lustig, Friedenateiu, Friedenjung Dunaja — Korbsi i/, Budimpešte. — Miiller iz Zmiima. — Arndt iz Zagreba. — Poženel iz Pistrice. — Mahnit: iz Ljubljane. — Schlambach iz Trsta. Pri bavurttkeui dvoru: Grabner, Kapš z Dunaja. — Burja iz Perova. Pri avmrljMkeui cesarji: Benkovič iz Škofjeloke. — Bergant iz Selc. Pri južnem kolodvoru: Lipkovitz iz Monakova. — lb.rman z Dunaja. — Jeločnik fz Litije. — Stare iz Kamnika. Virantu: Skrabec iz Ribnice. — Bantan iz Dra- gatuša. tisirU so t IJiibljaiil: 30. »ivgusta: Josip Koiucr, strugar, 42 let, Kravja dolina St. 11, za otrpnenjem možgan. 31. avgusta: Fran Gostič, tiskarskega strejevodja sin, 5 mesecev, Kladeane ttlee št. 17, ta. katarom v želodcu in ćrevib. Poštne zveze. Odlio«! is I Jiifiljanc. V Novo mesto vsak dan ob 6. uri zjutraj, vsprejema blago in popotnike. Prostora je za pet jjudij. V Lukovoo preko Domžal vsak dan ob »/,7. uri zjutraj. V Kočevje preko Velikih Lašč vsak dan ob '/«6. uri zjutraj. V Kamnik vsak dan ob lJtb. uri popolndne po letu, ob 3. uri popoludne po zimi. V Polhov gradeo in na Dobrovo vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob %/%b. uri popoludne po letu, ob 2. uri popoludne po zimi. Na Ig vsak dan ob tfj&. uri popoludne po letu, ob 3. uri popoludne po zimi. Prihod v IJ ubija no. Iz Novega mesta vsak dan ob 2. uri popoludne. Iz Lukovoo vsak dan ob 4. uri 15 minut popoludne. Iz Kočevja vsak dan ob 6. uri 20 minut popoludne. Iz Kamnika vsak dan ob 9. uri b minut dopoludne. Iz Polhovega gradca in Dobrovo vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob 9. uri 15 minut dopoludne. Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 minut zjutraj. Tržne cene v Ljubljani dne 31 avgusta t. 1. ii kr. Špeh povojen, kgr. Pšenica, hktl. . . . 617 — 164 Rež, n ... 439 Surovo maslo, „ -|90l Ječmen, • 3 25 Jajce, jedno .... Mleko, liter .... —! 2i Oves, 2 92 — 1 8 Ajda, ft . . . 3 74 Goveje meso, kgr. — 64 Proso, •? ... 4 71 Telečje , „ — 52 Koruza, » ... 4 B Svinjsko , , — 60 Krompir, n ... 2 41 KoŠtrunovu n n — 36 Leda, n ... 12 — Pišanec..... — 45 Grah, ta Golob...... — 17 Fižol, w ... n — Seno, 100 kilo . . 2 05 Maslo, kgr. . i — Slama, mm • • Drva trda, 4 □ metr. 1 69 Mast, n ■ _ 66 6|40 Bpob frišeu, „ — 60 „ mehka, „ „ 4 j 10 Meteorologično poročilo. Caa ona- StanJe i Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 30. avg. i 7. zjutraj j 737 62 mm. 2. pop. > r37-12mm. 9. zvečer 737 f)0 mm. 15-8° C 26 2 C 190 C si. vzh. si. vzh. si. vzh. jas. jas. jas. 000mm. ' gld. Srednja temperatura 20*3°, za 2*4° nad normalom. 2Z>-vo.:ra.SL3sls:£i loorasa, dne 31. avgusta t. 1. (Izvirno telegraBčuo poročilo.) včeraj Papirna renta.....gld Srebrna renta ..... . Zlata renta...... n 5°/0 marčna renta .... n Akcije narodne banke . . „ Kreditne akcije.....„ London........ „ Srebro........ „ Napol. . . ..... n C kr. cekini......„ Nemdke marke.....„ 4°/„ državne srečke Iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 Ogerska zlat* renta 4%......101 Ogeraka papirna renta 5',,.....87 5°/0 Štajersko zemljišč, odvez, oblig. . . 10:"» Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 119 Zemlj. obč. avstr. 4,/t°/o z':ltl zast. listi . Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice Kreditne srečke.....100 gld. Rudolfove srečke.....10 Akcije unglo-avstr. banke . . 120 „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. 81 55 8280 11280 96-45 88:V— 28330 12565 , 9 94'/, - ( , 591 - , , 61-47'/, - , 8B0 gld. 129 gld. 10^) , 165 . danes 81- 50 82- 75 112 80 9650 *83- — 283-10 125 55 9-95 5-91 61-47'/i 76 kr 126 100 182 20 108 226 10 45 50 50 25 25 50 40 vBprejine se pod ugodnimi pogoji na Btanovunje in hrano pri pošteni obitelji, stanujoči na Jletttneui trgu blizu šol. Tudi glasovir jo na razpolaganje. Natančueje se izve pri upravništvu „Slovenskega Naroda". (B09—2) Na prodaj sta v Krakovskih ulicah v Ljubljani pod zelo ugodnimi pogoji. (619- Natančneje zve se v notarski pisarni dr. .lame j a Ziipaueu v KriževniNkili ulicuk Nt. 8 v ljubi Jaul. Traži se za odmah nastupiti u službu sposoban izvučeni vinogradar i pivničar. (607—3) Gospoštija Božjakovina, pošta I>ugoMelo. Velika gostilna na Beruct blizu llcljakti daje se s 1. oktobrom nu vefi let v najciii. Železniška in poštna postaja. Lepe sobe za tujce in za kremo. Prodajalnica melanepa blaga. To vse s ali pa brez polja. — Več ustno ali pismeno pri lastniku: Juliju pl. Klein-ui;i.t r-ji na Iteruei. Ftirnitz, Kuruten. (618 1) (151—24 Ua poštne upraviteljice. S 1. oktobrom t. I. se pri poštnem uradu na Radni pri Sevnici oddaje mesto postne upraviteljice. Prositeljice za to službo naj svoje prošnje dopofiljejo vsaj do 15. septembra podpisanemu poštnemu uradu. 6 službenih dohodkih pozneje. Poštni urad na Radni pri Sevnici, dne 24. avgusta 1887. (604—3) Učenec, 13 do 14 let star, k replik, ki je dovršil vsaj 5 razredov ljudske šole in je zmožen slovenskega in nemškega jezika, vsprejuie se v prodajalnico mešanega blaga v Kamniku. Pismene ponudbe naj se blagovoljno pošljejo (615—2) v Kamniku. ftonor* 86 raore vrn'ti °d 1 do 10 let v majhnih l/Clldl ^ mesečnih obrokih, reelno, diskretno in po BaaiHB^BBBIBB1ceni, toda le 300 gld. in več, dobe na posodo kavahr j i, častniki, iudustrijci, posestniki graščin, hiS in zemljišč, profesorji, zdravniki, uradniki, učitelji, trgovci in osolie, ki imajo pravico do pokojnine in ded-ščinc, duhovniki in dame tu in na deželi. Naslov: F. tturrć, kreditni zavod, Ciradeo. ("> 1 f>—18) I I i Zobozdravnika Paichel-a, j ustni in zobni preparati, f (Ustnovodna esenca in zobni prašek.) Izvrstna sredstva za čiščenje in ohranenje zob, sabranijo, da m ne dela zobni kamen, osvežijo usta in odpravijo smrdečo sapo. Posebno utrjujejo otle zobe, ustavljajo krvavenje dlesna, zabranjujejo trohnenje zob in če se stalno rabijo, odpravijo vsake zobne bolečine. Cena ■talilenimi zobovodne esence 1 gl., »kuteljei sobnega praska «0 kr. (238—42) Dobiva se v oruinacifMkem proistoru pri Hradr-ckega mostu v KOhlerjevi hiši I. imdstropje, pri lekarjl Nvobodi in trgovci Karinger-jl ► ► ► ► Zdravila za živino, Slupa za živino. Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj In prašičev. (600—2) Konje varuje ta štupa trganja po črevih, bezgavk, vseh nalezljivih „ kaznih boleznij, kašlja, [ plučuih in vratnih boleznij ter odpravlja vse gliste ter vzdržuje konje debele, okrogle in iskrene. Krave dobe mnogo dobrega mleka. Zauiotok z raMlnim navodom vred velja le 50 kr., zametkov z rabilnim navodom samo 2 gld. Cvet konje. Najboljšo mazilo za konje, pomaga pri pre-tegu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznih, otrp nenji v boku, v križi i. t. d., pri otekanji nog, mehurjih na nogah, izvi-njenji, utišrnnji od sedla i n oprave, pri sušici i. t. d., s kratka pri vseh vnanjih boleznih in hibah. 1 steRieiuca z niiulimu navodom vred stane le 1 gld., 5 steklenic z rabilnim navodom vred samo 4 gld. Ta zdravila so dobe pristna sumo v .LEKAKNI TRNKO0ZY" mm zraven rotovža v Ljubljani, oh ■>o-ii j:t *e v h»k dau po poNti. a»lin iaju —JtrTv-am-* H&ir'fo izd-ittjlj iu ođgovorui uradnik; Ivan Zoleznikar. Liistniiia iu tisk -Narodne TiskarnoH.