LISTEK. Slovo. (Rado Jurku. o. šol nadz. v Prekmurju.) Saj mir ni zunaj nas. mir mora imeti človek sam v sebi. In če ga nima satm v sebi. zastonj ga išče drugod- A. Aškerc: »Izmajlov«. Redke so vrste onih, žal tudi med nami redke, ki bi glede na prvi stavek gornjega aforizma lahko rekli o sebi: jaz sem tak! Hram. obzidan z drugim stavkom je poln in še vedno se polni: cele procesije silijo vanj! Mnogi. da mnogi silijo tja. a on, on. ki nas je zapustil in šel dopolnjevat mero dušnega miru. on ni bil nikdar tak. Imel je vedno mir v sebi, mir je vladal krog njega tudi v najbolj razburkanih časih. Rojen šolnik posvetil je vse svc.& sile. sleherno minuto, edino le šoli. In med nas na skrajni sever naše domovine, je prišel dopolniti dan svojega uspešnega dela. Prekmurska šola! Bila si kakor neSfodno. življenja nezmožno dete takrat, ko je prvič pogledal v tvoje prostore onDek) je bilo silno težavno; dozdevno nepremagljive ovire so zastavljale prosvetno delo. ()n pa. rojen učitelj in vzgojitelj, začel je neustrašeno delovati. Imel je pa tudi preizvrstne sodelavce: mladeniška volja do dela in do stvari same. tovariške besede za one ki mu v začetku niso zaupali, prijateljski nasvet za vsakogar. — Danes. po tri in pol letnem neumo.nem in uspešnem delovaniu gleda lahko s ponosom na svoje delo. Sadovi so prekrasni! Prekmurska šola spada v vrsto onih šol, ki so bile že dolga leta s skrbjo negovane. Ona ni več hram za raznarodovanje Panoncev, kar je še nedavno bila. Ona je vzgojiteljica in učiteljica; ona je nositeljica velike državne misli; ona je prava mati Slava vsem svojim otrokomKako ogromno delo v tako kratkem času! To je delo našega tovariša in velezaslužnega okrajnega šolskega nadzornika. Rado Jurka, ki je stopil stalno v pokoj. — Murskosoboško učiteljsko društvo mu je priredilo dne 4. marca 1.1. v veliki dvorani hotela »Dobrav« v Murski Soboti poslovilni večer. Dasi nam je vreme z vsemi silami kljubovalo zbralo se je k slovesu nad sedemdeset tovarišev in tova- rišic: dokaz, da se ta večer ni poslavljal od nas tov. okr- šolski nadzornik, ampak — oče! Tov. Titan Ivaii je v svojem lepem gavoru očrtal plodonosno delovanje tov. nadzornika. On. kot Prekmurec-domačin ve posebno ceniti delo, ki ga je ustvaril slavljenec. Med govorom je tov- Titan izročil tov. nadzorniku diplomo častnega članstva za učiteljsko društvo v Murski Soboti. — Diploma je umetniško delo akademskega slikarja gosp. Viktorja Cotiča v Mariboru: Na knjigah kleči Vesna m poliva z modrostjo liste knjig; izmed listov potranjajo korenine, ki se razrastejo v tri lepe palme: troedini narod jugoslovenski! Do dna srca ginjen se ie tov. nadzornik zahvalil za izkazano mu hvaležnost, o kateri mu priča prcdvsem obilna udeležba na večeru, kakor za diDlamo. Vsi ostali govorniki. gimn. ravnatelj Lokar tov. Kontler. notar Anton Koder ter tovarišica Ježovnikova so povdarjali zasluge. ki si jih je stekel tov. nadz. Jurko na šolskem. kakor izvenšolskem polju za osamosvojitev Prekmurja. — Poslovilni ve<;er tov. nadz. Jurka nam ostane v neizbrisnem spominu. Bil ie večer, šola in bodrilo nam vsem, ob- enem prijateljski sestanek vseh dobro hotečih. Tov. nadz. Jurku želimo iz dna srca, da zadovoljno preživi svoia leta — dal Bog. da bi njih število ne bilo majhno —ob vznožju zelenega Pohorja. c.