bila ravno tako uničena zaradi požara. O b stajajo pa p rec ejšn je razlike m ed prvim in drugim zidom. Po n ajd b ah p a obe u trd b i spadata v pozno h alštatsk o dobo (Reinecke D.). D rugačno konstrukcijo je im ela u trd b a periode 4 po D ehnu, 3 po B ittlu. T a u trd b a je za sedaj še n ajb o lje raziskana in tu d i n ajb o lje oh ra­ n je n a. Zid je bil izdelan iz kam nitega tem elja, sestav ljen eg a iz rezanega apnenca, redko peščenca, 3 m širokega in danes o h ran jen eg a še do višine ca. 0,60—1,20 m. Na tem tem elju je pa zid, izdelan iz opeke, sušene na soncu. V elikost opeke je 40 X 40 X 6—8 cm. Peščeno glinasta zem lja je služila za vezavo opek. T a zid je bil o h ran jen celo še do višine 1,30 do 1,70 m. V okviru tega zidu so bili tudi bastioni, k i so segali p red ob­ zidje. D oslej je raziskan en ta k bastion n a severozahodnem delu, drugi pa na ju žn i stran i obzidja. Ta je bil za ca. 4 m oddaljen, od sam ega zidu. K olikor je doslej ugotovljeno, je bilo obzidje g rajen o na zgornji način le n a severni in ju žn i stran i gradišča, m edtem ko je bil n a jugo­ zahodni stran i zid izdelan v leseni k o nstrukciji, izpolnjeni z zem ljo in kam nom . Osnova tega zidu je b ila lesena k o n stru k cija v obliki skrinj. O bzidje, izdelano iz sušenih opek, je bilo pa, k a k o r so doslej pokazala razisk o v an ja, vsaj en k rat tudi pop rav ljen o n a ta način, da so zid, ki se je začel vsipavati, podprli na sp red n ji strani s koli. T udi to utrdbo je uničil požar. R aziskovalci jo pa d a tira jo v kasno halštatsko dobo. O d n ajsta re jše utrdbe, ki spada v peto periodo, pa im am o n o tran ji ja re k okoli hrib čk a ter nasip, ki je obdajal gradišče. L esena k o n stru k cija tega obzidja je samo ugotovljena, n i pa še raziskana. Po vsej p rilik i bo tu d i ta u trd b a sodila v železno dobo. N ajstarejša naselbina pa n a tem m estu, ki je u gotovljena le po po­ sam eznih fragm entih k eram ik e te r k u ltu rn em sloju z ogljenino in frag ­ m enti keram ike, bo spadala v kasno bronasto dobo. G lede na dosedanje n a jd b e in o d k ritja predvsem obzidja četrte periode, k je r je zid zg rajen iz sušene opeke na kam nitem tem elju, D ehn veže ta k način g rad n je s Sredozem ljem , in sicer z G rčijo, k er se ta po­ polnom a razlik u je od sred n jeev ro p sk e gradnje. V tem m n en ju im a oporo v veliki m eri tudi v im portu gršk ih vaz, za k atere m isli, da so na H eune- b u rg p rišle čez Massilio. Po p rv ih raziskovanjih so H eu n eb u rg raziskovalci označili kot k n ežji sedež kasnohalštatske in zgodnjelatenske dobe. D ehn p a sodi, da bo to istočasno tudi eden od pom em bnejših trgovskih centrov m ed jugom in severom . T ■ v J n Josip Korošec R a d Vojvodjanskih muzeja 2 , Novi Sad 1953, 300 str. N ova številka »Rada«, k i p o d aja pregled znanstvenega, raziskovalnega in m uzealnega dela m uzejskih delavcev in m uzejev v V ojvodini, je tako po oprem i, kak o r tudi po vsebini izredno bogata in raznovrstna. Tiskana, k o t že p rv a številka tega glasila, n a izredno dobrem p a p irju , nudi poleg bogatega ilustrativnega grad iv a zopet izredno dragoceno in obilno gradivo iz V ojvodine, ki je tako dostopno tudi vsem drugim znanstvenikom . Mimo­ grede lahko omenim, da so se v p rim eri s prvo številko izboljšali tudi k liše ji slik in da so tudi povzetki v angleškem in nem škem jeziku sedaj zadostni, tako da m orejo gradivo u p o ra b lja ti tudi tu ji znanstveniki. V novi številki glasila so k a k o r v p rv i zastopane vse m uzejske veje od arheologije, um etnostne zgodovine, num izm atike in etn o g rafije do zoologije itd. Poleg tega p a po raznih poročilih dobim o vpogled tudi v razne m uzeje in n jih u red itev , v razne zbirke, v razne razstave, v bi­ b lio tek e itd. Ta poročila so izredno zanim iva za vpogled v razvoj ta m k ajš­ n jih m uzejev, d alje za vpogled novih akvizicij, razn ih te ren sk ih del in tu d i za ureditev m uzejev. G radivo je tu d i sedaj deljeno na razp rav e in članke, na poročila, na gradivo in priloge, na živ lje n je in delo vojvodinskih m uzejev, n a m uzej- ske kadre, na zaščito k u ltu rn ih spom enikov, na ocene in poročila te r na bibliografijo, ki pa obsega le področje V ojvodine. Zelo bogato so zastopane razprave, članki in poročila s področja arheologije, katerim vojvodinski m uzeji posvečajo, sk o raj bi rekel, glavno skrb. Med tem i razpravam i je n ek aj izredno zanim ivih in tudi pom em bnih ne samo za arheološko delo v V ojvodini, tem več sploh za arheološko vedo. T rije a v to rji obravnavajo v p rašan je panonske keram ike v raznih po­ vezavah. Tako B ranko G avela v članku »Jedan prilog tehničkoj i hrono- loškoj determ inaciji panonske keram ike u S red n jem Podunavlju« skuša dokazati, da vsa »panonska« k eram ik a časovno spada v železno dobo, m edtem ko jo etnično p riso ja Ilirom . P ri svojih sklepih se n aslan ja na V asica in na njegovo d atacijo »Žutega brda« te r n a stratig rafsk e podatke z Židovara, ki so pa zelo dvom ljivi, o čem er sem govoril že na drugem m estu. Videz pa je tudi, da bi avtor nekako želel id en tificirati slavonsko k u ltu rn o stopnjo (Vučedol in L ju b ljan sk o b arje) s panonsko keram iko te r da bi na ta način tudi ta, po njegovem m nenju, p ad ala v železno dobo. N e bi pa bila blizu neolitika, k ak o r m islijo n e k a te ri drugi znanstveniki. Za sedaj pač ni potrebno bliže raz p ra v lja ti o teh dom nevah, ki niso z ničim er dokum entirane. — G arašanin v raz p ra v i »Banat — Srpsko Po­ d u n a v lje — Keram eikos« razisk u je v p rašan je povezave m ed našim i k ra ji in G rčijo. P ri tem je p a vzel za tem elj panonsko keram iko, kakor tu d i nekoliko kasnejše stile, ki so se razvili na te m elju panonske keram ike, k a k o r sta dubovački in žutobrdski stil, te r n ajd b e iz K eram eikosa. A vtor k aže n a podobnost, ki se izraža v oblikah posod, d alje v ornam entiki in p ra v tako tudi v plastiki. V endar je pa to le b o lj sorodnost, ne pa tudi identičnost. K ljub tem u pa avtor sodi, da je o b sta ja la na eni strani po­ vezava m ed K eram eikom , n a drugi pa m ed Podonavjem . A vtor tolm ači ta m om ent delno z im portom , delno pa z drugim i zvezam i. G lede na izredno slabo raziskano ozem lje te r glede na nezadostno število n ajd b n ik ak o r ni mogoče izv ajati točnejšili sklepov. K ljub tem u pa avtor vendar sodi, da so mnogi elem enti s P odonavja p ro d rli v G rčijo in tam bili sp reje ti v okvir dom ačih kultur. T re tji prispevek, ki se dotika te dobe, je Mio- d ra g a G rbica razprava »P itanje geneze vatinske i dubovačke grnčarije«. Za tem elj svoje razprave je av to r vzel še n eo b jav ljen o gradivo vatinskega k a k o r tudi dubovačkega tipa. A vtor se poleg tega n aslan ja tudi še na gradivo vršačkega tipa. V prašanje pa, ki ga zastav lja, je predvsem , ali im am o v teh tipih razne istočasne skupine, ali p a imamo opraviti z raznim i kronološkim i fazami. V endar je pa av to r ta problem samo zastavil, ni ga p a skušal razrešiti. V resnici bo to v p rašan je mogoče tolm ačiti šele z novim i raziskovanji, ki se bodo vršila na razn ih m estih. Podoba je, da tu d i gradivo, najdeno v Ilandži, na k atereg a se av to r nekako opira, ne bo prineslo, ko bo obdelano, n ik ak ršn e pozitivne osvetlitve. Predzgodovinske problem e obravnava tu d i še članek Šandorja N ad ja »N aselje iz m ladjeg kam enog doba n a M atejskom B rodu kod Novog Be- če ja « ,v k aterem je podano poročilo o te ren sk ih delih iz 1.1952, k i so p a b ila začeta že leta 1949. Tu so odkrite n a d a ljn je stan o v an jsk e hiše in ognjišča, k a k o r tu d i keram ični in drugi predm eti za v sak d an jo uporabo. Vse zadevne n a jd b e p rip ad a jo tiški k u ltu rn i skupini, ki jo av to r označuje kot tre tjo stopnjo. Na istem najdišču je bil v bližini en e hiše odkopan tudi grob k o n jen ik a. O d konja je b ila tu le glava in noge s kopiti do sklepov. O stali in v e n ta r je pa obsegal koščene obloge, železne okove za tul, uzdo, s tre ­ m ena, puščične osti, kresilo, kresiln i kam en in nožič. A vtor p ostavlja grob v X. stoletje, etnično ga pa prisoja M adžarom . Kot vzrok taki o p re­ d elitv i n av aja, da je tu pokopani b o jev n ik poginil zarad i m anjše puščične osti, ki je b ila n ajd en a v glavi in ki se tipološko ra z lik u je od ostalih, te r za rad i tega m ora p rip ad ati drugem u narodu. E tnična opredelitev groba, čep rav je možna, ni s tem tu d i še dokazana. P ra v tako p a ni dokazana n iti d atac ija . Ni nam reč izključeno, da bo grob nekoliko sta re jši in da bo p rip ad a l neki prehodni skupini m ed ayaroslovansko in kasnejšim i sku­ pinam i. Zanim ivo je tudi poročilo R astka R ašajskega in M irka Šulm ana v član k u »P reistoriska gradina F eudvar kod M ošorina«. S poskusnim i izko­ p a v a n ji je ugotovljenih nekoliko k u ltu rn ih period. N a jsta re jša plast p ri­ p ad a še neolitski dobi. Ta p last je od ostalih deljen a s 30 cm debelo vmesno steriln o plastjo. D ruga k u ltu rn a plast, k i jo av to rja označujeta kot plast »spodnje hiše«, je pa im ela hišo z ognjiščem in večjim številom fragm entov k eram ike. K ulturno jo p o sta v lja ta v panonsko keram iko. Poleg tega se je pa v te j plasti našla tudi k eram ik a z vzboklinam i, ki jo Tom pa stavlja v Töszeg C-D in sicer od le ta 1400 do 900 p red n. e. T re tja k u ltu rn a plast, k i jo av to rja im enujeta p la st z »zgornjo hišo« in v k a te ri so bili ohranjeni ostanki hiše s keram ičnim i fragm enti, je p a po m n e n ju av to rjev tipična za gradiščansko železnodobno kulturo. T ej plasti ali naselbini bo pripadal tu d i nasip, ki je obdajal gradišče. A v to rja sodita, da je živ ljen je na gradišču prenehalo s prihodom Keltov, ki so naselbino uničili. R im ske in porim ske dobe se dotikata dva m a n jša članka. V prvem poroča B ranko Vasilič o štirih novih rim skih spom enikih, ki so bili odkriti v Srem ski M itroviči. D rugi članek A leksandre Ju rišič »R im sko-sarm atski i slovenski nalazi u Kovačiči« pa podaja poročilo o sondažnih izkopavanjih le ta 1952. Ob te j priliki je bilo najdeno gradivo, k i ga av to rica deli v tri sk u p in e: 1. na rim sko provincialno ali jaziško gradivo, 2. na avaroslo- vansko ali keszthelysko skupino in 3. na slovansko ali belobrdsko k u l­ tu rn o skupino. Posebno je zanim iv grob, ki po avtorici p rip ad a Jazigom. Slovanske najdbe pa p rip ad a jo zvečine površinskem u m aterialu , k je r je v glavnem zastopana k eram ika, dalje pa tu d i gradivo, ki je p ri p re jšn jih izkopavanjih tu k a jšn je b elobrdske nekropole ostalo raztreseno. S problem atiko slovanske arheologije se b av ita dv a članka. Pavle Y e le n rajte r v članku »Starosrpsko groblje iz X—X II v ek a kod B ostaništa blizu M ošorina u Bačkoj« p o d aja poročilo o doslej o d k ritih grobovih, k a te rih je vsega skupaj devet. O d vseh je pa le eden im el kot pridevke S-obročke. Pom em bnejša je raz p ra v a R a jk a V eselinoviča »Starosrpsko naselje na Bostaništu, kod M ošorina u Bačkoj«. Že v svojem prvem za­ devnem poročilu je V eselinovič opozoril n a doslej p ri nas neznane na­ selbinske objekte, ki so bili odkriti n a B ostaništu (Rad Vojvodjanskih m u zeja 1). Z n ad aljn jim i raziskovanji je od k ritih več novih podatkov, ki om ogočajo njihovo tolm ačenje. S rednjeveške num izm atike se je dotaknil F eren c M olnar v članku »Ostava srednjevekovnog novca iz Arače«. T a depo, od katerega je skupno 2321 kosov dobil N arodni m uzej v Zrenjaninu je bil najden leta 1949. N ajd b a obsega d en arje M atije I., dalje V ladim ira II. in L ju d ev ita II. A vtor sodi, da je bil depo zakopan n ek je v času b itk e p ri M ohaču, k er so n ajm la jši tu n ajd en i novci kovani le ta 1522 v zelo m ajh n em številu. V veliko m anjši m eri od arheologije so zastopane v glasilu druge vede. C iste zgodovinske pro b lem atik e se je d o tak n il Živan K um anov v poročilu »Uloga štam pe u raz v o ju N arodnooslobodilačke borbe u Vojvo­ dini«. Lokalno zgodovino, in sicer n e k a j iz zgodovine m edicine v Voj­ vodini imamo v članku M ilana T okina »S terijin p rija te lj dr. G avrilo Pe- karovič«. T udi um etnostna zgodovina obravnava le n e k a j problem ov, od k a te rih m oram o p a nek atere vezati z obrtništvom , ali p a tu d i z etnografijo. D jo rd je M ano-Zisi podaja v svoji razp rav i poročilo o razisk o v an ju raz­ v alin sam ostana A rače v B anatu. Poročilo je zajeto z um etnostno zgodo­ vinskega in zgodovinskega gledišča. Š andor N adj, ki se v svojem članku b av i z istim problem om , p a o b ja v lja zgodovinske m om ente v zvezi s sam ostanom v A rači. C erk v en e um etnosti se dotika V erena H an, ki o b ja v lja visok k njižni pod stav ek iz sam ostana K rušedola iz XVI. stoletja. V problem obrtne um etnosti p a m orem o u v rstiti član ek Z agorke Janc »Pri­ log poznavanju oprem e k n jig a na te rito riji V ojvodine«. V tem članku se avtorica u k v arja predvsem s prepisovanjem , vezavo in um etniškim i okovi knjig. E tnografsko gradivo obsega večje število člankov. M ilenko Filipovič v članku »Romantizam u narodnoj nošnji: h a lje ta k D ušanka« podaja zgodovino tega dela nošnje, ki se ja v lja relativno zelo pozno v V oj­ vodini. Milan Milošev v članku »O lajnica u Uljm i« opisuje stiskalnico za olje, kak ršn e so se u p o rab ljale v B anatu. V era M ilutinovič pa v članku »Suvača u Šidu« podaja opis m lina, ki je služil ne samo kot mlin, tem več tudi kot stiskalnica za olje in za predelavo lanu. P eta r Vlahovič v članku »N ajnoviji naseljenici u banatskom selu M ram orku« opisuje današnji se­ stav prebivalstva te vasi, ki se je iz raznih k ra je v Jugoslavije doselilo le ta 1946. Poleg tega pa opisuje tudi njihove običaje, ki p redstavljajo zm es n ek d an jih te r novo prevzetih običajev. M irko Sulm an nam pa p odaja posam ezne običaje iz n ekdanjega cehovskega živ ljen ja v Subotici. N ekaj novih momentov iz živ ljen ja Čango-M adžarov je objavil Stevan D egrel, m edtem ko Pal K atona poroča o predelavi p ap rik e v Horgošu in okolici. Prirodoslovnih ved se dotikajo samo trije članki. M ilorad M arčetič poroča o fenoloških opazovanjih ornitofavne v Vojvodini, A ladar T rišler p a o naselbini čapelj in o spom inih na novosadski »rit«, k je r so iskali naselbino m alih plem enitih čapelj. O stala poročila se dotikajo zgodovine, razv o ja in dela posam eznih m uzejev, dalje raznih zastav, razvoja zbirk posam eznih m uzejev itd. V posebnem pododelku so podana poročila o žaščitnih delih in o konser- vaciji raznih objektov v Vojvodini. Sledijo ocene in k ritik e ter biblio­ grafija. Josip Korošec Milutin G a r a š a n i n - D r a g a Garašanin: Priručnik za arheološka iskopavanja. (Savezni In stitu t za zaštitu spom enika k u ltu re), B eograd 1955, 80 strani, 31 risb, slik in načrtov na tablah. Zvezni Institut za varstvo k u ltu rn ih spom enikov v Beogradu je v okviru svojih edicij izdal zgornji priročnik, ki sta ga sestavila naša znana znanstvena delavca na arheološkem področju, M ilutin in D raga G arašanin. P o m an jk an je podobnih del tako na področju arheologije, k ak o r tudi m u­ zeologije ne občutimo samo pri nas, tem več tu d i v tu ji strokovni in tudi praktično uporabni literatu ri. S tem večjim veseljem m oram o zato sp rejeti ta novi priročnik, v katereg a sta av to rja vložila precej truda, n aslan jajo č se p ri njegovi sestavi v glavnem na svoje lastne skušnje. Zanem arila pa nista niti tu je literatu re, v kolikor obstaja, v en d ar sta jo u p o rab ljala nadvse kritično. K akor druge vede, tako se tu d i arheologija in n je n i znanstveni prijem i, med k a te re sodi tudi arheološko izkopavanje, vse bolj in bo lj razvijajo. Kar je še p red leti veljalo za višek m etodološkega dela, je danes že zastarelo. N apako delajo tisti znanstveni delavci, ki se k lju b n ap re d k u v znanosti drže še vedno starih principov in zam etujejo nove znanstvene ali pa praktične pridobitve, posebno ako ti niso združeni z novim i, težko dostopnimi in dragim i instrum enti. Zasluga avtorjev p riro č­ n ik a pa je ravno tako v op o zarjan ju tudi na ta k e zastarele in zato danes zgrešene prijem e, v kolikor bi jih hoteli še vedno, mogoče iz nekega opor­ tunizm a, uporabljati. N esporno bi se o posam eznih glediščih, ki ga zago­ v a rja ta avtorja, moglo še diskutirati, vendar se ta k i m om enti dogajajo vedno in tudi povsod. Zato ne gre n ek aj obsoditi ali zavreči, k a r je lahko rav n o tako dobro, kakor k a j drugega. Zvezni in stitu t je pa z izdajo tega p riro čn ik a napravil ogromno uslugo tako naši arheološki vedi, kakor tu d i n aši arheološki publicistiki. P riročnik je razdeljen na štiri poglavja, v okviru k aterih avto rja ra z ­ p ra v lja ta o posam eznih točkah in problem ih. V prvem poglavju: »Splošne opom be o arheoloških izkopavanjih« govorita a v to rja po vrsti o nalogah arheologije ter o cilju izkopavanj, dalje o v rstah arheoloških izkopavanj