2876 CORTLANDT
NO. !60. - STEV 160.

Entered a; Second Claw Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
NEW YORK, THURSDAY, JULY 10, 1919. — ČETRTEK, 10. JULIJA, 1919.
TELEFON: 4687 CORTLANDT. VOLUME XXVIL — LETNIK XXVII
R-34 NA POTU V ANGLIJO
KRIZA RADI REKE
— ---—
FRANCOSKI MINISTRSKI P^ TEDNIK CLEMENCEAU IN T1TTONI SE POSVETUJETA OLE^^ BITKE KI SE JE VR&F LA PO REŠKIH CESTAH. — OBLAST. PRIČAKOVALE SPOROV MED ITALJANSKIMI IN FRANCOb^^i VOJAKI. — PI 6E SCOTT MOWRER.
Pari*, Francija, 9. junija. — Najvišji zavezniški .svet je imel V'-eraj popoldne uam.gio sklicano zborovanje, da razpravlja o res-niii dogodkih. ki w m- zavri; li na Rek:.
Pred seje se je italjanski zunanji minister Tittoni posvetoval s < 'cmeneeau-om z i.amenom. da slednji odredi vse potrebno pro t P agita«'ji tnevl na rodom. V italja tiskih glavnih stanib vlada velika n« rvoztiost Vsi ed tega ho uajbrže tudi zakasujena pogodba z Avstrijo, ki je dovršena ter hi morala hiti izročena Avstrijcem tekom I današnjega dne.
Slabe ilovice iz Reke je trsinroski cenzor zaplenil, a so kljub! temu dospele v Ameriko, ker v Italiji ne vlada več cenzor. Polo-^ žaj je v kratkem naslednji:
liesni hoji so -,c završili na Reki med francoskimi in laškimi! Mami. Število mrtvih in ranjenih je veliko. Očvidno je izteklo do-; -»i krvi. Rc»iiieni pričetek celega spora je bil sklep francoske via 1 de, da napravi Reko za dobavno postojanko za francoske čete v centralni K ropi ter v gotovih delih Balkana. Ta sklep, kateremu j jo najbrže nasprotoval Koeh, za katerega pa se je zavzemal franco,ski vrhovni poveljnik v Orijentu ter tudi francoski zunanji urad. je imel za noledieo Izkrcanje nadaljnih francoskih čet na Reki, katerim četam je sledil oddelek oboroženih francoskih Anainitov, ki i naj bi bluzi! i kot pristaniški delavci.
Ker so zavezniki v splošnem prijatelji in zaščitniki Jugostto- ■ v«, nov, je bilo pričakovati že od začetka sporov in neredov.
Italjam so -muhali Je nerede celo za neizogibne ter ponovno: •»varili mirovno konferenco, da je treba vprašanje Reke hitro rc-i »iti. ker drugače bo i teči ogenj bušknil v velik plamen. Že prej je nrišln do številnih sj»»piol<»v um«! fraiu-t*»kimi četami in italjanskim prebivalstvom in vajaklvom. Iraljani pravijo, da .sta pred tremi »'iievi dva pijana francoska vojaka trgala italjansko kokardo s pr dveh It njaiik ter jo f»oteptala z oogattr.
lWleJi*-.t tega ilo^iulka je bilo več r*"»ni|i spopadov. Kranmi »•■• drugi »lr*tii pa •Hip>ujrjw zajtrk vx-h neredov Italjaiioni »to Je pa tudi «vt!).
W vr«y» kako j» bit dejanski p**l««žaj. vrudar pa j«- rfstiira. da o ■ <«-«lili r .Hilrlju 'trni Iwji. K«!< jih jr prirrl. m- hc ve. Italjan kiju. da jih Kftnnui. Franrazi {«a. da m» jih JlaJjaiii. j£*ii<« jr. da ri tndietta stranka p«>ireb«*va!a »brsti netila. l*ri«V|f »« (Nnittti tt'.i |m» t»-r frati.'<n»kin*i rojaki. N« v«#'.-*ki in Krat»«-«*zi m« koriJi Ana tut: Xa ••Jh-Ii straneh *o streljali. «la je bil-- ije. Ko *ta fraiu-M-ki «rt*n«-ml in general 4«razzi<*i skušala jn«sre-'ovati « ten- da -ta m- vozila |ki re*tah z aMomobiloui. m- je moral
le I,.ji vrnili kajti druga,^ bi razjarjeno prebivalstvo streljalo na lia krwvu ob ^uajstih zx i1 <tjdM*genera Uv ker »** j<- javno pokazal	"
to* arišein.
Takoj nato m. x v m fran.-o-ke č«-te umaknile nekoliko mesta.
Sigttor Tittoni i.« odpotoval v Rim. da se posvetuje z vlado i tem dotrudkn V»pr:.'-o navadil'h okoliščin bi tak dogodek, ki je «•« r <>h/alovMi*ja v rede«, mirno pre**-! v zgodovino, ker bi ne omenjal ni'-enutr drugega kot pretep neti vojaki različnih narodnosti, a rad že napetega političnega položaja bo zadobil ta dogodek neizmerno politi« no riluMt. Vlade bodo okušale čimprej rešiti zadeve ♦er prepre* *i * tem uadaljtie izb »ti he. Kljub tebu pa je zelo vrjet-nx da bo e*tt ogorčenja živel še naprej in da l*o potest o do«ti časa. prvdno bo izginil.
Izza sk\pa premirja *« Anglija. Francija in Združene države žaitlt mi omalovaževale Italijo. Le re*lkoke<laj jo omenjajo r svojih ofleijelnih poročil.h glede zmage (kakšne zmage? Ita jaitske «oto\t) ne> Ser so jo iiamen«»ma izpustili iz pogodbe, kater«; "o sklenile a»ed >eboj. Po praviei ali kriviei pripi>jje Italija to ne primerno politiko r glavnem f rane takemu uplivu in to radi starih
ijiiboMimiins*, in nesporazumevanj.	-;- l
vodi gibanje za organizacije podonavske federacij* London, Anglija, 9, julija. — i ; i »m tuje Italija in Kraneija je bila ona. česj* ne morejo John Davis, ameriški poslanik Italjani nik^ip poza Uit i, ki se je javno zavzela za jugoslovansko na Angleškem, bo odpotoval v *.n«r proti Italiji.	Pariz, kjer bo načeloval ameriški
Kkonon.»ki p«'ozn j Italije je tak. da ne more nastopiti popol- mirovni delegaciji. Tozadevno po si « neodvisno. Prebivalstvo Italije že vprizarja izgrede radi živ roeilo je bilo danes izdano. Svojo lj>mj*kih stroškov iti brez pomoči zaveznikov glede premrtga in ži- novo službo bo prevzel tedaj, ko \.S Itahja *fcoraj ne bo mogla živeti naprej. Vsle<Jtega bo morala bo odpotoval ameriški državni ,M -j ali slej doprinesti žrtve, ki bodo žalile njen ponos, a storila bo tajnik Lansing v Ameriko. U. veliko ogoreenoMjo in z vel:kim srdom.	•	_
R-^34, KI JE DANES ODPLUL PROTI ANGLIJI
AVSTRIJSKA POGODBA!
SOGLASNO Z NOVIMI DOLOČBAMI, BO PRIDOBILA AVSTRIJA NA VZHODU, KAJTI NEVTRALNI KORIDOR OB ZAPADNI MEJI OGRSKE JE IZPUŠČEN IZ POGODBE. — MEJA MT-n JUGOSLAVIJO IN AVSTRIJO.
ZMAGA UNIJ.
pr JNI
i Janji*«
, Unije zmagale v jeklarskem okra-—___ ju. — Na zborovanju se je glasi-Boječ se, da bi se vreme ne po- b> da bo Steel Co. priznala delav-slabsalo, je odplal R-34 danes po- < ske zahteve, »oči proti Angliji.	j	-
--i Pittsburgh, P«'-. 9. junija. _
Velikanski an^ieški vodilni ba- i v«*r»j zvečer .»Jo najveejo zrna
Pariz, Frane i ji«. 9. julija. — Kabinet je vt-erai sklenil, da po-veča plače vsem vladnim nrmdni-eori. toda poveljnik je ;M«-Keesp<»rt. ki se je vršila kjubjkom. agentom in drugim vladnim ;x»z<*r«are im* prišli i*- nadatjni ita- moral izpr^menlii naert. ker je naporom župana Lvsle ter dni iislužboneem.
umaknili v pr;*taw. kj«-r ^o *e dobil iz Washin^loiia poroeilo. da \ if'b olw-inskih t'inovnikov. ki soj Povečanje, ki »>o veljavno o«l
lotu ki je bil pr*v«»zaii na R<kks«*- ' v jeklarskem okraju p«»tOfu velt Field, L. U je n«lplul danes demonstraeije v I^ibor Temple.
«-»-xtab med laškimi vojaki in eiviti- zjutraj
PLAČE FRANCOSKIH
V poročilu iz Pariza se glasi da bo kabinet več kot poGvojil plače nekaterih uradnikov.
Pariz, Francija, L«, julija. — V pogodbi, ki je bila izročena avstrijski delegaciji, so vsebovane važne ozemeljske izpremembe, ki s«; ugodne za Avstrijo.
Študij ofieijelue konferenčne make, ki določa meje Avstrije, kaže, da bo Avstrija dejanski povečana v svojem vzhodnem delu, ker dobila nadaljni kos ozemlja, ki je prej tvoril del ogrskega kraljestva.
To je vpoštevanja vredna izprememba mejne črte v primeri z mejno črto kot je bita, označena v pogojih izročenih avstrijskim zastopnikom dne 2. junija.
V	onem ča$u je pustil svet četvorice nedotaknjeno staro mejo Avstro-Ogrske. čeprav je bilo pplošnoznano, da je imelo ogrsko kraljestvo leta 1914 v svojih mejah ozemlja, v katerih so stanovali irključno nemški Avstrijci.
Sprva je obstajal namen, da se ustvari kos ozemlja ob zapad-ni meji Ogrske, ki naj bi predstavljajo nevtralen koridor za zvezo med Čeboslovaško in Jugofflavijo. Ta načrt pa so popustili, in o-zemlje, v katerem stanujejo izključno Nemci, bo prideljeno avstrijski republiki.
To ozemlje je znano kot Oedenburški okraj.
Avstrija je tudi pridobila izza 2. junija severni del celovškega bazina, vključno mesto Celovec. Dočim ni ta okraj še dosedaj oficijelno pod politično kontrolo Dunaja, so ga vendar zasedle av-s^iijske čete in sicer z dovoljenjem konference. Brezdvoma bo pripadel Avstriji na podlagi ljudskega glasovanja, ki se bo vršilo tam.
Južni del tega bazina pa bo pripadel državi Srbov,Hrvatov in Slovencev.
V	nasprotju s temi pridobitvami pa bo Avstrija uajbrže izgubila požunsko mostno pročelje in s tem tudi važno železniko kontno točko v tem kraju. Požun je bil v rokah Cehoslovakov izza sklenitve premirja icr bo postal integralen del eehoslovaške republike.
Zaveznik' so spoznali, da kontrola mesta kot taka ne more zagotoviti upravičenih zahtev Ceho-lovaške gle !e neomejenega stik.i z -Južno Eviopo. Ke»- je bil opuščen načrt koridorja preko Ogrske d.. Jugoslav je. so sklenili zavezniki dati češkemu narodu pojmlno pravosodje nad- končnimi točkami obeh železnic, koje ena gre skozi Og»-sko. druga pa skozi Avstrijo Ter spaja Čeboslovaško z Jugoslavijo in Jadtanskim morjem.
več dol^ro tra- j skušali preprečiti zborovanje.
lepo vreme ne Iki
jalo.	j Xa tem zbor* vanju je objavil
Vsi eastniki iti moatvo so bili ]William Z. Foster, tajnik narod-
ečer in *,,ejra komitoja /.a Organiziranj-* vojim francoskim ^ preiskali stroje, "kajti ob dese-' železninarskih in jeklarskih de-tih zvečer je dos|>elo iz washing- lavcer- ?a j«' T:**ki visok urad-17 tonskega vremenskega urada naslednje poročila:
nik United States Steel Corporation obvestil da bo American
8»eži in močni jugozapadni FMi<irati«» '^bor kmalu pri-
vetrovi ki bodo nevarni balonu, če se bo zakasnil. Odpljujte takoj! Zaenkrat je vreme ugodno, pa ne bo dolgo časa trujalo.
Z velikih jezer se bliža s veliko hitrostjo vihar.
Kapitan Scot t je rekel časnikarskim poročevalcem, da bo tra jalo potovanje iz Amerike v Anglijo dvainsederudeset ur.
LAN8INGOV NASLEDNIK.
znana na primeren nacm.
Foster je nadalje rekel, da jt?
reeanje.
1. julija naprej, ne bo v nobenem slučaju presegao* loO odstotkov.
Kabinet je tudi sklenil zahtevati večji napor in več dela od vladnih uslužbence v ter skrčiti osobje v kolikor je to v soglasju s primernim izvrševanjem službe.
Preje je organizacija nižjih u-i-adnikov in javnih uslužbencev, ki predstavlja nad 300 tisoč članov
sklenila federacija unionizirati sprejela resolucijo ter dala svoje
VOPICIU SE JE VRNIL! P060DBA ODOBRENA
MINISTER ODSTOPIL
Vo-
isjavlja, da smatrajo lju-
«_ . ~~	s Kodanj, Dansko. 9. julija. —
Nemška narodna 3ktipscina ▼ Wei- N>miki ekonomski minister Herr
marju je . precejšnjo večino odo- ,Vie«el je odstopil. To je storil brila mirovno pogodbo.	vsledtega. ker so drugi člani ka-
>	-Km -umelles. o<lličnii	V~T" . . ...	bineta nasprotovali njegovim na-
weirnar, Aem.-ija. 9. julija. — crtona. ki so bvi naperjeni proti
•enatot- francoske republike, je dmpel iz Franeija v New York a pamIkon L« Aavoie. Priid je jpria diplomatic ni »kiji, o kateri je B iijiftt, da ne more razpravljali o njej Opremljala sta ga hčerka In niti
Charles J. Vopieka. amerftki {Mwlamk za Hu.niinako. Srbijo in Bttlrar^ko je isiotako dospel s Iz Bukarešte je oil potoval dne If. junija.
M a nary k čehoal'.*-r?publike umi je dal na ras vlak od Zagreba
držav m k« M«*-
uslubence vsake industrjske naprave v pittsburskem kraju. Posebno pozornost se bo posvečalo sedaj delavcev v železni in jeklar ski stroki, med katerimi jih je 200.000 neorgani.Jranih.
Potem ko niso več tednov dobili dovoljenja. :!a bi najeli dvorane v velikih industrijskih središčih, so organizatorji sedaj podrli vse ovire ter sHieali shode v Ho mestead, Rank'n ter v McKees-port.
V vsakem ten. kraju so jim bile stavljene na razpolagro dvorane od strani interesov ki so dosedaj javno nasprotovali organizatorjem in organizacijskemu delu.
BOG KAZNUJ WILSON A!
Koblenz, Nemčija. 9. julija. V tukajšnje mesto je bilo po. 4-nih te uoi več zavezniških inteligenčnih častnikov, ker so se pojavili zadnji čas mali listki z na-— Bog naj kaznuje "Wilsona! Častniki so mnenja, da je to delo par posameznikov, ne pa kake posebne organizacije. Beseda Wilson je tiska:?a v rdeči, ostale besede pa v m:»dri barvi.
mu svetu navodilo naj razmišlja o načinu, kako bi se mogla organizacija pridružiti splošni stavki delavske federacijeT določeni za dan 21. julija.
Eksekutivni odbor federacije poštnih usužbeneev je danes sklenil pridružiti se 4-urni stavki.
Nemška narodna skupščina je spre svobodni trgovin
X^T^S/1^ °d0bre- POiTffl IN DENARNI PROMET Z iJiAŽTSriKO^OMOVINO JE pogoane.	SEDAJ ZOPET POPOLNOMA ODPRT
Za sprejem j. bilo oddanih 208, proti sprejemu pa 115 glasov.
Resolucija gUle odobren j a. ki je bila predložena narodni skup-ščiuL se glasi:
Strinjamo se t mirovno pc~
Pošiljamo denar na Kranjsko, Štajersko, Hrvatsko, t Slavonijo, in Hercegovino popolnoma zanesljivo in se lan jim razmeram primerno tudi hitro.
Jtnfhno ali garantiramo a vsako pošiljate v, toda za Jcake mo-
srodbo. sklenjeno med Nemčijo	ne moremo prevzeti nikake obveznosti.
•	VLAila * Vk#Ufl 1AMAA no	U .lnl^M 1 O	_ _ „4 <1	_ __"_
in zavezniki ter združenimi sila-
Sedaj i»ošljemo za vsak dolar 18 kron v staro domovino, na
mi. podpisano dne 28. junija let* pnmerJ<wl v™	™ __
1919. Nadalje se strinjamo s pro-	500	* g775
tokolom ter pogodbo glede Le- y	.	.	1000 kron .- $55.50
denja Porenjske. sklenjeno iste- Zs pofeljanje večjih zneskov smo pripravljeni napraviti
ugodnejšo ceno po i»ismenem ali ustmenem dogovoru.
Denar nam poslati je najbolje po Doiflfc Postal Money Order
g« dne.
ali
ima
Draft.
ŠTORKLJA JE DELALA OVERTIME
Fidele Cataldu r? je pomnožila v eni noči družin?, za 15 glav. —
Trojčki in še veliko dragega.
Fidele Cataldo, stanujoč v Brooklyuu. 'New York je po pra vici lahko jezen na štorkljo. Včeraj zvečer se ?r.u je pomnožila družina za nevvjetno veliko število glav.
Ob enajstih zvečer je bil Cataldo še ponosen oče osmih otrok in popolnoma zadovoljen s svojo u-sodo.
Par minut pozneje pa je prišel zdravnik iz notranje sobe ter rekel:
—	Čestitam. Fant je!
Zdravnik se je vrnil v sobo, in
Cataldo je zavzdihnil. Bil je oče devetih otrok.
Ko je bila ura poldvanajstih, se je zdravnik zopet prikazal Iz sobe:	*
—	Čestitam, — je rekeL — Še en fant je!
Cataldo je zavzdihnil: bil je oče desetih otrok/
Ko je bila ura dvanajst, se je zdravnik zopet pojavil iz notranje sobe: ,
—	Čestitam, — je rekel, — še en fant je!
Vrnil se je v notranjo sobo in Cataldo je. bil ponosen oče enaj-
NEMIRI V ITALIJI
VES RIM JS ZASTRAŽEN S STROJNIMI PUŠKAMI. — VSLEli PRESTROGIH VOJAŠKIH ODREDB JE BILA PROKUkMRA-hA GENERALNA STAVKA. — MINISTRSKI PREDSEDNIK NITO JE ZAHTEVAL, NAJ SE MIROVNA POGAJANJA TAKOJ KONČAJO. — GENERALNI ŠTRAJK V BARI.
Rim, Italija 9. julija. — (Poročilo Aft. Press.) — Vlada je izdala ostre odredbe, s katerimi namerava zal ret i razvoj generalnega štrajka.
Vsa policijska garnizija je pripravljena.
Vojaštvo je zasedlo važne mestne dele. vladna poslopja, banke "ud. Oklopni avtomobili patrulirajo po mestu. Skoraj na vsakem vogalu je posadka s s-trojno puško.
Ministrski predstdnik Nitti je ostal do zore v notranjem ministrstvu ter se prepričal^ da se je vse izvršilo po njegovem naročilu.
Generalna stavka je bila proklamirana popoldne, ravnu ob istem času kot je bil otvorjen parlament.
Zjutraj je ljudska nmožiea napadla več trgovin, ker trgovci nV jo hoteli prodajati po znižanih cenah.
Delavska zbornica je proklumirala generalno stavko, ki naj bo I:ot nekak protest proti policijskim in vojaškim odredbam, katere je odredilu vlada za zatrtje nadaljnih nemirov.
Po mnenju delavske zbornicc so bile vse te odredbe sprejete vsled tega, da ščitijo trgovce pred množico, ki zahteva znižanje cea.
Tekom jutra stavka še ni bila čisto splošna, ker je proglas delavske zbornice objavil samo en časopis in sicer Popolo Romano.
Popolo Romano pravi, da so se nemiri vsledtega vršili, ker je vojaštvo proklamiraio vojno stanje.
Ministrski predsednik Nitti je v svojem otvorilnem govoru predlagal, naj se mirovna pogajanja takoj končajo ter naj se ob drži prijateljsko razi-ierje napram Franciji.
Tu v Bari ob Jadranskem morju je izbruhnila generalna stavka.
Tistih otrok.
Prijel se je za glavo ter zbežal iz hiše. Ko je udarila ura tri, sc je vrnil domov ter srečal zdravnika pri vratih.
Koliko vseh skupaj? — je vprašal.
—	Trije, — jc rekel zdravnik. — in vsi fantje.
Takrat je pa priletel Gustavo, najstarejši njegov sin.
—	Oče, — je rekeL — naša zajklja ima deset mladičev.
—	Vsi svetniki božji! — je zakričal Cataldo.
Ravnotakrat pa se je prikazala mačka ter.nosila v gobcu dva popolnoma sveža tnladfta.
Cataldo mora ?edaj hraniti 20 želodcev. Zasluži 4 dolarje in 50 centov na dan, a ne dela stalno. Samo nebo ve, kako bo mogel preživljati vse to.
Trije novorojeni dečki so bili krščeni Še isto noč, dočim zajci posebnih imen. nekoliko dorasli
bodo prišli na mizo. Mačke pa bo
Cataldo najbrže vtopil.
...
-	DENARNE POfilLJATVE V -
-	ISTRO, NA GORIŠKO IN -
NOTRANJSKO.
Tzvršnjemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Goriškem in tudi na Notranjskem po ozemlju ki je zasedeno po italjanski armadi.
Jamčimo ali garantimamo za vsako pošiljatev, toda za kake mogoče zamude v izplačilu ne moremo prevzeti nikake obveznosti 50 lir	$ 6.80
100 lir	$ 13.00
500 lir	$ 64.00
1000 lir	$128.00
Denar nam poslati je najbolj« po Domestic Postal Money Order ali pa po New York Bank
• p 1 S 1
at tke corporation uul addresses of above officers: of Manhattan. Mew Xork city. N. X.
liUl NAJBODA- lahaja rsak dan tzvezemit nedelj In praznikov.
Mis lete v«Ua list sa Amerklo in ^•trt lili	"LA
Pittsburgh, Pa.
Pitisburške razmere so take kot po v sol i drugih mfsiih iu nns,li»i-liali. Imamo suAo, !e tupat uu so še dobi kakšna dobra duša cd gostil-:ničar;evt da inia šo odprto si o jo •'Jtostilgo, da m / am ore človek undo — tjrlo namočiti z nekakšno rečjo, ki
Za celo leto za mesto New	Tork $5.60 ■ lz»Kda kakor pivo. pa ni nivo Mi
Za pol leta sa mesto New	Tork U.M „ *	,	.	1
Za Četrt leta sa mesto New	Tork 92.90 °	ne bOCft pisal.
Za inozemstvo sa celo leto	......i«.o# Naznaniti moram vsem ^loven-
O L A S NARODA
("Voles of the Poo pis".) every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly »400.
Advertisement on agreement,
Dopisi bres podpisa in osebnosti s« ne priobtujejo. Dsnar naj as bl&«ovoU potiljati po Money Order. Prt spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tydl prejinje biraiiiča ___naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA-99 CortLandt Street. Borough of Manhattan. New Tork City. N. T. Telefon: 2S7S Cortlandt.
»•eni in Slovenkam, kateri že imajo srečke pevskega društva "Pre-(št'rna'' za dobitek telovnika, da še se sreekanj«? ni vršilo, kakor je na srečkah omenjeno, ampak se je prestavilo na 20. avcjsti t. 1. Vzrok prestavi jen ja. je. ker sreeke še niso vse vrnjene in »prodane, zaradi tega smo bili pri m o rani prestaviti. Sreekanje se bo vi-šiio JO. avgusta t. 1. ob uri zvečer pri pevskih vajah. Vsi ste vljudno vabljeni, da boste navzoči pri sreekali ju v K. S. Domu na 57. cesti v Pittsburgh u Vljudno prosimo, da pridno poseže te |>o ostalih srečkah ter kupite, ker jih ni vec -----veliko število ostalo in hočemo vse
zf- mr j - v	, ,.	.	i • ,	. , i oddati, pi-edno se sreekanie vrši.
V zadnjem času se Italjani od Italjanskega informacijskega tej riHki ^ moramw zahva.
urad« pa dr, ministrskega predsednika v Parizu, neprestano prito ||hi vsem oaim ki -e imajo sre,;kl?
in tudi onim, ki jih bodo šele kupili.
Pevski pozdrav vsem Slovencem in Slovenkam sirom Amerike. Hlidolf Mesnar, blagajnik.
Nihče ne vpošteva Italije
Pittsburgh. Pa
Mislim, da se ive bon: preveč zmotil, če sporočim vsem cenjenim Slovencem in Slovenkam
nio?a v narodno predstavništva države S II. S-, kateremu l>o dana Public securities
RKinfeT of the	:
of tlie FRANK SAKSER. Pri vat* Bandar »2 Cortlandt St.. New York, N. T- a the close of business on the 20th dao of June. 19W.
Resources:
j Stock and bond 'uvestments, vis:
.,.......» 48 99C.ZC
pribka da v imetiu vM, n aP ^ d - ^«{£S niii ameriških Jugoslovanov ryive MorlK*ce owned ..............| s.gou.ck
- i	, ,	- -i- Loans, discounts and bills iiur-
tijtii /rlji1 in zahteve lia u:.jv:sjem chased not secured by coi-
uariKltK'm zboru v novi zdnueni lateral .......................*
, t • • -.r i	.Accounts receivable ..........$ 223.23
»iM^oolavi.n. Vsakega zavednega i»ue from foreign uanks ......$ s.ioo.i.
Jugoslovana bi moralo to i>odž<>a-	flwm. Trust cumpaIueii
1 .	banks and bankers not in-
11 k vztrajnemu sodelovanju pri eluded ill pre<-<-diiix items ____$ IS.3J
velikem delu, ki ga opravlja JliZ.	..... ""
Kojaki in rojakinje! Dogodki, olh*r	"«ns .......
ki se odigravajo v stari domovini.!
nam jasno kac■■•jo, da na rini v
- , . . .... . . Liabilities: stari domovini uas Ulice na d<'lo, rermanent capital .......
OIL COQH\STOVES
l.ios.sn
$131.21»!.40
da Domagamo graditi ^urp,us
...$	2r>.00»>.0i>
...J	89.93S.S9 de-
......$	5.S25.90
trans
......$	2 493. US'
for
tickets suhi .................$	1*24.
Bills payable including indebtedness for money b« »rowed, re-jiresent«-«! by noi.*s. certificates of deposit or <.therwise $	7.111 1".»
kliče nas. „„	si.«w.n
"	**	liemand certificu:*.-s .of
našo novo državo ;ia podla*>i pro-' posit ....................
grama JP^., ako hočemo, da bo	...
res JligOSlavija svobodna drŽava 1>Ut* steamship companies
svobodnih državljanov.
Tukniinji nlboir podražnios it. L'C .lili,, z vso res.uestjo poživlja vse Jugoslovane, ki ljubijo svoj narod in se zavedajo važnosti po-i ložaja, da pridejo na iavno . ejo.! katera se vrši v nedeljo 1,5. julija j v Standard dvorani na Indiana; ci sti. Seja se začne točno ob 2. uri popoldne. Važnost dnevneara reda je velika zato je potrebno, da s»-vdeleži te seje vsak Jugoslovan republikanskega prepričanja.
Za odbor-
F. Sepič, tajnik
$131.294.10
ODOBRENJE POGODBE.
Hrani čas in delo v nad 3.000.000 domovih
Zakaj se ne izneblte sitnosti, ki jo Imate s kurjavo premoga in lesa. s pre -našanjem težkega kuriva — s CiSčenjem pepela?
Nova Dovršena Oljnata Peč za Kuhanje izprenunia petrolej v brezdlmno.' brezdušno vroči no. katero žene na odločeno mesto, ne pa v kuhinjo — In sicer kolikor je potreba. Plamen je tam. kjer ga prižgete, gori kot plin in ne ogreva kuhinje. Vse vrste 1-2-3-4 gorilo ali brez peči. Novi Dovršeni Grelec Vroče Vode proizvaja vročo vodo za vse svrhe. Pojdite ga pogledat.
Za boljši uspeh uporabljajte SoCOny petrolej. Prodajajo ga prodajalci povsod.
STANDARD OIL
Glavni uradi: New York.
CO. OF
Albany.
i ti, da bo pogodba odobrena še
Izseljenik lahko odnaša	tega u'tina-
s seboj ameriški denar
yujejo, da jih ostali zavezniki vedno zapostavljajo ter omalovažujejo. Posebno Francozi so baje oni, ki nočejo priznati odločilnih £a»?u£ Italjauov v svetovni vojni. Tudi Angleži in Amerikanci dele baje naziranjc Francozov, kojih mnenje o zaslugah Italije ni po-sebo laskavo in ugodno za italjanski ponos.
Italjani naj se le pritožujejo, a vendar ne bodo nikdar mogli .•.praviti s sveta mnenja, "ki ga ima svet v splošnem o italjanskih javnih možeh in italjanskih željah v splošnem.
S tem ne mislimo italjan.skcga naroda, ki trpi sam več največ vsled neprimerne imperialistične politike svojih predstaviteljev.
Mislimo vse one širokoustneže, ki oznanjajo svetu, da je zma-	up Amerike kuko snio imeli levos gala Italija v vojni in da je največ pripomogla k zmagi zavezni- i Žalostni Fourth of July v North
kov. Ves svet do zadnjega šolarčka ve, da je morala Francija pre	:>ule Pittsburglm. Že dolgo let ni-
nesti prvi in najsilucjsi naval nemškega vojaškega stroja in da se	smo kaj takega dočakali kakor
je morala več kot eno leto sama boriti proti kombinirani sili cen-	ravno to leto. Tudi tukaj imamo
tralnih militarističnih držav.	Železno peklensko palico, ki nas
Dolgo je trajalo, da je stopila na površje Anglija, vendar pa	pretepa J;ot uboge sužnje — n-k-je bila zasluga slednje, da je hermetično zaprla morje ter odrezal!: l uske delavce. Toda kljub vsem
Nemčijo od vsake dobave surovin in drugega materijala. ki je ne-	tem zaprekam se še pa najdejo
obhodno potreben za nadaljevanje boja.	kraji, da se čl vek malo ali več
Njena : asluga glede zmage je bila vsled tega od prvega pri-	razveseli. Akoravno iman.v tukaj Mrika (rnd»ar«o) proti izvažanju
če tka naprej skoraj enako velika kot zasluga Francie, ki se je bo-	Železni korol-ač. ki se um reče *>*in:»«stoju kovanega ali ptapir-
rila na kopnem junaško in neustrasenu j>roti celi nemški >,ili.	"Drv law", zato smo se p.i natega denarja ter zlata in srebra
Italija pa je stopila v vojno šele eno leto po pričetku svetovne eno trije Slovenci dobro zabavali v	1 bullion) iz Združenih vojne in šele potem, ko ni mogla iz-siliti od Avstrije velikih konce- pri slovenskem rojaku kot farmer-Ravnotako so odpravljene nij. katere je zahtevala za svojo nadaljno nevtralnost. Že iz tega sa- ju Alojziju Sikovšku ter njeirovi ji*1*11J^'Ue prep »vedi gkde trausak-
;nega je razvidno, da so bili nagibi laških državnikov vse prej kot	soprogi Tereziji SikoT^ek. Pililc'j tn.jiin denarjem, izv/emši »lc-
idealni, da jim ni šlo za nveljavljenje demokracije in prostosti,	smo kot gosti dobro postrežem Kusije. ki je pot'
temveč le /a povečanje italjanskega upliva in italjanskega ozem-	raznovrstnimi okusnimi jedili in
Ija Zavezniki so to dobro vedeli ter ravnali temu primemo. Pomoč	tudi dobre kapljice ni nam inanj-Daiije jim je dobrodošla, kajti Rusija je pričela pešati, in treba je kal*.
bilo dohiti nadomestila za prejšnjo rusko pomoč. V skrajni stiski	Ali žalibo". da se še dandanes
Berlin, Nemčija, 0. julija." —
Zvezni komitej je odobril odoore-«i
i
nje mirovne pogodbe. Ta akcija, i od strani zveznega komiteja j« ugladila pot za ak'.-ijo tid strani • nemške narodne skupščine v W« i marju in vsled tega je pričakova-
li
t*
NEW YORK
Buffalo, Boston.
Tu ii PURITAN kurilna poC- — najboljša peC s kratkim iluuuikoim.

Tekom vojne je bilo prepovedano odnašati ali izvažati iz Zdru-t ženili držav zlati in srebrni denar, zlato in srebro v palicah in papirnati denar eez določeno količino ! tudi menjava tujega denarja je bila j »odvržen a gotovim omejit-! vam. Sedaj pa je izdal predsednik! Združenih držav proglas s katerim se te omejitve prekliče jo.
Radi tega ni več nikakeua za
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Unicntown, Pa. Zaboji. !;a lere je odposlal Jugoslav Relief j se niso dospeli na svoje iuest<« Pusta z -lugusl-ivijo je sieer etl prta. glet!*- pošiljanja zabojev pa m ni ničesirr natančnega. «!<»li»e»'-, nega. Najboljš*.1 .»e da > ■ nek-,!iU'» poJ-akate. morda t<»liko časa, da i f»-«lu pnrivnaui računi z Italijo kajti niii'. nam iii-1;« nttp
svoje noge
ovir
kontrolo boljševiške vlade; izvažanje in uvažanje papirnatih rub Ijev je tudi prepovedano.
Torej, od 1. julija J"HM ntpj-j' posebnega «lo-nje kovanega in j ali zlata in
s> privolili zavezniki Italiji, da se vdeleži boja na njih strani, kaj- najdejo taki rojaki ki znajo >ual>> jUI treba nikakega ti vdajali se niso nikakim iluzijam glede uspešnosti in moči ita ali srednj-j angleški jezik dr<»biti jvoljenja za izvaža i ljanskega vojnega stroja. VTedeli so, da bodo morali zakladati Ita- pa že nočejj več govoriti materin-'pajjimatega denarja l»jo z vsem .»otrebnim, in da bodo stroški tega zakladaiija ogromni, skeua jezika, niti ne pogledati v• srisl)ra v šibieah. izvzemši gori na Sprejeli pa o ponudbo Italije v dobri veri. iu tatfo je pričela Ita- obraz svojega rojaka, misleč, jaz vedeni slučaj (boljševiške Rusije liaj svojo slavno ponesrečeno ofenzivo proti Avstriji.	~	»-...-	-
Zakaj vijete sami cigarete?
ZATO, ker tempotom LAHKO Z VESELJEM VESTE, kaj kadite.
boste deležni velikega užitka ZADOVOLJNOSTI, u-porablj aite LIBERTY CLUB cigaretpapir, ki je najbolj, ši in najčistejši In bo zado. volji I najbolj izbirčen Qkui. BOJTE oE PONAREDB!
Cena z.i Skalijo $4.25. knjižic v vsakoj škatlji. Edini t rodajatcl:
I
&
Admira' Kolčak
\ekaj mora biti s tem lom K<i]< al."«ni. I.ja Ije ka I o mj< m.	ni
Sovražijo ga silno ali pu
in i"< so otekle vnvte. pok«H%.. potne, gmrdeie, utiujen»>, omagane, srbeče, C«/ im.itr Kurja mrs;i, 7aj;uljke. uljc-sa vra-.-!»• noli!--, naročil-- takoj en dolar dlilira- .ikatljo i lazeča slavnega zdravila za no-i \t(|«	stsitavljen»-Ka iz želiae. Takoj vam
' UCV' ralnl. I.O poniasalo. Xaslov: JUVITO LABORATORY, South i 1 ilia Branch 5, Pltts-burch I'a-

NATIONAL IMPORTING COMPANY Inc.
727 Fifth Ave. Pit|sburgb Pa
ifflian
celemu svetli.
Prvikrat je prišo; do poloma, ko je pričela neka avstrijska armada prodirati preko Asiago visoke planote.
Drugi polom pa je prišel ilaijansko oze
Jugoslovanske
Kam se boste obrnili,
kadrir delate ugovore* iH>godbe, zapriseženo izjavo ali razne drupe dokumente, ki spadajo v notarski i »ose IV Kdo vam bode tolmačil na sod-niji. pri mirovnem sodniku ali »Jrugoil^ Ako hočete pravilno izpovedati ali prir-ati, indrebujete človeka, ki je zmožen slovenskega in an^le-škega jezika. Obrnite se v tem pogledu vedno na
ANTON ZBAŠNIK
JAVNI NOTAR IN TOLMAČ soba 102 Bakewell Iildg., cor. diamond and Orand Sls..
(nasproti Court House) riTTSItURfJH. PA. Telefon urada: Court 3459.	Telefon na domu: Fisk llifll J.
n pieKo .vsiago visoKe pianoie.	potrka na vrat:i s svojimi koste-| Naši l/seljeiiiki ki se vračajo ti, i
lom pa je prišel. ko je pričela neka avstrijska ar-	nimi pisti, i/trga ženo od moža |v stari kraj. se nimajo radi tega se
•mlje ter podilo italjaiinke armade pred seboj.	pobere moža da mora zapustiti i bali nikakih sitnosti, ako odnaša- ledi<
inske i vizije, ki so se prisiljene borile na avstrijski	zeno in otroke, iztrga nedolžnega i jo s seboj ameriški deu-ir. bodisi naji
sem več kot je moj rojak, na vLŠjii 1'ošiljanje denarja v sovražni Kako :,o izpadli boji proti mali pesčiei Avstrijeev je znano časti, na mojih prihrankih in Mia Uke lelele se vrši še vedno pod po-
premoženju. Ali če pa pride slu-fse' nim ali splošnim dovoljenjem DOBER NASVET čajno ujiru, rosna smrt v hišo terjod War Trade Hoard.	Če ne morete dobro jesti in spa-
prtrka na vrat:l s svojimi k«»ste-; Naši izseljeniki ki se vračajo ti, če se počutite bolnega, potem
loteva vašega želodca, jeter, ledic ali krvi bolezen. Najboljši in
Mrani so borile proli zavezniku Italiji le raditega. ker so dobro otroka od žalostne matere, brah- 'v zlatu. s"rebru ali papirju,' do i^ ^ff^^^^^e^ dob^ za (»omale Italijo, ofieijelno Italijo ter vedele, da je še veliko bolj od l.rata, sestro od <estre. v takih iljnbuesra zneska.	čreva in kri Cena do nošti ie
brutalna ... grabežljiva kot pa okorela in na<lušljiva stara Avstrija, primirljajih in slučajih pa ta Ko;---en velik druMnsk, j $1 25 za
K ako rh r ro pa je izjavila uradna Ilalija, da noee Jugoslovanom ' .zgine tista misel- iaz s*m prvi in , tri	«315 aij „ sZj^-avdiev
ni< esar odv/.eti temveč jim le pripomoči k prostosti, pa so jugo- več kot drugi človek. MORNARJI NA KONJIH. .525 Da boste dobiU nristni Bol slovanski vojaki takoj zapustili avstrijske vrste ter odpovedali Koncem tega dopisa pa še en-	__Krvni Čaj pišl^ H IL
pokorseiiio.	.	,	krat	pustim pozdraviti vse Mornarji na konjih so se prvičivon Schlick, Pres. Marvel Pro-
N tem ;n edinole s tem pa je bHa omogočena tudi zmaga ob Slovence in Slovenke sirom Ame	*
Piave, o kateri trdijo Italjani, da so jo izvojevali
z brezprimemim rike. vse stare in mlčde "rmžiee". pogumom ii velikanskimi žrtvami.	je še katera "ledek". Vama
Kakorlutro pa je bilo sklenjeno premirje z Avstrijo in Nem pa, častiti in i Mr. Alojzij Sikov-č i jo, se je pokazala uradna Italija v svoji pravi barvi.	šel; in Mrs. Terezija Sikovšek, se
Zase.lla je jugoslovansko ozemlje, pripisano ji v xnani london- pa vsi trije doli prnlpisani Slown-s<; pogodb!. Zadovoljila *e ni stem. Zasedla je tudi eelo Dalmacijo. <-i srčno iskreno lepo zaltvali.no ter Heko, ki ji ni bila «laua v londonski pogodbi.	za Vašo gostoljubnost iu Vam že-
Njen tek je raste! med zavživanjem jedi. Francija, Anglija in limo tudi obilo sreče v fanuefcikih Amerika «o seveda pazno zasletiovale to italjansko politiko grabež- pridelkih.
Ijivosti ter re niso strinjale žnjo.	.»olm t'velber. Frank Krosliel,
Res je, da gledajo Amerika. Franeija in Anglija Italijo j»o	Joseph liožič,
strani ter so tudi opravičeni do tega. kajti Italija je bila ona. ki je vsi trije pittsl urši.i sužnji jekUr-leprestano drezala ter ovirala hitro napredovanje mirovne kon- skiii tovarn, ki pa tudi spadamo ference.	k klubu, ki se glasi sv. PeČlarija.
Dosed a j jo gledajo samo po strani, a k malo bo prišel čas. ko bodo dejanski nastopili proti njej, kajti Italija preti v svoji zagri- j	Sheboygan, IVI*,
r. en os ti že sedaj, da se bo zvezala z največjimi sovražniki zavezni-' Dogodki zadnjega Časa so ne-kov Neroei in Madžari.	j precenljive vrednnosti z ozirom
Zavetniki tie gotovo smejejo tem pretnjam Italije, Take pret- na našo organžcaeijoJRZ. Vedelo nj« pa ao razen tega vaeprej kot diplomatske, ker kažejo, kaj Italija dejstvo, da je narod v stari domovini pripozual uaše delovanje s tem. da je izvolil iz naše srede
- «	d----r- <---—i---— —"»»» "1 *	aaj I i-clilJ<
% resnici namerava. Kažejo tudi, da je pripravljena na najbolj po <Ho izdajstvo za slučaj, da ne dobi vsega, kar si želi v svoji požreš-
i in nadutosti.
pojavili po eestah v Salt Lake Ci ducts Co., 9 Marvel Building, — tv, I'tah, kjer so člani mornari- Pittsburgh, Pa.
«kcga zbora Združenih drž:v na-__
stepili kot kavalerks.i pri nek: pa j ZASTONJ VSEM iadi ki se je vršila na čast orga-jVV TDDC 1JA HA M Till nizaeiji 4tRotarians"T ki je imela W * IVTE. HA II ALTU 111
v tem mestu svojo konvencijo. i Novo ^ma^ »dravilo, katera more «ak-,.	..	.	J j do rabiti brez nepnllke In Izsube časa.
Mornariški vojaki so pojasnili. imamo nov naem. kako xdravltl nad.j-Cia mornarji lia konjih sieer ho in želimo, da poskusite na naš račun, v„i:|„, „„,., , . , . i-i i	Nifi ne de, ako Je to že dolga bolezen, aJU
\clika urnost za to deželo, da pa ^ 8e ie pojaviIa 6e-ie ored kratkim, služijo Številni Il.:ih tovariši kot ako Je slučajna aH pa kronična naduha, L-ii-aUmet; i>	t". naročiti morate brezplačno poskuSnjo na-
Kavaleristi Pekingu na Kitaj- ^ na5ina. Na to 8e ne gleda, v
skeill ill da se nadliui prebujajo i klimi živite, ne gleda se na va5o starost
band it e na otoku Ilaiti	' " ' aiiJuopraviI°' ^	nkduha, nal
______-	. 1 način vas bo takoj ozdravil.
Posebno želimo poslati onim. ki s« na-| hajajo navidez v obupnem stanju, kjer niso pomagala vsakovrstna vdihavanja, i brizganja, zdravila opija, dimi, patenti-
Žaljenje časti Nemčije.
Oospod Bailor "ovoriči sediii <J | rano kaJenJe ltd- ieiimo i>ckazaU vsako-- 1 V u Odu.1 _o\oiiv.i st qaj, aa mur, d». je ta novi način določen, da vsta-
/Mt: mirovna pogodba čast Nem-i Vi vsalio težko dihanje, vse hropenj« in
čije. Gospod Bauer
vse strašne napade takoj ln za vse čase
Če bi bila nemika narodna skupščina v Wei mar ju vladana gl« f®db po ameriškem ustavnem načinu, bi 115 uezadovoljnežev preprečilo odobren je mirovne pogodbe.
potrebuje i TS i>ro«ta poaodb« •« rmbi U asa du. Mi
prav tako nujno novo pojmov a-' »t« Isdanss ia pričnite s tem načinom takoj. Ne
nje časti kot večina ujegovih to ! 9nUHtmimnaxi^ ***** ^	m90dai
varišev v oficijelni Nemčiji.
»obilni banditi v Bostonu so iznašli nov uspešen način ob belem dnevu. Policija jih seveda po svoji stari navadi ni iMledUa.
• m p
Ia govora Antona Kristana je jasno razvidno da je v svobodni Jugoslaviji veliko, veliko gnjilega. Jugohlovanaka gospoda fee v avobodi lotila svojega priljubljenega dela: iskanja dlake
in pričkanja za oalovo senco.
m •
Celovec smo zurjuli, Beljak bo
kopo«. Storite to daaea.
Črn sto bolni, zakaj takoj najprej n« pridete k najboljšemu zdravniku, ki vas z am ore ozdraviti? Zakaj bi brezuspešno trošitl čas In denar, ko lahko ozdravite? Jaz jamčim z prakso več kot dvajset let za pravo ozdravljenje vašo bolezni. Jaz zdravim hitro in pešno vso b jezni. Pridite k meni In videli boste, kako hitro ste lahko ozdravljeni. Jaz som ozdra. vil nj tisoč« oseb In to Jo moj« najboljšo priporočilo. Če greste <am drugam In no bosta ozdravljeni, n« doliite nikogar drugega kot samega oebe. Pazite, da pridete k mani in na pravi naslov:
FBOST1 KUPON ZA NADUHO.
FRONTIER ASTHMA CO.. Bono 4S7 X Nioaara and Hudson Sto.' Buffalo. N. T. Pošljite presto pookoiajo vsi*aa načina:
ENMttJON ZASTONJ
Tridnevno zdravljenja z
LAXCARIN
Onim. ki trpe vsled zaprtja, nepre-bave kislega želodca, dispepsije. le dicnih ali jetrnih bolezni. TaTfarin Je dragoceno zdravilo za slabe iiv-.ce. lzaubo živahnosti, moči ln ener. Kije, glavobol reCisto kri, splošno oslabelost, potenje vsled ooabeiosU. Pošljite l« centov v znamkah sa pokritje poŠIIJalnln stroškov.
LAX A L MEDICINES CO. # Uul gidg. No. 7. na j .
Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandero, zastavo, ro* galjie, kape itd. ali pa kadar potrebujete godbene inštrumente na lok ali pihala, ne kupite prej nikjer, da tudi nas ža cene vprašate« Vprašanje vas stane le tri cente, pa si bodete prihranili dolarje.
Imamo največjo zalogo vsakovrstnih inštrumentov v novi w logi. Cenike na zahtevo brezplačno.
VIKTOR NAVINŠEK
466 Ohsrtnnt
Telefon urada: Court 8469	Telefon na doma: Neville 1870 R.
F. A. B O O A O E K
ATTORNEY AT LAW VRHOVNI ODVETNIK NARODNB HRVATSKI ZAJRDNIQB
m Bakewell BoikBpg.	_
vogal Diamond In Orast Bta^	PITTSBURGH, PA.
% S2SSL222

Moški in ženske #
Ne napravite napake. Zakaj si ne preskrblte naj- \ starejšega, najpofitenejšega. najiskufienejše^a ln naj-! boljšega zdravnika v začetku. Dr. MullSn Ima 99 1* izkušnje v zdravljenju tiso^ev In tlsočev bolnikov bolnih na najrazličnejše načine. V*led tega Je posta, najbolj neodvisen zdravnik, pri katerem se lahko an-stgurate za svojo bolezen. Brez skrbi boste dobili pri' nJem najbolj temeljito zdravljenje in veliko resnih-1 ne l>omoči za vaš denar.
Brezplačna Tdravniflka preiskava potom itroj«.
Go\'ori vaš materni jezik. Uradne ure od do f. V nedeljo od KJ. g,
ill • Ufa Are^ 2nd Fbm,
Nasproti g
glavna




GLAS NARODA. 10 JUL. 1919
fflavni and ▼ ELY, MLETO.
VRkoxporinoft Ma 1909,
GLAVNI URADNIKI:
I tMiMdnlk: MIHAEL ROVANŠEK, bos 251. Conera*u£ti. Pju r«Nlp.«d**dnik: LOUIS BALA NT box 1<* Pearl Ave., Lorain. Ohio. Tajal k: JOSEPH PtBHLKR. By. Mina. XttaC&jnik; G BO. L. BROZICH. Ely. Minn.
Ute«ajittk n*lspta<r*nth smrtni n: LOUIS COSTELLO. Salida. Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. J OS V. GHAHEK tU K. Ohio St.. KS. PUUburah. Pa.
NADZORNIKI:
JOHN OOUŽK. Ely. Mina.	•
AWT HON T MOTZ, M41 A*«. M. So. Chicago, IU. IVAN VAROOA. UM Natrona Alle> Pittsburgh. Pa.
K h...... ilMIhit ■■-■-■■	POROTNIKI:
«RW;ol< J. PO RENT A. bos 17«. Black Diamond. Wa*b. LEONARD HUHOD.NIK. box 4M. Ely Mina. JullN RUPNIK. S. R. box 24. Export. Pa.
PRAVNI ODBOR:
iOMEPIf PLA 1'TZ. Jr. 4*£ 7th Bt Calumet. Mich-
JOHN MOVERN. <24-Sn4 Ara.. Duluth, Minn.
MATT ItHJOlUEjLC. 7 W. Madiaon St. Room *U6 Chicago. JIL
__ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN, «»3« St. Clair Arc.. NE Cleveiand. Ohio. KRAKK HKRAHEC. Stk. Yd«. Sta box «1 Denver. Co»o-UREUOR HREjSCAK. M7-lth Ave., Johnstown. Pa.
JednoUno ylasllo: GLAS NARODA.
Vsi dopisi, tikajoči mm uradnih xadev kakor tudi denarne putiljatve naj s> I« ! h* jo rta slavnega tajnika Jed note. vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbor«. Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se n« bode oziralo.
Jugoslovanska Katoliška Jed nota se priporoma vsem Jucoelovanom xa obl tra !""»«<"f Jsdnota posluj« po "National Fraternal Concrete lestvici. V blagajni Ima kro« iJO« (K* UristotsoC dolarjev). Botnikkib podpor. počkodnin in smrt nin J« fte liplalala do fl.SM.M« (en miljon In pol dolarjev).
UolniHka podpora Js centralizirana. Vsak opravičen uolnik si Je svest da dobi podporo, kadar Jo potrebuj«.
Društva Jed not s mm n shaja jo po rasnih naprednih slovenskih naselbinah Tam kjer Jih be nI. priporočamo ustanovitev novih. Hrutttu se lahko \stanovi * • liani ali tlanictel.
Za nadaijna pojasnila mm Js obrniU na glavnega tajnika.
Za nase podporne organizacije je edina rešitev
združenje
Na društvenem polju se zopet!Zato velja nam obema stranka-pojavljajo znaki agitacije za spo-'ina. da odjenjamo in popustimo jitev slovenskih podpornih orga-jsvoje prerekanje vsepovsod radi nizaeij v eno skupno močno poti- j naših političnih prepričanj. To je porno organizacijo. Ta misel se;edina in prva rotreba. ako hoče-jje porodila že p^r let nazaj, a po- mo premostiti prepad, ki nas ta-sebnega uspeha ni bilo. Razkol j ko široko razd¥ojuje. je pospeševalo versko in politično j Vsi skupaj si moramo najprej prepričanje. Nobena strauka se zapomniti, da smo samo Sovenci ni hotela ukloniti drugi.	j in — ničesar drugega. Lahko se
bo ugladila pot med nami samo kompromisa je treba.
In sicer po moji skromni pameti bi bilo najboljše, da obe stranki dasta dri.ga drugi garancije. da se nikdar In nikjer ne bo ^zapostavljalo manjšine 'kakor tu-Vlada Združenih držav je v za- tVi ne posameznikov manjšinske
Iz Urada Glavnega Tajnika
A«es. it 252
Dne 1. julija 1910.
Poročilo umrlih članov in članic, katerih smrt nine so bile nakazane tekom meseca junija 1919.
Umrli brat, John Pahule, cert,. št. 19621, član dru!tva Sv. Barbare, št .1 Soudai, Minn. L*mrl dne 21. maja 1919. Vzrok smrti .»asirupljeuje krvi. Zavarovan je bil za $-"»00.00. Pristopil k Jcd-noti dne 2 maja 19IS.
I mrli brat, John SankoviČ. cert. št. 19134, član društva Sv Alojzija, št. 31, Hriddock, Pa. Umrl dne 23. aprila 1919. Vzrok f »irti: infli-encH in pljučni«-«. Zavarovan je bil za $.10000. Pristopil k Jeduol i dne 21. junija 1917.
Umrli brat, John Furda. cert. št. 17518, član društva Sv. Reš-nejra Telsa, št. 77. Greesburg, Pa. Umrl dne 29. marca 1919. Vzrok Militi: ubit v prentjgorovu. Zavarovan je bil za $1000.00. Pristopil k Jed not i 2l*. marca 1914.
Umrli brat, John Stimac, cert. št. 6911. Član društva Sv. Barbare, št. 39. Ko>lyn. Wash. Uiur! dne 30. aprila 1919. Vzrok smrti: ^uiiomor. Zavarovan je bil z.i ^lOOO.OO. Pristopil k Jednoti dne 3. januarja 19C7.
Umrli i»-at. Karol Hak. eert. št. ISlOtl. član drutva "Orel*', št trt/, \ew Voi k. N. V. Umrl dne 14. maja 1919. Vzrok smrti: želod-"na Imlezen. Zavarovan j«- bil za $.100.00. Pristopil k Jednoti dne " S. tnuja 19U".	•
I mrla	Murv Kobe. rert. št. 88f>.l. članica društva Sv
Jurija, št TI, So. Oiieago. 111. Umrla dne 11. junija 1919. Vzrok smrti; vnetje slepiča. Zavarovana je bila za *.100.60. Pristopila k Jednoti dne 29. februarja 1908.
Umrli »vat. Jo*<pb Penca, cert. št. 1*40. čla i društva Sv. Miliaria ArHaa-ela. št. 27. Diadmondville. Wyo. Umrl dne 30. aprila 1919 Vzrok mrtir rčna bolezen in vodenica. Zavarovan je bil za *1000 00. Pristopil k Jednoti dne 16. februarja 1902.
Umrla sestra. Mary Jaužckovič. cert. št. 9698. članica društva Sv. Jurija Vitezi, št. 49. Kansas City, Kan*. Umrla dne 28. maje 1919. Vzrok -rarti: bolezen na jetrih. Zavarovana je bila za $>00. P;Stopila k Jednoti dne 1. januarja 1907.
Umrli luat. Anion Baraga. cert. št. 1061,1. član društva Sv. Pe-t a »t. 69, Thomas, W. Va. Uinrl dne 26. maja 1919. Vzrok smrti: otekline v glavi. Zavarovan je bil za $1000.00. Pristopil k Jednoti
_	lUt	a	S	_ .. ^
Medtem je prišla svetovna vojna. katera je prekrižala račune, ne samo raznim vladam držav, ampak tudi vs^ra organizacijam, podpornim in političnim. Čas je prenovil ves svet. izpodrinil staro a isto nadomestil z novim.
ne
septembra 1908.
Umrli brat. John Kunlar. cert. št. 12808. član društva Sv. Ro-^a*	Waiikegau, III Umrl dne 29. aprila 1919. Vzrok smrti.
Miraomor. Zavarovan je bil za $HKM).00. Pristopil k Jednoti dne 6 marca 1910,
Tokom meseca junija se je izplačalo kakor sledi:
Za smrtnine članov in članic ............................................^qq oo
Za bolniško fiodporo in operacije ......................$4^565^83
Skupaj----$12.065.83
Joseph Pizhler, gl. Ujnik.
»4i,
Naznanilo
Roundup, Mont, jja skupaj, naj pa vsak sam pri-Opozarjam vse člane dni*tva nese asesment. Po otrocih. me-sv Mihaeln št. 88 JSKJ., da bi ae aarjiji in po prodajab-ih ni tr^tm bil j v dc lože val i dm>t%enih s«-j injpršiljati asrsi.MMtta za društvo, in da '.i bolj redno in pravočasno sicer zalo. ker se včasih izgubi ali
placeva»; svojr uiesecne asesmeii-te. Zadnji čas je do 25. dn» va v moecu. nekateri |»a čakajo do vaduijpi*a dne, eHo do zadnje ure, ko bi\£t» moralo biti v if!, uradu JednnV.
Na z ,n ni »ti. da je bilo sklenjeno na zac iji redni seji 15. junija, da kateri |«r plača do vsakega 26. dneva I me*ecu do 9. ur*- zvečer aseamcnta. se po društvenih pia-Ausj^ndira. Najboljše, di vsak na društveni seji, v.a-kJ vrši vsako treti« nedeljo Mi v Union Hali v GUib-
pn ^e pozabi oddati tajniku. To ni krivda onega, kateremu sie izročili denar in ne tajni kova, ampak vaša.
V* enhrat se vam naznani, da se v oklici od No. 1. 2 in 3 ne pobira in domu I. tajnika in ne Mag«jnika. Naše društvo zboruje v*akc 11.-tjo nedHjo v meseeu in «e plača aa«*sment na seji.
Naznanim tudi. ker j«- nastala "suhota"', da bi se naredila vese-li<-n. se je pnxlfesgalo in podpiralo. da za mesec julij plača vsak enakopravni član(ica) !>o ti 00 ir: Mont. Zalo plačamo rent' »-enakopravni po 50/ v druatve-'•d halle. tU pridete na sojo. j no blagajno; to gre za društvene (uaiiiiu timI» članom v Camp(stroške in tajniško plačo PJa--- bilo napravljeno na «aj;ia je prazna. Meseca julija se član pobere bo plačevala tudi po 25f za glasi-j lo. Torej naj ne pozabijo člani | tega, kar je ?$oraj omenjeno, daj
v slučaju
stranke, dokler se držijo ustave združene organise.cije.
Predno se bo začela graditi ta krasna stavba, prtpotrebna za na.s vse, je poglavitna reč, da ji postavimo trdni konkretni temelj za obe stranki enako, tako da bomo vsi varni proti vsakemu vihar ju. —
Rajši pa ničesar, kakor da bi zidali na pesek, da bi se nam zopet čez noč podrlo ter bi potem pfwl kapom ostali prevarani in ogoljufani.
Ker je združenje neobhodno potrebno, ako se hočemo vzdržati kaj dalj časa pri življenju z našimi podpornimi organizacijami, je moje mnenje sledeče:
Združimo se. čimprej bolje za nas. Toda — predno bomo katoličani volili in podpisali svoja imena, hočemo imeti v svojih rokah temeljite garancije
dnjih časih nadomestila namesto starih, mnogo novih postav, katere so po mnenju vlade bolj sigurne za varstvo delavstva. Med temi postavami so pa tudi postave, ki silijo podporne organizacije do solventnosti. To je. da bo vsaka organizacija, ki v Bližnji bodočnosti ne bo solventna ali imela toliko rezerve, da je članstvo sigurno svojih podpor v slučaju nesreč in nezgod, zbubila pravico do poslovanja pod okriljem postav in zakonov vlade Združenih držav. aH pa se mora povspeti do solventnosti.
Samo dvoje bo za storiti — zadnje bolj težko. Smelo pa tudi lahko pričakujemo v tem oziru še osrejših in strožjih postav.
Zato so nekateri slovenski vodilni možje jeli skrbeti in premi-šljavati to celo zadevo, kaj naj storimo, da se rešimo poloma pri naših podpornih organizacij katere je slovenski trpin delavec — spravil skupaj s svojimi krvavimi žulji. Prišli so do zaključka, da ga ni sredstvu, na svetu, ki bi nas rešil poloma, dokler bomo tako porazdeljeni v posamezna mala krdela.
Zato treba zbližanja. da se ze-dinimo v tem oziru v eno samo veliko podporno organizacijo.
Ue ne bomo rešili tega vprašanja zedinjeni. še toliko manj ga bodemo in to brez uspeha poraz deljeni v malih krdelih k<ft se nahajamo sedaj.
Tudi v združenju se nam ne obeta večni obstoj, a vendar veliko daljši kt t pa v razdruženju.
Ker druge rešitve ni," kot edino to, da se združimo — je po- mi političnimi organizacijami; — treba misli in resnega dela, da nas njena naloga j- edina, skrbeti za čas ne pusti zadaj ter da ne po- svoie članstvo v slučaju nesreč in
stanemo žrtve svoje lastne malo-.nez£°d- '
marnosti	— konvenciji in sejah lo-
Glavno vprašanje je. kako J ka*nih dnifteV1 J™™ ^
bomo združiti r	l<Veda"° VS?.k.?	' ^
re ali politike. 1 radniki morajo
tovo izjavilo, da so te točke prehude verige, da bi jih zapečatili v ustavo te združene organizacije kadar se rodi.
Toda pomnite, da Slovenci imamo hude jezičke, zato treba obem strankam dobre jezične okove, č? ne — stavba ne bo preživela svetlega due. Naše strankarije jo bodo podrle predno bo zatonelo svet lo sol ne e enega dne.
Zato treba, da se odločno zavzamemo in bratovsko podamo roke; spomnimo se, da smo vsi tijpini delavci, revež? smo. zato pa treba resneca zavetja in za-slombe. ako potrka lia naše duri nesreča ali nezgoda.
To bomo našli pa edino v veliki združeni organizaciji, ako se bomo v nji po bratovsko združili.
Rojaki, združimo se in sprijaznimo !
In naša medsebojna ljubezen naj bo: Ksto perpetual
S polnim imenom f
John Jerich, Član dr. št. 3 JSKJ.'
Italija preti
PROHiBICIJA
Mokrači se bodo obrnili naravnost na predsednika. — Unter-myer, ki zastopa pivovarne, upa priti žnjim v stik.
Samuel Untermyer, ki predstavlja štirideset miljonov dolarjev angleškega kapitala v ameriški pivovarnah, bo skušal priti v stik s predsednikom Wilsonom v enem ali v dveh dneh. da ga opo zori na interese mokračev. Ue
Pol-uraJni italjanski informacijski urad v mestu New Yorku je namignil, da bo mogoče sklenila Italija novo zvezo z Nemčijo in Avstrijo, če ne dobi tega. kar zahteva od zavezniških sil. Ugotovilo vključuje sliko reorganizirane Rusije ter Japonske, na katero bi .>je obrnila Italija /.a trgovsko pomoč.
Urad polaga veiiko važnost na žalitev, katero je doživela lta-'ija, ko ni bila vključena v angleško-francosko-ameriško zvezo, po-'oirt katere naj bi bila Francija zavarovana pred napadom od strani Nemčije. Nadalje pa izjavljajo tudi ltaljani. da jim je skrajno težko dobiti potrebni; živila in druge potrebščine.
„ Urad je tudi obrnil pozornost 'na neki članek, ki je izšel v londonski *Post\ v katerem se ugotavlja da predstavlja "izolacija Itaiije nevarnost zanjo in za njene zaveznike", Člankar obžaluje obstoječe razpoloženje ter izjavlja, da se bo Italija zopet približala v*, -•itralnun državam, če bo izveden princip izoliranja Italije.
Ugotovilo urada je naslednje: — Nikaka možnost ne obstaja, tla bi sklenila Italija kako .rve/.o s centralnimi državami, razveu te bi bila prisiljena storiti to s tem. da bi bila Vržena preko kro-.va kot je bila leta 1880, ko je bila, v glavnem vsled akcije Francije prisiljena iskati novih zvez, kar je imelo za posledico ustvarje-uje trozveze. Aksiom evropske politike je. da ne more nobena kontinentalna sila obstajati sama zase. Italija mora imeti živila, ku-/ivo, stavbiiLski les. zdravniške in druge ekonomske potrebščine. Ue bo vržena preko krova ter ne bo dobila živil in drugih potrebščin, si bo morala poiskati nove prijatelje in nove zaveznike.
Ugotovilo je biio izdano z odobren jem kapitana Aleksandra Uanpello, člana dotičnega urada. S proroškim glasom je rekel, da bode nastali \ teku par mesecev resni nemiri na Balkanu in v zvezi s teui je tudi rekel, da so bile pred kratkim prestriženc brzojavke, ki kažejo, da je dobila srbska armada navodila. -iaj provoci-ri spopade / italjanski m i vojaki, ki opravljajo policijsko službo v ozemljih ob Jadranskem morju.
S tem naj bi dobile jugoslovanske propagandne agent ure snov za poročila da ita'janski vojaki "mesarijo Jugoslovane". (Mnc-ehiavelli ni bil zaman doma iz Italije). /
Urad trdi nadalje, da vstraja Italija še vedno pri svoji zahte-• i do Reke. Obelodanil je tudi poročilo Wiener-blatta" z Dunaja, v katerem se glasi, da je bolela Cunard črta skleniti z novim jugoslovanskim narodom koutrakt za dovoz živil v Jugoslavijo iz Amerike. Koutrakt bi bil sklenjen če bi Italija temu ne nasprotovala.
predsednik ne bo hotel konferi-Ne kak "scrap of paper!" Sle- j rati žnjim ali če pogovor ne bo po ne bomo sledili nikomur! —I uspcfien. bo stopil Untermyer s Safety first! To je geslo naše! |cel° zadevo pred kongres.
In ko se bo sestavljalo pravila. v protiprohibieijonistienih kro-in konštitucijo ali ustavo noveiSiJl P'evladuje sedaj splošno na
Pot po kateri je hodila anarhija
Moderno gibanje za uničenje privatne lastnine ter odličnih oseh potoni metanja bomb ter postavljanja peklenskih strojev ima svoj izvor kot po celem svetu razširjeno gibanje v ruskem anarhiji i Mihajlu Bakuiiiiiii.	,
Izvirajoč iz stare plemenitaške družine je bil Mihael Baku-11:11 najprvo častnik v ruski armadi. Pozneje je vsled ogorčenja nad trpljenjem in zatiranjem naroda od strani vlade zapustil svojo bodočega leta bodo .južbo ter pričel proučevati Marsovo filozofijo. Prišel je v stik z
združene vseslovenske podporne |*ira»je. bo vojna prohibicija organizacije, s- naj zabeležijo (razveljavljena že 3. avgusta ali slovesno v ustavo te organizacije; Pa l,reJ kaJri do <>»ega časa bo sledeče točke:	imnenju vojnega departmenta
— Ker je članstvo te organiza- demobilizacija ameriške armade eije različnega verskega in poli- jBvmia- tedaJ naprej pa do tičnega prepričanja, zato bodi tu.!1- jaijuarja
ob rojstvu te organizacije sloves-1 Si-lo»i poslovali* kot običajno. j: evolucijonarnimi kr«-gi v Ncnu'-'ji ter posebno pod upliv Arnold« 110 izjavljeno:	. Minoritetno poročilo glede iz-|l{tlfrC, !:; je predstavljal skrajno Hegelijansko levico ter se vdeležil
1. _ Vse članstvo te organiza- MUenja vojne prohibicije. ki jej tudi ustaje v Uraždanih leta 1848. eije je enakopravno preti njenimi bi,° objavljeno včeraj zvečer, je; Aretiran je bil 111 obsojen na zakoni v vsakem oziru. *	napotilo pet članov hišnega s<>-; „j ;ast j!u. ki
je bil 111 obsojen na .smrt, a izročen pozneje ruskim
.	...	............ — ga najprvo zaprle v trdnjavi Sehluesselberg ter po-
2. — Ta organizacija nima in discnega odbora k opozicij! proti|s,aje nato JeU 18-2 y sUtirijo PoZlieje je 7,)eža, na japonsko ter
ne sme imeti nobenega opravka, j pr^ _ "a'U11ZS	111 j prišel tudi v Združene države. Leta 1861 je prišel v London. kje»
stika ali kakegi druženja s kaki-
odredbi in to I
rad i tega. ker sega definicija od- jt. ozl,ailjaI ,iauk aIlarhije ter ustanovil lastno anarhistično šolo. red be glede opojnih p.jač prekojWia 187l> jfc bj, iz,)b-.eil iz soeijalLstičue strake radi svojega aktiv urazov prvotne postave, ker !gno- no„a anarhizmH. LeIa 187G je umrl, a j,ustil za seboj veliko število
vernih učencev, ki so bili pripravljeni nadaljevati njegovo delo.
Prvi poskus, du izvedejo njegove nauke v dejanje so vprizo-viii njegovi siedilci leta 1878, ko so vprizorili atentat na življenje nemškega cesarja Viljema I. Pozneje so vprizorili dva poskusa, da •tiuore španskega kralja. Leta 1882 so sprejeli Bakuniuovc nauke
rira določbo v zveznem amendment u, da imata kongres in država pravico izsiliti vpoštevanje prohibicije. dočini določa nova odredba za to nalogo edinole kon-
Glavua zapreka pa vsi vemo.
{posebno paziti, d h take debate ne
da je — versko in politično vpra-r . - , .. . ^
,	• , »1 1 I pridejo v akcijo, ker to bi "rusi-
sanje, vse drugo je la^ko ugla-':	. , .
|lo blagostanje, red in mir orga-
Pri zadnjih voMtvah smo vsi	...
1 a 1-- - Zl i- a j	.. . I 4. — Glasilo organizacije naj
katoličani stali trdno proti zdru-l - , .	,	. .
^ .	........ 'se izdaja v popolnem nepristran-
zenju z organizacijami, kojih , , , „	...
.... .... .	. skem duhu. Zagovarjati ali vme-
pnncipi in mišljenje je proti na1. ..	. . *	. .
^ v	savati se v stranfcarstvo. naj bo
na površje.
Resipacija Builesona
Xin1mi	m	v—. Slla mora bltl: Rirltl izobrazbo.	0 '
katerega tudi ne odstopamo, ker .... ,	, , „ .1 -1
. . .. _ ...., „ * 7. gojiti slogo in ljubezen med elan-lzdajice nočemo biti! Kdor bi nam J * . " . , . 1 i- , » , , ... v - stvoin. Osebne napade, politične hotel ali skusal cdvzeti ta značaj.t. . .. v. .
..	,	,	dopise ah članke ki bi direktno
ali nas radi tesra zasmehovati ali ,. . . , v - , ,
^ ,. t • 1 , • * ali mdirektno zanli cut osebnega zapostavljati, bo :mel bol in to ne	. ,
prepričanja članov, naj bo pre-
lsproten, _ _ .	j povedano objavljati.
To naj si zapomni vsak! J1
jgi-es; ker sega nova odredba pre-, rPawwki anarhisti ki 'so prvi pričeli rabiti dinamit.
ko prohibicije v senatnem amend-i	1	1-	.... , , , .. ..
.	1 1 . ,	. . 1 Število a na rb 1st ii-ii ih	organ:zacii je raslo zelo hitro. Dne 23.
nientu ter določa kot opojne pi- . , . . . .,	T, . . '	, .-,.•>• ^
'■•če ki so rl " 1 k" k dl "v isei,tcilll>ra	v	Barceloni 11a Španskem ubitih dosti ljudt
\ S?,.<ieianj 1 !!5S 0 J1.ve'jod neke bombe, katero je vrgel ob priliki neke vojaške parade v Načelnik >N olstead večine v ko- ,: 11	-•» 1- -	. ■ \ ,
.......	.	. ijuusko množico neki spanski anarhist. Oblasti so pustile usmrtiti
miteju jc bil včeraj zelo zaposlen . . ... ,r . .	.	. . .	. . ,
ter skušal s iraviti odredb tako	anarhistov. Malo časa pozneje je vrgel neki neznani spanski
1	1 0 J anarhist bombo v sredino nekega gledišča v Barceloni in ta bomba
je ubila trideset ljudi ter jih ranila osemdeset. To je bila največja skupna žrtev enega bombnega napad?..
Malo predno je odrezala gilotuua glavo od telesa anarhista, je slednji zakričal: — Vive 1'Anarehie!
Bombna epidemija se je razširila nato v Italijo. Italjanske o-blasti so aretirale več kot 2500 anarhistov. Anarhizem se je naglo razširil po Italiji Sua 11.ski. Franciji, Nemčiji. Avstriji in Rusiji.
Prvi anarhistični izbruh v Združenih državah je bil oni na Ilay Market. Chicago, dne 4. maja 1886. Padla je bomba, ko so Washington, O. U., 9. julij«. —, skušali .anarhisti razbiti neko ljudsko množico, obstoječo iz stavkar-
Burleson, generalni poštni moj -ster, je resigniral ter izjavlja, da jc storil to v interesu stranke.
..Velik	hoJ"	^ lokalnih društev
5. — Glavni uradniki in urad-Predsednik Wilson je prinesel s
•in v zgodovini ameriških Sloven-
cev. ako se završi kaj enakega, da
bomo stali ameriški Slovenci —
, „ . ,	110 prepričanje re sme priti
združeni pod praoorom ene same ,	.
1 '	... dar vpoatev. 1
morajo po-j seboj nazaj kabelsko res<gitacijo stopati z vsem članstvom pošteno,|generalnega poštnega mojstra
jev. Sedem ljudi je bilo ubitih in šestdeset ranjenih.
V San Francisco je ilne 22. julija 1916 eksplorirala neka b°ni-ba med ljudsko množico ki jc opazovala preparedness parado. fJe-
in ako se kdo izmed j predsednik šj v Parizu. Izjavil je, vini ter se nahaja sedaj v ječi.
pA<vra*fi T«*/vf5 4a« %i . tiri	iitinL**i v uitoc.tvii	li... t _____Z __ lino	___•!*
pravično in enakopravno. Politic-j Burlesona. Burleson je poslal svo |set ljudi jc bilo ubi-ih in štirideset ranjenih. Tomaž Moonev. ki je
nik-; jo resignat ijo, dočini se je mudil; bil obtožen de je pomagal postaviti to bombo, je bil spoznan kri-
,	...	in ako se kdo iz
mogočne podporne organizacije. .	« ^ .. . . .	, - . .	. ,
uradnikov pregreši proti tej n- da s.^ umika v mteresu demokra- I>ne l. maja 1919 so našli na poštnem uradu v New Yoru 32
- stavi, mora biti takoj odstavljen j tične stranke.	!b mb, ki so bile naslovljene na različne odlične Amerikance, in
!<oleziii ali dediči v slučaju smrti, po glavnem nadzornem odboru in ( V odgovor na to si>oroč:lo je iz-jsieer po eksploziji ene teh. ki je bila naslovljena na senatorja Ilard-
Pomislite, ako je član suspendi- nadomeščen z drugo osebo, ako javil predsednik Bui lesonu, da se]wick iz Georgije.
ran niste deležni bolniške pod po-se takemu uradniku dokaže pre-! nm zahvaljuje za to stališče, da pa, Aleksai der'Berknian je o«l prvega pričet ka pridigal Bakuni-re m ne smrtnine JSK-J. Zatorej grešek.	noče sklepati o stvari, dokler se nove uaukc Pozne)'* jc bil aretiran radi poskušene^a umora ter
prosim, plačajte ob pravem času 6. — V glavnem nadzornem od ne vine v Ameriko.	.poslan v ječo. Emma Goldiuann. tovarišica Be rmana, ki je ozna-
fitesment. da ne bo prepozno. Ne boru in glavnem porotnem odbo- Generalni poštni mojster je vlo-liijala anarhistično doktrino nasilja, je zaprta sedaj v zvezni ječi
svojo resignaeijo i>otem, ko je.radi kršenja špijonažne postave, ki je bila uveljavljer
mislite, da plakate tajniku v žep, ru morajo biti obe stranki enako tisti denar plačate sami za sebe, zastopani, asesment na Jednoto v slučaju 7. — To je naša doktrina l>olazni in smrti. Torej prosim vse obenem upamo podlaga reda in člane in članiec. da naj vpošteva- miru. Zatorej teh sedem tok ni-jo zgoraj navedeno, ker od zdaj ma pravice izpremenitl ne glav-irprej se bo strogo postopalo kot ni odbor in ne nobena konvencija
J ko uvt mija American Federation [času. in of Labor v Atlantic City sprejela
eljavljena v vojnem
pravila JSKJ. zahtevajo.
V* na društveno sejo v Ijo 20. julija'
S »»bratskim pozdravom
in ne nobeden drugi kakor samo nede- splošno glasovanje in še isto ne drugače, ako voli za izpremembo polnih 90 odstotkov članstva.
resolucije, v katerih se zahteva odstranjen je Burb-sona.
Zobee, tajnik. # Velik«

čitateljev bo ga
V nobenem slučaju niso imeli ti anarhistični izgredi uspeh ter svi služili avtokratičnim vladam v to. da so mogle še bolj brezobzirno postopati z narodom, katerega hočejo baje odrešiti anarhisti s svojim postopanjem nasilja ter uničevanja vsega, kar ne prisega •	jna njih zastavo. Nasilje in naj prihaja od katerekoli Klrani. ne mo-
Kdor vedno le smrt premišljuje, re ;iikdar ro<liti zaželjevega sadu, kajti nasilje ima vedno za posle-kako mu življenje preseda. Upco še večjo reakcijo. Nasilnosti vsake vrste so boljševikom bolj lv^or nikli sano na življenje, 'šk«<lovale kot pa katerikoli drugi faktor kajti te nasilnosti so pre-kako »a prestraši - --mrt b'ed:UrHčale svet, da boljŠeviki ne zaupajo svojim močem in da hoec-A i it on Medved. jo s silo izpreobraiti ljudi k svoji veri.
-..^L,'.....'4 ,.. :..„. . .


&LAg S&BMtt JT7L.
s- <y
soai
ifalni
in državni proračuni
mrti
m-.
POVELJNIK R—34, lAmiV gCOTT ur NJEGOV GOST POROČNIK LAND6DOWNK.
Anton* Kristana r belgrajskem narodnem predstavništvu dne 28. maja 1919.
(Nadaljevanje.)
Omenil sem vprašanja zdrav- va stroškov. Sedaj pa nastane v-stva. Gospodje! V naši dfžavi prašauje. odkod bomo dobili do-imamo vse pobit* tuberkuloznih hodke. Če hočemo davke pobira-Ijudi; ta bolezen se grozno širi. ti. moramo imeti urade, seveda ta-Imamo vprašanje kaj ukreniti ko urejene, kal;o rto zahteva mo-proti širjenju kožnih bolezni in si- derna država. Čc ni uradnikov, filis, ki strahovito razsaja. Kaj jih moramo dobiti - samo poiskati se je storilo v tem oziru? Kje so jih trefca tam, l.jer so. tiste kompetener. ki so kaj sto- Vprašanje drž. monopolov: to-r1''	h«ka, soli in carine nam kaže!
Zastonj išf« v ministrstvu pri drastično, kako se ne sme delati, narodnem zdravju'' programa. Človek bi pričakoval od finančne-ki bi nam kazal pot iz te temfe ga ministra, da bo po 7 meseeih bodočnosti.	stopil pred nas s finančnim načr-
Gospodjc, vprašanje sirotišnic, totn in nam rekel: bolnišnic, zaščite dece trkajo na — Finančni položaj naše de-naša vrata; naš.« dolžnost bo, da žele je tak in tak jaz sem rane-bomo ivševali ta vprašanja z vso nja. da se bo prišlo do finančne-resntMjo, resneje nego se rešuje- g« ravnovesja tako le in tako-le. jo danes.	| Toda od njega smo dobili le
par prav komičn.h stvari — opro-Kako se vlada.	1 stite neparlaraenfami izraz! Toda
Kamor pogledam. gospodje in človek se ne more vzdrževati sme-» egar se dotaknem samo grfmogre i,a vidi tole. Finančni minister de, povsod se kažejo novi stroft- je izdal vabilo na podpisovanje ki. Kaj pa reče naša vlada proti državnega posojila v znesku 200 vsemu temu T	j milijonov kron in 20 milijonov
Naš« vlada vlrtd« komodno: — dinarjev. In tu »»eremo v "Glasu ima vojake, ža;:darrae, policiste; Naroda". org«»iu demokratske vlada cenzurira konfiscira. zabra-'stranke, vabilo finančnega mini-ujuje, aretira; za vsako bolezen1 stra na subskrpeijo: Podpisuj-ima ista zdravila: vojake, žaudar- te 4odstotue državne bonde. ker me, policaje, cenzorje.	Is tem ne koristite samo državi.
Gospodje ho slišali, ds je slavni ampak še bolj samim sebi. — Da (iuuplowitz enkrat rekel; "Mit podpisovalci državnega posojila Bajonet ten lasst sich regieren", res koristijo s*tuim sebi. se pre-a >o |Mizabili. «'.a je dostavil: — pričamo, če bevemo dalje — go-"Aber auf Itsj^.uctten katin man *pod predsednik naj mi dovoli, niebt sitzen *.	r <la preberem samo par kratkih
(bmpodje, zaiM.muite si: če bo- sta «kov — (bere): no. hoteli opravljati našo državo — Kdor posodi državi 100 kron tako kakor je trt ha. bomo morali doU po 6 mesecih zato 5 dinar-tinli znati na bajonetih sedeti, bo- jev povrh. _
iz monopolov in sploh dohodkov, ki spadajo pod resort finančnega ministra, imamo še nekaj produktivnih gran. gkrde katerih moramo zahtevati, da se povzdinejo, že zaradi dohodkov, -ki jih dajejo državi.
Imamo naprimer sa obrača j (že-
mo morali imeti tisti "Sitzbtler K 4or torej posodi državi 100 ,ezni*ki Pn)m<'t > in pošto. Če go-ki je potreben • ;4 vsako vladanje.' raztrganih avstrijskih kron. ki j Vor,in ° železniškem prometu, me IMia frazi ra nja, .m I use vi jen ja. iz- veljajo v inozemstvu saiuo 18 od Vcdno boh src^- T«> i« eIlf> najbolj jav delegacij in deputaeij bo mo- stotkov svoje navidezne vredno-1 IH*re<',.h vP™»5aiu. Ali naše železni-rsl.t nehati, pričeti bo treba upo- sti. d«»bi ob priiiki povračila še ce	Koliko ima drža-
trebljavati "Sit/bdcr**, magari — p«-t poštenih dinarjev povrhu! ! va <m! železnice več dohodkov ka tudi na bajonetih.	| J^ ne vem. kako naj to imej
Zdi m- mi. da iuim vlad« tir- mijem. Kje je tlobil gospod finan ži ortjentskegH gesla: "Bo že ka- čni minister dovoljenje za tako ko". — Tega se „e naučila, tako se transakcijo T 30 odstotkov obrest". mi ztli ud t iste«'« prav prijetnega u 100 kron. ali ni to nekaj neču-milieja, ki sem ga časih opazoval venega!
v Carigradu t'e je elovke kam lnteresantno je še to-lc. ki ka-
priHi je trajalo silovit-' časa. /.«• vso naivnost gospodov v fi- j konkurz, kajti toliko se pokrade preti. II se je kd«. vzdignil in mu nančnem ministrstvu. V istem ča-in izgubi. Če se bo vse to iztoži-ponudtl kave in e g«ret. preden j<» su. ko razpiše finančno miniatr-1 lo res ne vem. kam pridemo stcu*
(ko stroškov?
1'pam se trdili, da so naše že-
Povest ruskega metropolita Platona
Oni, ki se spominjajo, kako se je znal marki de Lantenac izogniti armadam Dantona in Roberspierrea, bodo zna'i ceniti tudi povest. kako je ušel metropolit Platon., eden največjih dostojanstvenikov ruske cerkve, iz rok boljševikov v Odesi. Platon, pod katerim imenom je znan v ruski cerkvi, se nahaja sedaj v New Yorku po številnih tetinih potovanja iz Odese v Carigrad te;1 odtain nazaj v Novorijisk, kjer se jc vkrcal na neko ameriško ladjo. Na begu so mu pomagale angleške in francoske vojaške in mornariške oblasti.
Prav kot jc francoski konvent proglasil markija de Lantenac za stoječega izven postave ter razpisal ceno na njegovo glavo, prav tako so tudi boljše vi ki obljubili nagrado onemu, ki jim spravi v roke Platona, živega ali mrtvega.
leznice gotovo pasivne? In zakaj? Gospodje, če bodo naše železnice moral - plačati komitentom (oddajalcer.i pošilja te v) vso škodo, ne vem, ali ne pridejo v
pa i/pregovoril, jt- trajalo pol dne stvo državno posojilo, napove tu-v*- —"	1 «11 davek na vojne dobičke. To se
Te ori jen take navade morajo iz pravi z drugimi besedami: Vojni gmiti, začeti »e mora rasno, po-'dobičkarji če hočete, da vas ne sithmo delo v priti državljanov j homo preveč obdavčili, ne pod in države. Naša težnja mora iti za pišite državnega posojila, ampak tem, da uredimo to državo z« mo-'skrijte denar! derno. svobodno, napredno državo!
žalostnim poglavjem.
Ker sem že pri davku na vojne dobičke, naj omenim še to-le. Da je davek potreben in pra-
Kaj m dala?
vičen. o tem ni izgubljati besed. Najvažnejši resort je finančni j^lostno je pa to. tla je bil načrt report; fiaane«i minister je eden rH u davek predložen finanene-isiued naj važnejših mi istrov. Če',,,,, odseku že pred 3 tedni, a ga fiivolj. ga vprašamo: Prijatelj, kako (m nančni odsek še večino ni pregle j _ Železniških vagonov nit je S tvojim goKfHMlarstv om ? pra dal in načrt še sedaj ni prišel v j Tudi vagoni ko. Treba je vi iroapod fina:e'*iii minist- r : ! zbornico. Tako
Proglasili smrt metropolita.
Ko so prišli koncem marca boljševiki skozi Ukrajino v Odeso, so takoj izdali letake, ki so bili nabiti na vseh odličnejših mestih. Glasili so se: — Revolucija je proglasila smrt Platona. Vsi lojalni sinovi revolucije se bodo pokorili temu sklepu ter postopali tudi soglasno s tem.
— To ni bilo prvikrat, da sem zrl v oči smrti iz rok boljševikov. — je rekel metropolit. — V prvih dneh boljševiškega režima, ko sem še stanoval v Moskvi, sem vzdržal oficijelne stike z njimi kot Gospodje, kadar je treba gle- zastopnik cerkve. V onih dneh niso bili tako brutalni in beStijalni dati na to. tla l o kako podjetje kot so postali pozneje, ko so pričeli čutiti, da jim uhaja sila iz rok neslo, je treba t.idi podjetje ure- ter so vprizorili vse napore, da jo obdrže. V onem času so se orne-diti tako. da bo moglo nesti; tre- jevali na žaljenja iti poniževanja, katera so.radodarno delili zastop ba je investirati potrebne zneske uikoin in članom cerkve.
in urediti ves promet temu pri- Več kot enkrat je dvignil kak boljšeriški uradnik svojo roko inerno.	proti mojemu obrazu ter zapretil. da me bo udaril. Vedno pa sem
Kaj se stori pri nas v tem ozi-'ga znal potolažiti s prijazno besedo ali pa satirično pripombo, ru?	| Kot vidite, imam moč za krotitev divjih živali. To moč sem us-
Že slišim ugovor:	fpešno porabil v dnevih starega režima, ko sem živel v južni Rusiji
— Premoga ni!	ter svojeročno ustavil tisoče roparjev ter članov Črnih stotin v
Povedal sem že, da g* je do-'r»enevu. Kijevu in drugih mestih, kjer je hotela tu drhal ropati ter
pobijati židovsko prebivalstvo. ,
sedaj ni p rise 1 v j Tudi vagoni ko. Treba je le
važen predlog — energične roke, treba je priti vun ,a voznina po j^ižni železnici za, vsa j more kdo ramo uradno ki e <priti v tek! Fi- jz kizmeta. vun iz "bo že tako,*.~00 odstotkov, v Nemški Avstriji; poroča t i. V Belgradu nam je v
— in premog bo prišel od tam. !l»a samo v L razredu za 100 odstot ko tlelo nemogoče vsled žalostne-kjer je; vsaj ima Bosna 10 premo. kov. v II. razredu za 75 odstot I ga položaja, v katerem se nahaja
— Gospodje, uko-le je: Slove- pa Ktvar ne more mja redno plačuje davke, je na- nat,čni ministe*- bi moral to sto-vajena na to; Bonna in Hercegovi- rjti SV0j0 dolžnost.
ns *r tako nekako: Hrvaška bol j j Finančni minister je predložil; govnikov, Hrvaška 10, pri nas v kov in v III. razredu za 60 od Slabo; Slavonija ki je največ na-jtudi načrt za davek na samce. Sloveniji se koplje nremoe: tudi 'stotkov. Vsak človek mora že r,> grabila, uganja jw>ivuo resisteoeo; Gospodje, precej dovtipov se je V Back i in Banatu je pa teko. ker že naprav ilo na račun tega da v-še porezn.kov < davčnih u- ka. Stvar ni prav nič duhovita in
kaj sa
Um
* * w i ^ ---| , .
delavcev je dovolj; zakaj se n^y i- da je v Nemški Avstriji cenej
I
.. i*
koplje črni diamant? Treba je sa še. v .Jugoslaviji je pa svobodna
rad u i kov) mmut.o; glede Srbije liarodno predstavništvo predlog- n j ma< kt.r stoji lia 8taliaču pro-iti Maeetlonije -e m čuditi, tla ne v sedanji obliki nedvomno tudi^letega orijetnskega kizmeta
umevno je. da tam še ni mo- uc Ih> sprejelo.	' Da v ministrstvu za promet ni
ftHj.. davkov pobirati.	|	finHIIr.ni minister nima ni- energije, se vidi že pri železniških
Tako. gospodi če pobiranje kakega finančnega načrta. V ce- vozovnicah. Državni poslanci ima davkov ne gre, je to za finančnega ]0lll finančnem rakonu ne dobite j0 perico potovati povsod brez ministra precej velik signurn pa finančnega programa.	plačilo. Pa pokažeš v vagonu iz
mo krepke roke. a naša vlada je trgovina in svobodno odiranje.
To ne sme bit5. Tako postopa-
upertatis precej v eliko znamenje j JMZ w ne bor.i spuščal v meri-nodela. kajti jaz bi rad videl, ka- tum in podrobnosti ker sem re-teri uradnik mi ne bo delal, če — ^keL da je vprašanje tako veli imam avtoriteto države!	jkanskega kredita samo vprašanje
Toda poreznikov ni!	!zaupanja in nič drugega. Jaz te-
Jaz pa vidim po Belgradu Ze- g* zaupanja nimam in ga ne mo-munu. Zagrebu Ljubljani dosti	imeti
mladih fantov, ki se zpreliajajo.| Zanimivo bi bilo primerjati dc-kradejo Bogu čas in zapravljajo |0 Uašega parlamenta z delom kraljevski tlenar; te bi nagnal "r.^rlamentov dru^ih držav. Veli-davčne urade ia bi delali! A ee ^r 0 tem r.e vemo. ker smo pride aodrug poslanec Korač in f hermetično zaprti proti inozem-peedlaga: Demomlizirajmo! — se Ktvn Vsled strahu pred — boljše pa preide preko tega na dnevni	da bi naa ne okufili. a sem
redi To je kardinatna napaka na-jtertj^ prodore vendar k nam kaše vlade ia našega narodnega ka vest 0 tem. s kakimi važnimi ivniitva. da ae ne bavimo predlogi ae peča parlament Ncm-s temi temeljnimi vpraia }ske Avstrije, s kako velikimi proti ji naae »prave.	• jekti se bavi parlament češke re-Nam maanjke. oraduikov — naši pubUke; »lično čujemo tudi iz iaprebajaio in odva [drugih držav. Pt.vaod se stavijo
" na to. da bi pre-
prevodniku nakaznico za brezplačno vožnjo, a izprevoduik pravi: — To mene nič ne briga! — Nazadnje te še kaznujejo, ker nisi kupil vozovnice. To sem izkusil na lastni osebi. Kdo se pri železnici drži predpisov, ki ftiu jih daje nadrejena oblast f
Prav tako je na južni železnici. Ta vozi tudi po našem terito-
nje zahteva obsodbo, ne pa zaupanja. Ali pa železniški most v Bel grad! Strašne poglavje!
Če se ozremo na pošto, brzojav
in telefon, ^pridemo zopet do prav taka žalostnega poglavja kakor je poglavje o železniškem prometu. Iz Belgrade pride pismo v Ljubljano večkrat šele v 8 do 12
naša pošta, naš brzojav in telefon.
Tn vendar bi bilo tu tako lahko pomagano. Stvar jc tako jasna in preprosta, samo prijeti je treba.
Vsak dan vo,:i orijent-ekšprcs iz Ljubljane v Zemun In obratno. Če bi pošta dala enega uradnika na vlak. ter mit izročila ambulantno pošto bi dobivali vsak dan pošto iz Ljubljane.
(Predsednik dr. Drag. Pavlo-vič: Gospodine poslanice, opozarjam vas, da imate samo jos 15 minuta vremena).
Pripravil sem se, da ^govorim
Ustavil 20 tisoč $udi
Platon je povedal, kako je ustavil množco 20 tiso^ ljudi v Jti jevu s tem, da se je prikazal v polni opremi na glavneg* $rga mesta t« posvaril ljudi, naj opuste svoj namen. V par trenutkih se j*> množica, ki je bila pripravljena pleniti in moriti, razpršila na vse strani.
-Če bi se boljševikom posrečilo ubiti me, — je nadaljeval bi s tem le povečali dolgo vrsto mučenikov v ruski cefkvi pod" bblj-ševiškim režimom. Jaz bi ne bil prvi duhovnik, katerega bi umorili. Umorili so na stotine mojih cerkvenih bratov ter na tisoče kmetov, ki so upali dvigniti svoj glas v prilog cerkvi. Ena mopih nalog Ameriki bo spraviti na papir zgodovino tega mučeništva.
dneh. Gospodje, mi naj bomo to^no ^ poslovniku in bom pra «ma duša in eno telo! Slovenski vočasno končaL
poslanci naj bono v tesni zvezi z	-
domovino — pa preteče 16 do 20	(Konec prihodnjič.)
idili, preden dobiš odgovor iz
Ljubljane!
i Brzojavka rabi v Slovenijo do- •<<g£J0 HAiO0iMk--
nju. Nemški poslanci na Dunajuistikrat pet dn\ Kar se tiče tele- StOVSMlfl UHBfllUC imaio za h a «r a tel o 200 krnn ^"tjfo^, ni VredllO O tem govoriti; 0RŽAVAH.
imajo za bagatelo 200 kron celo leto prosto vozni o po južni železnici. mi pa še tega ne moremo izpoelovati. Avtoriteta železniške ga ministrstva trpi vsled tega, ker tam ni dovolj energije. Južna železniea. ki je privatno podjetje je zahtevala be-cojavno, da ae % višajo tarifi za 200 odstotkov.
Ia j, ji je ugodila, ne da bi bila vpraaala poalanec. tako da atanc danes vožnja 'T. razreda iz Ljub-
VAfifO POJASNILO GLEDE POTOVANJA.
je, da je sedaj mogoče potovati v sta^o domovina, toda potovanje je svečano s raznimi neprilikami in ne motfemo mkocaur fvetovati podati se na pot le sedaj.
Najde se pa mnogo tekih ljudi, U se ne ostreje re neprllike m hečejo na vsak način že sedaj odpotovati; priprav^ ii smo takim po-f* agati in urediti vse potrebno za potovanje. Predvsem pa naj nam vsa\ piie za pojasnilo, na kak način je sedaj mogoče potovati V staro domovino.
Orgije ropanja* uničevanja in morije.
—	Živeli smo v sorazmernem miru v Odesi, — je rekel Platon, — dokler niso prišli boljševiki navzdol iz Ukrajire. Takoj so pričeli z orgijo ropanja, uničevanja in morije. Prav nič ne nasprotujem principu, da mora dobiti delavec sadeže svojega dela in napora. So pa še drugi Jjudje na tem svetu kot ljudje v "overalls'* in. v kmečkih srajcah. Tem ljudem pa so napovedali boljševiki sveto vojno. — Zadušite in ubijte vsakega buržuazijca. To je njih geslo in reči moram, da ga vstrajno izvajajo in uporabljajo. Svoje nalogo se drže z naravnost nevrjetno eneržijo.
Priznati moram, da smo mi vsi v Rusiji skoro popolnoma izgubili zmožnost misli in čustvovanja. Nevihta, strašna nevihta je uda-rla na morje našega ruskega človeštva in valovi udarjajo drug na drugega z brezprimemo silo. Vse kaže, da smo izgubili vsako zmoz nost misliti in razumeti drug drugega. Bog daj. da bi se ta nevihta kmalu polegla ter bi bila vrnjena naši deželi mir in red.
Zavezniki v Odesi.	'
Glede svoje zgodovine je nadaljeval Platon:
—	Francoski poveljnik v Odesi, general d'Anselme, mi je obljubil da ne bo prišla Odesa nikdar v roke boljševikov. Imel je na. razpolago dosti ruskih, grških in francoskih čet, da drži svojo ob ljubo. Ko pa so padla mesta Nikolajev, Kerzon in druga v roke boljševikov. sem obiskal generala ter ga vprašal, kaj pomeni ta o-čividno prostovoljna predaja mest v roke boljševikov.
General mi je pojasnil, da je bila predaja potrebna iz strategič-nili vzrokov. Par dni pozneje pa je poslal k meni svojega adjutanta, ki mi je sporočil, da bo moral general zapustiti mesto za tri ali štiri tedne. Adjutant me je tudi informiral, da bo mesto začasno izročeno boljševikom.
Jaz sem protestiral proti temu in tudi proti načrtu, da bi jaz sam zapustil mesto. Francoski častniki pa so me naravnost ujeli, spravili na ladjo ter odvedli v Carigrad. Ostal sem v Carigradu par dni ter nato pregovoril poveljnika neke angleške ladje, da me je odpeljal v Novorijisk. Dospel sem v dotično pristanišče ponoči, preoblečen t kmeta ter šel na kopno.
Pozneje sem šel na parnik Vladimir, ki me jj privedel v Združene države.
^	V	\
Dnevi boljševizma so šteti?
Platon je dal izraza svojemu mnenju, da so dnevi boljševiške-ga režima šteti. Omenil je izpraznjenje premogarskega okraja Doneča od strani boljševiških čet ter rekel, da navdaja mlade rusko generale, ki vodijo vojno proti boljševikom le ena želja, da namreč rešijo Rusijo kaosa in anarhije, ki vlada sedaj tem.
Odločno je zanikal trditev, da hočejo zopet uveljaviti stari carski režim.
—	Stari režim v Rusiji je prav tako nemogoč kot nadaljevanje sedanjega boljševiškega režima, — je izjavil. — Oba sta sliČna drug drugemu v svojih iz jalovi jen jih, okrutostih in brezobzirnosti proti interesom naroda.
Rekel je. da bodo Kolčak, Dutov in Denikin, kakorhitro bodo dospeli v Moskvo sklicali ustavodajno zborovanje ki bo določilo bodočo cbliko vlade v Rusiji.
Republika ali monarhija?
Na vprašanje, če bo ostala Rusija republika ali če bo zopet ustanovljena monarhija, je odgovoril Platon:
—	Na to sedaj še ne mislimo. Naša glavna briga je sedaj oprostiti se boljševiške more. Ko bo storjeno to, bo dosti časa za razmišljanje. če hočemo ohraniti republiko ali zopet uvesti monarhijo. Ustavodajna skupščina bo imela konečno besedo glede tega. Zelo vrjetno pa je, da bo skupščina za federativno republiko ruskih dr* žav po ameriškem vzorcu.
* * t
Predsednik Wilson in Rusija.
Platon je izjavil, da je izgubil predsednik Wils'»n ves svoj ugled v Rusiji radi Prinkipo predloga.
—	Ko je Rusija slišala o predlogu, — je rekel — se je cela dežela smejala. Vsakdo se je smejal, brez razlike političnega mnenja. Prav tako bi lahko ukazal zvezdam, naj prenehajo rijati kot ukazali, naj preneha državljanska vojna v Rusiji.
Mi vsi v Rusiji smo blazni in naša blaznost mora imeti svoj tek, dokler se ne vrne trezni razmislek. Boljševizem je bolezen, strašna bolezen, repričan pa sem, da se je proces rekonvalescence že pričel in da ni več daleč čas, ko bo bolnik zopet ozdravel. Veliko vero imam v Rusijo kljub žalostnemu stanju, v katerem se nahaja danes. V desetih ali petnajstih letih bo zopet najbolj mogočna in uplivna država v Evropi, pripravljena postaviti se po robu vsem sovražnikom in naj
bodo katerikoli hočejo.	,
* .
Amerika in boljševiki.
Platon je dal tudi izraza svojemu obžalovanju, da ni Amerika v vojaškem smislu podpirala protiboljševiških čet. Rekel je, da bi morale biti ameriške čete v Rusiji povečane glede števila, mesto da se >ih sploh odpokliče.
Platon je posebno pesimističen »»lede židovskega vprašanja v Rusiji. Prorokoval je, da bo židovsko prebivalstvo zelo trpelo za grehe židovskih boljševiških voditeljev iu prav posebno za obnašanje Trockija
—	Trockija — tako je izjavil — smatrajo vsi za resnično alio za boljševiškim režimom. Bil je nekoč čas, ko je predstavljal Lenin to silo, a sedaj preživlja Lenin svoje dneve z razmišlanjem o žalpigri, katero je proizvedla njegova blaznost. Leiba Braunstein Trocki pa pa-radira sedaj po Rusiji v vojaški uniformi, igra ulogo vrhovnega poveljnika ter uganja nepojmljive zločine.
Klub temu pa mu moram dati kredit. Pogumen in drzen dečko, je to. On pozna svoj posel. Kar se pa tiče nedolžnega židovskega pre-1 V:«alstva Rusije pa se "bojim zelo, da ne bo znalo delati razjarjeno] ostalo prebivalstvo Rusije nikake razlike med pravimi greSnTM nedolžnimi.	r ^
To je glavni in prvi zločin boljševizma. Z izvrševanjen^ ekse-kueij ter drugih zločinov je dvignil boljševizem vihar brutalnosti v širokih masah naroda. Velikanska naloga bo za nas, izobraloii m trezni del prebivalstva, zadrževati izbruhe teh instinktov. Upamo, da bomo v tem oziru uspešni.
A A
P?*-*
ideje v AasrQd? Platon je dal nadalje izraza svoji bojazni, da bi ae mogel^boij
razširiti tudi po Ameriki. — Odkar sem dospel semkaj, — je rekel. — sem izve staja tudi v vaši deželi močan tok boljševizma.«Ni da bi'dvignila-kidra svojo glavo! Dobil sem f ~



GLA6 KABOPA. tt>. JUL. 181»
DVEH KRON
POVSST. •__
SPISAL FRANjO LIPIČ
XL.
Nekaj o generalu
N* svake ga on muke mečitee-t'rut* mu je oči izvadk«, I bjjcle rukc odaikao. Viša njega u lautini tankoj, Neka vit?« |V4 vojaka rare v a llia^adiua. mlada providura, Koji tur*K;* t>l:ive ud*ieaie. Kad« h j«' miuc- poč i uul o, S'kiduje ga a tanene lantije. Žira ira je na mihe derao. liragadmo pokojna ti duša.
Hrv. iiarodua.
4
31 cd slavnostnim sprejemom Ju'ake »nitadr in njenim vhodom v Faiu«^u.<tlo se je mi.'Li bivši proveditore Hragaditio v veliki vojašnici. Izpustiti je bil dni t» jetnike, kakor smo videli, tudi K ržaua iit Toma. Storil jt to ue /urad* jetnikov wiiiik, je vedel. da bi takisto »toril: tudi Turki. marveč zaradi te ira, da bi mo-s;» I izpustiti tudi Ladislava Uja rhl. ki «»4 jc imel zaprtega v vojašnici. Kajti vodil je, da »i s teie
General Alvcro Obregon. —' V kratkem času je poveljeval močni mož Mehike — je objavil. | Obregon 25,000 ljudem ter vkora da bo kandidat pri predsedniških kal v glavno mesto, katero je za volitvah v Mehiki, ki se bodo vr-! časno zasedel Finilio Zapata, sile v juliju leta 1920. V svojem Zatem pa je prišlo do dejan-manifestu izjavlja, da bo pravično skcga spora med Carranzo in postopal z vse.-a razredi ter da Villo. ki je še vedno načeloval ve bo dal vse prednosti kapitalu, ka- liki armadi na severu. Obregon je terega se bo skusalo naložiti v Me- zopet odšel v vojno ter razbil kon okna jo opazoval prihod tur»ke;;a stobodo, če vam pride njegov oče hiki.	čno Villovo armado na drobne
vojaštva, ki se |e razvrstilo w «» oemoč, a predno je še mo«ret| Obljublja tudi popolno prizna jkase. Zmaga ga je seveda stala
roko pod ko-
vprizoril ge-iazuilno ekspedi-zasledoval Vil-mesto Columbus prišel Obregon
Obregon je mož, ki je nabil Vil- kot takratni vojni minister na lo. razpršil njepovo armado te:-Smejo, kjer se je pogajal z genera-omogočil usanoritev redne vlade ^m Funstonom glede umakne-v glavnem mestu od strani gene-jnja ameriških čet. rala Oarranze. V tem boju. ki se Prva žena Obregona je umrla, je završil pri Leonu, je kos šrap- ko se je preselil :z farmerja v vo-
i5e.*ni, jo v/klikn l pobočnik.	i« vsem vojakom v Faiueu-
tite. kajti Mustafa pa*a /tli z va-'^i na življenju in na imetju\er
mi govoriti, predno zapustite mesto:
Začudi! >c*je l>ragadiuo tej želji iu »preletela tra je misel, da bi b:l bolje storil, če bi bil z tJjači-čern pobe u nil.
—	Kaj mi bo;e .Mlistala jiaŠa ? Jaz niacin voč pruveditor:
—	Kaj vam hoče, te a a ne vem. General 1'revisiiui mi je ukazal, da vas |K»kličviu.
l»ragad.iio je vedel, ua se ne lurie ustavljati iu /ato je odšel
...	... . . | h hh »eni kuni m njegovima sprem-
xajrotovi l.valeWt kralja Oj^« ;j>vaktniln v p„mieno lwlaco>
prepnean sem. da svoje obljube ne bo* te prelomil!,
—	Ne bom Je preiotufl, je izjavil Mustafa paša. Toda Ladislav (Jjačič ni ne prebivalec mesta Fa-iiiagustc, niti lieiieški vojak. Eaz-I jjnik je. tujec, ki ste ga vi imeli v ječi, in zato zanj ne velja kapi-tuiacijska pogodba.
—	To je zvijačne tolmačenje sklenjene pogodbe' jc vzkliknil Htagadiuo
—	Ne zvijačno, nego dobesedno, je pripomnil M usta ta paša ostro, 'ln jMiveui vam brez ovinkov: Če
, , m ohrani pirate na strani be- ka|e|i Jc uM (j Sl::il-Vi, m vla. »'« izročit. Ladislava Ujačica, vteške republike vsaj pri prdiod-^j kot zastol>Il;k beM,ikcifa dJvaa zadene najhujša kazen. Torej, njih bojih, ftragadino je bil trdmi|;n Pm, ^^ ^ ^ tur-k<. Kje jc Ojacic prepihu, da tudi z zavzetjem 1 a-j^^ U1	>H(.irj) v ^ f.akalll " **iu v«
nela odtrgal Obregonu roko pod komolcem.
jaka. Imel je žrjo dva otroka, in eden teh. deček. ie zahajal nekaj časa v neko šoio v Brooklynu. Obregon pa se je kmalu po svo-
inat;nslc še ni odločena usoda Ci
pr«,nt tu da napne f eneaka rc j	v sohi kj..r ^	B,a„adiuo
publika vse moči d«i ta »mg,ti	^ urauii ^	isal k. itu. trtbj z največjimi zitva
pov« Ij svojega spovednika
ie
»♦tok, rf nti, iztrga Turkom u rok.
Ko jc zarožljal ključ in je Ladi '•lav lijaeič za^iedal na {irauu poji ječe piiiveditorja lit aga<li'l*, je na/lo planil k njemu
-- Prihaja li moj in*e * je vprašati ve> iz s«-I»c vcat lja, da je pri-a!u ura olwjt'rjs Iu iu: eakaje odgovora je vzkliknil: Al:, zak*j i;«e inMe p:«J upu v d1, tla H se I d l»jdi jaz udeležil »laviifg« bitja m slavne zmaice!
Sel«* /ila* j« Ladislav zapazil. knUo prepadel je Hritcad no. — Ali se mar motim .' je vj«rs->
Obregon je velik človek, mič ne zunanjosti. Visok je šest čevljev ter tehta 183 funtov. Kjerko-j jCm zmagoslavnim vstopu" v Me li se pokaže, vzbuja pozornost injxieo City zopet oženil in njego-to prav posebno med Mehikanci. J va druga žena je bila priznana ki so srednje aH celo majhne ra ! največja krasotiea mehiškega glav sti. Navzlic indijanski kmi. ki sejnega mesta
pretaka v njegovih žilah, je svet- Ko 'liasto|);, Carranza svoj.-le polti ter z eno besedo kaj m.-» to k(|t pmlsetluik. Je resigni-cen človek.	!ral Obregon kot vojni minister.
Družina Obregonov je v Sonori Otl onega časa naprej je živel dobro znana, a mirila več bogata,(privatno življenje.
aiu že povedal, dal ko si je leta 1310 Alvaro Obre-:___
t* ga ne vem. Iščite ija in če vam gon. dijak in farmer, star tride-1
bo sreča milj,, ga morda še najdete.
t »ge" j brezmejnega sovraštva
lacijnko >og d->o	bili zorani	... - , .
. -1 ■ .	%, . r . • 'J<* zasvetil v ocen turškega zapo-
tuiski generali z Must.ifo j»aso m , ,
'	|Vidmka.
iiie*i njimi je sedel tudi stan ge-l	, „ -
...... ...	. ,1 —	mi popi ara«
n. ra! Iivviaani. Ponosno je stopil'.. . * . i .
top
Itragadino pr.*d to družbo ter s
• litagadiuo. tako, da bo
AuUnio
vt^» s\ et
set let. nabavil renčo. katero je imenoval "Quinta Chilla" kar po meni v prostem prevodu: V zadnjem stadiju bankerota.
Ko se je dvig:iil Madero proti!željno dušo. ipravlja delo Bogu Diazn. ni kazal Obregon nikakega. pr»jetiu». in :: vsakim grehom se posebnega zanimanja za revolue.i-ibliža popolnosti, se bliža večni le-
Ctati m iforizmi
Kdor greš; z nedolžno in lepole
tlostojanstvenostjo vina- Zat.re»>elil1dobim, jG. Vso svojo pozornost je posvc-lpoli, ki je večen greh i i 7'iilpnn li.lu' L -i r volu II-I ni.>iti 1 I -.. i _____.. »
hladilo »jI :
— Kaj /..'Ii turški zapovctluik
zadene tebe, kar 5eui namenillsvojim polji -a ter svoji majh i njemu. -	nj strojnici. Ko pa so prišle tol
j Mustafa paša se je obrnil k svo-.^ Orozca preko Sonore ter pri-
Ivan Cankar.
i . .-,	.	.. .. j. ogorčen vzkLkiul ireueral Tre-'^ii«
j-- brattil Famiviisto ter odbil ne- - • , , •	.	i PolJ^-
-,..-1 . . , . i . ... višam iu ]>laml izza mize. ';rau:a--»tevilne napade stokrat močnejše	■ .	- .
. i j -r .	... di:io je beneški oheir'
t nitke armad* * forej to je bi! ti-	.. ..	. ...
.	^	- . i Vi I.«. . .i - i i.	• — Israjcadiuo je prelouid kapi-
«.»1 til.o Na mop-arn očeta <«e lahko'sti moz, zaradi katerega je Mu 4 , •• ,	, - ... 1
.	« * «•• .	, .tulaeijsko imjrodbo! je srdito za-
Zjtnesete!	b-tafa pj«sa toliko cri^a trepet «1 da , ,	. v - ......
-i	..	. . vp:l .Mušla!.t pa?a. .Nin je Ujaeiea
Jj»lj.- siiMau svileno v i vico' / .. .. . ... J J .. .
Vem, Ladislav (ijačič
i,
je se-] um pošlje suPau svileno vi vico'	i^Tiii'^i^T 'U" ,OJ° "U8 KaI :>sPeM,a s,!a Pro,po«iiie kakor cvet brez soln'ne
daj i/pregovoril Bngadino. Vas' Terei io je bil tisti mož. ga ul , u % ' p ?i. siorn je j ti razpršenim tolovajskim Im . |
bi ne bil smel storiti, in zato dam ni k x bi1a gon	.
, ....	j .j U..I .	.	. i - .	1,1 ,,c nil smel storiti, in zato
oee pri le do dolo -eneira dne, toda '»»bi premagati uiti teflaj. ko jc| .	. . . ' ,„
r	, .. .. , u	i i	gazadfiie zasluz-um kaaen. io je
piepo/.no /e. Pilsil)eii -em bil;raz»»1 r-M a v p<xlz<*mskem rovu po-j®	. . . , ,	J
... ............ .............L . ... , »miiU	............i ; ;.J1,loJ®	»hseda«
Kdor jc dandanes nesrečen, jc /.ain'-.'Viruja vreden. Treba je sami pripomniti koleno, samo sla'1-siiifhljati se jc treba., nij na|diui!e,:a !u ničesar ne sme človek S svojim lastnim denar- j v ideti iu ničesar si ne sme želeti . jem je Obregon zbral in oborožil j	[vau (jai,kar.
nekako 400 prostovoljcev, poveei-l	» ^
ni Indijancev, ki so stanov«1 i vjKdor siab0tcn v silnem
okolici-	[	koprnenju,
To je bila kai
i ... ,' \r '-----
luči
kapitulirati in turška vojska je ž.- rušila najboljše utrdbe iu ki jc v lite* t u. Ke? vem. koliko bi dal podpisal kapitulacijo Hele potem, Mu-ta*a pa^a za vam>
»e Hiteti
meruo **bl 'ko. Kt-r »e je Mustafa /,i\cztj. Jjr /ailesti j.«#bival-stvu iti voj;tšivii na življenju iu ua imetju, bode te lahki* utekli iz mesta, predno izvedo Tarki, da ste biti moj jt tbik.
—	Hvala vaui. Bragadino, iu pri sp«>«u.iiu ua svojo inater vam prisegam da vacn izkožem svojo hva-ležiHJKit z dej.uijt.
—	Ni treba meni, Oitanit? zvesti zavezniki beneške republike in dajte mi na to svojo moško be sedJ.
Krepko sta ii seula Bragadiuo in Lad slav v roke. Bragadiuo je
Mustafa p i sa. se je vnovič obrnil k -vojim o ti cilji m ter jim kratko in osoruo naznanil svo'e u';a-zc Turško v ljaštvo jim je veki.
ii. sem ko so «a njegovi lastni ofi» irji z
prjhltel k vam, da vas rešim če jejmečem prisilili.' Kri je pri teh ini-
J»-*Mčar vam da pri- Mih stopila Musts.fi paši v glavo, . ,	^
i .;ii * im,J prebledi	vse mesto m pieist*
mi krčevito jt stiskal ih's<i, A pre- ,	, , •
.....i ; .. , . Vsa poslc»pja.	Kdor nove kj^ j«'
»lagal je svoje sovraštvo i, r vnra ,. .. .1 .	. , , * .
- , ,, ,. . - j»«jaei.* skrit,	(lu'u deset tiso., česal z zamolklim glasom 1
pet mirna.
Obregon se je zopet umaknil na svoje majhno posestvo ter do-
je
Komfort za no^e.
Ako so Vam ranjena noga ali sa
Vam pota tar na ta na&n pprzro-čajo občutna boisčnine, ki igo in ustvarjajo srbUanja, ako nabreknejo noga v čevljih in rana povzročajo pri hqji trplsnje. na cagaj a. Dobit« pri Vaternn lekarnarju
Severa's Fool Powder
(Severov Prašek za noge) in kom« fort za Vala noga bo zagotovljen. To je prijeten praiek za noge. Malo posutega pralka med prsti in na vrh Ur podplatih vsako jutro in nekoliko v vsak Čevelj ali nogovico povzroči čudeže. Cena 25 centi in 1 c davka.
K StVLRA CO. LELAm riAHlDb, iuv
otrckoiu se in starim babam smili.
A kdor je mož od p; te de temena,
i/, jekla vli*. "»..^.jj, -z
kre»i»ena. ;»o»runo Ii »di v >t !t* j svojo pot
nobeden sra ne straši trnie
plot.	*
pregraj on ne ;m>zu:i iu ne ovir
iu skoz 4tiš*avc sun1 si krči tir.
Zanaša se na svojo mečuo
pesi, • posluša samo svojo dobro V.St.
C'e kdo krrak • drzno mu
zistavi, podere ga na tla ter ija zadavi
in preko njega dalje spet
koraka. t!lcj. to i: vzor je mojega junaka!
A. Ašl.eri-
*	a e
Kdor sebi suiiiemu veruje, ne straši se vailjive srce!
Ivan Jenko.
*	* *
Kdor um bistri, človeku tree blaži,
trpljenje «>n vesoljno p«»l:ijšuje.
kdor blii^o rabi moč. kar nui je dane.
brc/, ploda mu življenje ne ostane.
Josip Stritar.
Kdor se meni za čas, tu 'i čas se meni zh njei?a
Mat. A'aljavec.
*
—	Kje je oo m o l.jtlislav (ija"'ie
Bratradina je to vprašanje izne-nadilo tako, da ni takoj vedel, kaj bi odgovoril. General Trcvisani je >'>'j"Ual to zadrp»o v prvtm bij.u ter je naglo priskočil Piagadinu na pomoč, zakaj pozimi je besedo lom ti tis t turških vojskovodij in strnh jc bilo za Bragudiua
—	Mustafa paša ve vse je za-k lir«! Trev isani v it al jauskem jc-szikii bt»<lite torej previdni!
bil prepričan, da bi Ladislav slt»-j — Molčite! je za^rmel turški ril raje uajsramotnejšo smrt, ka- poveljnik ua generala Trevisani-kor da bi prelomil svojo obljul»o.ija. Ja? ne znam vašesa jezika ter
. . . . ., »kinov. Obcneu: je. turški pevehnik rskj i-azbojuik- . . .	. . . .
Unazal.. naj vzamejo vojaki Muro
s seboj, da poišče svojega ljubim*
i-a 'tola ter njegovega, gospodarja
Kr/ana
Zdaj so libijski geir-rali in lirt «adino š» le spoznali, da Turki |M»d/eniskega rova niso naš!i »lu-čajno nego da jim je bila ta taj-nost izdana. <J»oboko je vzdibnil pri tesu razkritju Antonio Braga
d'liO .
— I'soda usoda, ki: ko si se ma-š'*e*ala, da sem hotel Kržam« izroči i piratoio l
(Pride
!n zdaj hitite, Ladislav (»ja jti če vasizaslede Turki ste Hjeiii.
"^eela sta "»i še enkrat v roke ui razšla. Ktnalu {»otem je videl tiragaduio uboino oblečenega iiuetskega fanta plaziti s« rez Ivorršee iu oditi v mesto. Sledil tu je i oeiiii. dokler se ni izgubil tu izraz M'Joroljncfti je n ua njegovo bledo, umučeuo »ce.
I« j »u gotovo nteče. j» mrmral Braaradtuo, stoječ pri oKuu vojašnice iu motreč množico, ki ve je tiietU v bližini Iu če kdo. ji ni ta tK-plača zavzetje Fama-
Uragadiuo je ostal v vojašnici, kajti nameraval i** v smislu skle-
K.lor ji« sprejel od Sojenic moč,
izgazi pot, lijer ni steze, ne «*este. preskoči mejo m poruši stene, in ne val. da je enkrat za vselej j obleko tesne splošne šege sleče konec njegovi vojaški kariieri. prezre pomisleke iu nrilodušnost. Ko se je mudil na obisku v Her-jj,a se napoti tja. kjr-r cilj se s- eti mosillo. je pris'a vest o uniorr.	Htbin Kristan,
predsednika Madera in o	da	• # »	| Tgasne moč za vse dejanje vedno
se je Huerta pobmtil državne ob-jKdpr je	on pošten je uotovo ^ ^ kl ,,av',(lil JSH«M,pa'
lasti. Ta izdajali cn je raz-.-nel j .:t..,„.n!CŽU lipaJ pa mk( lu	'
Obregona. ki je postal na ta iia-'	v .vid prsih tolče
ein eden izmed dekženeev slac-|itI svetujem, ogiblji se jra zdaleč 1 nega načrta v Guadalupe, v sled i	ya|javct,
* . *
e •
I Kt!or se privadil jc >lužabiic teže, •srce mu dni svo'ioduih več m; vredno,
j več jarem udov trdih mu ne veže. i
on umreti sužen.i mora.
Fran Levstik
Puebka, Cela.: Peter OoMg, Germ, Frank Janesh in A
Coetetlo.
Cela.: Math. Kernety.
Alois Bndmim. Lambeet Bolskar. Chinee, IIL: Jos. Bosti«, Joa. Bllpto Joa, Bevčič la Judd Zaletel.
JeUet, IIL: Frana Bamblcn. Frank' Laurich in John Zaletel. Mmciitsh. Ill: Fr. Auensdn. La Salle, IU.: Matija Konpc liTingsten, DL: Mieh. Clrar. North Chicago, IIL In efceiies: Ant Kobal in Math. Osrin. So. Chieace, IIL: Frank Cerna. Springfield. HL: Matija BarborUL Wsultegan, IIL: Frank PetkovSek. Franklin, Kana. ln ofeelka: Fran! Leskov lc.
Freotense, Eans.: Rok Fina. Ringo. Kaos.: Mike PrnclL KitzmiUer. Md. In okolica: Fiaaf Vodopivec.
Calumet. Mien, ta akaUca: M. t Kobe in Pavel Shaltz. Detroit, Mieh.: Paul BarteL Aurora. Minn.: L. Perulek. Chishoim. Minn.: Frank Govie. Jet retrich.	1
Ely, Minn, in okeUca: Frank Goni* Joa. J. Peahel in Anton Poljanee. Kveleth, Minn.: Louis Govte In Jarl]
Gilbert, Minn, tn akoUea: I*. Veaal Hihblne, Minn.: Ivan PonSe. Virginia, Mina: Frank Hrovatleh< St. Lonis, Mo.: Mike Grabrian. Great Falls. Nsat: Math. Urlk
Klein. MenL: Gregor Zobec. Gevanda, N. I.: Karl SternUa. Little Falls, N. V.: Frank Masi«. Barhertoci. O. in okolica: Frank Pot
Jc In Alb. Potjanec.
Collinvtood, ©.: Math. SUpnlk, Cleveland. O.: Frank Sakaer, Cbaa* Karlinser, Frank Mefa in Jakob Bee> nlk.
Lorain. 0. In ekeliea: Louis Balanf
J. Kum.še In M. Ostanek. Nilee, O.: Frank Kogovftek.
Youngstown, O.: Anton Klkelj. Oregon City, Ore.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M K|arlcb. Ambridcc, Pa.: Frank JakJto. Resrmer, Pa.: Ixiuis Hribar. Broughlon, Pa. in okolica: Ante« Iparec.
Burdine, Pa. In okolica: John
Demšar.
Coormaucb, Pa: Ivan Pajk, VM
Bovanfiek.
Claridge. Pa.: Anton Jerlna ln Anfi Kozoglov. Thinlo, Pa: Joe Oshahea Export, Pa.: ta>uis Supandfl. Forest City, Pa: Mat. Kamin ln Ifc Leben.
Farell. Pa.: Ant. Valentin««. GreenKbnrg, Pa. ln okolica: Tnal
Novak.
H OH tetter. Pa In okeflca: Fraag
Jordan.	•
Imperial, Pa.: Val. Peternel, bx 17Zi Johnstown, Pa: Frank Gabrenja la John Tolanc.
Luzerne, Pa. In okolica: Anton Oeolnlk.
ne dovolim, da bi st v spričo mene dogovarjala, česar ne razumem.
Brauadiuo je uieJtein premagal prvo presenečenje iu ic zdaj smehljaje rekel:
-- Ijcneral Trevisani mi je reke!. da veste vse. £'e je tako. potem je bilo vaše vprašanje popolnoma odveč.
Počasi je vstal Mustafa paša s svilene«a balzaka. ua katerem je slr.ne!. Bil je velik zagorel moz z dolsro brado in temnimi pogledi ki so bili zdaj grozeče uprti na Biagadina.
Mustafa pa^a je težko položil svojo roko Bra^adiuu na rama in zraz divje škodoželjnosti se jc pojavil na njegovem obrazu. -- Kje jc l.adidUv Gjačic? jo i»>ne kapitulacije odkorakati S.va*«vie vjiraJlal Mustafa paša. Vi beneškim vojaštvom it	terjale dobiti to po.*edati. Kakor sem
/ dobteenem taboru počakati, da jaz držal pogoje * kapitulaeijske
Nemem se prigodi — bodite pripravljeni.
Pali-BxpaUer
powaga Ukoj pri »p«k-■Mju. udarca ali oj»
Slinali.
Fante M mak SXORO.
Po vtrk lakarnak po JSt iaSSetflpjriptfftaiia

Jk CO,
York
POgOR ROJAK«
pridejo bciif^ke fadje ter odpeljejo vojake v domovino. Umaknil se je bil v \ojeeniro. ker ni betel
p*>?odue. tako jih morate držati tudi vi. Nikar ne mislite, da me '•tjrteie jirepfi >*ili, l^dislav Gjg^ič i\»kak. Obljubili ste Mu
katerega so dobili nasprotniki Huerte ime " konstitoeijonal'sti
Obregon m Carranza sta se seznanila v Guadelupe in slednjemu se je takoj priljubil mladi polkovnik.
To se je zgodbo leta 19Vi i - v tem času se je Obregon že izpre-menil v dovršenega vojaka. Xje-mu je stal nasproti Ojeda. eden najbolj uspešnih borilcev na federalni strani. Ojeda. ki je imel proti sebi več nasprotnikov kot pa je imel sam ljudi in ki je bil odrezan od vseh dobav, je stalno držal zaposlene eete konštitueijora-listov. To je bilo v glavnem delo kavalerije. a Ojeda je imel ra razpolago tudi infanterijo in arti-lerijo. Boril se je na indijanski način in njemu nasproti je razvii Obregon svoje velike zmožnosti kot strateg.
To je bila vzgoja, kl ni prav nič zaostajala za ono v West Point.
Francesco Villa, ki je naMoval konštftucijonalistienim eetam v državi Chihuahur.. je predstavljal velik del sile generala Carranze. a Villa je imel navado prepirati si s svojim poveljnikom. Ni prišlo sicer do javnega spora, a Car*t:n-za je sklenil, d? ne more poveriti Villi vodstva armade, ki bo zavzela glavno mesto.
Vsledtega je imenoval Obregona poveljnikom zapadne armade ter mu dal naročila naj zavzame Mexico City.
Ta zapadna armada pa sploh ni eksistirala. Canvnza je imenoval Obregona poveljnikom ter dal s tem njeian naročila naj sestavi to armado. To je tudi storil tea rekrutiral veliko število Indijancev in beguncev iz Hnertovega Ti ijpdje igmjeni v fr-
lv J or krmita vbranega ne je, ni skusil sir j ten j a, Kaj .ic trpljenje, on ne ve, ..•u ne po^na življenja.
Simon Gregorčič. • * *
Kdor ljubi rej, on ni svoboden, ljub« zni suženj on jc zve>"t. Cvetoče lnordii so verige, dišcie spone, I;i jih nosi, mej svoje volje ne opazi ker mu Ijube/vn jemlje vwl iu z vidom strotgo. bistro pamet.
Etbin Kristan. • • *
Kdor mož ie, Imlečine najhujše nosi nem: . ue kaže jih po svetu, ne kaže jih ljudem.
A Aškere.
•	o •
Kdor ne veruje v blaženost ljubezni, ta tudi ;iikdar ue bo ljubil.
P. Pajkova.
•	» *
Kdor ne zna uporabiti svojih duševnih moči u'ti v toliko, da bi svobodno mislil, ta ne sme biti užaljen, če se mu reec suženj.
Svobodna M'sel.
•	s *
Kdor iu počutil dvomov tlečih in žgočifi v duše skritem dnu, spoznal demonov ni morečik, ni v trninab. taval brez uiirti!
I. Sauda.
' ♦ *
Kdor sam do večera potuje skoz
izgine si tzarjq večerna
Simon Oregoiči*.
dig sam hoče, je rob, a kdor npče, t*,^!
A Aškerc.
*	» t
l\dt»r urne rr.ke, s.»! v trla vi ima. v iirsrcei ii v.saki p«unag?!l' Jiiia.
Fran Prešeren.
Kdor vt-č slori. on more več, on nosi v sebi več moči Kdor manj stori, pokore vec na rame se mu naloži.
Anton M»dved.
NAŠI ZASTOPNIKI.
kateri so pooblaifiem pobirati narofr! Broslrh.
Manor, Pa. In oko lira: Fr. Demlar« Moon Run, Pa: Frank Maček In ft* Pt«rtmil?»ek.
l'tttsburtrh. Pa. in okoltea: U. & Jakohieh, Z. Jakshc, Klarlch Mat ta I. Magister.
Balphton, Pa. ln okolica: Martin Koroscbetz. Reading, Pa in okolica: J. Pezdird South Bethlehem, Pa: Jernej Ko« privfiek.
..Southview. Pa: Fr. Stalner. Steelton, Pa: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. in okolica: FranB
Sehifrer.
West Newton, Pa: JosId Joraa Willock, Pa: J. Peternel. Murray, Utah in okolica: J. Kartell! Black Diamond. Wain.: G. J. Po-
renta.
Coketon, Va: Fr. Korlaa Davis, W. Va in okolica: Johd
nlno sa dnevnik "Glaa Naroda". Naročnina za MGIas Naroda" Je: Za celo leto $4.00; za pol leta 92.50 sa četrt leta $1.25.
Vsak sastopnllc izua potrdilo sa svoto, katero je prejel in jih rojakom priporočamo. San Francisco, CaL: Jakob LovHn Denver, Celo.: Louis AndolSek in Frank Škrabec.
In tkslisal
76*
Thomas, W. Va
Korenchan.
Milwaukee, Wis.: Andrew Fov sip Tratnik in Aug. GoUander.
Sheboygan, Wis,: John Stampfel U H. Svetlin.
W. Affia Wla.: Frank BSoS. Rock Springs, Wyas Louis cher in A Jutta
V zalogi imamo
kvene pesmi
ccr-
OBHAJILNC PgaMI, I. sv. r. Hribar, MISSA In HON. a Jos. (Pogačnik) te KUKAM. PESMI (Foorstar) anca JEZUSOVO (Klmovac) PANG a LINGUA (Foorstar) 10 OBHAJILNIH (Orum) 1« PANO« L.INUUA (OariMS)
Hvalite gospoda (Prsmrt)
ZBIRKA cork, pasmi (LeOan) PET BOŽIČNIH (Orum) SLOVENSKA BV. MA&A v fast OV.
Pranllika (GerblC) MiaSA (Chlondowakl) MIBBA OE ANGELIS (Klmovac) SANCTK JOSEPH (CWenaewekD SLAVA nea kraljico (Owklfi) UTAH M K PREBVETEGA BRCA
JEZUSOVEGA (Poorstsr) iMARMlCNE PEBMI (LaHamar) S MARIJINIH PEBMI (Psorator) ECCE Ssiirin Magnus (Poerstar)
IUB pea Psatinos (CHnfa^M)
1 parUtura In T ffUaov ..,.....|£.H
X parUrari In S glaaov ........ |t.Ct
X part i t url tn S gtuov ........ tS.CS
3	parUturl ln 7 glaaov ..........yttli
Z partlturl ln t glasov .......... IS.1S
4	IsUat .....................................9S.6C
t partlturi In f (Ibiot .......... SMS
5	pcirtiruii in 7 glasov ........ MAS
I tztlal .......................... IS.lt
t Istlat »,..*.,,■«.,,„.,«,.»*,...•• tLtB
,........
S partlturi In 7 Klasov 1 part t tura ln 4 glaaov
1 parUtura in 1 alaa .......... fl.9®
t partlturi ln t Klasov „.n... UN 1 parUtura ta 7 £aaov..........(Ml
1 trtlaa .. 1 tstlaa .....
S partlturi I partlturi 1 part. In t glasov
ten
in t glasova ..c..... fgS
•••••ooosoooooeaoaaaae
etttssftill
Slovenlc Publi

■

BIAS SABODA. 10 JTL 1»»

N12IN
(LA JUNGLE DE PARIS.)

tacti.
b"Qlt| Iirodt" priredil O. F.
J
(Nad« I je van je.)

je j* menilo za Klariso smrtni udarec. Sedaj jc vedela, da koi er in da ima njen prijatelj teden namen zapustiti jo.
Tedaj xe ni ve»' pomisljaia. Odpovedala je stanovanje kajti brez prijatelja bi ji hib* bivanje v tem stanovanju neznosno. Najboljše ! je bilo hitre bežati to živeti kje drugod naprej, če je bilo tako živ * jen je sploh mogoče.
Takoj je pričela pospravljali stanovanje.
Nekega večera jo je naael Mirambeau. ko je bila ravno zapo slcna s po«; rnvljanjem. V sobi sta stala dve velika odprta kovčega. V prvega le|i kovčegov je polagala Klarisa svoje lastne stvari. \ t drugi kovčeg pa stvrri prijatelja. Bile so srajce, kravate in nekatere knjige.
K«S jo ,»e vide! ,»«ko sklonjeno nad kovčeg. se ni mogel iznebiti., se ni mogel otresti nočnega gin jen ja.
—	Kaj lelaš tukaj* — je vprašal z nežnim glasom.
Ni »i drznila ponuditi mu čelo v poljub ter le odgovorila;
—	Naj ui? stvari d ne v I jem 'red. dragi Mi. Kako lepo. Ja si zo-I et enkrat prišel!
—	Pro* i m!
—	Ne zaji'kuj! Ker je /e enkrat prišlo tako. je boljše, da je vsega hitro konce, kaj ne dragi? Sedi tja. — lam st«»j: tvoj navadni naslonjač.
Sledil j«- njenemu pozivn. Njegove muke mi pa rasle. Prah pre t." osti, katerega so Jvigali v yrak pr>ti Klarise. mu je padal na sne. ('e bi to vedel - naprej, bi dotičnega dne sploh ne prišel, kajti vri taki prizori so uit: bili mučni.
Naenkraj je zapazil majhen sveženj p'sem. starih pisem, ki so gotovo predstavljala njegova lastna. Pritajeno se jc sklonil nad n;c ter v resnici spo/na! svojo pisavo.
—	Kaj ne. te mi pustiš? — jc prosila boječe. Gotovo ne b«»š ta
ta reka sreča človeka, ki je tako zaslužen kot ste vL Čestitam! Od-1 rito čestitam!
—	Hv^la vam. ckscelenca.
—	Kedaj pa se bo vršila poroka? Ali ste že določili dan?
. — Da. .2"». januarja.
—	Take kmalu? Potem mi boste postali pač nezvesti? Velik gospod kot vi seveda ne bo hotel----
—	Res bi vas prosil, ekselenca. da zasedete myje mesto s kakim drugim. V naslednjih mesecih bom imel veliko dela in rednega se bojim, da b: ne mogel primerno*izvrševati poslov, s katerimi j ste me počastili.
—	Dobro Nikogar ue bom postavil na vaše mesto, gospod Mi-.-aml»e^u. Prvič ste človek, katerega je težko nadomestiti in upam, la bodo vaši trije tovariši sami lahko zmagali delo v naslednjih irelt tednih. Ker pa bomo le težko preživeli volitve, se tudi ne izplača iskati naslednika za vas.. Še enkrat, res me veseli, da sem iz->'«lel tako dobro novico!
lud bi izvedel za aasW ANTO-
NA PRINCA, doma iz Šmarij pri Ljubljani. Imam mu nekaj važnega poročati iz stare domovine. l ahke se pismeno ?gl-tsi na naslov: A. Skubi*. 'Jtil4 K. 80. St., Cleveland. Ohio.
(10-1:?—7 >
(Dalje prihodnjič.)
Oropanje Kitajske
K ita j-tka je republika.
Japonska jc avtokracija.
Kitajci so pošteni v trgovini ter miroljubni v svojih navadah
Japonci so pretkani v trgovini ter znani, kot zelo bojeviti.
Govorili so nam. da jc šla naša vlada v vojno, da napravi de i tukrae^jo varno po celem svetu.
Sedaj pa je dobil senat navodilo naj odobri mirovno pogodbo. > Katero bo r-tavljeua Kitajska. — republika. — na milost in nemi b st v roke -lapousk'. avtokraciji. ]»ogodbo, s katero bo oropan« Kitajska skero ene tretine prebivalstva Združenih držav ter ozem I.-« ki je večje kot ono Japonske.
Edini izgovor za ta sramotni in nečastni rop je ta. da obljub tja Japonski1 vrniti ukradeno blago — ob nekem času.
Dobro. Japonska je obljubila svetu, da bo vrnila Korejo Ko-i. icem. kakorhitro bo tam "napravila** red.
Sedaj vidimo, kako je držala svojo obljubo.
Držala jo je kot drži Japonska vse svoje obljube. — da jih na m reč cinično omalovažuje. /
Senator Norris je imel prav. ko je rekel: ^ t — Šantuug uravnave ni mogoče braniti pred nobeuitn poštenim človekom ali jo pa primerjati s pravico in poštenostjo.... Ni-oar dnigegt ni kot oropanje Kitajske, ki se nc more braniti.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam vsem
sorodnikom, prijateljem in znan-1 ceni žalostno vest da je po nesreči preminul moj ljubi jeui soprog j
FRANK ŽRAJ	____
junija po 10. uri zvečer vrača-j	~ joč se proti domu iz sosedne ua-!Ri,ula [" izvedela za naslove TO-
selbinc Sygan. Pa. Sedeč na akni-;	MAŽA RFBEC. LOP ISA RE-
nito ograjo pri mostu državne ee-j	l»FC. ANTE'S*A ( F^N'IK. J.«.-
ste je na kakšen način izgubil rav-j	Nt-ZA KOVAČ in IGNACIJA
ue težje in padel nazaj kakih 14	PACLOVIC, doma iz Palčja pri
•"•cv.ljev globoko poles potoka med:	^ n>l Notranjskim Na-
kamenje. To ni nikoniu znano. Mirno yrt-doei ljudje so ga našli vs.;v*a pobitega -tako h ud« v da je drugi dan 10. jun. ob Hl.rtO ponoči /a poškodbami v bolnici v Pitts-ouighu. Pa., umrl
Pokojni je bil doma iz D. D»»-oavc. pošta Gorenj«? vas nad -korjo Loko. Gorenjsko, star • t. Tukaj zapušča mene žalujočo v »proge in 4 otiočlčr v starosti do let in več -sorodnikov. V Ameriki je bil 15 let Spadal je k ^.č-•t:a društvoma: št. *Jli> SNP.I. in >t-v 148 SDPZ, katerih čiaualvo tsu je položilo po en krasen veuee ua ki-sto ter mi bili v tolažbo v a>u m*»je največje žalosti in ved-.!«• priprav-ni pomagati. da so m: olajšali moje žulje in so mi še!
ha j njo s«- v West Virginiji ali v I'ennsylvaniji. Prosiva tla >-e nama ogiasijo. — Frank Paulo-vič in Ftvjik Ccsuik. liti 14 Carry Ave. Cleveland. Ohio.
' 10-12—7)
ko krut tee zahteval svoja pisma nazaj? Prosim te. nobena druga Senator Norris je goreč zagovornik Lige narodov. Kljub temu ?".ar mi ne bo ostala.	.ja pravi:
—	Dobro, obrži jih. — je odvrnil na kratko. — obljubiti pa mi — Rad bi žrtvoval skoro vsako stvar, da dobim Ligo narodov, m« raš. da tih vrneš, če bi....	a radi nje ne izvršil umora ali onečastil svojo deželo.
—	O ničesar se ti ni treba bati. Jaz nisem hudobna ženska.	privolimo v ta rop Kitajske, bomo onečastili svojo dežela _ To dobro vem. zelo dobro. f Prelomili bomo svojo slovesno obljubo, da branimo demokrati jo ter napravimo .-labejše narode varne v njih obstoju.
K i.; je moj brat JOIIX KLFMEN-CIC ' Doma je i/ P»-stene v.isl fara Sv. Križ pri Kostanjevici na Dolenjskem. Nihaj : se tuka j že 1"{ let: pred K. leti >e j. nahajal v IndianapvlUu. Lid. Pro-s"ni cenjene rojake r.ko kateri ve r?a njegov naslov, da nit bla-g« voli naznaniti nli naj >e pa
Rad bi izvede! za oiojega brata
IGNACIJA OBLAK. Pred 11. leti sva bila skupaj v Kock Springs. Wyo. od tam jc šel nekam v Pennsv Ivanijo, potem pa ne vem nič o njeni. Doma je iz l.učne vasi. Zgornje Zadobje i;ad Skofjo Loko, podumače iz IVemetovcovga malna. Prosim c njene ro j tke, če katori ve za njega. da mi naznani naslov, za kar bom zelo hvaležen, ali ako s u.t čita ta oglas, naj se mi javi. — .lov-,h Oblak, 20j — 4 tli St.. Milwaukee, Wis _iS- 3 5—J )
Kad l-i izvede! za naslov ANTONA in FRANCA CELHAR, dona \f. St. Petra na l\ra<u si podomače Miftatova. Pred "i'/•• l'ti sT.i bil;: v Cleveicndu, O!.'o, kjer je njun naslov bil M?:l F. •J!- ti. Pn jel sem pismo (»d njune "..str- Ivine iz starega kraja t e kdo ve za nj»t naslov, naj mi javi. /:• kar sc v imenu njune sestre vnaprej zah .aljnj: m, ali naj pa sama oglasila. — John Žagar, Bex 17, Channing, Midi.	(»i-io—7»
sam oglasi svojemu brat»i na naslov Mike Kb -ii-nea . -"»^»i	izvetlel za moja uva brata
l*r«v»er Ave. C!.-velainl. (10-12—7)
nhi..
lu vendar se ji je zdelo kot da obžaluje on bvojo popustljivost. Mogoče bi bilo bolj pametno, če bi porabil kako nepazljivost Klari-' ter ... Ko jc nato vzel;
en kos in ona se je sklonila, da ga pobere. Bil je iz najfinejšega platna ter pošit > Čipkami. Kakorhitro je vdela Klarisa ta kos rokah Mirai.ibeau-ja so ji stopile solze v oči. — Ali ne poznaš več tega? — je vprašala. On pa ,ie zmaja! z glavo.
Stali bomo obsojeni pred sinlnim stolom zgodovine, spoznani ! LKviiu biii;>vščine. izdajstva in zavratnosti.
iz nekega predala kup perila, ji je odpadel Soben narod ne more vzeti na svoje rame take sramote.
Tudi m-bena s »fistika ali kaka splošna izjava ter lepa frazi. v j -ikriti javnega in očividuega zavrnenja vseh naših obljub ter gr-( " nečasti. katero bi predstavljalo oropanje republikanske Kitajke od strani avtokratgične Japonske.
Težko jc najti vzrok, kako more kak človek na svetu opravi
v nadalje naklonjeni pomagati v: vseh potrebah, za kar jiui ne moreni i :reči zadostne 'alivale. To se je s kazalo, da je bil med njim zelo pi 'ljubljen in spoštovan, k »-kor tudi pri drugih mjab'b v n-' Ibiui. ko so me obiskali, tolažili •i se v dele«.I i pogreba.
lepa hvala Štefanu Bratkoviču iz Hiuuiflitou Pa. za venec in ta-
laž.bo; hvala Andy Mačku, svaku _
iz Primrose, Pa., za postrežbo; R.:JU hvala Jakobu šiflar, svaku iz Sy-i?au, Pa., za i>ost«-ežlM>, ki je bil pri raujkem v času nesreče, ko je bil še pri življenju; hvala sosedu .Male>v/u Kossu, ki je b.l tudi pri ranjkem v času, ko je še živel in je meni v veliko tolažbo in jkohoč še zdaj: hvala Math G:Hič*ču. ki mi je preskrbel. da imam še v nadalje doma postrežbo; lepa hvala vsem skupaj ki ste nti pomagali Pokojnega smo spremili k večnemu počitku 13. junija na kato-
Kje je JOŽEF BRADAČ? Doma je iz Podhoste, Loška vas pri Toplicah na Dolenjskem. Izvedel sem. da se nahaja v Bai '»er-tonu, Ohio. Ker mi pa ni znan njegov naslov, prosim cenjene rojake. d:i ga :ni naznanijo, ali naj se sam oglasi. .John Kramar, 1401 E. 47. St.. Cleveland, Ohio i«» 11—7>
ANDREJA ia PETRA MRAK. Doma sta i/. Kranjske Gore št. !H, Gorenjsko. Pred vojni sta se ni bajala v Can a d i Prosim ranjene, če kdo ve za njun naslov naj mi ndmnni, ako pa sama .'-itata t -i oglas naj se javita na naslov: Joseph Mrak, loth «c Taylor St s . Oregon City* Ore. lO—7)
bi izvedeta za ANTONA kožam, podomače Ž.iidarjev Zvarej ua Primorskem. Če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga naznani, za k*«r bom u-lo hvaležna, ali pa če s.iiu čita. naj sc v «ui oglasi, mam za njega pismo iz stare domovine, pa bi mu ga n:da poslala — Mary Frank, 21)21 K. J3. St., Cleveland, Oiiio.
(!) 11—7 1
Ta >1 v ar ti je bila nekoč zelo ljuba. Hotel si biti pokopan to mednarodno tatvino. izvršeno nad slabotno Kitajsko od
¥ njej.	<■- rani milit;.'istične japonske avtokraeije ter izjavljati nato v isti A. to je! I»t da so naši sin; vi umrli, da napravijo demokracijo ter pra-
Da. m prvi večer, moj Mi.	* 're majhnih in simbolnih narodov po celem svetu varnim. Solze so !ile iz oči lei»c Klarise. ko je zapazila v svežnju dve ze- Sram bi nas moralo b ti ponavljati take izjave ter opraviče-
lo dolgi »raje:, kateri -sla oba določila za zadnje potovanje. Na	1 ta Z',K''M proti Kitajski in proti naši lastni narodni časti, nad
ra.ici Klarise jc bilo videti na šicvilnih mestih obledel moder trak	grobovi naših mrtvih, ki so mislili, da umirajo za dobro ime Ame-
Vcdiio Inijše so vrele solze iz oči Klarise.	r ke in za oraviec i^ inoslosti zatiranih narodov sveta.
Poljubi sraj«*o, — je ponavljala.	Lahko hi pričakovali, da bodo ti isti mrtveci vstali iz svo
Miranrhcau ni bil v stanu odreči prošnjo prijateljice ler po-	1 okrvaljenih grobov ter zavrnili hiuavsčino kot je ta. ljubil l»eli kos perila, ki naj bi nekega dne kril mrtvo truplo Kla
rtse. —
Nato sta oba umolknila. Čuti je bilo le tiktakanje majhne ui-c tri kam iti u.
Mira m beau-ja je lotil strah, da bi ne postal premehak. <Ž( je čutil v očeh neko ščegetanje. Zdelo se mu je kot da sc dviga ee .a preteklost v njegovem grlu ter mu kliče; — Pošto j:
Lvignil se je ter napravil par korakov po sobi, ki je bila pii en desetih srečnih le* njegovega življenja. Tedaj pa je zaeul iz da ijave bttčauje in vrvenje velemesta in ta ropot je zvenel v njegovih o še; i h kot pritajeno bučauje fanfar. v duhu je videl ponosno zi dovje, zidovje gradu Chaumignv, visoki stolp ter celi ponosni g*ad, v katecen1 so nekoč stanovali kralji in cesarji iu kamor bv priel kot gospodar in za povedo valeč.
Hitro je prijel za klobuk, poljubil Klariso ua usta ter rekel.
—	Zdravstvu j, draga prijateljica. Taki nastopi ti škodujejo. Ne bom te pozabil, »Iraga prijateljica! Če bo kedaj potrebovala tvojega Mi.... C pan., da ti bom mogel nekega dne nagraditi tvo jo ljubezen....
— Ne, ne. Ničesar nočem imeti. Jutri bodo prinesli kovčeg v tvoje stanovanje.
—	Saj se nc mudi. -
—	Da, da.
~ Ne čutim, da ue boš več prišel. Zdravstvuj, dragi iti!
Se en poljub tik pred vrati.
Nato so se odpria vrata in Mirambeau je odšel po stopujical. navzdol. Oči jc imel po v esenc, kajti sram ga je bilo, kot da jc ubil svojo ljubezen.
V sobi, za zaprtimi vrati pa jc tiktakala ura naprej, večnost:
Osemnajsto poglavje. PE86NEČENJE ZA STRICA FELIKSA.
("Evening Journal*".)..
»
*topi|
Bilo je nekega milega jutra v januarju. Sneg na vrtu ministr Uva ?<e je t*i«l in » vej so kapale kapljice kot solze.
Ek&eletar« in dragi prijatelj. — je rekel Mirambeau. ko j« z veselim obrazom v privatno sobo m'nistra Lavardagnaca iti vam imam veliko novieo. — namreč o mojem bližajo ' ~»u se zakonu. — In s kom?
X ft<**podienn Carin*.
je dvignil svojo lepo glavo, ki jc bila sliena oni Ju
Carius? - *e ponov i začuden. — S katero Carlus* Z ene hčerk onega Feliksa Carlo«? - Ne, g. edino tčerko Gregorja Carl us.
Grad Chaumignv ? — je vzkliknil minister, nevesta je res }>o*e*tiiiea gradu Chaumigtiy. .
trsi sem sa svojo dolžnost, da vas ekseleneo prvega ob-(kmtiMB dogodku.
i? — Ne šalite »e? Gospodično Carl us* Sto miljo
PISMA IZ STARE DOMOVINE.
Zopet smo p.ejeli nekatera ois-liško pokopal £če v Uoseville, Pa. m a iz stare domovine, ki jih r.di Posebna hvala članom društev, h pomanjkljivih naslovo ne moremo k .telim je pokojni pripadal, ker dostaviti. Za?o prosimo, da m> o ><• vse dostojno preskrbeli ter ga glasijo sledeči: FELIKS SLillV-»miiili k večnemu počitku. NIK. ki mu piš« sestra Marija iz Tebi. ljubljeni sopreg in oče. Zagorja ob Savi; JERA BALIS, naj bo lahka ameriška zemlja. Po-, kateri4»iše nečak Pe;te Ose!j iz Je-
N APE OD A J KROJAČNICA
r. i najboljšem prostoru v Cone-niaugl.. Pa. nasproti First National lian!;. Orodje najboljše vr'.te, žele/a na plin in elektriko, nov stio.i. pis;,i«ia miza in sploh vse, spada k temu obrtu. Pro»ia:n radi tega k«*r moram posvetit* es svoj čas za drugo obrt. Po-Irrbnosti izveste pri lastniku: Vi-doslav Rovanšek, 347 G reeve St.. Conamaii!?h, P?.
Poj?.?ni!o mojim odjemalcem.— I.-?' kosu ostal na svojem mestu tako dolgo, da vsak dobi. kar je
ti vaj v miru'
Cuddy. Pa.. 7. julija PJP.k Žalujoči ostali; Mary Sraj, Frank, Alovsiius, John iu Mary, otroci.
seiiic; ALOJZIJ MODERC ki nm piše Janez Moderc iz Golice, ter KM AN L* K L MAZZA. ki ima pis mo iz Ragusa pro v. Siratus«" Italia. Oni.-njeni naj se takoj <»«:asijc pri upravnišfvu (Jlas Naroda, d j
John Šraj, bi at v anier. armadi. ji,Jl dostavimo njihova pisma.
Mary Šrajt omožena Maček,
sestra v Ameriki, sestre iu mater v starem kraju t 10-11—7)
Podpisani prosim znance in prijatelje v Wii>terqua rte rs, Utah, da se mi oglase in poročajo o: •Jebivskili razmerah za kar jim boni zelo hvaležen. -- Pri.r Zmerzlikar, St rabin j. pošt;i Naklo, Kranjsko, Jugoslavia (8-11—7)
(.b-10—7)
c.d mene naro-il.
(9-12-7)
Kje nahaja moj sin MARTIN P.AN1Č? Doma je iz vasi Verh pri Davšah fara Stopičc pri No-vem me>tu. Pred G meseci se je nahajal v Johnstovvim, Pa. Ako kateri rojakov ve za njegov naslov. prosim, n.ij mi naznani, za S ar mu !>oui zelo hvaležen ali naj se sam javi svojemu oČotu. ker nameravam v nekaj tednih odpotovati v staro domovino iu pred odhodom mu želim še -nekaj pihati. — Martin P.anič. 741 livilmes Ave, Ind'niapo'.is, hid. (S 10—7 i
DELO NA FARMI.
i *
Slovenski Fant debi delo na Inr-mi. Plača je <=3 00 na dtu. Delo sc dobi tukaj, če jih tudi ve; pride. Katerega veseli, naj pride ta-— Frank Prime, Box 40/ Oriska, N. Dak	(9-10— 7V
pozor I
pozor!
lafet Ja nov obSUnl
domaČih
zdravil
< priporočenih po lupnlku Knalppu )
Pnlsa TMkem sdrtfila J* as kratka rmaloteno. sa kaj la prt kateri km—l •e rabi
Ta cenik bo vodnik k »ilinu sdruvju i PlSlte ponj ae danee.
Želim izvedeti za naslov svojega brii!a FRANKA VODE, doma i" Dola pii Ljubljani. Pred tremi leti sva bila skupaj v M il-waukee, Wis, sedaj pa ne vem. kje sc nabija. Ce kdo rojakov ve za njegov naskv, pr'-siiu, naj mi naznani. Če pa sam čita ta oglas, naj se mi oylasi, ker mu imam nekaj važnega poročat: h starega kraja, kar je r./cniu v korist. — Joe Vode, Box li»->/ P-altic, Mich.	(S-10—7i
Rad bi izvedel, kje so nahaja PETER KRAM, doma ~:z Gorenje vasi pri Kanalu na Goriškem. Cenjene rojake prosim, če kdo ve zanj, naj mi ji:vi, ali naj se sum oglasi, ker mu imam naznaniti važn-i stvari iz domovine. Ker sem dobil v seznamu SRZ. gori označeno ime iz Readinga, Pa., bi prosil rojake, da bi sa opozorili na ta oglas.— Ludvik Stonich, 765 N. Holmes Ave., Indianapolis, ind. (ri-10 -7)
Rojakom v Chicago, in sploh v državi I1L naznanjamo, da jih bo t kratkem obiskal naš potnik
Mr. JANKO FLZ8K0t
ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajsti pravoveljavna potrdila. Rojake frosimo, da mu gredo na roka.
Glaa Naroda
•ea 771 C*ty Ha« NEW YORK. N.
V.
SLOVENCI, HRVATJE »SRBI
ki potajsta skosi N«w Tork.
Na pnwbiH na moj M kjsr dobite najboljša pr^HMa in bo fU najboljša s mo aH
Dr. L0RENZ
edini slovensko 00V0RE6I ZDRAVNIC ipecfzjalibt
844 Penn
avenue Pittsburgh, Pa.
Je adxavljeaja akutnih Sa knctfnlfe 28 lat tar imam skuta Je v vseh popolnoma la iiocas aaoC ta sdrarja. pridobil pnaafcno skoftnjo pri adravljmja maAt* tU aa aaene, moja skrb pa
kri, amilja ta Um p iaa, .fcotečUa v hoc teh. atara v mehurju, todlcah, Jatrah la katar, ritto U«, naduho Itd.
n to a are nnlSiih —.
Dr. L0RENZ, 644 Pan m,	Pa,