Naročnina
Ducvna Izdaja
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
oesetno 35 Din nedel)8ka Izdala celolc»no v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo lOO D
Cene oglasov 1 stolp. реШ-vmla mali oglasi po 1 SO ln 2 D,veCJI oglasi nad 45 mm višine po Din2-50, veliki po 3 In 4 Din, v urednISUem delu vršilca po lO Din o Pr: večjem □ naročilu рорцзг
Izide ob 4 zjuir ij
rožen pondelJKa In dneva po prazniku
S tedensko prilogo »IlMSirirani Slovenec«
Uredulštvo )c v Kopitarjevi ulici it. 61111 KoUopl.ti se ne vrača/o, net ranKi rana pisma se ne sprejemajo -у VrednUlva telefon it. 20S0, upravalilva št. 2326
Uprava /e v Kopitarjevi ul.it.6 ^ Čekovni račun.- C/nbl/una štev. 10.650 In I0.349 xa tnserate, Sarajevo it. 75<>J, f.aqrcb it. 3».OH, Praga lu Dunaj št. 2-1.7«J7
■ликткјл^**- • '• ■•—■"---- ... ^ v
Bol za občine.
Državna podjetja pred polomom.
VAŽNA DEBATA V FINANČNEM ODBORU. - SLS ZAHTEVA, NAJ DRŽAVNA PODJETJA SPREJMEJO OBLASTI.
naslovi, pomagajo vsaj nekaterim eksponentom SDS do občinskih stolčkov.
Ta igra je spretno zasnovana, v vsaki občini samosvoja, na krajevne razmere prikrojena. Volivci jo morajo takoj spregledati, za-
vrniti in zapoditi njene povzročitelje. Slovenska občina nikdar m nikjer ne sme pasti v roke neslovenskih, nemoralnih in protiljud-Skili klik, ki jih organizira gospodarski in kulturni liberalizem.
KONSOLIDACIJA MED RADIKALI — SKUPŠČINA NAJ DELA! — DEMOKRATI ZA VOLITVE — SAMOSTOJNI DEMOKRATI INTRIGIRAJO BREZUSPEŠNO PROTI SLS.
predsednikom ministrskega sveta Veljo Vu-kičevičem. Med radikali je obenem opažati dejstvo, da se polagoma stari prepiri med vsemi tremi strujami razčiščujejo in da radikali polagoma zopet nastopajo kot. celota.
Demokrati s svoje strani največ upajo od avdience dr. Voje Marinkoviča pri kralju. Jutri bo namreč Voja Marin kovic odpotoval v Vrnice, da kralju 1. poroča o rezultatih Jochy-movske konference, 2. da mu predloži v podpis številne ukaze o upokojitvi poslanikov in višjih oseb in imenovanju novih diplomatov, 3. končno, da poskusi za demokrate doseči politične koncesije.
Samostojni demokrati nadaljujejo z intrigami proti SLS s tem, da širijo vesti o razcepu, zlorabljajoč nastop dr. Stanovnika v Ljubljani. — Njihove intrige nimajo nobenega uspeha, ker so te intrige o razcepu v SLS znane in jih samostojni demokrati stalno ponavljajo. Javnost pa se je prepričala, da so vesti brez vsake podlage, da je SLS po vsaki j taki samostojnodemokratski intrigi in borbi j izšla še močnejša.
KAZENSKO PRAVDNI RED.
Belgrad, 19. maja. (Izv.) Na današnji seji zakonodajnega odbora je bil sprejet kazen-sko-pravdni red od § 212. do § 304. V primeri s prejšnjo sejo se je v teku te razprave opazilo večje zanimanje. V debato so posegli dr. Hodžc.r, dr. Trumbić (HFSS) in dr. Ban-ković (HSS). Sprejeli so se nekateri Hodžar-jevi predlogi. Ravno tako je vladni poverjenik Vlada Marković dal zahtevana pojasnila na zapisnik. Tako je glede vprašanja kontu-maČTie sodbe izjavil, da so dopustne pred okrajnimi sodišči in sodniki poedinci, dočim je zadnjič zatrjeval, da je kontumačna sodba namenoma popolnoma izpadla.
Prihodnja seja bo jutri popoldne.
Za ljudsko stranko, kakršna je naša, je dobra uprava osnovne edinice javnega življenja, občine, najmanj ravno tako važna kakor dobra in poštena vlada v državi. Politična stranica, ki hoče na vsej črti uveljaviti načelo, da so vsa javna združenja le sredstvo za izvajanje ljudskih zahtev in potreb, mora predvsem zastaviti svoje d®1 o v občini, da tam varje neokrnjeno svobodo samouprave, da v občini, ki z vsakim svojim korakom neposredno poseza v vsakdanje ljudsko gospodarstvo, uveljavlja svoj program.
Slovenska ljudska stranka je po tem načelu vedno stala na straži in v delu za občino. Tu se je naša stranka najprej začela uveljavljati, tu je najprej zmagala in tu je tudi njeno največje delo za ljudski napredek.
V letih po prevratu je imel naš narod ravno v občini, ki so jo po ogromni večini vodili naši možje, svojo najboljšo oporo v političnih borbah. Naši župani in občinski zastopi so bili tisti, ki so skrbno čuvali, da se centralizmu ni posrečilo iztrgati iz območja ljudske samouprave najvažnejših upravnih in gospodarskih kompetenc. Občinski možje iz vrst SLS so se z uspehom borili proti raznim napadom na občinsko avtonomijo in zmagali kljub ponovnim dolgotrajnim in sistematičnim preganjanjem s strani naših nasprotnikov. S pomočjo naših občinskih odborov se je posrečilo obvarovati zlasti naše podeželsko ljudstvo pred težkimi udarci. Naj spomnimo le na veliko, vztrajno in uspešno borbo, ki so jo zapo-čeli in izpeljali naši župani proti krivičnemu, prisilnemu telesnemu delu za javne ceste in zgradbe.
Sedaj so važnost občine uvideli tudi nasprotniki. V sedanjih občinskih volitvah se obeta ogorčena borba za moč v občini. Značilno je, da se je z vso srditostjo vrgla v boj za podeželsko občino stranka, ki za podeželje nikdar ni imela ne srca ne razuma; stranka, ki je še prav zadnji čas naglašala, da živi v mestu in trgu boljši in pametnejši del prebivalcev, tam >na kmetih« pa so ljudje druge vrste. Tu mislimo SDS. To je stranka malomeščanske svobodomiselne quasiinteligence, ki je prekinila vsako zvezo z narodom, Id >dela< svojo politiko na račun podeželja za zadoščenje osebnih koristi svojih maloštevilnih meščanskih pristašev. To je stranka, ki se je opetovano slovesno odrekla svojemu narodu in je svojo moč gradila izključno le na vednem izdajstvu, zapostavljanju in denunci-antstvu svojih sonarodnjakov.
Gospodarski program te stranke je obsežen v gospodarskem liberalizmu, ki je v preteklem stoletju skoraj uničil kmetski in obrlïiiâki stan» To je zastopnica nekaterih bank in industrijskih koncemov, ki rede njeno časopisje. Kot taka je po svojem bistvu in namenu najizrazitejša nasprotnica srednjih in gospodarsko šibkih slojev, zadružnih samopomoči, ter ljudskih samouprav. Po njenem načrtu so kmet, delavec in mali obrtnik samo predmet, ki naj služi modernemu oderuhu — velekapitalu — za gospodarsko izžemanje in poUtično priprego, glasovalno malino. Po programu SDS mora kmetska in delavska občina biti sredstvo, s katerim more mestna politična in gospodarska centrala ubijati v širokih slojih smisel za samostojnost, samopomoč in samozavest Občina ima obstojati le takrat in toliko časa, dokler zvesto izpolnjuje ukaza gotove politične klike in sledi željam določene trgovske, oziroma finančne porod i ce.
Zgledov zato nam ne manjka. Ali naj ponovimo vsa preganjanja slovenskih županov, ki niso zagrešili nič dragega, kot to, da sc se upali samostojno misliti in odločno braniti koristi svojih občanov? Kdo je izvrševal ta preganjanja? SDS! Ali naj navedemo vse občinske denarne zavode, ki so pod pritiskom SDS morali oddati svoj denar v zavode poslovnih prijateljev SDS? Ali naj naštejemo vse ogromne težave, v katerih se nekatere občine, ki so sledile tej finančni komandi, sedaj nahajajo? Menda tega ni treba. Vsej deželi so te stvari znane, ker so tako hude, da jih nihče ni mogel prezreti.
Ta stranica se je torej sedaj, ko je svojo sramotno vlogo povsod drugod žalostno do-igrala, spomnila na občino. Zaveda pa se, da e svqj:im pravim imenom pred občane ne sme stopiti. Zato je razpredla po vsej deželi Si režo intrig, ki naj pod najrazličnejšimi pretvezami zaneso nesoglasje med volivce na eni strani, na drugi pa pod raznimi lažnjivi-mi gospodarskimi, narodnimi iu naprednimi
Belgrad, 19. maja. (Izv.) Danes je imela vlada sejo, na kateri je poleg resornih stvari razpravljala predvsem o političnem položaju. To je prva seja po vrnitvi predsednika ministrskega sveta iz Vrnlc. Na tej seji se je razpravljalo tudi o sestavi državnega odbora. 0 tem niso ministri dajali nobenih informacij. Kar se tiče političnega položaja, predvsem pa nadaljnjega dela vlade, vlada popolna nejasnost. Volivni mandat, katerega je vlada neprestano zahtevala, se še vedno ni odobril. Vlada skuša ta svoj neuspeh tolmačiti s tem, da zatrjuje, da se je to storilo radi tega, ker
1.	nista obe vladni skupini za to, da bi se šlo takoj na volitve, marveč da zahtevate dela vlade, da se poskusi vladati čim dalje časa,
2.	radi tega, ker fin. odbor še ni lokončal svojega dela, 3. končno radi tega, ker se še ni rešil italijansko-jugoslovanski konflikt.
Splošno je opažati, da se za volitve najbolj ogrevajo demokrati. Med radikali pa prevladuje mišljenje, da bi morala skupščina delati in izkoristiti svoj čas. V tem oziru so zanimivi stalni obiski podpredsednika radikalnega kluba Ilije Mihajloviča, ki konferira s
Belgrad, 19. maja. (Izv.) Na današnji seji finančnega odbora so razpravljali 1. o uravnavi reke Nišave; 2. o zgraditvi vseučiliškega amfiteatra v Belgradu; 3. o eksploataciji državnih posestev. Prvi dve točki sta bili sprejeti soglasno, pri tretji pa je finančni minister podal kratko pojasnilo in prosil finančni odbor, da bi sprejel kredite, češ da so potrebni, ker stoje sicer državna podjetja pred katastrofo.
O tej točki se je razvela debata, v katero sta tudi posegla Vladimir Pušenjak in Franc Smodej. Poslanec Pušenjak je opozarjal na to, da je treba vsa dela sistematično urediti. Znano je, da pripravlja neka komisija predloge za komereializacijo železnic, in da je leta 1925. predložila neka komisija elaborat o komercializaciji državnih rudnikov in da se hočeta boriti z vprašanjem povzdige rentabilnosti državnih podjetij finančni odbor in državni odbor, ki se šele ustanavlja. Najpreje je treba proučiti material, ki je na razpolago in sicer material o komercializaciji državnih rudnikov, šele potem iti na lice mesta in proučiti stanje drugih državnih podjetij na licu mesta. Vprašanje, kaj naj se ,zgodi z državnimi podjetji, je komplicirano. Druge države so to vprašanje rešile na razne načine. Ustanovile so posebne delniške družbe in obdržale večino v istih. Druge so dale v zakup
v London, 19. maja. (Izv.) Včeraj sta se sestala na daljši razgovor zunanja ministra Chamberlain in Briand in sta obravnavala predvsem vprašanje izpraznitve Porenja, albanski konflikt, razmerje obeh držav do Rusije, dogodke na Kitajskem in tangersko vprašanje. Briand je izjavil, da med Francijo in Italijo pogajanja radi ureditve novih statutov za Tanger še niso nič napredovala. Ministra sta razpravljala tudi o komunistični propagandi v zapadnoevropskih državah. Briand je podal izjavo, ki dokazuje, da je Francija odločena komunistično propagando najodločuejše zatrdi. Pri razgovoru o albanskem konfliktu je rekel Chamberlain, da Anglija ne namerava podvzeti kakšne intervencije, ki bi mogla ita-lijansko-angleške odnošaje občutno motiti. Najugodnejši trenutek za poravnavo tega spora je že zamujen. Septembra 1926 bi zadostovala le ona beseda, sedaj pa se je komaj dalo doseči od Mussolinija, da je stopil v razgovore z jugoslovanskim poslanikom.
Briand in Chamberlain sta soglasno ugo-.
gospodarska podjetja. Dosedaj niso dosegle zaželjenih uspehov. Najbolje bi bilo, da so gospodarska podjetja prepustijo oblastnim skupščinam, ld bodo gotovo uvedle dobro gospodarstvo in dosegle rentabilnost gospodarskih podjetij.
Poslanec Franc Smodej je navajal kot glavni razlog za neuspevanje državnih podjetij zastareli zakon o državnem računovodstvu, katerega je treba čimpreje spremeniti, da se omogoča redno poslovanje državnih gospodarskih podjetij. Kot primer navaja državna kopališča, ki so splošno pasivna. Le tista so mogla izvršiti potrebne investicije, ki so gospodarile po načelih, ki jih uporabljajo trgovci. Zahteva, da se ukrene, kar je potrebno za rentabilnost državnih gospodarskih podjeiij za možnost konkurence z zasebnimi podjetji.
Predsednik finančnega odbora je reasu-miral predloge govornikov in omenil, da se mora simpatični predlog glede odstopa gospodarskih podjetij oblastnim skupščinam predložiti vladi, da zavzame svoje stališče. Predlagal je, da se finančni odbor prihodnji teden poda na državno posestvo Belje, da ga pregleda.
Prihodnja seja bo jutri. Na dnevni red pride volitev državnega odbora.
tovila, da pristajata na načela locarnskih pogodb in da nobena izmed obeh držav ne bo osnovala zvez, ki bi bile naperjene proti kaki tretji državi. Organizacija miru v Evropi mora sloneli na sodelovanju Nemčije, Italije in an-gleško-francoske antante.
London, 19. maja. (Izv.) Francoski državni predsednik Doumergue in zunanji minister Briand sta danes svoj ofiriclni obisk izvršila in se vrnila nazaj v Pariz.
Usoda ffranœskâh lesafcsv.
v London, 19. maja. (Izv) Včeraj je poročal »Lloyds«, da je obrežna straža v bližini Falmouth vlovila steklenico, kjer je bilo sledeče obvestilo: »Pristala sva 75 milj proč od irske obale. Pokvaril se je stroj. V. H. ^■.ungesscr. Najditelj sc naproša, da stepi v zvezo s tajnikom Royal Air Force H. Lou-serne.« To ime pa ni znano niti pri francoskem poslaništvu, niti pri admiraliteti.
v Zagreb, 19. maja. (Izv.) Vaš dopisnik je danes obiskal enega uglednih voditeljev HPS ter ga vprašal, ali je res, da je Hrvatska pučka stranka odbila sporazum s federalistl in frankovci. Nato je dobil odgovor, da niso točne vesti, da je HPS odbila volivni sporazum. Zastopniki stranke so stopili v razgovore s HFS in stranko pravo s trdnim namenom, da se ta sporazum sklene in nato predloži vrhovnemu odboru v odobrenje. Govorniki so zadnjo in predzadnjo nedeljo na vseh shodih in zaupniških sestankih tudi govorili v tem smislu. Mislili smo, da stranki, s katerima smo bili v razgovorih, ne bosta sporazuma preprečili. S svoje strani smo postavili take zahteve, ki so bile za obe stranki več ko povoljne. Prvotno je bilo videti, da sc bo volivni sporazum sklenil, toda kasneje so on: odbili naš predlog in ko smo jih mi prosili, da stavijo svoje protipredloge, so naši delegati uvideli, da oni pravzaprav ne mislijo resno na kak enoten nastop. Izdelali so drugi dan tak protipredlog, ki je zavračal nc samo naš predlog v celoti, temveč ga je pobijal v njegovih bistvenih točkah. S tem morajo lederalisti in pravaši prevzeti pred narodom odgovornost, da niso hoteli sporazuma z našo stranko. Tako so zopet ponovili igro, ki so jo vprizorili pred oblastnimi volitvami, ko so ravnotako delali videz, da jim je za skupen nastop.
Vaš dopisnik je vprašal dalje, kaj je resnice na vesteh, da bo radi neuspelih pogajanj en del pristašev HPS volil tako zvani Hrvatski blok. Dobil je odgovor, da so te vesti brezpredmetne in jih gotovi krogi razširjajo s prozornim namenom. Pristaši HPS so kompaktni in nerazdeljivi.
USPEH RAZGOVOR A MED BRIANDOM IN C K AMBERLAINOM
SKO-JUGOSLOVANSKIM SPOROM.
TEŽAVE Z ITALIJAN-
IZJAVA DISIDENTOV HSS,
v Split, 19. maja. (Izv.) Na včerajšnji seji oblastne skupščine je prečital don Pctar Djir-lić v imenu disidentov HSS izjavo, v kateri zahteva, da morajo vse hrvatske oblastne skupščine uporabiti vsa zakonita sredstva, da se čimprej zedinijo vse hrvatske županije v eno oblast, ki bo napram ostalim delom države urejena avtonomistično.
ladjarski parlament manifestira za SiaHjo.
v Budimpešta, 19. maja. (Izv.) Danes se je vršila v parlamentu razprava o madjarsko-italijanski prijateljski pogodbi. Vse stranke so sklenitev pogodbe odobravale, odločno pa so nastopili proti njej zastopniki socialnih demokratov in njih glavni govornik Farnay se je zavzemal za zvezo z Jugoslavijo. Izvajanja socialdemokratskih govornikov so vzbudile v zbornici mnogo hrupa in poslanci desnice so prirejali živahne ovacije italijanskemu predsedniku Mussoliniju. Za odobritev pogodbe so glasovali vsi poslanci razen socialnih demokratov.
ZBOROVANJE KOMUNISTIČNE
DELAVSKE INTERNACIJONALE.
v Moskva, 19. maja. (Izv.) Danes se je pričela seja plenuma izvršnega odbora komunistične delavske internacijonalc. Na dnevnem redu je vprašanje pobijanje vojne nevarnosti, problem kitajske revolucije in sklicanje šestega zborovanja komunistične internacijonalc.
SEJA DRUŠTVA NARODOV.
v Ženeva, 19. maja. (Izv.) Prihodnja seja Sveta Društva narodov je sklicana za 13. junija tekočvjga leta.
Podpjrajte naše dijake-
Pred prelomom med Anglijo in Rusijo.
TAJNOST UKRADENEGA DOKUMENTA.
Berlin, 18. maja. »Berliner Nachtausgabe« poroča v nasprotju s prvimi vestmi, da dokument, ki fjn angleška vlada išče med papirji družbe > Агкож, ni angleško-ruski ofenzivni načrt proti Nemčiji, ampak angleški obrambni načrt proti francoskim zračnim napadom. Angleški diplomaciji je ravno to najbolj neprijetno, da je bil ta načrt ukraden tik, preden je francoski predsednik Doumergue prišel v London.
Sicer se pa splošno sodi, da je francoski obisk v Londonu v zvezi z ruskim vprašanjem. .Vladni krogi izjavljajo, da so nekatera dejstva, ki so v zvezi s preiskavo v dražbi >Ar-kos«, državna tajnost. Ti krogi niso mnenja, da bi bil mir v Evropi v nevarnosti, če se prekinejo diplomatični odnošaji med Rusijo in Anglijo.
Moskva, 18. maja. Ljudski komisar za trgovino Mikojan je na kongresu sovjetskih na-stavljencev izjavil, da je izdal vsa navodila, naj se v Londonu poslana trgovska naročila prekličejo in oddajo v drage dežele. 7,e tretji dan po londonskih dogodkih so ameriške tvrdke poslale svoje ponudbe. Tudi veliko nemške tvrdke so poslale ponudbe, ki ponujajo kredite za nabavo izvoznega blaga.
London, 18. maja. Danes je družba >Ar-kos« odprla svoje prostore časnikarjem, da so videli, kaj je počela angleška policija. Podpredsednik trgovske delegacije je izjavil, da je prelom odnošajev med Rusijo in Anglijo neizogiben.
London, 19. maja. Minister za notranjo zadeve je predlagal prekinitev vseh diplomatskih zvez in izgon vseh kompromitiranili Rusov na podlagi dokumentov, ki jih je policija našla v ruski trgovinski agenciji. Chamberlain ni za to ostro formulo, ampak zagovarja odpoved vseh trgovskih pogodb z Rusijo in strogo kontrolo nad vsemi ruskimi podaniki, ki prihajajo ali odhajajo iz Anglije. Minister notranjih zadev trdi, da bo predložil dokaze, da so Rusi špijonirali v angleški armadi in mornarici, kakor tudi v industrijah. Razen tega se je ugotovilo, da se je ruska trgovska agencija bavila s potvarjanjem potnih listov in iz knjig je mogoče ugotoviti finančne odnošaje med ruskimi in angleškimi komunisti.
London, 19. maja. >Observer« javlja, da je prekinitev odnošajev med Rusijo in Anglijo neizbežna. Dokumenti, ki so se našli v
ruski agenciji, kompromitirajo rusko vlado. >Observer< trdi, da ima policija v rokah dokumente sovjetskih konfidentoy v Rusiji. Angleška vlada bo naslovila v Moskvo še eno protestno noto in temu podrobno obrazložila delo sovjetske vlade za povzročitev revolucije v Angliji.
London, 19. maja. Ruska trgovinska agencija pripravlja tožbo za povračilo škode, ki so ji jo povzročile preiskave.
Moskva, 19. maja. Agencija »Tass« objavlja službeni komunike, v katerem pravi, da je sovjetska vlada izročila angleškemu odpravniku poslov v Moskvi Pctcrsu protestno noto, ki jo je podpisal Litvinov. V noti se odobrava in ponavlja protest, ki ga je pri londonski vladi vložil tamošnji sovjetski odpravnik poslov radi zadnjih preiskav v prostorih trgovske komisije v Londonu. Sovjetska nota pri tem naglaša, da je vlom v prostore sovjetske Trgovske agencije, hišna preiskava, zaplenitev šifriranih dokumeatov, nasilno in nekorektno postopanje angleških policijskih agentov napram sovjetskim funkcionarjem očiten prestopek dogovora, ki se je sklenil 1. 1921. med angleško vlado in sovjetsko Rusijo. Angleška vlada mora popraviti nekorektnosïi svojih podrejenih organov in dati sovjetski vladi zadoščenje. Sovjetska unija je po neuspešni blokadi s strani za-padnih velesil upostavila ekonomske zveze z Veliko Britanijo in drugimi zapadnimi državami in je pri tem zahtevala v svrho lažjega in sigurnejšega poslovanja priznanje imunitete državnih listin in okrožnic in za trgovske misije eksteritorijaliteto. To načelo je v glavnem sprejela angleška vlada v petem členu sovjetsko-angleške pogodbe, ki je z zadnjim postopanjem angleškega ministra za notranje zadeve težko kršena. Nota povdarja potrebo čim hitrejše ureditve trgovskih odnošajev med državama na temelju omenjene pogodbe. V nasprotnem slučaju bo sovjetska vlada prekinila vsak kontakt z Anglijo.
v London, 19. maja. (Izv.) Sovjetski odpravnik poslov je izjavil, da je policija med drugim zasegla tudi pisma, ki so bila naslovljena na predsednika ruske trgovinske delegacije in so vsebovala važne sklepe za delo in smernice, nanašajoče se na zunanjo trgo-
Dr. Kramareva kandidatura.
Praga, 19. maja. (Izv.) Zastopniki kmet-ske zveze so na svojem kongresu 15. t. m. v Pragi glede volitve predsednika republike sprejeli tole resolucijo:
>Pred volitvijo državnega poglavarja smatramo za svojo pravico in dolžnost, da izrazimo željo češkoslovaških poljedelcev. Naša želja je, da poslane predsednik mož, ki s svojim delom in vsem svojim življenjem jamči, da stoji nad vsemi interesi, stanovskimi, razrednimi in osebnimi in da bo vedno pospeševal interese in dobrobit naroda in države. Izražamo željo vseh poljedelcev, da naj bo predsednik republike tisti, ki je med vojno vodil ves naš narod v njegovem notranjem re-volucijskem delu, ki je vodilo do osvobojenja; zahtevamo, da se da za kandidata dr. Karel Kramar.
Zahtevamo od izvršilnega odbora Čsl. Narodne demokracije, da predlaga dr. Karela Kramara češkim in slovaškim strankam današnje vladne večine.«
Rusija zapusti Ženevo?
Iz Ženeve poročajo, da je ruska delegat dja na svetovni gospodarski konferenci v Ženevi iz Moskve dobila navodila, naj takoj zapusti Ženevo, če konferenca v posebni resoluciji ne izjavi, da obstojata paralalelno dva različna gospodarska sistema: sovjetski in kapiftadistični. Moskovska vlada izjavlja, da Je ta njena zahteva čisto pravilna, ker bi se ona ne obotavljala pred konferenco priznati kapitalistični gospodarski sistem. — Splošno krogi gospodarske konference ne verjamejo, da bi Rusija res zapustila Ženevo. Toda Ame-rikanci, ki se udeležujejo svetovne konference in ki imajo z Rusi izredno ozke stike, trde, da je zahteve Rnsov utemeljena in da jo vsi podpirajo.
Juhiîej španskega kralja.
Dne 17. t m. je španski kralj Alfonz XIII. praznoval 25 letni jubilej svojega kronanja. Ob tej priliki mu je ob velikih svečanostih bila poklonjeoa velika vsota, zbrana za to proslavo po celi Španiji. Kralj je darilo sprejel ter določil vsoto za ustanovitev dijaškega doma na novi veliki univerzi, ki se snuje. Naslov častnega doktorja vseh španskih univerz pa je kralj odklonil.
Hrvatski federalisti in sedanja vlada.
Ob priliki drugega sestanka dr. Trum-fciča z dr. Marinkovičcm se je raznesla govorica, da gre za vstop hrvatskih federalistov v sedanjo vlado. Federalisti trdijo, da so dobili tozadevno ponudbo, pa so jo odbili, ker oni nimajo interesa, da sede v katerikoli vladi, ki nima v evojem programu revizije
ustave po federalističnem programu. O pogovorih, ki sta jih imela dr, Trumbič in dr. Marinković pravijo federalisti, da so se tikali le zunanjepolitičnih vprašanj.
Te dni je izšla brošura >0 gmotnem položaju slovenske duhovščine, spisal in izdal Janez Miliš, duhovnik ljubljansko škofije«.* Pisana je stvarno in mirno. Rezko s suhimi dejstvi in s številkami ovrže še vedno splošno ljudsko mnenje, da se duhovnom dobro godi in imajo vsega v izobilju. Kaže nam pretresljivo sliko žalostnega gmotnega položaja slovenske duhovščine, obenem pa tudi velikansko krivico, ki jo dela državna uprava katoliški cerkvi, katoliškim duhovnikom in posebno še slovenskim.
Po vidovdanski ustavi se morajo dohodki iz verskega proračuna med priznana verstva razdeliti po številu njih članov. Toda, kako izpolnjujejo vidovdansko ustavo tisti, ki bi morali biti njeni varuhi in branitelji!
Katoliška cerkev v Jugoslaviji dobi 23 milijonov manj, kakor ji gre po pravici, pravoslavna pol milijona preveč, muslimanska pa celo blizu 5 milijonov preveč. Slovenija sama daje za verske potrebščine v državi na davkih 30 milijonov, nazaj pa dobiva le 6 milijonov. Torej prispeva za potrebščine drugih verstev 24 milijonov.
Ali kako državna uprava zapostavlja katoliške duhovnike! Čujlel
Za enega dušnega pastirja povprečno daje na leto:
6tar ok atol i ča no m pravoslavnim . muslimanom . . zidom .... evangelijskim . katoličanom . .
G0.960 Din 17.582 Din 12.294 Din 10.614 Din 7.111 Din 6.842 Din
Do tega prepričanja bo prišel vsak, ki bo prečital to brošuro. Cas je že bil, da je izšla, da javnost izve, kako se godi slovenskim duhovnikom. Sezite po brošuri vi župani in ob- t činski odborniki in narodni poslanci, ter zahtevajte, da se popravi krivica, ki se dela katoliški cerkvi in njenim duhovnikom, posebno slovenskim duhovnikom! Ne nehajte zahtevati, dokler se krivica ne popravi!
Biskup Budanović o baški škofiji.
V tej stvari se je oglasil novo posvečeni škof sam in odgovoril na napade na Sv. Stoli co takole: Ni kriv Vatikan, da je Bačka še vedno del madjarske Kalačke škofije. Na Reki se je mogla ustanoviti škofija, ker Vatikan nima službene zveze s kvirinalom in upravlja cerkev v Italiji brez sodelovanja italijansko vlade. V Jugoslaviji pa Vatikan ne more' urejevati zadev katoliške cerkve brez sporazuma s kraljevslco vlado, sporazum pa se bo dosegel s podpisom konkordata. Sv. oče je pa kljub temu hotel bečkim katoličanom priskočiti na pomoč in je že leta 1923. oddvo-jil jugoslovanski del Bačke od jurisdikcije kalaškega nadškofa.
Slovenski duhovnik pa je tudi med svojimi sobrati zadnji in v državi najzadnji, ker daje država zanj povprečno Je 5.360 Din. In to kljub temu, da iz Slovenije na račun verstva dobiva primeroma največ, petkrnt toliko, kolikor vračal
Državna uprava ne deli nobene milosti, ko daje za slovenskega duhovnika G3G0 Din na leto. Saj so ji ta denar plačali slovenski katoličani pri davkih in še veliko več so ji dali v ta namen. Zato ima državna uprava sveto dolžnost, da tudi da, kolikor mora dati po ustavi. Mi ne prosimo, mi zahtevamo, pra vica naj bo za vse, tudi za katoličane, tudi za katoliške Slovence!
Ali naj katoličani za druga verstva plačujejo in potem še posebej za svoje duhovnike, ker jim državna uprava ne da, kar je dolžna? To je krivica, ki vpije proti nebu!
* Naroča se pri župnem uradu na Trste-niku, pošta Kranj.
4
ljudska stranki.
Pod tem naslovom priobčujejo zagrebške »Novosti« odgovor, ki ga je dal poslevodeči podnačelnik SLS dr. Marko Natlačen dopisniku na vprašanje, kaj sodi o dr. Stanovni-kovi izjavi, Iti je izšla v »Novosti«. Dr. Natlačen pravi:
Predvsem ugotavljam, da javnost pripisuje izjavi g. dr. Stanovnika, ki so jo objavile »Novosti«, preveliko važnost. V krogih SLS se tej izjavi ne pripisuje drage važnosti kot le to, da se je g. dr. Stanovnik sam definitivno izključil iz SLS. Njegovi lastni ožji prijatelji povsem pravilno ocenjujejo nastop g. dr. Stanovnika in so se oddvojili od njega. Prepričan sem, da bo SLS od tega imela samo korist. Kot vzrok za svoj nastop navaja g. dr. Stanovnik samovlado duhovnikov in klerikalizem, ki da odločujeta v SLS. Na to dajem tole kratko pojasnilo: SLS je po svojem ustroju in zgodovini tako demokratična, da je komaj kaka stranka v naši državi demokratičnejša. V njej lahko pride vsak posameznik kakor tudi vsak stan do veljave. Kdor je sposoben in kdor več dela, ta ima večji vpliv. Socialni, gospodarski in kulturni program SLS je osnovan na načelih krščanstva. Slovenska inteligenca je bila v času, ko je šla SLS med narod, po veliki večini svobodomiselno orientirana. Zato je naravno, da se je v prvi dobi posebno duhovščina postavila v ospredje v SLS, ker je ta duhovščina tvorila pretežno večino javnih delavcev stranke. Ali kakor je rastlo število katoliško orientiranega izobraženstva, tako je duhovništvo stopalo v stranki v ozadje in na čast duhovščini je treba ugotoviti, da dosledno kaže tendenco, da laična inteligenca prevzame v stranki vodilno mesto. Kako naj bi bilo tudi drugače mogoče? Danes more govoriti o samovladi duhovščine in o klerikalizmu v SLS samo tisti, ki razmer ne pozna, ali pa hoče te razmere iz izvestnih razlogov netočno naslikati.
Sodba o SDS.
>Narodni Dnevnik« primerja jutrovski trud za snovanje naprednega bloka s početjem listih pustolovcev, ki brez denarja in brez lastnega kredita snujejo anonimna podjetja z vi-sokodonečimi naslovi, da bi se okoristili s tujim premoženjem. SDS imenuje »N. D.< stranko brez političnega kapitala in pravi: >Ni torej čudno, če se mora SDS ozirati po dobro situiranili političnih kompanjonih, ki naj bi vsak svoj večji ali manjši delež vložili v politične posle skraliiranc SDS pod vabljivo firmo »napredne fronte«, kakor pravijo bojevniki, ki nimajo nikdar dovolj »front«, ker prave fronte bržkone nikdar niti videli niso, ah pa pod bolj miroljubno firmo »naprednega bloka«. Toda s kompanjoni, Id kaj imajo, so križi in težave, ker imajo ti srečni nesrečneži grdo navado, da hočejo pogledati že prej, preden vtaknejo svoj kapital v podjetje dvomljive vrednosti, koliko je cela polomija sploh še vredna. Sodba, ki so jo izrekli doslej mali in večji politični kapitalisti o SDS, je pa za SDS naravnost uničujoča.«
Slovenstvo in napredna
danjo ideologijo, oziroma če likvidira SDS svojim dosedanjim programom.
Sicer je čisto verjetno, da bodo jotrov navsezadnje storili tudi ta obupni korak kapitulirali pred slovenstvom, toda žalosti bo potem s slovenstvom, ki ga bodo bran tisti ljudje, ki so ga prej tako srdito naskafe vali. Zato mislimo, da bo za slovenstvo vsak način veliko bolje, ako ostane SDS nj gov nasprotnik, kakor pa, da se uvrsti m'e njegove branitelje.
Čemu naj bo napredna fronta?
Po »Jutrovem« shvačanju (slovenske pojmovanju) zato, >da se o Slovencih ne b več govorilo po državi in v inozemstvu, d so kolonija rimskega klerïkalizma ter edin zatočišče reakcijonarnosti v Jugoslaviji«.
Na kar ugotavljamo, da se tako o Slovei cih pač nikjer ne govori kot edino samo t» žerjavovskem in pribičevičevskem tiska. P< vsod drugod v Jugoslaviji kakor v inozemstv pa se govori o Slovencih z vsem spoštovanj« kot o zelo kulturnem in naprednem narodi
Kar se SLS posebej tiče, jo je ravno » pristransko inozemsko časopisje zadnji čas, je sodelovala v vladi, veliko hvalilo radi nj< ne demokratičnosti in naprednosti. In tako pač resnica ta, da je edino zatočišče reakcič narnosti v Jugoslaviji danes SDS-arekd taboi s tisto svojo zastarelo in zaostalo naprednja karsko miselnostjo, ob kateri mora prosvetlje nemu človeku današnje dol« samo slabo pri hajati.
K vprašanju ustvaritve naprednega bloka, kamor bi se rada zatekla SDS, da se reši poloma, je povedal »K metek i list« svoje mnenje, da bi moral ta blok priznati slovenski narod v občo in v tej državi še posebej in bt sploh moral braniti slovenstvo. K temu pravi »Jutro«, da je to točka, >v kateri smo pač vsi napredni Slovenci složni«.
Radi bi vedeli, kje so ti o slovenstvu složni Slovenci v jutrovskein taboru?! Ali so SDS-arji sploh Slovenci? Ali ni »Jutro* slovenstvo popolnoma zavrglo? Kako se more slovenstvo vjemati z integralnim jugoslovenstvom, ki ga izpoveduje Pribičevičev tabor? Se »Kmetske-mu listu« bo težko preorientirati se v sloven-«3vo, ko je že enkrat prisegel na hrvatski program, za »Jutro« je pa to absolutno nemogoče. Kvečjemu, če likvidira z vso svojo dose-
Л Izjava. Iz izjav dT. Ljube Leontiča predsednika Orjune in drugih vodilnih funk cionarjev te organizacije smo se prepričali da naša notica, priobčena v listu od 22. janu arja 1927: >Orjuno je organizirala, oborožili in plačevala Samostojna demokratska stnm ka,< ni resnična. Vsled tega lojalno prekli cujemo njeno vsebino. — Uredništvo.
Л Tudi »Orjuna« proti naprednemu bloku Pod naslovom >Napredni blok« je priobčili »Orjunac dne 14. maja uvodnik, čegar najbol značilni odstavki se glase: »Snovalci »Na prodnega bloka«, ki bi bil v resnici zmožei postaviti se po robu do najzadnje potankost izdelanemu klerikalnemu aparatu, morajo bil možje širokih pogledov, povsem neosebni jim mora biti namen njihove akcije dalekt višji nad sleherno osebnostjo, ker je si ce spričo sedanjega položaja v naprednih vrstal gotovo, da se akcija no bo posrečila-v velik< zadovoljstvo slovenoborcev. Kajti, da so v ših naprednih vrstah možje, ki so sit« svojiir delom stekli vse prej kakor zaupanje napred nih volivcev, to ni treba posebej omenjati Njih imena zamore sleherni čuti, čim »e k malo spusti v ra/pra>vo z naprednimi sloji naroda, ki so duševno dovolj močni, da znaj« dobro presoditi, kdo je njihov resnični prijatelj in komu je rodoljubno delo za narodno it napredno stvar — figovo pero, pod katerim krije svojo samoljubnost in egoistično polnje nje lastne denarnice S temi možmi j« treba razčistiti račune in jjih izrozati kot nadležni in nad vso opasni tur s telesa slovenskega na-prodnjaštva, ki sicer ne bo nikdar pokazal« odločnejšega odpora, dokler bodo sedeli iu njegovom vratu zajodalci in parasiti.« — Kakor se vidi, so se tudi orjimaši osvobodili hipnoze SDS in ji obrnili hrbet.
Д Napredno fronto misli »Kmetski list«, da bo skoval s tem, če prav krepko okleveta Slovensko ljudsko stranko. Očita jej nemoral' nost s to nemoralno lažjo, češ, klerikalcem ni za narod, za ljudstvo nič; kar so dosegli ' vladi, so dosegli samo za svojo stranko. — Ko bi imel »Kmetski list« vsaj toliko poštenega obraza in povedal, kaj neki je dosegla SLS zase?! To je pa že »Narodni dnevnik«, ki! tudi dela na napredni fronti, neprimerno po-štenejši, ko je odkrito priznal, da je SLS » svojim delom v vladi za Slovenijo ne sam« malo, ampak zelo veliko dosegla.
Д Pobožna želja »Domovino«. Kot vsi nasprotni listi, se seveda tudi »Domovina« prizadeva, da bi zadevo dr. Stanovnika kolikor mogoče razpihala v škodo SLS, V svojem članku, Iti bistveno ni nič dragega kot ponatis vseh tozadevnih notic iz »Jutra«, postavlja tudi tole trditev: »Obenem je tudi prišlo v javnost, da sta profesor dr. Rožič in šolski ravnatelj Jeglič odložila svoji mesti v sosvelu na ljubljanskem magistratu, ker sta so izjavila solidarna 7. dr. Stanovnikom.« № sicer naša dolžnost, da branimo imenovana gospoda, toda ugotoviti moramo, da dr. Rožič in ravnatelj Jeglič najostreje obsojata dr. Stanovnikovo izjavo. Omenjena neresnična ugotovitev »Domovine« vsebuje pač le njene pobožno željo.
Iz oblastnih samouprav.
Belgrajska oblast.
Finančni minister je odobril proračun, kakor ga je izdelala belgrnjska oblastna skupščina v svojem prvem zasedanju. V proračunu so med dragim sledeče postavke: za oblastni odbor 381.250 Din, za oblastno uredništvo 1,409.000 Din, za oblastno kontrolo 18(1 tisoč dinarjev. Največje vsote so določene zfl i gradbene svrho, ceste, mostove itd., namreč preko 19 milijonov dinarjev, dočim je za kulturne potrebe predviden samo četet milijona dinaTjtov.
Kaf se gođi đoma
Remhardtovï učenci v Ljubljani.
Včeraj poooldne je dospela ob tričetrt na dve k belgrajskim brzovlakom v Ljubljano skupina berlinskih igralcev, ki predstavljajo elito najboljših nemških oderakih dramskih moči in ki jo izšli акото vsi iz slovite šole znamenitega nemškega režiserja in reformatorja nemškega odra Reinhardta. Skupina, ki jo vodi berlinski režiser Sans Brockmann, je gostovala zadnje tedne po vseh večjih kulturnih centrih na balkanskem polotoku, in se je na povralku domov ustavila ladi v Ljubljani.
Globoke simpatije, ki vežejo zadnji čas naš ju nemški narod in ki jih je potrdil tudi triumfalni sprejem nemških avtoinobilistov v Ljubljani ter v Sloveniji, so se izkazala tudi včeraj, pri sprejemu prve nemške igralske skupine po vojni, ld gostuje v Sloveniji. V tej igralski skupini 6o same prvovrstne moči, odlični reprezontanti irisoko razvite nemške oderske umetnosti, med njimi tudi svetovno slavna Margareta Pitova — klasična Ofelija — ter Nestor te skupine Ferdinand Bonn.
Sprejem v Ljubljani je bil kljub skromnemu naznanilu nad vse svečan. Na kolodvoru se je jbraio številno občinstvo, ki jo prisrčno pozdravljalo nemške goste. Gledališko upravo so zastopali intendant Kregar, tajnik Oton Zupančič, ravnatelj Golja in najstarejši slovenski igralec Danilo. Goste je najprej pozdravil v slovenščini in v nemščini, intendant Kregar, naglašajoč kulturne vezi, ki vežejo od nekdaj slovenski in nemški narod ter izrazil željo, da bo to gostovanje te vezi le še bolj okrepilo. Nato je govoril še g. Danilo, iskreno pozdravljajoč nemške igralce.
V imenu gostov se je za pozdrave in lepi sprejem zahvalil Ferdinand Bonn.
Med živahnimi klici in poadravi so se nemški gostje odpeljali z avtomobil v hotel Union. Včraj 6o gostovali v dramskem gledališču v Hauptmannovi politični satirični komediji >Bobrov kožuh», za katero so bile vstopnice že par dni poprej razprodane. Predstava je doživela velik nspeh. 0 umetniški strani predstave pa ima besedo naš gledališki referent.
Planinski zrak,
mir in tihota, brezbrižnost za modne predpise in ta velekopališko toaletno šopirnost, — za spremembo pa živahnost dostojne, vljudne in vesele družbe: — to je, kar potrebujejo izmučeni živci duševnih delavcev, zlasti onih, ki zde leto in daa po zatohlih mestnih stanovanjih.
Tako zatišje z osvežujočim in krepilnim odmorom, z zdravilno studenčnico in dobro postrežbo v čistem gorskem zraku nudi
»HOSPIC (HOTEL) SVETI DUH« OB BOHINJSKEM JEZERU, SLOVENIJA, GORENJSKO.
Hospic je last »Duhovskega podpornega dru-Btva«. Otvorjen je od 1. junija do konca septembra. Lastništvo je izročilo letos oskrbo novi upravi, ki se bo prizadevala zadovoljiti cenjene goste osobito z dobro kuhinjo. Cene zmerne. Poleg hospica je prikupljiva cerkvica s tremi oltarji, kjer je prilika za sv. maše. Cerkovnik pri toki.
Gostje imajo dovolj lepih zlasti gozdnih in obrežnih šetališč na razpolago. Hotel ima svoje Solne za vožnjo po jezeru. Ob toplih dneh tudi prilično za kopanje. Eno uro proč izvirek in slap Savice. Vsak dan večkratna avto-zveza do postaje v Bohinjski Bistrici (10 km).
Pametna, čefodi ne vsem prikupljiva
Je bila beseda, ki jo je zapisal v nedeljskem »Slovencu« (15. maja) neki épater familias« pod naslov »Sodobna ženska mladina«. Kdor je in se imenuje oče, mati, učitelj, vzgojitelj, učiteljica, varili, gospodar, gospodinja... naj ponovno, gotovo pa vsaj enkrat prečita dotično resno opozorilo.
K točki »šola« bi bilo pač še marsikaj dostaviti, oeobito o modemi vzgoji, če jo še moremo >vzgojo« nazvati. Ne pavšaliramo, kajti izjeme, tudi častne, so povsod. Tudi nimamo popolnega vpogleda v »svetišča« naših šol, a to, kar mimogrede opazimo, da dovolj misliti. Ne vemo, zakaj se nihče ne zgane, da bi n. pr. na glas ošibal neestetsko in naravnost pohujšljivo opremo šolskih deklic in mladenk, ki so nastopile na zadnji javni telovadni prireditvi v Ljubljani. Pametni očetje pa resni šolski možje so se naravnost zgražali, ko so videli, kako pada nravstvena nežno-čutnost pri osebah, ki dovoljujejo in vpeljujejo tako modo, po njih pa pri mladini. Parkrat že — kolikor smo poučeni — je prosvetno ministrstvo v Belgradu s posebnim dopisom opozorilo ženske učiteljske moči, naj skrbe, da bodo dostojno opravljeno, naj bodo deklicam v tem oziru lep zgled. Kar velja zanje, velja prav tako za mladino. Kako daleč bo šlo to ubijanje nežnega čutenja med mladino? Ni vseeno telovaditi med štirimi stenami, ali pa vpričo mladega, dijaškega občinstva/ In te mladenke so nastopile ob živem opazovanju številnih dijakov, ki so vprav v letih razvoja in pubertete. Kaj si mislite, da je ta mladež brez čuta? Sodimo, da ga ni očeta, ki bi soglašal s tako odgojo. Mimogrede pa: Deklici se vselej okrha čut za dostojnost in toli prikupljivo rahločutnost, kadar javno telovadi. To je soglasna trditev pedalov.
Drugo, kar danes vestne pa nepremožne starše tare in skrbi so pogostoma vabila potom pole na razne prireditve: kino, gledališče i. dr. Kako naj vse to starši zmagujejo? Potem pa neprestane okrožnice, ki apelirajo na žepe ubogih staršev in naročajo prispevke zdaj za poplavljen-ce, zdaj za Matico, pa zopet za slepe, za Rdeči križ, za počitniške kolonije itd. Otrokom, ki vedo, da starši komaj za najnujnejše potrebščine zaslužijo, so take stvari zelo mučne.
Želeti bi bile, da bi se zglasilo več takih pogumnih mož, ki bi kakor omenjeni »pater fami-liasc pogosto s peresom posegali na vzgojno polje ter v časopisih opozarjali na vzgojne nedostat-ke po naših šolah. Treba je večkrat glasno povedati, da nismo zadovoljni z vsem, kar se uvaja danes v šolo.
Poziv viem delniškim drugam s sedežem v ljubljanski oblasti,
Delniške družbe s sedežem v ljubljanski oblasti ee poživljajo, naj predloze podpisanemu nadzornemu oblastvu v 14 dneh, ko se je po statutarnem določilu vršil redni občni zbor za minulo poslovno leto, računski zaključek (bilanco in račun zgube in dobička) ter po družbenem vodstvu potrjen prepis zapisnika o občnem zboru, ki je odobril letne račune.
Računski zaključek morajo objaviti družbe z delniško glavnico večjo od 1,000.000 Din v »Uradnem listu« ljubljanske in mariborske oblasti in tudi v »Službenih Novinah« v Belgradu; v do-tični objavi je treba navesti višino in izplačilo dividende.
Zastopnik velikega гирала ljubljanske oblasti: dr. Andrejka s. r.
fèegySacija flure se mine.
Maribor, 19. maja 1927.
Končno se je po vsesplošnem posredovanju državnih in oblastnih poslancev SLS in v prvi vrsti oblastnega odbora v Mariboru posrečilo da je vlada nakazala 2,000.000 Din za regulacijo Mure v Apački kotlini.
Kot je znano, je država dolžna regulirati Muro na naši strani, to pa tem bolj, ker je Avstrija regulacijo že izvedla in je zato bila škoda na naši strani radi neregulirane struge vedno večja. Dasi je bila vlada na to že prejšnje čase velikokrat opozorjena, je vendar šele SLS, ko je bila v vladi, spravila vsaj nekaj vsot za regulacijo naših rek v proračun. Znesek, ki ga je vlada zdaj določila, niti od daleč ne zadostuje za celotno
regulacijo, kolikor jo Je država doftna izvršiti. Za*o bo treba znova terjati, dokler se to prepo-trebno delo ne dovrši do kraja. Regulacijska dela se bodo začela £e v par tednih, ker so prve predpriprave že izvršene v Apački kotlini do vasi Male in sosednih vasi. Pri tem naj voditelji teh regulacijskih del upoštevajo, da naj se pritegnejo k delu in zaslužku predvsem oni, Iti so zaradi poplav ob Muri veliko škodo utrpeli.
Ostali del regulacije, ki jo bo izvršila oblastna skupščina, bo prišel tudi v kratkem na vrelo. Oblastna skupščina bo najela potrebno posojilo za najnujnejše regulacije, kot pri Savinji, Misli-nji, Muri in drugod ter takoj nato začela z delom. Težko pa je v sedanjih razmerah na hitro kaj ukreniti, kakor si to ljudstvo in vsakdo želi, ker smo pač v prehodni dobi, ko centralizem, kolikor more, še vedno ovira ta prepotrebna dela.
Prve aretacije гаФ umora v Dareninskem dolu.
Maribor, dne 19. maja 1936.
Danes so bili oddani v zapore okrožnega sodišča v Mariboru štirje osumljenci, ki so bili aretirani od orožnikov v okolici Jarenine v zvezi z roparskim umorom v gostilni Nedeljko. Državno pravdništvo, ki vrši preiskavo z vso vnemo, je odredilo aretacijo še enega osumljenca, nekega Nedeljkovega sorodnika, ki je svoječasno izvršil pri Ncdeljku večjo tatvino. Aretirani so bili danes že zaslišani. Njihove izjave so skrajno sumljive, zagovori se ne krijejo ter se zapletajo v razna protislovja. Med njimi je eden, ki je zelo sličen roparju, kakor ga je opisala mala Nedeljkova hčerka Amalija. Pri nekaterih so našli pri preiskavi tudi predmete, ki so zelo sumljivega izvora.
Preiskava, katero je državno pravdništvo izvršilo na mestu zločina, je ugotovila, da je bilo več roparjev. Eden, kateremu so bile razmere v hiši dobro znane, je šel naravnost v spalnico ter izvršil strašno dejanje z veliko sekiro. Nato je prižgal petrolejko ter s filoma odprl omaro in nato v gostilniški sobi kredenco. Na teh predmetih, na sekiri, na cilindru svetiljke, na omari in kredenci je našel daktiloskop sledove odtiskov prstov, katere je posnel ter bodo tvorili važno oporo pri izsleditvi glavnega krivca. Da se ne bi mešali sledovi prstov zločinca s sledovi, katere so pustile na predmetih žrtve, so posneli tudi od-tiske prstov pri ubitem Nedeljku, njegovi ženi in hčerki. Nedeljko je bil danes pokopan, njegova žena se pa bori v bolnici s smrtjo ter je le malo upanja, da bi okrevala.
Med ljudstvom vlada radi tega zverinskega zločina velikansko ogorčenje.
Brez dvoma imajo zločinci, ki so izvršili umor v Nedeljkovi gostilni, na vesti tudi ostale zločine, ki so se v okolici Jarenine izvršili v preteklih letih. Upati je, da bo imela preiskava popolen uspeh ter bodo zločinci prejeli zasluženo kazen.
Smrt radi padca s kolesa.
V sredo, ob 3. uri popoldne je umrla v ljubljanski bolnici 23 letna Marija Ločniškar, delavka iz Zbilj pri Medvodah. Ravno teden dni prej se je peljala з kolesom v Kranj, kjer je delala v tovarni »Impex«. Na znanem nevarnem klancu blizu Ga-šteja je padla s kolesa in se udarila ob cestni rob ter si pri padcu prebila lobanjo in težje notranje poškodovala. Prepeljali so jo takoj v ljubljansko bolnico, vendar je bila zdravniška pomoč prepozna 1er j 3Z teden dni poškodbam podlegla.
I . žar v Mariboru.
Včeraj dopoldne ob 9. uri je nastal v rafineriji »Zora« v Linhartovi ulici nenadoma požar. V baraki, kjer se kuha težko olje, se je vnel kotel olja ter je bila cela baraka v nekaj trenutkih v plamenu. Delavci so skušali ogenj omejiti z ročnimi gasilnimi aparati, toda trud je bil brezuspešen in pozvati so morali gasilce, ki so se takoj odpeljali na mesto požara z dvema avtotur-binama. Goreče olje so pogasili s kemičnimi aparati »Perkeo«, ki so se izborno obnesli. V nekaj minutah je bil nato udušen tudi ogenj na baraki. Precejšnja nevarnost je obstojala za poleg barake
Čistoča v ustih.
Vi znata ceniti občutek krasno sve-iosti In čistočo v ustih. Mopofe Vam ni киппа l'KDKCO i>ast& sa zob». Kupite еикгиђ tubo, z njo bote ugodno iznonadeni!
stoječe veliko skladišče, toda vsled naglega prihoda gasilcev, jo bila kmalu odstranjena. Podjetje trpi škodo nekaj tisoč dinarjev, ker jo zgorelo poleg barake tudi več sodčkov olja.
Tat koles po ključem.
Dne 17. maja v večernih urah je službujoči stražnik Zorman na Bleiweisovi cesti ustavil ne-keiga moškega, ki je peljal s seboj kolo in se mu jo zdel v obče sumljiv. Tujec, povprašam po priimku, ni dolgo pomišljal marveč se je prav moško odrezal, da se piše Fran Astenjak, doma tam iz zelene štajerske. Moral je slediti stražniku na stražnico. Ker ni mogel dokazati, da je kolo njegova last, so ga zadržali tamkaj. Pri preiskavi, so pri njem našli listnice, glaseče se na Franca Cuša, doma iz Polancev pri Ptuju, kateri je v kriminalnem arhivu ljubljanske policije zaznamovan kot nevaren in nasilen tat ter že 18 krat pred-kaznovan. Mož je nato priznal svoje pravo ime, a je venomer zatrjeval, da je kolo pripeljal iz Maribora in da ga je pošteno plačal. Šele prihodnji dan je Cuš pri ponovnem zaslišanju priznal, da je kolo ukradel izpred neke nove hiše v bližini Viča. Ugotovilo se je, da je kolo last Delavske pekarne v Postojnski ulici, ki pripada koloniji »Stan in Dom« ob Tržaški cesti Kolo je bilo vrnjeno lastniku, Čuš je pa romal v zapor.
Slovenci v Siciliji
HRVATSKI JEZIK IZGNAN IZ CERKVE.
Župnik Andretich v Kanfaiiaru jo v nedeljo 1. maja med mašo povabil svoje vernike k šmar-nicam: »Dodite, čemo se moliti Bogu i Majci bož-joj!« Ljudje so res prišli. Pa kakšen začetek šmar-nic je bil to? Vse italijansko! Molitve in pridigal Tako je sedaj tudi ostalo. Cerkev je skoro prazna. Tudi nedeljska pridiga sc vrši v italijanskem jeziku, kljub temu, da je v fari 98% Hrvatov 1
KOMISIJA ZA POPRAVO PRIIMKOV.
Ne dolgo od tega je bil raztegnjen tudi na Primorsko zloglasni dekret o popravi priimkov in tržaški prefekt je takoj imenoval komisijo, ki mu bo pomagala pri tem delu. Zakon namreč dajo prefektu pravico, da lahko kar sam popravi družinska i m on a in to tudi proti volji nositelja. Komisija sestoji iz 12 članov, ki so povečini profesorji in advokati. Med njimi je tudi prof. Ferrucio Vittorio Borri, ki je tako prejel plačilo za svoje strupene članke v »Popolu di Trieste« o tem vprašanju. Po njegovem mnenju so vsa slovanska družinska imena na Primorskem benečanskega izvora; le avstrijski uradniki in »idiotski duhovniki« so jih prekrstiti. Ce so v komisiji taki možje, si ni težko misliti, kako bo komisija postopala s slovanskimi imeni. Komisija se sestane že 17. t. in. in pojde takoj na delo. Včasih birokratski »šimel« vendar dobro teče.
EPILOG 1. MAJA.
V ponedeljek so se morali zagovarjati pred goriškim kazenskim sodiščem ti-lc fantje, povečini iz Štornaža in Sv. Križa: Lulik Josip, /.nam renegat, Makovec llilarij, Zgonik Ivan, Zgonik Alfonz, Štor Ciril, Bevk Rafael, Bratina Vincenc, Bratina Franc in Bizjak Stanislav. Obdolženi so bili, da so v Skriljah v nedeljo, dne 1. maja, žalili miličnike, ki so jih hoteli spraviti iz gostilne; da so klicali: danes je naš praznik, živel 1. maj; da so peli socialistično himno »Bandiera rossa« in tudi »Lepa naša domovinai. Državni pravdnik je zahteval, da se obtoženi eksemplarično kaznujejo. Branite sta odvetnika Sturani in Tonkli. Razen Bizjaka, Ici je bil oproščen, so bili vsi obtoženci obsojeni na 2 meseca zapora. Družbo je vodil nekdanji ultrafašist Lulik. Fantje se bodo v bodoč» bolj izogibali renegatov.
»PUCKI PRIJATELJ ZAPLENJEN.«
Tržašld prefekt Fornaciari je dal zapleniti zadnjo številko tega glasila istrskih kmetov radi »celotne vsebine«. Motivacija zaplembe je pač čudna. Kaj se to pravi radi »celotne vsebine«? Po naše povedano: radi tega, ker je list hrvatski. Vse kaže, da s« napoveduje novo preganjanje slovanskega časopisja.
Assuan, St. James Hotel, 11. maja.
Dno 10. maja smo se napotili iz Luksorja na našo najjužnejšo točko Assuan, Syene pri Grkih imenovano mesto. Inozemski tovariš naše družbe ie opustil ta izlet ter se odpeljal naravnost nazaj v Kairo. Srce mu ni moglo več prenašati neznosne vročine. Saj smo se res po štiriurni brzovozni turi pripeljali kakor v razbeljeno peč. Toplomer je kazal opoldne v senci 38 stopenj Celzija, v vlaku pa je bilo še zvečer ob 0 v senci 40 stopenj Celzija. Saj smo bili v Assuanu pri 24. tropičnem po-lutniku, kjer je nekdaj grški filozof Erato-sthenes (umrl 196. pred Kr.) moril s solnčni-mi žarki, ki so mu padali v tukajšnji slavni studenec, zemljo po načinu, ld mu sledijo še dandanes, kakor to predava v Ljubljani v svojih prostih urah kanonik Sušnik zvezdo-slovceni-aniaterjcm. Po kilometrih smo prevozih iz Aleksandrije (torej od Sredozemskega morja) do Kairo 209 km, iz Kaire do Luksorja 671 km, iz Luksorja do Assuana pa še 213 km, torej 1088 km južno od Sredozemskega morja.
Assuan je snažnejše mesto ko Luksor. Nas je zanimal zlasti tukajšnji nilski otok Elefan-tine, kjer je bilo nekdaj lepo mesto, v njem pa že v 6. stoletju judovski tempelj. Protiver-
ski kritiki Mojzesovih knjig so trdili, da ni mogoče, da bi ob Mojzesovem času nastal tak popolen zakonik, češ, da še pisati niso znali v tem času. Kup kamenja v Srednjem Egiptu, y Tellu Amarna nam je odkril pred 30 leti ilnate plošče, ki obsegajo nekak državni arhiv faraona Amenosa IV. Na teh tablicah se vidi, koliko se je že takrat pisalo v Palestini. Ena taka tablica nam svedoči kot izvenbiblični svedok verjetnost Jozuetove knjige, ker v tem času piše na taki tablici jeruzalemski knez Abdihiba, naj mu Faraon pošlje vojaško pomoč, ker deželo tujci ogrožajo. Da je tak popoln zakonik, kakršni je Mojzesov, mogoč, nam kaže pred 27 leti najden kamen v Su-zali, kjer ima babilonski kralj Hamarapi podoben zakonik. Neprijatelji tradicionalnega naziranja, zlasti Wellhausen, pa še niso utihnili ter dokazovali, da Mojzes sploh ni dal ni-kakega zakonika in da je vse to, kar govore Mojzesove knjige o sv. šotoru, o daritvah, duhovnih. svetih časih itd. nastalo šele 444. leta pred Kr. Pred 30 leti pa se je odkril na tem elefantinskem otoku judovski tempelj z mnogoštevilnimi napisi na papyrih, rastlinskem papirju. Protestant Ernest Sachan je to našel. Na enem takem papyru pripoveduje judovski vojak v 5. stoletju pred Kr., kak tempelj imajo tam, kake daritve in molitve. Ta popis se ujema z Mojzesovimi knjigami. S tem je torej dokazano, da Mojzesov zakonik ni mogel nastati šele 444. leta pred Kr. Ponavlja se, kar
je Kristus rekel: »Če bodo ti (ljudje) molčali, bo kamenje vpilo« in pričalo istinitost svetega pisma.
Na Elefantinah je dalje še več ostankov templjev, še zdaj ohranjeni nilometer, ki ga opisuje že Strabon. Ob solnčnem zahodu smo veslali z otoka v naš hotel. Drugo jutro smo še odpihali 12 km na jug k slavnemu jezu pri Assuanu. Ta jez so izgotovili 1902, in ž njim zajezili ogromni nilski veletok tako, da ga imajo v oblasti kakor Ljubljančani Ljubljanco z jezom v Gruberjevem kanalu. Ta jez je 2 km (natančno 1960 m) dolg, visok pa je 45 m, širok ali debel pa 7 m, tako da po jezu vozi dvojni železniški tir za male vozičke. Če јеж vso vodo ustavi, raste višina Nila 295 km nazaj. Jez ima 180 zatvornic, ki brizgajo z visokim vodopadom in močnim hrumenjem vodo proti prvemu nilskemu kataraktu. S tem jezom se je napravilo v Egiptu 200.000 hektarjev več rodovitne zemlje. V Egiptu namreč sploh ni drugega ko puščava, če ne pride na njo nilska voda, ki jo zdaj na umeten način prelivajo po vsem Egiptu do zadnje brazde ali zadnje grede. S tem jezom pa se je deloma potopil otok File, ki je pred njim, tako da zdaj štrlijo krasni tempeljski ostanki iz vode. Čez jez smo se seveda vozili z železniškimi vozički, ki so jih poganjali naši veslarji, kateri so nas po vodi pripeljali k jezu. Saj v tej vročini Evropcem ni mogoče hoditi. Na drugi strani jeza je seve restavracija, ki pa
z vsem svojim ledom ni mogla pogasiti naše žeje.
V 6redo ob pol 2 popoldne smo sedli v vlak ter se vozili celo noč naravnost v Kairo, kamor smo prišli v četrtek ob pol 8 zjutraj zmučeni od vročine in prašni od puščavniške-ga peska, ki se zaletava v vlak, da smo bili prašni od peska kot mlinarji od moke. Vožnja tudi v nobenem drugem oziru ni bila prijetna. Vlak je bil prenapolnjen. Od Assuana dalje proti Sudanu namreč ni železnice, ampak parniki prevažajo potnike iz Sudana po Nilu. Ravno ta dan je izkrcal tak parnik polno ljudi, ki so se vsuli v naš vlak, kakor svetopisemske egiptovske žabe, sitne in nadležne. En kupe je imelo šest naših ljudi. Štirje so šli v restavracijski voz večerjat, dva sta ostala kot stražarja kupeja, med njima seve naš Zalar, ki tudi tu drugega no je ko sadje, jabolka, oranže, banane, suho grozdje in pri tem imenitno prenaša žejo in vročino. Pa pride v ta zastražen kupe močan mustafasti Arabec ter naloži v kupe 2 kovčega, 3 košare, nad 10 melon tja v prostor, kjer imamo Evropci noge. Krik, ki jo nastal v vseh jezikih, je bil ogromen. Mustafa Efendi (mustafasti gospod) se ni dal ugnali drugače, kakor da smo poklicali one štiri tovariše od večerje nazaj. Zdaj je napravil g. Miklič kratek proces. Ne vem več, v katerem jeziku (mi govorimo namreč že vsi nekoliko angleški, nekoliko francoski, italijanski, nemški, arabski, in če še to ne poma-
Bneme
■fc Shod SLS sc vrši v nedeljo, 22. maja, ob 4. uri popoldne v Tcmcnici pri Pribilu. Poroča poslanec Erjavec.
•k Shod SLS v Studencih pri Maribora
se je vršil dne 18. t. m. zvečer. Narodni poslanec g. F a 1 e ž je podal izčrpno poročilo o stanju notranje in zunanje politike v naši državi. Oblastni poslancc in tajnik g. Ovčar ee je v svojem govoru dotaknil tudi vprašanja redukcij železničarjev, oziroma delovnega časa na želcznici, povdarjajoč, da država od lega ne bo imela nobene koristi, pač pa ogromno gospodarsko škodo. Apeliral je na vlado, da storjeno napako čimprej uvidi in popravi. Poročal je tudi o organizaciji in o postopanju pri bodočih občinskih volitvah ter končno priporočal složno in skupno delovanje. Za tem je poročal oblastni poslanec g. K o r e s o delovanju oblastne skupščine K ozirom na socialno politiko. Nato se je izvolil novi odbor, ki daje upravičeno upanje za uspešno in vztrajno delovanje. Zborovanje je spretno vodil g. Mlakcr, kateri je podal poročilo o delovanju krajevne organizacije in njenih zastopnikov v občinskem odboru.
jc Predsednik zdravniške zbornice pri-marij dr. Vinko Gregorič je odlikovan z redom Belega orla V. vrste.
jc Naš liskus in kulturne prireditve. Da bi ljudem nudili pošteno in lepo zabavo, so priredili solčavski fantje-orli na velikonočni pondeljek v društveni dvorani koncert s petjem in šaljivimi samospevi. Prireditev je bila naznanjena okrajnemu glavarju in tudi finančni kontroli, toda le-tej ne 24 ur preje ■— ker je bila Velikonočna nedelja — ampak Rele v pondeljek zjutraj. Pobirali so sc samo prostovoljni prispevki, ki so znesli 91 Din. Taksa 19 Din se ni vplačala v mnenju, da je novi finančni zakon v veljavi in je torej prireditev takse prosta, kar sc je tudi organu fin. kontrole javilo. Toda glej fiskusa! 14. t. m. dobi solčavski Orel razsodbo davčnega urada v Gornjem gradu, da plača za kazen skupno vsoto 869.20 Din, za prireditev, — ki je do-ncsla 91 din! Toda zakaj? Prireditev se ni javila ravno 24 ur poprej, pri blagajni se ni vodil pismen seznam vplačilcev prostovoljnih darov, čeprav je organ fin. kontrole ves čas stal zraven in še petje zastonj poslušal. Umevno, da vlada velika nejevolja v celi Solčavi radi tega. Pritožba je bila takoj odposlana v Belgrad s kolkovino 50 Din. seveda, in Bog ve kakega mnenja bo Belgrad glede tega velikega delikta.
jc Papirnate državne novčanice po 1, 0.50 in 0.25 Din se vzamejo iz prometa. Finančna delegacija v Ljubljani objavlja uradno: Gospod finančni minister je pod DR broj 92.623-26 dne 27. aprila 1927 odločil, da sc 'državni papirnati drobiž po 1, 0.50 in 0.25 Din vzame do 30. septembra 1927 iz prometa s tem, da se zamenja za kovan drobiž po 0.50, 1 in 2 Din ter izjemoma tudi za bankovce Narodne banke. Zamenjavanje se bo vršilo v Sloveniji pri vseh davčnih uradih. Po 30. septembru 1927 se ta denar ne bo mogel več zamenjati in bo nezamenjani papirnati drobiž izgubil vsako vrednost. Vsi, ki imajo še kaj papirnatega drobiža, naj ga zato čimprejc zamenjajo, da ne bodo imeli škode.
■A" Vsem organistom, Organizaciji orga-nistov za ljubljansko in mariborsko škofijo opozarjata vse organiste, da Pokojninski zavod v Ljubljani pripravlja nov pravilnik, po katerem bodo vsi emi nameščenci, ki spadajo sedaj v najnižje razrede, izločeni od zavarovanja. Ker so rganisti povečini zavarovani v najnižjih razredih, je nevarnost, da bodo radi tega, če ne morejo napovedati in izkazati zadostno visokih prejemkov, izločeni. Organistil V interesu vsakega posameznika je, da napove svoje prejemke v denarju pravilno in da prejemke v naravi pravilno oceni. Кет je napačna napoved, bodisi prenizka aH
ga, govori g. Miklič ruski ali pa kranjski in ee z vsakim človekom razume) je g. Miklič povedal mustafastemu Efendiju, da ga spoštuje in ljubi, a da si prostora ne da vzeti, potem pa zmeče košare in melone v naglici na hodnik, še preden je prišel Mustafa k sapi. Slovenska zmaga nad piramidami bo pa ostala slavna, dasi morebiti nekoliko manj ko Napoleonova zmaga pri piramidah. G. Miklič se je ovekovečil ta dan povrh še s tem, da je pojedel jajce, ki mu ga je črna Arabkinja simbola s solnčnimi žarki v pesku v Assuann.
V Kairj so čutimo že doma. En dan imamo prosto, da si vsak ogleda, kar se mu še s-ljubi. Nekateri so šli občudovat še zopet in zopet Tutenkamnove dragocenosti v muzeju, ker smo v Dolini smrii videli njegov zasuti grob, drugi se peljejo s tramvajem h piramidam, tretji se trudijo, da dobe primerne slike o vsem tem, kar so videli. Zopet drugi pa se hladijo, saj je v Kairi bilo samo 30 stopenj Celzija v senci, zvečer pa le 26, da si okrepijo zdravje za pot v Sveto deželo, ki jo nastopimo jutri. Sicer pa je naš opoldanski 7/iravstveni merilnik kazal, da smo vsi zdravi. Bolezen se pokaže namreč v tem, da kdo ne more jesti. Danes je bilo v tem oziru vse v redu. Tako se poslavljamo od Egipta; naše misli že hite naprej v Sveto deželo, ki ima za nas še dražjo »pomine. Mislimo tudi na domovino, od katere upamo dobiti v Jeruzalemu kako poročilo,	ц
ш&шсе
previsok«, tudi kaznjiva, podafte te napovedi kolikor mogoče natančno in resnično. Stvar je resna. Naj se vsak potrudi, da reži svojo pokojnino.
•k Nova važnn telefonska zveza. Letos bo zgrajena nova telefonska zveza, ki bo vezala Maribor — Mursko Soboto — Gornjo Lendavo in Krašič. Progo bo gradil mariborski poštni gradbeni oddelek.
jc Za novo avtoomnibus zvezo. Prebivalstvo ormoškega in ljutomerskega okraja si želi, da bi katera avtodriižba prevzela vožnjo na progi: Ptuj — Ormož — Ljutomer in to v prvih opoldanskih urah. Železniška uprava noče dati več potrebnega vlaka, ki jc vozil lansko leto in še sedaj vozi samo do Ptuja. Ljudje, ki pridejo v jutro po opravkih v Ptuj, morajo do večera čakati, ker že odpelje vlak pred 10. uro proti Ormožu in Ljutomeru. Avto, ki bi vozil okoli ene ure popoldne v tej	'0j se gotovo izplačal.
^ Proslava Iva Vojnoviča. Belgrad je slovesno praznoval sedemdesetletnico starosti slavnega pesnika Iva Vojnoviča. Proslava se je vršila na univerzi, kjer so v ta namen priredili svečano akademijo. Svečanost je otvo-ril g. Svetislav Petrovič v imenu Pen-kluba. O književnem delu g. Vojnoviča je predaval literat g. Milan Bogdanovič. Najbolj popularno Vojnovičevo delo je Smrt maje Jugo-viča, dalje Ekvinokcij, Dubrovačka trilogija, Lazarevo voskresenje, Prolog nenapisane drame. Zadnja leta sta izšli deli: Čudo sv. Vlaha in zadnji časovi Anice Boskovič.
jc Ivo Vojnović odlikovan. Nj. Vel. kralj je odlikoval srbskega pesnika Iva Vojnoviča z redom Sv. Save prvega, razreda. Visoko odlikovanje je slavljcncu izročil upravnik bcl-grajskega gledališča ob priliki proslave njegove 70letnicc.
■jVr Na narodne poslance naslavljajo večkrat posamezna društva različne pozive in prošnje, tičoče se zahtev in želj organizacij, potom lista. Taki pozivi, oziroma prošnje pa je najbolje nasloviti naravnost na gg. poslance ali pa na Jugoslovanski klub, oziroma tajništvo SLS. Ta pot je gotovo najbolj prava in tudi najbolj uspešna.
jc Nov rekord avta »Tatra«. V torek je lepo vreme izvabilo goste češkoslovaškega konzula v Ljubljani dr. R e s 1 a k preizkušnji zmožnosti avtomobila češkoslovaške znamke »Tatra«. Solastnik tukajšnje tvrdke Jugo-avto g. Čamernik, ki zastopa firmo »Tatra«, je s svojo spretnostjo hitro premagal zapreke slabe ceste in pri najvišjem obremenjenju avtomobila s petimi osebami izvršil nov čudež avtovožnje. V tričetrt ure je prispel iz Ljubljane na vrh Sv. Katarine, koje prebivalci so že drugič imeli priložnost občudovati zmožnost tega moderno konstruiranega avtomobila. Med športnimi krogi in sploh med avtomobilisti vzbujajo te izvanredne zmožnosti vozila »Tatra«, pravega hribolazca, splošno pozornost.
* Ženska Mala antanta. Od 1. do 14. junija se bo letos vršil v Pragi kongres ženske Male antante. Jugoslovanke bodo zastopale sledeče delegatinjc: Lepuša Petkovič, Zlata Kovačevič, Milena Atanackovič in Alojzija Stebi. Istočasno bo v Pragi tudi kongres mednarodne ženske zveze.
jc Žrebanje srečk Orlovskega društva v Solčavi bo 23. junija. Zato hitro plačujte srečke, da ne zamudite roka!
jc Zveza jugoslovanskih mest. Zagrebški magistrat je izdal objavo, v kateri poziva vsa mesta naše države, ki hočejo, da bodo sma-trana kot mesta, naj se prijavijo začasnemu sedežu »Savcza gradova« v Zagrebu.
jc Tovarniški ravnatelj — veliki župan. Kakor javljajo iz Subotice, jc za velikega župana ondotne oblasti imenovan g. Dušan Ma-nojlovič, ravnatelj tovarne za železnino »Fer-rum«. Dosedanji veliki župan g. Dragutin Sti-pij je penzioniran in postavljen za mestnega načelnika v Subotici.
je Razpiy službe. Oblastni odbor mariborske oblasti jc razpisal mesto inženerja, ki bi prevzel organizacijo in vodstvo gradbenega urada pri oblastnem odboru. Pismene ponudbe je vložiti pri oblastnem odboru v Mariboru do 1. junija 1927.
jc Nenavadno velikega modrasa, dolgega 80 cm, je ujel g. Franc Perko v okolici Podtabora na Gorenjskem.
jc Državno zdravilišče na Golniku (za pljučne bolezni) je dograjeno ter ima lepe, zračne sobe, lasten vodovod in novo električno razsvetljavo. Milo subalpinsko podnebje, lepa okolica, obširni smrekovi in jc-lovi gozdovi, čist zrak, hrana izvrstna (čez 4000 kalorij), zdravljenje najmodernejše. Sprejemajo se moški in ženski bolniki z začetno tuberkulozo. Prospekti sc dobivajo pri upravi zdravilišča na Golniku in v Ljubljani, Št. Pe-terska vojašnica, I. nadstropje, soba št. 1,
jf Gremij trgovcev za politični okraj Litija, naznanja svojim članom sklep odborovc seje z dne 17. t. m., kateri sc glasi: Uradne ure Grcmija so vsak prvi in tretji torek v mc-sccu od 9. do 12. tire dopoldne v gremijaini pisarni v Litiji. — Načclstvo.
jc Mojstrana. Naznanja se, da jc Okrepčevalnica pri slapu Peričniku od 20. maja odprta in je preskrbljeno z mrzlimi jedili in oi-jačo, po najnižji ceni. — Cuznar.
jc Povečanje belgrajske električne centrale. Mestna občina belgrajska je oddala Jugoslovanski Brown-Boweri dobavo parne turbine 10.000 HP, k temu spadajočega generatorja, kakor tudi stikalno napravo in končno 10 vozov za električno železnico s štirimi osmi.
jc Razpisana je služba sodnega sluge okrajnega sodišča v Kozjem. Prošnje je vlagati do 8. junija pri okrožnem sodišču v Celju.
j* Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu, protinu, nevralgijah (isehias), pri živčnih in ženskih boleznih, pri vapnenju žil, motenju (prebave), ostarelosti, kron. kožnih boleznih. Svoje tel<} okrepčate in pomladite, ako se zdravite v starodavnem, radio emanacijekem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36 do 38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od 1. maja do 30. septembra. Ves modern komfort. Prospekte na zahtevo. Pošta, telegraf in lelefon.
Za ШШт praznite
priporoča gospodom, posebno botrom, svojo zalogo najfinejšega češkega in angleškega lahnega sukna ter priznano najboljši krojni atelje tvrdka
DRAGO SCHWAB, LJUBLJANA.
£fuhlfuna
O Slovensko katoliško akademsko starešinstvo priredi v nedeljo, dne 22. maja t. L skupen izlet na Vrhniko. Zbirališče je pred glavnim kolodvorom. Odhod iz Ljubljane (proti Rakeku) ob 6. uri .15 minut. Peljemo se do Preserja in potem gremo na Žalostno goro, kjer bo opravil sv. mašo ob pol 8. uri naš starešina tov. Maks Miklavčič. Nato odhod proti Borovnici-Bistri k izviru Ljubljanice in na Vrhniko. Prihod na Vrhniko približno ob 12. uri, odhod domov ali ob t17. uri 17 minut ali pa ob 20. uri 40 minut. Vljudno vabimo vse tovariše in celokupno naše akademsko dijaštvo, da se tega izleta v čim največjem številu udeleže.
O Predavanje o religioznem problemu. Ponovno opozarjamo našo javnost na predavanje dr. Frana C i b e j a , ki se vrši danes, v petek, dne 20. t. m. ob 8 zvečer v Akademskem domu na Miklošičevi cesti. Snov predavanja:, Bog, religija in teologija.
jc K zborovanju akademičnega dijaštva 18. t. m. pred ljubljansko univerzo, ob priliki katerega smo poročali in označili kot karakteristično, da mu je prisostvoval tudi tajnik italijanskega konzulata, nas naproša g. generalni konzul marki Gavotti, da vzamemo na znanje njegovo najpreciznejše formalno zagotovilo, da zgoraj navedeni tajnik nikakor ni bil navzoč pri zgoraj navedenem zborovanju, ker je bil nepretrgoma ob pol 5 do 8 zvečer v konzulatu in opravljal svojo dnevno službo. Ne izključuje pa g. generalni konzul, da je bila mogoča pomola iz razloga, ker je v sredo popoldne sluga konzulata odšel v mesto, da dostavlja dnevno službeno korespondenco. On je zagotovil g. konzulu, da jc med omenjenim zborovanjem šel preko trga »Zvezdac, da pa nikakor ni bil predmet žvižganja in kričanja, kakor poroča nek dnevnik.
0 Devetnajst praznil» stanovanj razpihuje stanovanjsko sodišče v Ljubljani za prihodnji teden. Razprave se vrše v ponedeljek, dne 23. maja, popoldne ob 4. uri ter v torek in sredo (dne 24. in 25. maja) ob 8. uri zjutraj. Premeščeni uradniki in častniki se na to posebno opozarjajo.
O Promenadni koncert Nar. žel. glasbenega društva 5 S loga« v Zvezdi se vrši v soboto, dne 21. t m. ob 20. uri (8. uri) zvečer pod vodstvom kapelnika g. Bučarja. Spored: 1. Otvoritvena koračnica. 2. Waldteufel: Čar siren, valček. 3. Floto w : Marta, uvertura.
4.	Šebek: Zbor dervišev, orijentalska scena.
5.	S L Mokranjac: VIII. rukovet srbskih narodnih pesmi s Kosova. 6. Smetana: Odlomki iz opere >Litruša<. 7. Zaključna koračnica.
O Društvo konsorvatoristov priredi danes, 20. maja, drugo predavanje. Predaval bo dr. Vurnik o stilu slovenske muziko. K predavanju, ki se bo vršilo v Glasbeni Matici, soba št. 14, ob 18. uri, so vabljeni tudi nečlani. — Odbor.
© Čegavo jo blago ? Dne ,17. maja dopoldne je bil v Ljubljani aretiran stari znanec policije 30 letni Albert Lovšin, ker je na ulici ponujal kos (13.40 m) belega etamina, slabše kvalitete, kar je brez dvoma kje ukradel. Na blngu je še pritrjen registrirni listek trgovca. lastnik, ki pogreša blago naj se zgla-si na policijski direkciji, kjer si blago lahko ogleda1.
0 Drzna tatvina kolesa. V sredo popoldne je neznan kolesarski tat odpeljal iz vežo Dalmatinove ulice št. JI uradniku Rudolfu Merami popolnoma novo 2000 Din vredno kolo znamke > Aiglon«, temnordeče pleskano, z ravnim navzgor obrnjenim vodilom ter nosi St. 3450. Pred nakupom se svari.
O Pobeg od doma. Čim bolj se bliža konec šolskega leta, tem l>olj se množe pobegi dijakov in šolarčkov od doma. V sredo je pobegnil od doma 11 letni Aleksander Kuharič, učenec 4. razreda ljudske šole v Ljubljani, stanujoč v Šentpetcrski vojašnici. Pobegli dečko je za svojo starost dovolj visok« in dobro razvite postave, je gokglnv in oblečen v mornariško oblekco s podolgaslimi progami, v kratke sive nogavice ter nizke črne čevlje. Kdor
o njem kaj ve, naj sporoči policijskemu гвп nateljstvu v Ljubljani.
O Nesreče. Včeraj dopoldne se je pon< srečil pri tvrdki Brown-Boveri na Resljevi a sti 18 letni elektrotehnični vajenec Stani Renko. Pri delu je padel z 2 metra visoke ]< stvo in dobil težje notranje poškodbe. Tvrdli ga jo z lastnim vozom prepeljala v bolnic kjer je bil takoj operiran. — Na Dunajski c< sti je včeraj dopoldne padel z lifta 23 letni di lavec Janez Juvan, doma iz Mavčič. Juvan pri padcu dobil poškodbe, ki so lažjega za čaja.
O Pretep v Kladezni ulici. Gospod Frai ce se je silno razjezil nad neko stranko svoji hiši v Kladezni ulici. Pridrvel je v nji no stanovanje in ozmerjal staro gospo. Za n, pa se je postavil njen sin Jože. France in Jo; sla »e spoprijela in se pričela pošteno metal Pri pretepu je Jože dobil lažjo telesno p škodbo. Sedaj valita na policiji krivdo drv na drugega, končno besedo bo pa imelo okrajno sodišče.
O Angleško sukno in razno manufaktuni blago se dobi po zelo nizkih cenah pri Franc Pavlinu, Gradišče 3.
VELIKA (ZBIRA
raznega perila, modnih bluz, nogavi kravat itd. Kupi se najbolje pri
IGN.ZARGI. Sv. Petra cest Po znižanih cenah.
Maribor
П Svobodomiselni socialisti. Kot posel nost, ki je bila pri nedeljskem socialistične obhodu, poudarja socialistično časopisje, d se je obhoda udeležila skupina socialistični svobodomiselcev pod svojo posebno zastav ki jo je nosilo neko dekle. Mariborski delav seveda ne vedo, da ti svobodomiselci tvori del buržujske in kapitalistične gospode in n; bove svobodomiselne organizacije. Da pa b do to mariborski delavci polagoma spozna,-bomo za to že poskrbeli.
□	Bojni fond socialistov. Da bodo kril stroške svojih izgubljenih tožb, so začeli zbi rnti prispevke po mestu. Prav je rekel nek delavec-socialist, da je najhujši davek nepre stano izsiljevanje denarja od delavca poton socialističnega vodstva. Tako so morali tudi prispevati za socialistični dan v Studencih, n velike stroške ob priliki proslavo preteklo nedeljo, zdaj pa bodo še plačevali tožbe, ki jih bo Eržen povzročil ali vložil. Delavci pa pravijo, da bodo uvedli — redukcijo teli m prestani h prispevkov in naj si voditelji svoj< lahkomiselnosti sami plačuje,jo.
□	Laskav poziv mariborski umetnici. -Znana mariborska umetnica, gospa Brand Fani, je bila povabljena od zagrebške radio postaje, da igra v soboto 21.- maja ob 17 za radio-oddajno postajo. Nastopila bo s kompo zicijami od Beethovna, Filicha in Dvoržaka.
□	Štiri nove mostno stanovanjsko hiše ' Smetanovi ulici bodo dogotovljcnc do letošnje jeseni. Meseca novembra se bodo stranke ž« lahko vselile. Stanovanj bo v vseh štirih hi šah 60, a je že danes vloženih 50 prošenj Boj za ta stanovanja bo hud.
□	Majniški izleti se kar vrste. A letos so precej podvrženi nezgodam. Tako si je ш nekem izletu pokvaril oko Albert Mlekuš, dijak II. razreda državne realke, ker mu je neki dijak vrgel limono v oko. Mlekuš je do ma zamolčal, kaj se je zgodilo, in tako so ga še le drugi dan spravili k zdravniku in v bol nico. Ni gotovo, če bo mogoče oko rešiti.
□	Samoumor. Znani urar v Jurčičevi ulici Lorenc Stoječ se je zastrupil s ciankalijcni v noči na četrtek pred gostilno Manchler na Radvanjski cesti 64. Stoječ je bil že bolj v letih in je iskati vzrok samoumora v duševni zmedenosti.
□	Konktirz je bil včeraj priglašen nađ veletrgovino Franc Vidovič. Pasiva znašaj« nad 2 milijona dinarjev. Trgovino, ki je bila včeraj že zaprla, so številni upniki zastonj oblegali.
□	Prste mu jo odrezalo. Včeraj zjutraj se jo dogodila težja nesreča v žagi stavbenika Nassimbenija. 28 letni Žagar Krampi je rezal na cirkulartki deske. Nenadoma je prišel z levo roko preblizu žage, zobovje ga je zgrabilo in mu odrezalo prste na levi roki. Prepeljan je bil v bolnico.
□	Kap je smrtno zadela 60 letnega zidarja Josipa Kuharja od Sv. Ruperta v Slov goricah, šel je v Maribor, na cesti v Lajters-bergu mu je pa nenadoma postalo slabo. Pre nesli so ga Hetzlov mlin, kjer je kmalu i* dihniL
Cel/e
LoskovSkova kandidatna lista razve Ijavljona. V sredo je izdalo celjsko okrajn glavarstvo odlok, e katerim razveljavlja kan didatno listo za predstoječe občinske volitve Celju, ki jo je vložila Jugoslovanska socialno demokratska stranka in katere nosilec je pel Štefan Lah. Zgodilo se je to baje vsled tegs ker je lista vsebovala osebe, ki jih sploh n v volivnem imeniku. Sicer pa bi Leskovškfl va lista, tudi če bi jo oblast potrdila, do vc litev temeljito skopnela. Na listi je namrc cela vrsta oseb, ki niso organizirane pri bel notovcih, pa so nasedlo prigovarjanju in li svojo kandidaturo gotovo še pred volitvam preklicale.
& Mod celjskimi demokrati poka. V sredo bi se imel vršiti običajni sestanek celjske SDS-arijo v Celjskem domu. Sestanek pa je odpadel, ker »o celjski demokratski generali smatrali za nujnejše, da skličejo širši odbor svojo organizacije in zaenkrat samo temu povedo, da se nahaja demokratska politika v Celju v agoniji. Življenje bi ji mogla rešiti samo krepka injekcija v obliki vladnega stolčka, ki bi ga bilo najlažje mogoče zasesti, če bi Žerjav svojo ovčke poklonil Davidoviču. Cujemo, da bi celjski demokratje to prenesli. Sicer razklani in medsebojno skregani, so vendar edini v tem, da je demokratska stranka nezmožna živeti iz sebe in brez vladnega »cucerla«.
.& Šmarnični (Jovor v opatijski cerkvi govori danes — v petek 20. maja — preč. g. Pavel Vesenjak, kaplan na Tcharjih.
-0- Učitelji Matko Čop t- V ljubljanski, bolnici ie umrl strokovni učitelj na ccljski dvoraz-redni trgovski šoli g. Matko Čop, star šele 34 let. Podlegel je posledicam vojnih naporov. Zapušča ženo in nepreskrbljeno hčerko.
■©" Pevska veja pevskega zbora Prosvetnega društva v Celju sc vrši danes, v petek, 20. map, takoj po šmarničnih pobožnostih v opatiji.
JSr Priobčitev voj. razporeda obvezan cem ter dajalcem živine in prevoznih sredstev. Dne 29. majnika t. 1. se vrši priobčitev vojaškega razporeda obvezancem, dajalcem živine in prevoznih sredstev. Z ozirom na to se poživljajo: 1. vsi, v mesto Celje pristojni vojaški obvezanci rojstnih letnikov 1877 do 1905 in 2. vsi v mestu Celju bivajoči lastniki živine in prevoznih sredstev, ne glede na pristojnost, da sc zbero dne 29, majn:ka 1927 točno ob 9. uri zjutraj na »Glasiji« ob Ljubljanski cesti, kjer se jim bo priobčil voj. razpored od strani zadevne komisije. Vsak vojaški ob-vezancc mora prinesti s seboj vojaško knj žico, lastniki živine pa vojaške živinske liste, ki so jih prejeli od strani popisovalne komisije ob priliki zadnjega popisovanja živine itd.
JSr Zaprisega vojaških obvezanccv rojstnih letnikov 1876 do 1906. Na podlagi naredbe vojnega ministrstva, glasom katere se morajo ob priliki letošnjih naborov zapriseči vsi vojaški obvezanci, pozivlje ccljski mestni magistrat vse v mestu Celje bivajoče vojaške obvezance rojstnih letnikov 1876 do 1906 in sicer nc glede na pristojnost in čin, ki so ga imeli v armadi in se niso kot taki iz kateregakoli vzroka udeležili splošne ali naknadne zaprisege v letu 1925. in 1926,, da se zadevno osebno zglasijo do vključno 28. majnika 1927 pri celjskem mestnem magistratu v sobi štev. 14 v I. nadstropju in sicer med navadnimi uradnimi urami, to je od 9. do 12. ure dopoldne. Od letnikov 1902 do 1906 pridejo samo oni vojni obvezanci v poštev, ki so bili ob priliki rekruta-cije spoznani za sposobne ter oproščeni kadrovske službe kot hranilci in niso še bili kot taki zapriseženi.
& Pregled vojaških obvezancev, ki sc čutijo za vojaško službo nesposobni. Celjski mestni magistrat pozivlje vse v mestu Celju bivajoče vojaške obveznike rojstnih letnikov 1876 do 1900 in sicer ne glede na pristojnost, ki se čutijo za vojaško službo nesposobne, da se zadevno osebno zglasijo do vključno 28. majnika 1927 pri mestnem magistratu celjskem v sobi št. 14 v I. nadstropju in to med navadnimi uradnimi urami. Od letnika 1896 se morajo prijaviti tudi vsi oni, ki so bili do sedaj začasno nesposobni.
& Občni zbor okrajnega gremija trgovccv. IV. redni letni občni zbor okrajnega gremija trgovcev v Celju je sklican za 24. maja 1927 ob pol osmi uri predpoldne v mali dvorani v »Celjskem domu« v Celju. Dnevni red: 1. Pozdrav načelnika. 2. Odohrcnje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 3. Poslovno poročilo za leto 1926. 4. Blagajniško poročilo. 5, Poročilo računskih preglednikov. 6. Proračun za 1. 1927. 7. Ustanovitev strokovnih sekcij: a) za trgovce s hmeljem, b) za trgovce z lesom. 8. Razprave o predlogu za ustanovo »Samopomoč« zavarovanje članov zu slučaj smrti. 9. Razprave o predlogu aboniran)a članov na »Trgovski Ust«. 10. Ureditev uradnih dnevov za posamezne okraje. 11. Spremembo pravil. 12. Slučajnosti. Ako sklicani občni znor ob določenem času ne bi bil sklepčen, se po čl. 17. gremijalnih pravil, vrši eno uro kasneje na istem mestu in dnevnem redu drug občni zV>or, ki sklepa veljavno ob vsakem številu navzočih članov. Z ozirom na čl. 18. točka c) gremijalnih pravil sestoji zbor iz delegatov, ki se pozivajo, da se zbora zanesljivo udeleže. V področju rogaškega in kozjanskega okraja, ki sta bila pritegnjena v področje okrajnega gremija na podlagi odloka velikega župana mariborske oblasti 0. br. 287-11 od 26. maja 1926, ni izvoljenih zaupnikov, vsled čegar je gremij vse člane iz navedenih okrajev povabil posamič na zbor. Zborovanja se mora vsak član oziroma delegat, ki so prejeli vabila, udeležiti, sicer se bodo neopravičeni Izostanki kaznovali po predpisih pravil. — Načel-stvo.
& S sodnijo bodo imeli opravka trije vozniki, ki so vozili iz Ločice in Šmarjete po glavni cesti v Gaberjih. Hoteli so v Gaberju drug drugega prehiteti. Pri tej tekmi pa so se sprli in stepli in eden je zadobil celo lažje poškodbe.
& Uničenje stenic in druge golazni. Kdor hoče iztrebiti stenice, ščurke, molje in drugo golazen iz stanovanjskih prostorov, naj se obrne za pogoje izvršitve na bakteriološko postajo * Celju. Pokončavanje se vrši s Cyklonom B., ki deluje popolnoma zanesljivo in ne kvari predmetov. — Bakteriološka postaja.
ШатшИс
Naši demokrati so zadnje čase nekam čudno -v zadregi. Menda jih je sram odgovora, ki ga je dal njihov vodja v »Jutru« in se ž njim nesmrtno blamiral. Razen »Slovenca« mu je odgovoril v »Narodnem dnevniku« tudi g. podžupan Škof, bivši njegov pristaš, ki pa ga je zapustil, ko se
t'e zavedel, kam pelje demokratsko stranko Karlova politika. Strašno lepe reči pripoveduje svojemu bivšemu političnemu šefu in sedanjemu županu njegov podžupan. V vsem potrjuje očitke, ki jih je »Slovenec« že povedal demokratom. Zato morda umljivi molk in zadrega demokratov. Zdaj je pač prišel čas njihovega velikega »premišljevanja«! Samo, če bo dovolj globoko in temeljito to premišljevanje? Pri mnogih se že kaže uspeh: zapuščajo demokratske vrste drug za drugim. Nekaj jih je še trdovratnih iz raznih vzrokov. Imajo pač interes na tem, da še dalje gospodarijo demokrati. Dobro pa jim služi tudi vsako sredstvo v agitacijo, čeprav je jalovo. Tako trdijo, da nima nosilec SLS liste, g. Lap, pravice kandidirati, enako ne odvetnik dr. Žvokeli. Svarimo naše ljudi, naj ne verjamejo takim in podobnim novicam in čenčam. Naša lista je že sestavljena, podpisana in v redu, čakamo samo še, kdaj se bo razglasil termin za vlaganje.
Ce^te In ulice so v Kamniku včasih, ko so |
J gospodarili nazadnjaški »klerikalci« škropili, če je bilo preveč prahu. Sedanji gospodarji pa menda nimajo zmisla za kaj takega. Imajo pač drugih bolj potrebnih skrbi dovolj!
jKočevfe
Smrtna kosa. 18. t. m. je umrl Stanko Be-ljan, učenec tretjega razreda realne gimnazije, sin gostilničarja g. Jožeta Bcljana. Pobrala ga je v zgodni mladosti — imel je komaj 13 let — neizprosna sušica. Stanko Belian je bil mirnega značaja, priden in ljubezniv dečko. Smrt, ki ne izbira, je pobrala tudi njega. Pogreb se vrši danes, v petek n'a pokopališče Corpus Christi. N. v m. p.l Razglas. Upraviteljstvo Premoženjske uprave mesta Kočevje je v prisotnosti prisednikov odnosno svetovalcev sklenilo v seji dne 14. maja sledeče: 1. da premoženjska uprava mesta Kočevje prispeva mestni občini 30.CC0 Din v svrho regulacije in ureditve Podgorske ulice v mestu. 2. Da premoženjska uprava prispeva 25.0Г0 Din iz svojega kot odškodnino za zmanjšano vrednost poslopij ob kompleksu gospe Marije Honigmann-Gruber, posestnice in gostilničarke v Kočevju št. 65, 25.CCO Din za predupnino premoženjske uprave začasno mestni občini Kočevje proti svoje-časnemu povračilu, ker ista nima po izjavi mestnega župana kritja v ta namen, da na ta način omogoči nakup parcel v svrho podiga tvornic oo tvrdki Matousch oziroma njegovemu imejitelju Horaku. Zneski se izplačajo najdalje do konca junija t. 1. 3. Podružnici »Kmetijske družbe za Slovenijo« v Kočevju se nakaže na njeno prošnjo enkratno podporo v znesku 2000 Din. 4. Gospodarsko poslopje premoženjske uprave, ki stoji na parceli št. 147 kat. obč. Kočevja in ki je v zelo slabem stavbenem stanju, se na prošnjo prosto-i voljnega gasilskega društva proda istemu za 2500 j Din, katerih prejem bo premoženjska uprava pri-! znaia. Prizadeti občani imajo pravico do pritožbe ■ proti sklepom v neprestopni dobi od 14 dni, to js od 15. do 28. maja. Vložiti jih je pismeno med j uradnimi urami v pisarni mestne občine Kočevje. Renovacije. Hiše gostilničarjev V. Schlei-merja, Edvarda Tomitscha in Braunca so reno-v'rrli. Sedaj pa renovirajo hišo odvetnika gospoda dr, Sajovica.
Trlzovlfe
Tz seje stavbnega odseka, V najkrajšem času začne občina s podaljšanjem vodovodov v Planinski vasi, od orožniške postaje proti Sušniku, na Tereziji, od Dimnika do izolirnice. Vodovodi se bodo delali v lastni režiji pod nadzorstvom tvrdke Slograd in inženerjev Pirkmajerja in Pe-trovčiča. — Hiša na Piškovcu se bo priredila po novem načrtu g. stavbenika Ročaka, ker bo adaptacija za circa 25.000 Din cenejša od prvotno predloženega načrta. Načrt mora biti golov do
23. maja t. 1. _ Javno stranišče se napravi na
vogalu žične vspenjače na Vodah. Zgradba hladilnice se radi budžetarnih razlogov preloži na prihodnje leto.
zjs Vagonov Je dovolj. Ravnateljstvo rudnika navaja radi praznovanja šihtov razne izgovore, kot da ni vozičkov, ni naročil, ali pa da primanjkuje vagonov. Za stvar smo se zanimali in izvedeli, da je vagonov vedno dovolj in pomanjkanje vagonov nastane šele navadno v jeseni, ko se prevažajo po železnicah poljski pridelki. Naše mnenje je pa to, da je naš rudar pre-priden, ker mu je uvedla Družba sistem akord-nih premij, in s tem je tudi nastala nadprodukcija premoga z raznimi še vrtalnimi, prcsekalnimi in drugimi stroji v jami. Ko bi danes gledal rudar na svoje življenje z onim pogledom kot nekdaj, ko si je zavaroval s pravilnim podpiranjem zemlje svoje telo, da ni po strelu takoj tekel na delovno mesto kot sedaj, bi bilo vse drugače. So tu rudarji večkrat svoje bede sami krivi, ker si s tisoč vzroki lahko pomagajo, pa sc bolj boje kašnega paznika ali inženerja, akoravno ta isti kruh uživa kot rudar sam. Pa povej to rudarju, če ti verjame.
Nesreča. Nogo si je zlomil rudar Adolf Na-glar v sredo na nočnem šihtu. Delajoč pri podpori jamskega stropa se je udri iz strani na njega premog ter mu pod kolenom zlomilo nogo. Ta nesreča je posebno zadela težko gasilno društvo, koje zastavonoša je njih bil in obenem eden od najpridnejših gasilcev. Želimo mu Skorajšnjega ozdravljenja.
HrasînîJk
Anketa Delavske zbornice. Anketa, ki jo je sklicala Delavska zbornica, se je vršila v soboto popoldne v konzumu. Naša, kakor tudi Berno-tova skupina ni bila vabljena.
Javna knjižnica v mlinu je dobila zopet veliko novih knjig, Knjižnica bo v nedeljo najbrže zaprta.
V Ljudski posojilnici se prihodnjo nedeljo ne uradujc.
Nove zvonove dobi v nedeljo, dne 22. maja maja cerkev sv. Marka. Zvonovi se bodo peljali iz hrastniškega kolodvora ob 8. uri zjutraj po sledečem redu: na čelu konjenica, za njo društva, če ne bo kakšne ovire, narodne noše, godba, zvonovi in potem ostalo občinstvo.
Osebne vesti. G. Dernovšek Miha in njegova gospa sta odšla radi bolezni na kliniko v Zagreb. G. Simerl se je podvrgel operaciji na očesu v celjski bolnici. Nevarno je bolna ga. Genovefa Velter.
Lepa vzajemnost med obrtniki se je pokazala, ko je »Obrtna zveza« v Hrastniku začela akcijo v pomoč bolnemu tovarišu. Uspeh je bil zelo lep in se tem potom vsem darovalcem zahvaljujemo.
ШтЈ
Cerkveno odlikovanje. Ob priliki birmovanja v minoritski župniji v pondeljek je imenoval g. knezoškof duhovnim svetovalcem župnika g. p> Alfonza Sveta. Gospodu župniku iskreno čestitamo!
Uprava mestnega gledališča je sklenila uprizoriti še enkrat Molièrovega »Namišljenega bolnika« predvsem za šole in sicer v petek, t. j. 20. t. m. ob pol šestih popoldne. Pred igro kratko informativno predavanje o Molièru in komediji vobče.
Dijaški izleti, V torek so zleteli dijaki naše gimnazije širom Slovenije. Lepo vreme je znatno dvignilo razpoloženje v poznavanju naravnih krasot naše lepe domovine.
Izguba denarja. Marija Koder iz Brega pri Ptuju je 16. t. m. med vožnjo na dvokolesu na potu od Ljubljanske kreditne banke v Ptuju do Brega iz svoje ročne torbice izgubila znesek 10 tisoč dinarjev v gotovini in sicer na ta način, da \ se ji je med vožnjo torbica odprla in so ji ban-I kovci padli ven. Dosedaj se denar še ni našel, \ oziroma se najditelj ni javil,
Tatvina. Dne 17. t. m. je neznanec ukradel iz veže okrajnega glavarstva skoraj novo kolo. Tatvine koles se tu zadnji čas zelo množe in je pazljivost kolesarjem zelo priporočljiva.
Slovenstea 1er a fina
Nogo mu Je zlomilo. V Doliču na Goriškem so vozili iz neke grabc šoder. Ob robu grabe se jo dvigal hribček. Ko »o ga neki dan izpodkopali, se je zrušil in do pasu zasul Janeza Grcdarja. Tovariši so ga takoj izkopali. Ko je bil prost, so videli, da ima eno nogo zlomljeno, drugo pa močno poškodovano.
Kaj bo »Jutro« reklo? Še ni dolgo tega, da )e »Jutro« poročalo o sijajnih shodih dr. Pivka in notarja Kodra, na katerih so kakor gobe rastle nove SDS organizacije. Nepoučeni bravci so si predstavljali, da je že celo Prekmurje v SDS taboru. Kakor strela pa je udarilo v to svečano razpoloženje zborovanje radikalne stranke v Kri-ževcih in usodna resolucija bivših navdušenih voditeljev in članov SDS, da v celoti prestopajo v radikalno stranko. Kako je to mogoče? Saj je še pred nedavnim bilo, da so sprejemali dr. Pivka z godbo in so ga spremljali gasilci v popolni opremi. Ko so doživljali demokratski agitatorji na vseh koncih in krajih poraze, so bili v Križevcih kakor doma. Sedaj pa ta velika izprememba. To je prehud udarce in ne bo nič čudnega, ako »Jutro« tako pretrese, da bo fantaziralo in v domišljiji videlo zopet same sijajne zmage. Privoščimo jih na vsak način.
Dolnja Lendava. V soboto in nedeljo zvečer je nastopilo pevsko društvo »Škrjanec« v dvorani kavarne »Krona« z dvema igrama. Predstavljali so igri »Trije tički« in »Kaldijeva fajfa«. To je bil prvi dramtični nastop društva, vkljub temu pa so igralci dobro rešili svojo nalogo. »Škrjanec« je pokazal, da ne zna samo peti, marveč tudi z igrami upa nastopiti.
fit. Jernej, št. Jeniejska godba priredi v nedeljo 22. maja v šmarjeških toplicah pri Novem mestu promenadni koncert. Vsi ljubitelji godbo vljudno vabljeni. Vstopnine ni.
Stoprčo pri Rogatcu. V nedeljo 22. maja t. 1. po večernicah ob pol 3 priredi šolsko upraviteljstvo na svojem šolskem odru s pomočjo izobraževalnega društva Sv. Križ pri Rog. Slatini« igri »Po-gorlba«, burka v dveh dejanjih ter »Stražnik in postopač«, enodejanka. — Za slučaj zelo neugodnega vremena se ta prireditev preloži na prihodnjo nedeljo 29. maja. — Čisti dobiček je namenjen tukajšnjim revnim šolarjem. K obilni udeležbi in majniškemu izletu vabi upravitelj šole.
Sladka gora. Pretečeno nedeljo jo tu imela samostojna kmetijska stranka shod. Na tem shodu jo vodel sklicatelj povedati, da je šla SLS v vlado s tem, da so je odrekla svoji zahtevi po avtonomiji, da je morala na velikonočno nedeljo sfrfatl iz vlade in da je sedaj popolnoma osamljena, z,a njo so samo duhovniki. Edino zveličavna in rešilna stranka je Pucelj-Rndičeva. Kar jo dosegla SLS v vladi, to so samo uspehi na papirju.. Klerikalna stranka sploh no moro in ni sposobna za nas kaj dobrega doseči, ker teži v Rim. — Kaj pa je dosegel Pucelj, ko je bil v vladi? Še drobtinic, ki jih je obljubljal, ne.
Solïava. Cesta v Logarsko dolino se pridno dela. Prišli so že pretečeni teden delavci iz Primorskega. Bi prišli že preje, pa niso dobili potnih dovoljenj. Zelo se je pobrigal za to cesto g. okrajni glavar v Gornjem gradu. Kakor je poročal, je zopet izposloval podporo od g. velikega županstva v Mariboru. Hvala mu. A tudi cesta iz Luč v Solčavo so začno takoj gradili. Vsa hvala gro našemu poslancu g. Pušenjaku, ki vedno urgira na merodajnih mestih, podpiran posebno od novega gerenta okrajnega zastopa v Gornjem gradu g. župnika Vogrinca pri Ksaveriju. Opazili smo, da se tudi oblastva, kakor naš glavar in veliki župan živo zanimajo — izvzemši davkarije — za naše katastrofalno rt mere v gospodarstvu in prometnem oziru. Res skrajni čas je žo bil, da smo prišli iz mrtvo točko. — V četrtek, dne 19. t. m. pridejo k nam g. veliki župan Schaubach iz Maribora ,g. Vovšek, glavar iz Gornjega grnda, g. okrajni gerent Vogrinec, da proučijo naše razmere. Upamo, da bomo našli odprta ušesa. — Slana in mraz je bil te dni silen, šo ne pomnijo ljudje takega mrnza tako pozno. Ker je sicer sneg zapadel — -zdaj pa zmrzuje. Drevje je zelo požgalo.
EfufoljansUo GjlctfSšče '
GOSTOVANJE BERLINSKIH IGRAVCEV.
E. Hauptmann: Bobrov kožuh.
Snoči se je vršilo prvo gostovanje berlinskih igravcev, ki izhajajo iz Reinhardtove šolo. Gledališče je bilo prepolno odličnega ljubljanskega občinstva, ki jo gosto na koncu obsulo s cvetjem in venci. Hauptmannova štiridejanska tatinska komedija, ki jo po snovi in vsebini radi primerjamo s Kleistovim »Razbitim vrčem», je doživela odlično intèrpreiacijo, ki smo jo tem rajši gledali, ker smo to delo pred leli videli z domačimi igravci, zlasti z g. Danilovo kot Wolfovko in g. Danilom kot WuJkowom. Bobrov kožuh jo brušeno delo naturalističnega kova, komika značajev in položajev so tehta v čudovitem ravnovesju, vso poteka samo iz sebe in prihaja kot življenje ustvarjeno iz volje naravnih tatinskih čednosti Wolfovko in uradniške nesposobnosti uradnega predstojnika Wehrhahna. Krajevno in idejno vzdušje jo živo upodobljeno in za naravno igro prava slast. Berlinčani igro pod vodstvom g. dr. Hansa Brockmanna z veliko natančnostjo razkrajajo in pokazujejo psihološke in karakterne poteze z dovršenim znanjem in oblikovanjem. Njihova igra jo polna tipičnih doniis-lekov, ici jih zlasti pri nekoliko šibkejših igravcih srečujemo šele kot vdete v celoto, pri močnejših pa se spajajo v močne poudarke originalne in tipično komike. Igro tudi označujo tipičnost berlinskega dialekta. Brez dvoma sta najmočnejšo in najbolj celotno igro pokazala ga. Margarete P i x kol Wolfovka in g. Ferdinand Bonn kot v. Wehr-bahn. Njegov Wehrhahn je iz cela vlita oseba širokega nezmožnega aristokrata, sicer pa nekoliko v situacijsko komiko in ironično pozo poant i гдпл poza, dočim je Wolfovko ge. Pitove živa natura, kot jih poznamo pri hudožestvenikih. Celotna označba igre je izgorela umslvena igra, ki se izraža v tako močni karakteristiki, da stoji sredi med umetnostjo in življenjem.	F. K.
Mariborsko {plesišče
Petek, 20. maja ob 20. uri: BOBROV KOŽUH (Der
Biberpelz). Gostovanje berlinskih igralcev. Sobota, 21. maja ob 20. uri: INGEBORG. Gostovanje berlinskih igralcev. Nedelja, 22. maja ob 20. uri: CIGAN BARON. —
Znižane cene. Kuponi. Zadnjikrat. Ponedeljek, 23. maja: Zaprto. Torek, 24. maja ob 20. uri: IGRA V GRADU. Pre-
mijera. Àb. C.
Nassnanila
Združenje jugoslovanskih inženerjev in arhitektov, Sekcija Ljubljana vabi Slane na šeeliuiek, ki se bo vršil v petek, dne 20. maja ob 20 v družabnem lokalu na Kongresnem trgu 1. Na dnevnem redu bo razgovor o letanji glavni skupščini v Zagrebu,
i Krelzova mladina
ZA TABOR NA SV. JOSTU,
ki ga priredi centrala Krekove mladine v nedeljo 22. maja, ministrstvo ni dovolilo polovične vožnje. Prepričani smo, da kljub te^ mu ne bo udeležba zato nič manjša. Tabor, ki se je vršil lani, jo pokazal, kako priljubljen je vrh sv. Jošla vsem onim, ki so poznali dr. Kreka in so stali ob zibelki krščansko* socialnega gibanja.
Glasba
Koncert učiteljskega zbora. Učiteljski pevski /ibor priredi v nedeljo, dne 22. maja ob 3. pop. v Trbovljah svoj prvi letošnji koncert. Ta koncert bo prvi v vrsti poletnih koncertov, ki jih bo zbor priredil po deželi. Na sporedu so najlepše pesmi za moški, mešani in ženski zbor. Požrtvovalno članice in neumorni člani so spored nad vse ! skrbno pripravili. Ta koncert bo pokazal sad njl-I hovega truda in bo obenem oddolžitev svojemu , prvemu ustanovniku tamošnjemu okrajnemu dru-j štvu, ki bo istega dne v Trbovljah zborovalo. ' Cene bodo običajne. Vstopnice si morete naročiti tudi po dopisnici. Spored priobčimo jutri.
TurîsiîRa
Hlebov dan na Smolnika. Nekdanjo gostoljubno Hlebovo hišo je prevzela podravska podružnica S. P. D. in jo spremenila v planinsko zavetišče, katero so otvori 26. maja t. 1. Isti dan bo ob 10 služba božja v prijazni smolniški cerkvi. 20. maj naj velja kot prvi sestanek vseh planincev v tem letu od blizu, pa tudi od daleč. Dohodi iz Ruš, Fale, Klopnega vrha in od Ruške koče čez Staro Glnžuto ali čez lîavbarsko peč. — Podravska podr. S. P. D.
VI. občni zbor T. K. »Skala« se je vršil dne 2. maja v čitalnici »Sokola« v Narodnem domu. Klub jo štel v preteklem poslovnem letu 132 rednih, 31 podpornih, 7 ustanovnih in 1 častnega Slana, nanovo je pristopilo 34 članov, preminul je 1 reden Slan. Posloval jo klub v Selenburgovi ulici 7-И. Javno jo priredil 9 strokovnih skioptičnih predavani, in sicer: v Ljubljani, na Jesenicah, v Celju, Tržiču in Zagrebu, dalje eno smučarsko tekmo v Planici in eno alpsko vožnjo s Kredarice v dolino Krma. Klub ima lastno stalno rešilno ekspedlcijoi, ki je v preteklem letu prišla dvakrat v akcijo. Interno se je priredil pardnevni smuški tečaj za članes začetnike in 1 skupni izlet za člane. Delovanje klu« bovih članov jo bilo organizirano v odsekih, kakor: fotoainaterski, tehniški, smuški. Fotoainaterski odsek je vržbal člane v fotografiranju, izdelal nad 100 diapozitivov, večje število povečav za ministrstvo trgovine in industrije, se udeležil mee drugimi a uspehom tudi fotografsko r.nzstave v Splitu. Klub ima tudi lastno, dasi še zelo skromno strokovno knjižnico, ki šteje nad 2C0 knjig, nekaj zemljevidov in fotografij. Končno je bil voljen novi odbor, v katerega so bili voljeni: prof. Ravnik kot predsednik, odborniki pa Martelanc, Torelli, Ogrin, Košcn, Semlič, Kveder, Pardubskv, Pibemik. Za prihodnje poslovno leto je bilo sklenjeno, da se bo postopalo strogo v smislu klubovih pravil in poslovnika in so bodo člani, ki ne bodo pravočasno izpolnili prevzetih obveznosti, brez nadaljnjega smatrali izsto-pivšim, odn. bodo prevedeni v podporne člane. — Odbor.
Sparî
Avtomobili na letošnjem velcsejina. Splošno-
mu zanimanju za avtomobilizem je posvetila vele-sejrnska uprava svojo pažujo s tem, da je pritegnila veliko število tvrdk na udeležbo kot razstav-ljalco. Znstopnno so že sledeče znamke avtomobilov in motornih kolee: A. G. S., Amilcar, Austro-Daim-ler, B. S. A., Citroen, Douglas Motors, Bugatti, Fiat-Torino, Fiat-Auslro, Harley Davidson, Hudson-Es-кех, Tatra, Stoyer, On, Opel, Peugeot, Rolland-Pi-lain, Rudge-Whihvorth, Donnet, Renault, Studeba-ker, Ariel. Torej dovolj blaga in dovolj Izbire za vso interesente.
Pododbor Kolesarske zveze т Ljubljani Javlja, da priredi kolesarsko društvo »Ljubljanica« v Do-brunjah v nedeljo 29. t. m. prvo svojo otvoritveno dirko v okolišu Zndvora za prvenstvo društva, zvezno dirko za društva, ki so včlanjena v Zvezi slovenskih kolesarjev ter dirko za društva, včlanjena v kolesarski zvezi. Prijave dirkačev sprejema do 27. t. m. kol. društvo »Ljubljanica«, Dobrunje, in tajnik zveze, Ljubljana, Karlovska cesta 4. — Dno 12. julija priredi kolesarsko društvo »Zarja« v Zjy. Kašlju svojo društveno dirko na progi Zg. Kašelj— Zalog in obratno. — Kolesarsko in motociklistiSno društvo »Sava« v Ljubljani priredi dno 24. julija društveno in medklubske dirke. Proga ViS—Planina in obratno. — V nedeljo, dne 22. t. m. priredi A. S. K. Primorje, kol. sekcija, medklubske kolesarsko dirke s startom In ciljem na Dunajski ceeti pri km 1.200 ob 15.
S. K. Jadran. Danes od 14 dalje delo na igrišču za člane, ki so popoldne prosti, od 18 dalje za vse ostalo članstvo. Izravnava Igrišča je nujna, da se pose jo trava. Radi tega vsi na delo! Isti delovni čas v soboto. — Predsednik.
Mednarodni mnoting S. K. Ilirije. V nedelje 22. t. m. se bo vršil na Igrišču S. K. Ilirije z začetkom ob 14 mednarodni lahkoatletski meeting. Prireditev obeta, da bo precej zanimiva, kar pričajo prijave zagrebških prvorazrednih atletov. Poleg Ha-ška in Maratona iz ZagTeba in pa Ilirije in Primorja iz Ljubljane so udeleže toimiovanja šo Ptuj in Celovec. Dobro bi bilo, da občinstvo pokaže zanimanje za to prireditev; kajti od tega jo v obilni meri odvisen napredek naše lahke atletike.
ILIRIJA : PRIMORJE. - SEMIFINALE ZA POK AL LNP.
V nedeljo ob 17.30 na igriSHu Primorja.
Nogometni moštvi Ilirijo in Primorja se se* staneta v nedeljo drugič v letošnji sezoni, in eicer to pot, da merita svojo moči v tekmi za prehodni pokal Ljubljansko nogometno podzveze. V zmagovalcu nedeljske tekme je s precejšnjo gotovostjo predvidevati obenem letošnjega pokalnega prvaka LNP-a, kajti celjski Atletiki najbrže ne bodo mogli resno ogrožiti pozicijo no Iliriji ne Primorja. Srečanju med Ilirijo in Priniorjem je pripisovati v teh okoliščinah tem večjo važnost. Pokal hrani SK Ilirija, ki ga jo lani odvzela SSK Mariboru. Oba kluba bosta mogla postaviti v nedeljo svoje najboljše moštvo, tudi igralce, ki v prvenstvenih tekmah doslej še niso smeli nastopiti.
Repriza ljubljanskega nogometnega derbyja, katero cena je prehodni pokal LNP-a, bo pač znova v največji meri zainteresirala tudi športno publiko. Računati se more, da bo privabila na igrišče rekordno število gledalcev, k čemur bo nemalo pripomogel tudi rezultat pred moeec dni odigrane pr-! venslvene tekme med Ilirijo in Primorjem 8:6.
Kot predigra se vrši oh 15.45 II. razredna prvenstvena tekma med Panonijo in Slavijo.
Ilirija : Hernies. Na igrišču Ilirije ee vrši naknadno jutri, v »oboto ob 17.46 še ena Drve»-
etvena tekma Ijublj. I. razreda, in eicer ponovna
prvenstvena tekma Ilirija : Hernies. Prvo tekmo, odigrano 1. t. m. z rezultatom 4:2 za Hermes, je LNP iz znanih vzrokov razveljavila.
KAKO SO PLAVALI.
V	Berlinu so otvorili v Lunaparku novo veliko plavalnico, ki smo jo že popisali. Je pripravna za največje prireditve. Visoka je bila vstopnina v soboto in nedeljo, a vendar je bilo vse razprodano.
v A r n e B o r g je razred zase,; to je bila zaključna sodba obeh dni. Zmeraj je vladar tekme, se pusti voditi, če se mu zljubi, nato si pa s par zamahi zopet pribori vodstvo, in zmaga, kakor hoče. Pa so bili njegovi nasprotniki Heinrich, Derichs in Heitmann!, poleg Baranyija gotovo najboljši, ki jih Evropa zmore. Celo razredno razliko morajo še izpolniti, preden bodo smeli nastopiti na olimpiadi. Največ upanja na uspeh ima še Deviehs.
Prav tako kot Borg v prostem slogu je presegal Radejnacher svoje nasprotnike v prsnem slogu. Zmagal je, kakor je hotel, njegovi trije nasprotniki mu nikakor niso kos. Francoz Talion za tako tekmo sploh še ne pride v poštev, Nemec Dorn-heim se je dobro držal in je bil brž za Belgijcem van Parysom, ki je bil prvi za Rademacherjem. Rademacher je na 200 y zboljšal lastni svoj rekord od 2:35.6 na 2:35.3.
V	plavalnem skakanju je bil Nemec Luber v izborni formi, Anglež Mac Donald spada po sodbi Nemcev šele. v drugi razred.
Igra z žogo v vodi je pokazala, da je 'Angleže tudi tukaj kaj težko šteti v prvi mednarodni razred. Švedi so jih premagali 7:0, a Švede zopet je kljub vsem naporom Ame Borga premagala magdeburška Hellas 5:3.
DAVISOV POKAL ITD.
V	zadnjem »Športnem tednu« smo rekli, da bodo premagali Francozi Romune najbrž tako, kot so premagali Nemci Portugalce, torej 5:0. In so jih tudi res. Vendar se pa zaključek ne glasi 5:0, temveč 4:1. To pa zato, ker je proti Puliefu nastopil Brugnon in ne Lacoste, kot je bilo določeno. Kl jub temu, da je Lacoste boljši kot Brugnon in je bila končna zmaga že odločena v prid Fran-eoesom, Romuni s spremembo vseeno niso bili zadovoljni. Francozi pa tudi niso prinesli zdravniškega izkaza, da Lacoste ne more nastopiti. Zato so prisodili sodniki eno točko Romunom. Wjub francoski cm agi.
Te dni se vršijo trije boji za Davi sov pokal: Indija igra proti Jugoslaviji, Južna Afrika proti švici. Anglija proti Danski. Južna Afrika in Indija sta favorita, boj med Anglijo in Dansko je odprt; strokovnjaki prisojajo Dancem prav nekaj malega več šaras.
Prijave za Wimbledon se zaključijo s 80. majem, turnir se prične 20. junija. Med udelež-mcami beremo imena Wills, Godfree, Nuthall.
Dolgotrajna pogajanja Dimajčanov s Suzaninim managerjem so privedla slednjič vendarle do zaključka. Od 6. do 10. junija bo igrala Suzana na Dunaju, na prostoru Dunajskega Atletskosport-nega kluba. Malo so prostor preuredili in je sedaj tam priložnost gledanja za 4200 eledavcev. Če bi kakšen Slovenec-sportnik takrat bi! na Dunaju, naj prilike ne zamudi in naj gre Suzano gledat.
Prej še, 29. maja. bo pa na Dunaju revanšni boj med Najuchom in Koželuhom, na istem prostoru. Pa bi bilo res dobro, če bi šel kdo od naših igravcev ta boj gledat.
J>arota
Ljubljana, 19. maja 1927. изошо VASOVANJE.
Miha Žagar je konjski trgovec, star komaj 25 let in v5e svoje življenje se je boril za kruh snm. se sam preživljal in kot tak hotel in tudi ustvaril bodočnost. Imel pa je dekleta v vasi Brezje pri Mekinjah, h kateremu je hodil 2 leti v vas, dokler ga ni doletela nesreča. Na zatožni klopi ie sedelo danes šest mladih fantov, ki so neke noči postavili tako zvano >Schwarmlinie< proti vasovalcu; močnejše so postavili na desno, slabejše na levo. Vasovalec je seveda moral zbežati, kaj pa je tudi hotel, za njim so letela polena, palice; pa to bi še bilo. France Perne je sprožil karabinko in zadel Miho Žagarja v nogo.
Zaslišanih je bilo vseh šest obdolžencev, nastopile so tudi tri priče in vse se je strinjalo v terri, da je streljal Franc. Perne. Franc Perne je star že 37 let, bil je vojak in kot tak vajen fronte in vojske in zato je organiziral »linijo« proti vasovalcu Žagarju. Strel je bil pač usoden, nastopilo je zastrupljenje in Miha Žatfar je danes invalid, brezkrven, oslabljen, dasi visok, drugače pa priljubljen fant. V razpravno dvorano je s pomočjo soseda »prikrevljal« na bergljah. Zasliševanje prič je poteklo mimo, izpovedovanje je šlo kot bi rekel po vrvici in izkazalo se je, da je bil napad popolnoma pripravljen. Na mizi pred senatom pa je ležalo različno orožje, karabinka, motika, polena itd. To so si ogledali i sodniki, porotniki in zagovorniki. Miho Žagarja je zastopal dr. Furlan, obtoženca Burjo dr. Lokar, ostalih pet obtožencev pa dr. Žitko. Senatu je predsedoval dr. Mladič, votanta svet Avsec in sodnik Kresnik, zapisnikar pa dr. Benedik. Državni pravdnik je bil dr. Fellacher.
Na stavljena vprašanja glede krivde Peraeta in ostalih tovarišev so porotniki sklenili, da tovariši niso krivi, kriv da je samo Franc Perne, ki je streljal na Miho Žagarja. Vsi drugi so bili oproščeni. Franc Peme je bil obsojen po § 335. in 207. na 5 mesecev zapora, plačati pa mora za delane-zmožnost 50.000 Din, za bolečine in druge stroške 20.000 Din. Porota je trajala od 9 dopoldne do pol 8 zvečer.
ZAHVALA.
šolsko upraviteljstvo y Kropi se ugledni Strojni tovarni in livarni v Ljubljani za velikodušno darilo v obliki bronastega, 9 kg težkega, Šolskega zvonca najtopleje zahvaljuje. Opremo za ta zvonec pa je istotako brezplačno in mojstrsko izdelala tukajšnja Žebijarska zadruga. Zato gru tudi tej cenjeni tvrdki iskrena zahvala, mojstru pa visoko priznanje. — Šolsko upraviteljstvo v Kropi.
Kitajski požtni krogi se zelo zanimajo za foto-telegraJijo in njene možnosti. Kitajci nrvmreč ne morejo v svojem jeziku brzojav-Ijati z Morse-znamenji.
*
Računajo, da je na vsem svetu 450 milijonov konjskih sil vodne moči. Do danes pa
je izrabljenih samo 30 milijonov.
•
Tobakov dim cigaret ali pip nima posledic za oči. Slučaji zaetrupljenja vida vsled nikotina so le posledica dima cigar.
*
Avtomobilskih licenc imajo letos 100.000 več kot lani.
Jachymor	'
Poslopje, v katerem se je vršila kpnferenca Male antante.
Razsirelitev
velikega jezu, da se reši New Orléans pred poplavo po reki Mississipi.

- ' ? !1 4*s> ti Jl,^.
Bela ptica.
Aeroplan, v katerem sta francoska letalca Nungesser in Coli poletela iz Pariza cez Atlantski ocean proti New-yorku, pa sta ponesrečila tako, da ju še danes niso našli.
Katastrofalna povoden! v Ameriki.
v New Orléans, 19. maja. (Izv.) Nove poplave zadnjih dni so opustošenja v dolini ob Mississippiju veliko povečale. Mesto Melville, katero so prebivalci, 1200 po številu, že pravočasno zapustili, so valovi reke Atschafa-laya popolnoma razrušili. Vse mesto je bilo poplavljeno tekom pol ure od dva metra visokih valov. Okrog 20 prebivalcev, ki niso mogli pravočasno zbežati, je utonilo. Istočasno, kakor mesto Melville, je voda zalila tudi veliko pokrajino v bližini, kjer se prideluje sladkor. V tem delu je naseljenih nad 175.000 ljudi. Razlivajoča se voda je včeraj zasegla že mesto Concordia in z gotovostjo se računa, da bodo valovi tekom enega tedna dosegli že mesto New Orléans.
40 šoSariev ubitîh.
Silovita eksplozija v šoIL
v Bath (Mitchigan), 19. maja. (Izv.) V tukajšnjem šolskem poslopju se je dogodila včeraj dopoldne iz neznanih vzrokov silovita eksplozija. Štirinadstropno šolsko poslopje se je popolnoma razrušilo. 40 otrok jc pri tem zasulo, veliko število otrok pa je bilo težko poškodovanih. Ubilo je tudi ravnatelja in učitelje. Eksplozija je porušila tudi druge hiše v mestu. Takoj v začetku reševainih del so odkrili 10 dinamitnih patron, ki iz nezna nega vzroka niso eksplodirale. Skoro Istočasno s prvo eksplozijo so se izvršile še tri nadaljnje eksplozije.
Veîska nesreča na cestni železnici.
v Kassel, 19. maja. (Izv.) Snoči ob pol 8. uri se je dogodila na progi cestne železnice, ki vozi v Drusclthal, strašna katastrofa. Na Î zadnji postaji je stal voz, kateremu je bil pri-klopljen šc eden, ki je bil poln ljudi, toda brez vozača in sprevodnika. Nek deček je odvrl zavoro in voz ie brez vodstva zdrvi.) navzdol
m skočil pod klancem na ovinku iz tira. Voz je zadel ob. težko železno ogrodje, vsled česar je zgornji del kakor odrezan odletel proč, spodnji del pa se je valil dalje. Nesreča je zahtevala takoj 10 smrtnih slučajev, 11 oseb je zelo težko ranjenih, vsi ostali pa so poškodovani.
Ruska velika noč.
Časopisi prinašajo podrobnosti minulih velikonočnih praznikov v Rusiji. Po »verski nevarnosti« preplašena Politična Uprava je zahtevala od načelnika brezbožnikov odločne ukrepe. »Zemeljuška« Hubelman je res tudi razposlal svojim podrejenim organom tozadevno navodilo. »Na zahtevo proletarijata« je bilo zaprtih veliko katoliških in pravoslavnih cerkva ter sinagog. Posebno vnetost so pokazali čekisti na Ukrajini, kjer istovetijo oblasti versko gibanje s političnim separatizmom. Divjanje, o katerem toliko pišejo sovjetski listi, je vživalo naklonjenost oblasti. Tolpe komunističnih mladincev so motile službo in odnesle v cerkev prraešene praznične jedi (ku-liče in pashe). Ponekod je prišlo do težkih izgredov z ubitimi in ranjenci. Pripomniti pa je, da je le malokje podpirala milica razgrajače. V večini slučajev so naleteli na skupen odpor. Tudi moskovski listi pišejo, da je »v splošnem nedvomen poraz protiverske politike«. Upati je, da ne bodo oblasti nadaljevale boja, v katerem nimajo izgledov na zmago.
Sodrugi, vstnnite!
Nekemu inozemskemu časnikarju se je posrečilo, da je incognito prisostvoval seji občinskega sovjetskega sveta v nekem ruskem mestu. Nekdo je govoril o važnih političnih stvareh. Novinar pa je zelo začudeno gledal, ko je že čez nekaj minut po otvoritvi seje predsednik zaklical: »Sodrugi, vstanite!« So-drugi so res planili pokonci, nakar je predsednik zapovedal sesti« in vsi so zopet sedli. Deset minut pozneje je zooot zavoil: »SodnuJi.
vstanitel« ftd. Seja je trajala nekako dve ari, a vsakih deset minut so morali na komisarjevo povelje vstati in zopet sesti. »Kaj pa naj to potneni,« je vprašal novinar komisarja, ko sta pozneje sedela pri čaju, »da venomer zahtevate od ljudi, da vstajajo in zopet sedejo?« »Kako pa naj jih drugače iz spanja zbudim,« je odvrnil komisar. »To je najboljši in edini način, da ne zadremljejo.«
RAZKOL MED KOMUNISTI.
>Vorwàrts< prinaša zanimiv dokument, ki kaže, da je dobil razkol med komunisti mednaroden značaj. To je odkrito pismo na vse delavske delegacije iz Evrope in Amerike, ki pridejo na Rusko. Pismo je podpisano po pooblaščencih iz Nemčije, Francoske, Angleške, Irske, Škotske, Češkoslovaške, Turčije, Perzije, Poljske in Rusije. Vsebuje zanimive podiartke v boju s sovjetsko vlado: atentatih, stavkah in tisku. Kljub preganjanju deluje opozicija po oeli Rusiji. Oblasti se poslužujejo neverjetnih sirovosti. Tako so gibali v Sekaterinoslavu nekega delavea Nilo-vu, voditelja stavku joči h, dokler ni omedlel radi izgube krvi. Na to mu je sodnik lastnoročno izbil z revolverjem oko. Stotine komunistov trpi v sovjetskih ječah. Podpisani prosijo za bratsko pomoč, ker se je izvrgla sovjetska vlada v absolutizem in je zavrgla komunizem. Zinovjev, kot vodja opozicije, je izročen sodni oblasti.
To in
»Ali nisi oni dan pravil, da se vaš mladi gospodar zanima za tvojo sestro Mico? Se je li kaj spletlo iz tega?«
»Seveda se je. Zdi se mi, da bo stvar resaa. Oni večer je namreč k nam prišel, da bi se z njo malo porazgovoril, toda ker ni vedel, kakšen vzrok bi navedel za obisk, nam je stanovanje podražil.«
Domišljav sin bogataša prijatelju: »Kaj pa j egospodična Hilda rekla, ko si ji pokazai mojo sliko, ko sedim na arabskem konju?«
»No, če že moraš vedeti, ti pa povem. Rekla je: Arabca na oslu sem že preje videla,
toda osla na Arabcu pa prvič v življenju.« »
Ljudski govornik: »Mi nočemo biti podobni onemu, kateri zlato vejo odžaga, ki
leže jajca, ali ki ubije kokoš, na kateri stoji.« •
Govorili so o človeku, ki je dosegel starost 120 let. »To ni nič posebnega,« se je oglasil mali Peterček. Če bi moj stari oče še živeli, bi bili že skoraj 140 let stari. ,,
Na lepaku neke menažorije je stalo;', »Odrasel bengalski tiger, štiri metre dolg in 190 kilogramov težak.«
Maticelj je prišel iz menažerije ter rekel lastniku: »Tiger ni štiri metre dolg in tudi 190 kilogramov ne tehta.«
»Tako,« je smehljaje odvrnil lastnik. »Tu imate meter, notri stoji tehtnica in ključ kletke je pa tu, prosim, da se sami prepričate, in tigra zmerite in stehtate.«
Mladenič z dežele je dobil službo, da je smodnik zavijal ter ga spravljal v zaboje. Ko pride preddelavec naokoli, na grozo opazi, da mož mirno svojo pipo kadi ter dela. »Ali veste kaj se lahko zgodi?« je prestrašen za-vpil nad njim. »Pred kratkim je pri neki eksploziji dvanajst ljudi zgubilo svoje življenje, ker je bil eden tako nepreviden kot ste sedaj vi.«
»To se tukaj nc more zgoditi,« je mirno odvrnil.
»Kako da ne?« ga vpraša preddelavec.
»Zato, ker nas ni dvanajst tukaj, ampak sem sam.«
Gospodlar&îvw
Zadružna zveza v letu 1926.
Zadružna zveza v Ljubljani, reg. z. z o. z. sklicuje redno glavno skupščino za četrtek 9. junija ob 10. uri dopoldne v dvorani Akademskega doma v Ljubljani, Miklošičeva ceeta 5 s sledečim dnevnim redom: 1. Odobrenje zapisnika o zadnji glavni skupščini. 2. Poročilo načelstva. 3. Nadzorstvo. 4. Odobritev računskega zaključka za leto 1926. 5. Slučajnosti.	'
Iz poročila Zadružne zveze posnemamo o stanju članstva sledeče zanimive podatke:
Koncem leta 1925. je znašalo število članic 497, v teku leta 1926. jih je pristopilo 37, odpadlo pa 16 tako, da je znašalo koncem lanskega leta 518. Po prevratu je to najvišje število z izjemo leta 1920., ko jih je bilo 537.
Članstvo je bilo razdeljeno sledeče (v oklepaju podatki za Jeto 1925): kreditne 296 (284), nabavne in konsunme 69 (71), mlekarske 32 (25), Icmetijskostrojne 25 (23), živinorejske 26 (27), elektrostrojne 19 (18), stavbinske 11 (10), obrtne 24 (21), razne 15 (17), osrednje 1 (1), skupaj 51» (497).
31. decembra 1916 .je bilo deležev 1,183.913 dinarjev, v letu 1926. prirastlo 79.167.50 Din, odpadlo 1757.50 Din; stanje 31. decembra 192(1 1,261.323 Din.
Celokupni promet v letu 1926 je znašal 602.6 milijonov dinarjev (1925 688.3, 1934 434.3 milijone dinarjev).
Računski zaključek za leto 1926. izkazuje sledeče rezultate (v oklepajih podatki za leto ,1925):
Bilanca (vw т tteoCih dlratrjev). AJrtim: gotovina 78 (79), naložbe v po&tnt hranilnici B18 (659), terjatve v tekočem računu 46.648 (40.868), naložbo v bankah 46.498 (44.470), efekti 10.642 (10.840), taji dele« 61(181), premičnine 80 (18), nepremičnine 96 (65), zaloga knjig in tiskovin 76 (44); p<wiya: deleži 1261 (1184), vloge v tekočem račun« 102.098 (95.334), rezerve 166 (137), prehodni račun 12 (—), zadružni sklad — (2), Ssti dobiček 12.5 (12); bilančna vsota 103.541 (96.069).
Račnn zgnbe in dobitka. Zguba: račun uradni 834 (818), zadružna šola 62 (66), zadružni tečaji 13 (8), tiskovine 199 (151), Narodni gospodar 47 (39), obresti 0940 (8697), odpisi 102 (58), stroSM nepremičnin 24 (45), članarina Gl. zadr. zveze, Belgrad 25 (37), prehodni 12 (—), čisti dobiček 12.5 (11.7); dobiëok: račun uradni 276 (138), zadr. Sola 42 (23), tiskovine 196 (140), Narodni gospodar 20 (22), kurzni dobiček efektov 6 (—), kuponi 709 (000), obresti 6917 (8570), donoe nepremičnin 105 (96), skupaj 8270 (9922).
Cisti dobiček znaša 12^06 Din (1925 11.686 dinarjev).
Vst objavljeni podatki kaïejo lepo uspehe Zadružne zv«œe v poslovnem letu 19G6.
Reforma akcijskega prava na Madjarskem.
Madjnrako akcijsko pravo datira te leta 1875. in Je bilo leta 1925. in 1926. z uredbami v zlatih bilancah nekoliko izpremenjeoo. Sedaj pa je sestavil profesor Kun cz nov osnutek tega prava, ki predlaga sledeče reforme:
1.	Raiširjenje normatirnlli določil. Ustanovi naj »e centralnoregislersko sodišče za normalna pravila, bilančno shemo tn tarif nastavljencev. Polog tega naj odloča o emisijah pod pari-kurzom ter o izdaji glasovalnih delnic.
2.	Reforma notranjo organizarije. Nadzorstveni svet naj odpade. Saj itak vse vodi direktor ie v Avstriji In Nemčiji so dosti govorili. o brezpomemhnosti nadzorstvenega sveta in glavne skupščine. V upravnem svetu naj sedijo tudi *a-stopniki manjšino. Kontrolo knjig in revizijo naj vrše neodvisni revizorji (o katerih smo že večkrat pisali. Op. ur.), ki se imajo pečati tudi n. pr. z vprašanji sanacije. Za prvo leto voli revizorje občni zbor, potem pa upravni svet. Za spore med revizorji in upravnim svetom je merodajno cen-tralnoregistersko središče.
3.	Prizadoranja za varstvo podjetja so najzanimivejša. Sredstvo za to eo delnice z več glasovi — dosedaj je madjarsko državno sodišče 5e to dovolilo samo enkrat. Zakonodavec pač misli, da morejo mali delničarji z zložbo škodovati, ampak nevarnost prihaja od drugod — od velikih delničarjev. Kako bodo praktično delnico z več glasovi Ščitile male delničarje pred samovoljo vodstva, jo težko reči. Tudi v naprej se delnico ne bodo na splošno ponujale. Glasovi prednostnih delnic (na hne) ne smejo znašati nad 30% glaeov navadnih delnic.
4.	Zaščita malih delničarjev. V npravnem svetu mora biti tudi zastopnik manjšine. Za vsak sklep, ki ga sklenejo, čeprav so si v svesti, da je oškodovanje manjšine, so večinski delničarji odgovorni. Kako se bo to dalo dokazati, je zaenkrat neverjetno.
5.	Socialni predlogi. Centralno reg iste rslco sodišče naj določi način udeležbe stalnih nastavljencev pri dobičku kakor tudi v kaki meri se morejo udejstvovati pri emisiji delnic. Tako naj nastav-ljenec dobi pravico na nove delnice kakor Jih ima deliričar(!).
Ti predlogi so vsekakor zanimivi. Praksa bo pa pokazala, v koliko so priporočljivi zlasti za druge, ki se imajo s to reformo še baviti.
Zagrobška borza r novi palači. Dne 18. Junija ee vrši slovesna otvoritev novo palače zagrebške borze, dne 20. občni zbor in sledeči dan začne poslovati borza v novih prostorih.
_ Velik« ilriavm dobav». Poštno ministrstvo je
razpisalo veliko dobavo kablov in drugega sorodnega materiala za graditev 98-1 km kablovskih linij. Vrednost dobave Je okoli 500 milijonov dinarjev; država bo to plačevala v obrokih »kozi 12 let. Za to veliko dobavo se tnteresirajo že velike evropske, predvsem nemške in ameriške tvrdke. Licitacija bo 1. junija t. 1 — Kolikor je dosedaj razvidno Iz časopisnih vesti, bo vse delo in vsa dobava materiala oddano skupaj, pri čemur bodo gotovo oSko-dovani interesi naše industrije in obrti, kajti mnogo potrebnih predmetov bi laliko dobavljala domača industrija in več del izvršili domači podjetniki.
Bolgrajska borza ima občni zbor 22. t. m.
Trboveljska premognkupna družba na letošnjem velosejmn. Prijetno presenečenje za vse obiskovalce bo gotovo nudila slika razstavo 'našega največjega podjetja. Trboveljska premogokopna družba razstavi letos prvič, zato pa v zelo velikem obsegu. Njeni rudniki vrše že potrebne predpriprave, zbirajo ee fotografije, načrti, prerezi, vzorci in rudniški stroji In orodje. Mogočen rov bo občinstvu nazorno prikazan, v njega bodo vodile tračnice, na katerih bodo stali jamski vozički. Razstavo pripravlja strokovnjak, zato bo zanimiva za laika in za strokovnjaka.
Udoloïbn raistavljalcev na letošnjem velesej-mn od 2. do 11. julija je zelo velika, tako da je sejmišče skoro popolnoma zasedeno. — V paviljonu B je nameščena papirna industrija, grafika, pisarniške potrebščine, kartonaža, kemična Industrija, kosmotika, lesna industrija in stanovanjska oprema, plulovtna, pletarstvo, mlekarstvo in sirarstvo. — V paviljonu F strojna industrija, verige, elektrotehnika, tehtnice, emnflnn posoda, šnmot, poljedelsko orodje in drugi izdelki Iz železa In jekla. — V paviljonn O izdelki iz železa in jekla, avtomobili, motorna kolesa, dvokolesa, premog, turbine. — V paviljonu П klobučnrstvo, tekstilna industrija, radio, krznarstvo in trgovina v splošnem, poleg tega pa tudi mala obrt in živalska industrija. -r- V paviljonu J zopet tekstilna industrija, pletenine, oblačilna industrija, preprogé, čipke, perilo, bombaže-vlna, usnjarska industrija, usnjarska konfekcija. Polog tega eo vrše še spocljelne razstave, o katerih poročamo na drugem mestu. — Na prostem In v privatnih paviljonih je zastopano vrtnarstvo, živilska In alkoholna industrija, vinarstvo, stavbarstvo, opeka, cement, papirna industrija, usnjarska industrija, kemična industrija, železnina, avtomobili, strojna industrija, elektrotehnika, kmetijski stroji in orodje, zvonovi.
fè&rssiJ
Dne 19. maja 1927.
BLAGO.
Zagreb. Berlin 13.185—13.515 (13.485-13.515), Italija 308.09-310.09 (308.9-4—310.94), London 270.20—277 (270.20-277), Newvork 56.70—56.90 (56.70—56.90), Pariz 222.25—221.25 (222—224), Praga 168.20-169 (168.20—169), Dunaj 8-8.03 (8 do 8.03), Curih 10.935—10.965 (10.935—10.965).
Turih. Belgrad 9.13 den. (9.13 den), Pešta 00.60 den. (90.60). Berlin 123.23 (123.22 den.), Italija 28.25 bi. (28.30 den.) London 25.216 bi. (25.24 den.), Newvork 520 den. (520 den.), Pariz 20.355 bi. (20.3725 den.1. Praga 15.40 den. (15.40 den.), Dunaj 73.15 (73.15), BuknreŠ! 3.11 bi. (3.21 den.), Sofija 3.76 den. (3.76), Madrid 91.05 bi. (91.20), Varšava 58.05 bi. (58), Amsterdam 20« (207.95).
Dnnnj. Devize: Be'grnd 12.46, Kodnnj 189.46, London 81.46, Milan 38.65, Ncwyork 709.60. Pariz 27.76, Varšava 79.19. — Valute: dolarji 706.50, lira 88.52, dinar 12.45, češkoslovaška krona 20.99.
Praga. Devise: Lira 183.17, Znfrreb 59.18, Pariz 131.70, London 103.27, Newyork 33.61.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 84.50—85, vojna odškodnina 339.50—340. zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celiska 195—197, Ljublj. kreditna 150 den., Merkantilnn 98—100, zakl.i. 98, Prašle-diona S50 den., Kred. zavod 160—170, Trbovlje 495 bL, Vevče 180 den., Stavbna 55—65, šešir 104 den.
Zagreb. 7% invest. posoi. 84.75—85, agrari 50 do 51.50, vojna odškodnina 340—340.50, ma j 3-10 do 842, junij 342—343, Hrv. esk. 96.50 zaklj., Ilipo-banka 62 zaklj., Jugobanka 93 zaklj., Praštediona 850—860, Ljublj. kreditna 150 zaklj., Šečerana 500 do 510, Slavonija 29 zaklj., Trbovlje 485—492."0, Vevče 132—140.
Dnnnj. Don.-savska-jadr. 82.10, fcivno 92, Alpine 47.20, Kranjska industrijska 45, Trbovlje R1.75, Brv. esk. 13.80, Levkam 11.70, Hip. banka 8, Mun-dus 174.90, Slavex 14.75.
DENAR.
Ljubljana. Tendenca za les čvrsta, za deželno pridelke neizpremenjeno. Zaklj. les 5 vag. Kurzi ' neizpremenjeni.
Državna razredna loterija.
Izžrebani dobitki dno 17. m^J« 1927. Efektna banka M. Jnnkolo, Ljubljana.
0354 818 (2000) 668 759 062 397 463 631 764 086 584 881 289 562 064 690 710 338 887 108
125 628
1890 850 821 185 793 226 664 485 688 752 972 996 854 796 854 796 521 960 949 189 (2000)
670 026 575
2904 788 685 838 422 989 907 785 724 724 100 201 383 649 147 589 356 628 168 603 732 992 3-175 015 155 192 994 314 005 579 377 759 (2000) 009 361 984 975 324 148 137 065 607 251 585 724 628 880 481
4622 699 081 078 969 271 863 902 260 791 486 235 146 918 165 750 076 836 813 201 504 687 611 612 810
5G81 100 S97 232 374 992 123 036 207 958 155 175 712 (10.000) 178 986 090 (2000) 530 759 555 053 196 365 786 416 104 503 993 379 253
6183 492 271 696 150 067 892 792 370 986 822 891 207 541 028 416 594 308 849 440 331 879 505 923 146 459 529
7504 467 628 397 230 322 726 789 818 719 242 859 210 951 502 244 516 578 998 (2000) 315 323 350 286 507 598 225 555
8415 299 440 987 961 027 177 689 511 411 236 021 692 715 869 580 728 541 831 432 654 589 659 400 851 497 270
9160 378 883 146 145 95-1 223 021 451 400 338 873 715 471 890 512 666 310 (2000) 106 459
10638 052 083 709 S61 (2000) 279 850 776 251 033 334 459 206 576 174 766 708 (2000) 462
691	(2000) 856 S60
11621 296 765 (2000) 944 028 459 681 150 141 (2000) 030 742 975 905 848 (2000) 410 29-1 037 939 (4000) 684 894 947 832 281 726 969 361 901 079 339 187 829 (2000)
12856 408 438 670 173 840 736 287 167 847 108 987 583 777 280 956 201 965 615 109 065 082 082 337
13486 796 248 243 108 957 071 7*72 834 136 498 697 (2000) 410 441 476 255 703
14512 263 752 667 063 481 936 834 067 428 597 082 702 873 629 992 339 112 275
15490 923 621 263 637 236 363 641 331 820 597 365 164 981 035 556
16885 868 846 675 537 037 001 819 993 (2000) 763 164 613 (2000) 176 002 558 390 834 743 766 501 163 470 310 380 045
17307 6M 050 455 946 276 985 932 599 524 807 190 820 948 020 023 533 017 441 502 640 750 (2000) 697 235
18900 787 923 404 255 013 087 381 633 609 063 (MO 561 889 129 (2000) 942 398 091 022 308
692	327 955 612 506 535 885 490 136 454
19134 C50 991 291 387 181 108 (4000) 704 292 930 388 474 942 393 671 764 072 974 905 887 458 158 607 (20.000) 346 962 086 302 703 526 (2000) 792 414 081 041 177
20393 854 834 583 431 564 688 310 746 520 429 613 703 710 757 701 729 217 452 662 752 448 21479 425 712 856 405 540 105 481 009 625 C61 470 197 556 298 081 227 213 (2000) 530 429 779 206 232 572
22059 552 896 413 245 035 408 804 501 (2000) 455 353 799 871 415 136 785 624 348 790 351 681 714 465 813 495 616 835
23048 690 034 567 282 625 689 826 143 790 555 489 (2000) 368 894 0-15 495 001 373 822 989 006 871 233 966 (2000) 767 552 239 013 313 378 886 869
24050 350 791 055 (3000) 706 125 262 630 057 315 934 765 854 829 404 287 959 967 193 672 893 762 697 289 156 771 312 186 780
25899 00 004 730 068 018 383 342 380 217 210 513 645 423 538 140 610 780 989 860
26869 (2000) 147 082 279 309 673 568 626 991 (4000) 526 061 440 942 151 572 689 136 073 967 239 538 977 485 318 934 400 969 590 609 162
27615 r>38 283 397 651 767 737 531 888 523 940 850 473 185 738 130 035 810 661 9S0 218 125 517 043
28709 513 719 711 328 529 375 833 251 675 424 453 038 404 665 287 922 398
29950 482 484 025 367 019 714 178 (2000) 616 996 113 921 987 773 294 203 769 365 (2000) 163 745 002 497 170 823
30622 694 568 437 423 126 083 42Г7 915 797 937 571 372 701 498 256 863 753 13S
31121 673 579 010 368 810 358 015 457 501 401 159 283 929 369 999 908 733 739 637 596 715 873 397 602 365 227 265
33193 495 124 705 096 065 251 036 021 258 J42 165 406 080 672 581 871 100 029 931 263 084 147 193 728 255
83879 081 468 129 417 004 641 829 427 081
«6 707 102 733 823 (2000) 846 132 104 448 087 641 973 847 401 556 189 128 884 502
84446 414 749 332 387 826 978 644 137 254 061 506 896 730 662 677 015 122 914 640 548 180
457 853 856 000 938 607
35972 775 (2000) 642 187 491 252 428 081 543 347 533 (2000) 835 316 927 876 068 714 104 86197 751 352 820 066 617 401 640 (2000) 608 964 028 276 524 323 037
37032 006 182 900 987 807 040 768 302 884 066 122 456 627 112 763 474 496
88900 526 865 524 414 748 081 296 936 970 026 OOS 755 933 202 101 796 746
39477 835 758 690 809 305 417 884 767 060 791 471 401 (2000) 453 950 694 (2000) 778 788 811 499 228 437 024 600 018 227 838 200
40990 (2000) 810 223 646 032 469 180 324 122 998 580 500 258 478 342 196719 091 252 214, 41775 219 917 096 588 682 403 052 679 478 291 616 891 060 109 764 282 571 888 386 456 235 42983 805 377 771 929 822 004 167 410 881 S90 337 470 402 660 050 956 625 236 668 067 06R 435 041 310 753 456 217
43512 015 331 042 628 750 750 476 378 (2000)1 474 (2000) 740 528 972 812 279 827 265 (2000)
44413 802 007 765 733 147 015 816 287 277 923 755 962 888 578 546 334 676 482 735 852 783 730 356 825
45224 498 546 009 390 971 298 999 167 400 730 287 777 596 612 711 286 847 250 818 803 681 413 134 213 222 412 129
40460 366 888 344 174 -145 478 448 034 814 192 (2000) 372 (2000) 134 413 680 078 (2000)
47427 225 665 765 017 118 ( 2000) 863 64« 009 641 270 740 783 454 6S7 581 613
48105 518 088 580 438 054 840 688 611 (2000)' 302 906 109 413 101 341 19S 799 551 554 (10.000* 850 080 945 749
49172 426 537 622 659 902 076 (2000) 911 119 229 185 568 819 508 196 575 725 929 460 50271 143 396 311 827 747 847 554 883 568
007	459 058 972 634 905 099 966 280
51380 930 479 083 623 277 486 448 060 (2000) 049 357 667 (2000) 154 48-4 920 S07
52845 098 670 252 568 209 512 034 202 349 048 643 626 091 770 809 313 166 700 818 118 929 017 052 336 577 643 715
58779 478 190 067 378 487 204 786 028 41«
008	340 93S 582 242 524 228 355 771 551 (2000) 716 198 844 1679 645
54-459 761 454 712 148 849 976 476 097 014 787 241 575 868 946 619 768 (2000) 383 371 294 558 737
55097 S91 502 031 292 683 583 581 869 013
146	816 309 306 (2000) 274 080 356 916 708 602 564
57002 249 353 991 S69 206 881 712 979 15« 165 516 274 498
58019 112 625 261 358 709 502 799 746 703 665 478 403 768
59374 1?1 614 (2000) 811 669 836 802 04« 653 163 568 068 193 865
60070 839 992 883 390 (2000) 135 515 083 944 789 348 471 122 601 063 043 702 (2000)
61014 598 240 285 603 176 958 485 -460 067 252 133 718 797 337 242 421 740 817 716 120 972 785 122
62277 558 823 658 648 907 106 541 789 153
147	471 540 2-46 622 921 598 248 272 202 983
63021 S74 763 2fft) 899 293 137 712 555 33« (2000) 625 286 554 777 321 078 047 030 172 803 251 507 913 478 921 805 164 897 108 383 (2000) 64699 404 902 010 465 559 999 807 214 (4000) 386 511 831 38 496 897 642 769 453 746 008 060 480 954 (2000) 470
65672 262 383 815 983 903 930 996 992 748 488 204 495 959 399 431 387 615 593
66109 369 (2000) 796 524 182 637 (2000Y 994 125 986 335 554 (2000) 534 105 506 557 610 398 107 811 059 509 979
67471 054 139 272 767 176 090 258 966	953
303 652 632 (2000) 466 309 262 126 243 232	672 504 014 825 852 814 674 806 963
68526 638 826 302 124 913 763 804 179	868 389 865 409 131 258 965 728 471 853 557 760 583
69251 207 310 609 531 050 438 228 541	911 015 547 732 24-1 740 360 511 452 249 134 116
70835 209 657 190 720 017 969 306 963	220 785 094 915 982 065 014 229 350 319 215
71558 (2000) 621 039 439 767 626 691	034
162 883 801 867 929 438 993 851 639 873 372	00G 72566 872 943 017 738 746 490 624 678 777 288 173 015 070 207 575 34-4 041 668 425
73006 460 455 781 496 595 434 536 865	582 (2000) 293 045 242 803 154 833 227 904 (2000)
202 156 186 928 401 716 612 119 579 (1000)	08-1 (2000) 440 303 457
74610 058 830 474 798 182 257 077 866 (2000) 057 869 055 02-1
75624 94-4 398 044 -134 247 884 645 376 078
(2000) 221 559 230 985 427 961 837 935 927	271 615 921 025 787 597
Sven Elvestad:
38
Mož, ki Je oropal mesto.
Ni več mislil na to, da bi še nadalje preiskoval poslopj'e, in ko je prišel na cesto, je stopil v avto, ki je šel pravkar mimo in so odpeljal na brzojavni urad. Nekoliko je pomislil, nato pa odposlal znancu, uradniku na pariškem redarstvu sledečo brzojavko: Poženite, aH živi egiptoslovec z imenom Armand d'Albert Čo ne, ali morda ne poznate kakega drugega egiptoslovca, ki se je odpeljal v zadnjih dneh v Oslo, da bi proučeval neki zasebni muzej.«
Nato je odšel v hotel Viktorija, kjer je hitro ugotovil, da stanuje tam že nekaj časa francoski učenjak z imenom profesor Armand d'Albert.
Mož je štel okoli petdeset let, imel je lahno osivelo brado, nosil je močna očala in bil, vse z vsem, vzoren primer za temeljitega raziskovalca —■ zamišljen, natančen, brezhiben. Držal se je določenega časa in bil v vsem točen ko ura. V svoji sobi je imel važne egipčanske predmete in najstrožje je ukazal, da ne smejo pustiti v sobo nobenega tujca.
»Toda, če želi redarstvo,« je dejal vratar. »Tedaj...«
Ne povprašuje po njem redarstvo,« je odvrnil Krag. ampak jaz osebno. Rad bi se razgovoril z njim o čisto znanstveni zadevi.«
»Prav dobro.« Vratar je lokavo pomežiknil. »Razumem, torej ni policija, ki prihaja.«
Mod tem je šla ura že na pol sedem, in Asbjorn Krag se je odpeljal domov. Na svojem pisalniku je našel poročilo policijskega načelnika. Preiskava na Rotovški cesti je bija dovršena in najdeno je bilo najbolj dragoceno ukradeno pohištvo policijskega načelnika. Sicer pa je bilo gnezdo prazno. Nobeden zločinec se ni prikazal. Redarstvo je hišo zastražilo Toda našel se ni niti košček papirja, po katerem bi
mogli spoznati čudno tolpo, ki je bila tako nenadoma prenesla svoje delovanje v Oslo.
Krag je odložil poročilo. Bilo je čudno, kako je naenkrat navidezno popustil v svoji brzini in energiji, s katero se je sicer odlikoval pri vsem svojem delu. Človek, ki bi ga dobro poznal, bi mislil, da jo naenkrat obstal, ker je spoznal, ' da so se vpletli v igro novi ljudje. In v resnici se je zadeva okrenila popoldne v popolnoma novo smer in dobila povsem drug značaj. Zanimala je Kraga, bolj ko kdaj, obenem je pa čutil, da so je od rešitve zadeve le še oddaljil.
Nič več ni tako zelo hrepenel po tem, da bi ujel glavarja tolpe, slavnega gospoda Raspaila, bolnega Francoza, ki je bil tako spretno ušel iz avtomobila.
Ko je po jedi nekoliko posedel in premišljeval, kadeč svojo kratko pipico, je prišla v sobo gospodinja in mu prinesla brzojavko.
Krag jo je odprl. Bila je brzojavka iz mesta, in njena vsebina ga je do skrajnosti osupnila. Bila je sledeča: »Hvala za sporočilo, ki sto mi ga prinesli od ujetnika v celici št. 34. Pazite dobro na odlikovanje v levem predalu svojega pisalnika. Mož, ki ga iščete.«
Krag jo brzojavko večkrat prebral. Čimbolj jo proučeval njeno vsebino, tem bolj so jo čudil. Ujetnik v celici št. 34 je bil Ferro.
Toda kdaj je on — Krag — prinesel kako sporočilo od ujetega sleparja? In komu?
Kdo je mož, ki je brzojavko odposlal. Gotovo vodja tolpe, je mislil Krag. In potem je spet začel premišljevati o vsem, kar se je popoldne dogodilo.
Pomudil se je posebno pri dveh točkah. Pri tem, tako čudno se je obnašal ujetnik, ko se je spotaknil v sobi na redarstvu. In potom je pomislil na gnečo ob voglu Môlierske in Youngovo ceste, ko je bil šol mimo .
Dvignil se je.
Da, kjjub temu jo bilo res. On sam, detektiv, jo
bil prinesel, ne da bi vedel, vodji tolpe važno sporočilo.
VII.
V naslednjih dneh je Krag z veliko vnemo nadaljeval svoja posebna raziskovanja. Na redarstvu so so čudili, da se na videz tako malo zanima za zasliševanja ujetih sleparjev. Skoro nikoli ga ni bilo, da bi bil pri spraševanju navzoč.
Hodil je najrajše sam zase. Od časa do časa so je pojavljal na krajih, kjer bi ga najmanj pričakovali: Uradniki na kazenskem oddelku so pravili, da večkrat naletijo nanj. Enkrat so ga videli, kako je stikal okoli opekarne, drugikrat spet v pristanišču, kjer je z zanimanjem opazoval, kako so nalagali tovore na parnik, namenjen v Antwerpen.
Na svojih romanjih ni delal nič posebnega. Samo gledal je in opazoval, sicer je pa molčal in bil zaprt vase. Na kazenskem oddelku so pripovedovali tudi, da se je preselil v hotel Viktorija in stanuje sedaj tam.
V ostalem sta pa bila oba ujetnika pravi strah za preiskovalnega sodnika. Imela sta tisoč izgovorov, prihajale so jima na misel najbolj čudno stvari, samo da bi množila zmedo, in sodnik res ni vedel ne kod ne kam. Očividno sta se odločila oba za določno igro, samo da bi onemogočila sodišču delo. ^
Lah je nastopal v tej komediji kakor dovršen modni gospodič. Čim je stal pred Bodnikom, so jo začel pritoževati o slabem stanju svoje celice, o ničvrednem milu in o skrajno borni opremi. Majajo z glavo jo opazoval svojo prste, in se jezil, češ, da ne moro negovati nohtov.
In čo so ga slednjič prignali tako daleč, da je moral govoriti o prestopkih, katerih so ga dolžili, so je začel tako hvalisati in lagali, da sodnik ni vedel, kaj bi počel. Zasliševanje je trajalo že dva dni in Lah jo neprestano ponavljal, da ima namen uiti,
151=111=
; ГР5
" "" 3 o
i 3 3 П I B c
S» « g
n O 2- «
3.5'SO
5" o « -o *
tr " n S Z n n и -
I5
_ Ц
Ja F»
o -j
PoS o
ÛÏ M X
£ u 2 °Г ° ~?
? » I 32 « P to g " « з »
<£ P 3 _tj 00 _ °°
SJ^o' P l p l 3 sjf
s & s g
*■ 5 S S
S--1 s «
s- «-
2. ° H 3 a P"f
2. S, . B » » I S
g n .— JU
S h? 111=111=
76688 022 152 154 242 (2000) 139 112 138
£16 (2000) 278 061 627 83-1 756 009 035 480 817 056 050 828
77720 916 990 856 396 042 338 078 771 048 237 206 263 843 258 688 213 522
78400 115 807 163 660 227 938 92Ô 985 805 445 708 876 615 402 803 651 021 712 076 886 070 403 345
79070 297 025 106 199 831 867 601 900 085 818 064 758 899 118 422 495 053 902 513 (2000) 184 868 778 413 465 987 828 554 096 684
80281 432 997 574 996 (2000) 146 (2000) 843 249 558 573 466 090 532 381 885 520 178 930
81384 498 (2000) 030 027 867 144 174 002 283 782 485 764 433 072 969 6-42 463 786 487 123
848	117 936 585 105 82670 385 808 346 377 326 (2000) 359 990
517 069 116 938 373 475 193 340
8308*4 075 122 (2000) 059 251 086 067 483
865	796 549 471 820 817 832 250 SOo 659 756 362 182 455 706 291 979 676 (2000) 848 823
81639 703 018 024 713 296 199 118 146 165 648 313 709 68 346 975 897 032 341 409 278
85929 193 761 -154 097 999 229 260 727 112 613 190 134 605 592 ('2000) 486 780 800) 173 982 86396 116 884 117 200 856 871 505 256 914 939 381 526 474 885 111 992 915 165 309
87449 531 640 323 241 539 272 548 948 074
849	3(59 688 103 906 985 056 975 739 565 957 356 015 (2000) 960 367 909 785 633 572 766
88623 707 669 328 (2000) 737 004 619 197 464 880 364 781 535 240 125 030 (2000) 884 908 454 89854 721 521 303 113 766 664 280 907 176 686 480 699 341 416 312 477 943 092 599 599 636 90938 778 085 944 799 720 214 200 645 63t> 883 789 701 121 (2000) 332 925 352 129 713 463 439 503 569 520 669 452
91906 583 (2000) 141 296 008 983 843 076 514 143 i 18 284 (2000) 553 182
92286 258 294 387 730 401 566 433 280 034 842 714 206 186
93285 845 774 079 645 372 501 140 683 487 725 (2000) 600 846 582 (2000) 242 047 447 018 081 '(2000) 310 681 768
91306 069 560 (2000) 347 922 785 059 840 806 127 276 9-14 864 861 470 986 265 086 042 008
95227 265 745 733 451 506 125 598 (2000) 840 070 (2000) 869 965 628 005 (2000) 773 727 200 569 916 782 082 995 C67 (2000) 340
96-166 696 814 065 850 553 117 986 768 267 327 585 806 927 113 798 300 948 508 327 585 806 927 113 798 300 948 208
97751 093 194 029 693 549 992 707 715 517 134 026 348 795 690 438 869 908 439 566 459 113 98856 388 796 378 310 992 967 157 551 275 257 075 815 511 435 232 324
99615 (10.0001 563 401 79S (2000) 382 379 367 272 681 (2000) 134 652 159 246 350 (2000) 565 812 (2000) 404
100393 902 273 413 858 599 410 (10.000) 981 903 (2000) 285 029 754 488 653 748 996 659 277 818 573 035 873 595 630 298 789 532
101149 460 046 463 546 709 076*107 116 670
866	140 514 219 598 685 323 259 620 заз 550
102350 443 429 (2000) 402 625 189 717 375 641 8^0 089 284 679 164 601 470 588 284 455 b03 109 200 882 297 618 433
103566 601 613 680 839 442 968 875 444 887 313 643 991 4C1 134 604 018 338 729 721 196 738 011 695 846 912 362 284
1041-29 (2000) 351 (2000) 411 023 766 084 (2000) 618 767 997 701 654 773 434 095 476 561 017 014
105220 069 991 38-1 787 122 348 871 867 673 VžOOO) 098 730 233 856 882 751 414 (2000) 961 757 784 432 395 026 901
106346 855 085 459 120 (2000) 232 705 563 042 941 895 073 406 578 097 474 549 746 043 668 101 132 814 766 980
107735 (2000* 978 333 730 193 762 641 755 645 216 054 103 933 212 (2000) 218 886 533 427 865 770
108351 732 049 936 274 82S 222 383 070 319 934 715 900 420 433 660 329 436 076 414 289 60-3 109057 953 242 925 (2000) 977 549 622 654 285 766 080 588 31 152 608 037 (2000) 225 911 035 353 332
110300 964 848 409 918 185 672 773 816 139 533 998 212 615 625 577 782 645 511 673 771 819 697 079 268 9-15 175 438
111486 061 708 427 999 207 528 630 600 038 378 331 299 4-12 689 112 802 683 304 801
112463 996 231 422 912 930 089 747 036 890 987 499 085 838 350
113825 587 225 (2000) 307 509 113 162 (2000) 774 67C 929 068 051 937 014 647 803 962 796 .850 114345 149 481 220 346 082 099 050 673 239 746 126 178 929 764
115-424 651 412 535 400 733 991 064 526 059 699 067 912 002 538 440 026 297 696 303 981 408 473 737 603
U60I4 974 207 474 935 514 212 (2000) 550 171 321 456 972 399 011 342 971 373 621
117637 698 746 088 (4000) 545 825 099 067 090 (20001 381 182 788 794 873 743 713 007
118981 868 609 070 465 552 426 594 429 628 002 169 400 267 517 120 953 916 355 125 315 793
119360 978 (2000) 287 863 384 904 545 (2000) 269 990 356 794 660 845 3-10 680 953 742 387 912 828 006 615 956 247 060 874 157 592 136 560 180 892 271 650 759
120471 602 177 (2000) 554 361 210 053 484 530 316 448 851 899 023 112 850 759 482 186 060
121897 121 445 (2000) 584 (2000) 579 836 408 030 457 533 093 287 (2000) 923 611 435 991 057 794 337 326 799 684 177 758 (4000) 023 162
122390 770 786 447 584 479 421 580 122 609 339 060 266 200 015 138 426 386 082 540 938 142 458 903 292
123367 029 314 (2000) 072 709 648 616 771 265 864 71.6 541 438 197 581 424 287 670 284 27« 690 120 007 929
124345 746 098 116 578 214 566 423-706 325 858 469 914 913 441 244 781 571 324 569 122 726 374 487 104 106 (2000) 932
V&atka tSrobaa vrefTce» ISO Din sli vsaka kesecïi t 50 par. NaJmanfAl oglas 3 aH 5 Iliri. Ogiasl ne<t devel vrstic se ratunplo vlSe. Za odgovor asoumke: No vprašoisl« brez znamke ne o«lgovur](iino I
centenlm Ш&ВДш se priporočalo naslcdnle №Ш.

Шш „>
Učenec lptTEedi:
vršil dvorazredno meščan, šolo, išče učno mesto v trgovini. - Naslov: Franc Goriup, p. d. pri »Metru«, Pleslvcc, Skale p. Velenju.
v visokem pritličju, odda takoj Pokojninski zavod v Ljubljani, Aleksandro
va cesta.
Vsaliovrstuo
Krojaški vajenec se takoj sprejme. - Josip SEVER, Celovška cestn št. S, Ljubljana. 3912
Mizarskega vajenca
krepkega in zanesljivega, poštenih staršev, sprejmem takoj. Naslov pove uprava lista pod št. 3917.
po najvišjih cenah fterne, juvellr, Ljubljana
Wolfova ulica štev. 3
Plotorno kolo
boljše znamke, v dobrem stanju, kupim. - Cenjene ponudbe z natančnim popisom in naved. cene na Fr. Senčnik, Prevalje 41.
Stavbne tesarje
dobre, sprejmemo za napravo betonskih opažev.
Ing. Fran Tavčar, d. z o. z., Ljubljana, Breg št. 8.
MIZARSTVO
pohištveno ter popravila, pečeni, se priporoča Ciril RAZBORŠEK - Maribor,
Strossmajerjeva ulica 5.
Opremljeno SOBO
razgled na cesto, parke-tirano, oddam, - Gospo-svetska cesta 12'L 3918
oddaja na debelo A. Volk Ljubljana, Resljeva c. 24
Naznanjamo vsem znancem ln poznanim žalostno vest, da je po kratki mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti zapustda to dolino solz nam preljuba mati
Marija Špacapan
roj. Pokom
v Stari Loki na Gorenj., stara 53 let.
Pogreb bo 20. maja t. 1. ob 4 popoldne iz Deželne bolnice k Sv. Križu v Ljubljani.
Priporočamo jo vsem v molitev. V Ljubljani, 19. maja 1927.
EALUJOČI OTROCI.
30 otroških vozičkov raznih vzorcev se prav poceni razprotto v tovarni ..TRIBUNA", Ljubljana, Karlovska c. 4.
kuho nudi po izredno nizki ceni
Sever in Komp,
LJUBLJANA.
VoSna
I Ivan Кгшшг krovec t Ljubljana, Hrenova ul. 9	ïeob. mm kleparsko In Instalacijsko podjetje Ljubljana Poljanska cesta štev. 8	Marliris. Cerne & Komp. dr. zo.z, pleskarska in črkoslik. tvrdka, LJUBLJANA, Vošnjakova 8	Silili!!! lasmi tapetnik LJubljana, Krekov trg 7
I .iiustr. Statua' letnika ШЗ In 1SZ6 sta še na razpolago.	KLOBUKE perilo i. dr. modno blago kupite najceneje ,PRI AMERIKANCU' LJUBLJANA, Stari trg 10 Zaloga telovadnih potrebîJln	fingzioslau Hrastnik manufakturna trgovina Lloblluno, HariovsRB c. 8	KOVAČiČ & SflPEU trgovina s spec. Kolonij. In materij, blagom иизиДНД, Kongresni trg 19
IVAN JAV0RMIK mon ar Ljubljana, Domobranska c. 7 Stojnica poleg Zmajskega mostu		K. Pečenke» trgovina vseli vrst usu Ju in Čevljarskih potrebščin Llubliano, Sv. Petra testa 32	Jakob Kavčič parna pekarna Ljubljana, Gradišče 5 Podruž.: Prešernova 14
mm MCar plesher LlufeFfana, Breg	Dožolna lekarna pri .Mar. Pomagaj' Mr. ph. M. Leustek Uubllan«, Resljeva cesta 1	PRISTOl) & BRiCELj črkoslikarja, Ljubljana Aleksandrova c. 1 Tele:. 40 Ustan. 19038	Peter Žitnik splošno kleparstvo LJUBLJANA Poljanska cesta 31
Hiiij'VLjuiji v ceni zelo padla. Pneumetika Michelin, Dunlop. Ceniki franko — prodaja na obroke. F. BAÎJEL, Ljubljana, Karlovska cesta 4.
Licitacija betonskega opornega zidu.
Cestni okrajni odbor Triiô rnzpisujc (po predhodnem odobrenju Gradbene direkc. od II. moja 1927, štev. 3017) oddajo del za napravo be« tonskega opornemu zidu na
PUCH, Avto
♦ îr
8 Ï
ipe ~
z novimi električ. napra- J vami in novim akumula- : torjem, generalno poprav- ! ljen, v zelo dobrem sta- j nu, prodam po ugodni ceni. — Ponudbe upravi > lista pod: Puch 2t. 3915. ;
га strojno pletenje in ročna dela. dobite po jS5?"- najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA, Stari trg 12 - Židovska 4.
Majhna LIMUZINA
4 sedežna, 4/16 KS, vse električne naprave, orig. Bosch, samo 7000 km prevoženih, v prvovrst. stanu, naprodaj vsled nakupa večjega voza. -Informacije pri R. LUCK-MANN, Ljub'jana, Ab.:c-ljeva cesta 10. 3940
isccm ЗПГ
s kapitalom 100 do 150 tisoč Din za podjetje, katero se dobro obrestuje. Sigurnost in delež zajamčen. Ponudbe upravi lista pod »Kompanjon«.
(Podnart) v km O.3S0 pod loko zveno vilo »Gorilo«, kjer se je udrla eesta. Novi zid bo treba izvršiti v dolžini .13 m, sredi mora zid imeti višine okolini 4 m (po potrebi), od sredine na levo in desno bo zid vedno bolj nizek, tako do re na obeli koncih izravna s ces*o. Debelina zidu pri temelju mora znašati 1.35 m, zgoraj ob cesti pa 70 cm. Oddala bi so tudi dela za napravo Iraverzne ograjo. Notranjo stran zidu bo žago« :-:ciiti z večjimi kamui in vmes nasuti zemlje, vso cesto do škarpe, kolikor ве jo jc_ udr-
10.	bo treba zasuti in jo izravnati. Pesek in kamenje je dobiti v bližini. — Pismene, pravilno ooremljene ponudbe js vložiti do ponedeljka due i?.5. maja na cestni odbor do
11.	ure, ob isti uri se vrši ustna licitacija v pisarni cestnega odbora. Tržič 177. - Ponudbe je staviti od kub-metra zidu, vStcvši pri tem izkop in zasutje, event. tudi samo na pavšalno vsoto. Za ograjo je staviti ponudbo od dolžinskega metra. Zidati bo treba pc načrtu odbora, ki je vsakomur na vpogled do Hncva licitacije. - Istotam se izve stavbne m dražbene pogoje. Cestni okr. odbor Tržič.
Št. 13.306/ref. IX.
3894
Mestni magistrat ljubljanski razpisuje
steklarskih, slikarskih m pleskarskih del
Za prvovrstne prekajeva'.- j ce in mesarje z zadostnim obratnim kapitalom nudi se najugodnejša prilika za
najem brezkonkurenč.
PODJETJA.
Ponudbe sprejema uprava »Slovenca« pod »Brez konkurence« štev. 3763.
pri zgradbi raestne 30 stanovanjske hiše na Ahaeljevi cesti v Ljubljani.
Vse tozadevne podatke daje mestni gradbeni urad, Šolski drevored št. 2/II., med uradnimi urami od 21. maja t. 1. dalje.
MESTNI MAGISTRAT LJUBLJANSKI, dne 16. maja 1927.
Dr. Zaruik 1. r.
vina 1
se dobivajo na malo in na veliko pri veletrgovini dalmatinskih vin
Bonačič & Bakovič Split — Maribor
Skladišče: Slomškov trg 6 — Vinotoč: Lekarniška ulica 7
Prva ljubljanska veiepiražarna za kavo
Earol Pianlnšek
priporoïa svoje priznano najboljše mešanice
Cenjenim odjemalcem se zmelje kava električnim potom takoj pri nakupu brezplačno in sicer za turëko ali navadno kavo.
Prodajalnica: Dunajska cesta, vogal Tavčarjeve ulice.
В^ВвиовпмвимшигмшиННННМ _ _
јјШОШШ K. T. D.
čitalnice in ivornicQ
POSlOVDlîi KOlfU
vLiP,M|8ni,Kopi!2riev6iil.6/H
Е1ИЕШЕШЕШЕШЕШЕШЕШ-
ШЈЕШЕб
Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda _____ bolj razširjenem dnevniku, veliki ali
je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren list za uspešno reklamo.
v tem med našim ljudstvom po deželi naj-oglas, pa bodisi v
pa tudi v priprosti
Vsak
7~j majhni obliki (najmanjši prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov
uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je ~~	~"
„Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj
IIIEIIIEIIIEIIIEIIIEniESSlES^EHŠEŠiŠEiiiEiiiEHi
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naša mila hčerka in sestrica, gospodična
■ a	и
v četrtek dne 19. maja t. 1. ob 5 zjutraj po kratki bolezni, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnice sc vrši v petek, dne 20. maja 1927 ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice, Stara pot št. 2, na pokopališče pri Sv, Križu.
Maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 19. maja 1927.
IVAN REMIC, brat — in ostalo sorodstvo.

Globoko užaloščeni sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni, predragi soprog, najboljši oče, stari oče, brat, stric, tast in svak, gospod
Lowenc Stoječ
urar v Mariboru
4-
danes v rani uri zjutraj nenadoma zapustil. — Pogreb nepozabnega se bo vršil v soboto dne 21. maja ob 4. uri popoldne na mestnem pokopališču v Pobrežju.
Maribor, dne 19. maja 1927.
Globoko žalujoči ostali.
Z* Jugotloviuako tiskarno v Liublianis Karal Ceč.
Izdajatelj: dr. Fr. Kalavec.
Uredniki Frauc TemctfU«,