Šlev.55.
f
1925. Posamezna Številka stane 3 Din L6l0 Uit.
Naročnina
sa državo SHS:
na mesec......Din 30
sa pol leta..... .120
sa celo leto .... . 240
za inozemstvo:
mesečno ....... Din SO
i
Sobotna Izdaja:
celoletno
T Jugoslaviji .... Din M T Inozemstvu.... . 80
Ilustrirani Slovenec1
Cene lnseralom:
Enostolpna petltna vrsta mali oglasi po Din 1'50 in Din 2*—, večji oglasi nad 45 mm viSine po Din 2*50, veliki po Din S-— in 4 —, oglasi v uredniškem delu vrstica no Din 6-—.
Pri »sEjem tneroSilu popust.
Izhaja vsak dan IrrzemSS ponedeljka ln dneva po prazniku ob 4. uri zjutraj.
Mm BMaM V SOM.
Uredništvo Je v Kopitarjevi ulici 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; netrankirane pisma se ne sprejemajo. Uredništva telefon 50, upravništva 328.
Uprava je v Kopitarjevi ulici 6. Čekovni račun: LJubljana 10.650 tn 10.349 (y.a inserale) Sarajevo 7.565, Zagreb 39.011, Praga ln Dunaj 24,797.

črna vest je prišla iz Gorice: Dr. Anton Gregorčič je umrl! Prevzela in pretresla je nas Goričane in vse, ki jim je solnčna zemlja ob Soči in njen rod pri srcu.
Nista pretekla še dva meseca, ko je pokojnik stopil v zlaoimašniškem ornatu pred oltar v cerkvi sv. Ignacija na goriškem Travniku in se je zbralo ob njegovi daritvi na tisoče slovenskega ljudstva, proseč mu še dolgega življenja.
Bog je sklenil drugače .Danes so zapeli vnovič dr. Antonu Gregorčiču zvonovi av. Ignacija in sv. Antona, zapeli so mu pesem, ki je spremila njegovo veliko dušo Iz ljubljene goriške zemlje v Domovino.
Goriška Slovenija je zaplakala:
Umrl ji je ljubeč sin, tih in vztrajen delavec in vzoren voditelj, požrtvovalen do
skrajnosti.
Umrl je mož kot jih njena zgodovina malo pozna, umrl je mož, ki bi ji bil v težkih dneh, ki jih preživlja, še skrben oče z bistrovidnim svetom, dozorelim v tolikih in tolikih izkušnjah.
Umrl je mož — a dela njegova so ostala, ostal njegov duh, ki bo budi1, drami!
in učil iz roda v rod...
*
Visoko pod sivini Krnom v pri jasni vasici Vršno se je rodil dne 2. januarja 1852 Anton Gregorčič. Ko je dorastel šoli, so ga poslali starši v Gorico, kjer je vstopil 1863 v gimnazijo. Odlično je vspeval vseh osem let in po odlično prestani maturi se je odločil 1871 za bogoslovje. Po štirih letih je bil 10. januarja 1875 posvečen v duhovnika in pel v domači cerkvi na Libušnjem novo mašo.
Mladega novomašnika so poslali kapla-novat med Furlane. Na otoku Barbani pri Ogleju v stari romarski cerkvi je bila njegova prva služba. A ne dolgo. Nadškof ga je poslal na Dunaj v Avguštine j, da bi se posvetil dalje bogoslovskim študijam in se vrnil v Gorico kot profesor. Dne 17. januarja 1879 je promoviraj na dunajskem vseučilišču za doktorja teologije in se potem vrnil v Gorico. Do oktobra je opravljal ko-operatorsko službo pri sv. Ignaciju, obenem pa predaval v bogoslovju metafiziko. Oktobra istega leta je dobil štipendij dunajskega vseučilišča in odnotoval je v Nemčijo, da izpopolni svoje študije. V Gorico se je vrnil avgusta 1880, nakar je v jeseni postal na-mestni profesor dogmatike in fundnmental-
ke. Tekom leta jc bil stalno nameščen.
•
Dijaška leta je dr. Anton Gregorčič preživel v oni zanimivi in pomembni dobi, ko je v Gorici vstajalo Slovenstvo k življenju. Marušičeva »Domovina« je zahtevala pravice slovenskemu jeziku v uradu in soli, klici šempaskega tabora so odmevali po deželi in so mu sledili še v Tolminu in Sežani in v Brdih drugi, čitalnice so s svojimi »besedami« navduševale in srednješolska mladina je sama prirejala »besede«, kakor Vodnikov večer v Št. Petni, Prešernov itd. in Lavričeva predavanja so vžigala. Iz tega ozračia, prenapolnjenega narodne misli°in navdušenja, je prišel Gregorčič na Dunaj in v Nemčijo in imel odprto oko za vse pokrete in jih študiral.
Nič čudnega ni, če se je potem dr. Anton Gregorčič poleg svojega strokovnega dela oprijel tudi narodnega dela, ki je tako klicalo po svežih, krepkih, mladih močeh.
Politični boj, ki se je bil med društvom in listom »Soča« na eni strani in r,Gorico - in ničnim glasilom »Glasom - na druri strani štiri leta. jo 1876 nehal. Gori-?<"-f bo poslej imeli politično društvo >Slo-*ck in list »Sočo-, ki ju je vodil dr. Josip Ton ki t. Lein 1882 je prevzel dr. Anton Gre-gorči« uredništvo Soče- in jo je urejeval do 1889. Piva velepomembna misel, ki ja
Gorica, 7. marca. Tu je umrl danes oh pol enajstih dopoldne dr. Anton Gregorčič. Pogreb bo v pondeljek dopoldne.
je sprožil in prodrl z njo v »Slogk, je bila zahteva, naj društvo osnuje v Gorici zasebno slovensko ljudsko šolo in otroški vrtec. Nato je ustanovil »Slovensko bralno in podporno društvo«, ki je družilo slovenske obrtnike in delavce kot jih še danes, ustanovil je »Goriško ljudsko posojilnico«, prvi slovenski denarni zavod v Gorici, in bil je med ustanovitelji C. M. podružnice v Gorici.
Vsestransko delavnost dr. A. Gregorčiča so upoštevali tudi v 2-Slogi; in 1885 so ga prvič kandidirali v deželni zbor. Bil je izvoljen v slovenskem veleposestvu. Pri naslednjih volitvah deželnozborskih 1889 je prodrl v kmečkih občinah svojega rodnega tolminskega okraja. Splošno pričakovanje in zahteva je bila po teh volitvah, da bi postal dr. Gregorčič odbornik, a dr. Josip Tonkli je »poskrbele za svojega brata Nikolaja, kar je vzbudilo hud odpor. Tonkli je užurpiral »Sočo«, a nasproti ji je vzrastla »Nova Soča -, ki je informirala javnost o novom boju in držala dr. Gregorčiča, ki mu pa spor ni bil ljub in je zato odložil de-želnozborski mandat, kar je utemeljil v značilnem pismu (glej »Slovenec« z dne 11. januarja 1925).
Dr. Tonkli po teh dogodkih ni mogel več biti predsednik »Sloge«. L. 1890. so izvolili za predsednika dr. Antona Gregorčiča in je poslej vodil društvo vse dotlej, dokler ni vzrastla iz njega SLS za Goriško, ki ji je ostal voditelj. Avgusta 1890 so bile nove deželnozborske volitve in Gregorčič je bil zopet izvoljen. Izvoljen je bil naslednje leto tudi v državni zbor. Tonkli je propadel in razpor je bil rešen: 1892 »Nove Soče« ni bilo več treba, »Soča« je postala spet enotno glasilo. Dr. Gregorčič je bil na Dunaju član Jugoslovanske zveze in se tako pobliže seznanil z vodilnimi politiki, kar je pomenilo tudi za nadaljni razvoj goriške politike nov pravec.
Ta čas je ustanovil v Gorici Goriško tiskamo in društvo »Šolski dom«, ki si ie postavilo nalogo, sezidati slovenski ljudski Šoli lastna poslopja.
V tej dobi — 1884 — se je vršil I. slovenski katoliški shod in dr. Gregorčič se ga je udeležil, zavedajoč se, kakega pomena bodo njegovi sklepi za kulturni razvoj slovenskega naroda. Ž njim je prišel na shod tudi Andrej Oabršček, urednik in lastnik »Soče?, ki je živahno sodeloval v debati in pri resolucijah.
Tedaj se je preselil iz Trsta v Gorico tednik »Primorski list«, ki ga je urejal dr. Josip Pavlica in mu dal krsčansko-sccialno smer. Pred volitvami 1897 je nastal na Goriškem razkol. Dr. Turna in A. Gabršcek sta zbrala svoje pristaše in preglasovali so v Ljudski posojilnici dr. Gregorčiča. Mož, ki je priklical ta zavod v življenje in ž njim »Goriško tiskarno«, je bil pahnjen skozi vrata. Ilolelo ga je, a lotil se je novega dela: ustanovil je nov denarni zavod »Centralno posojilnico«, ki je danes matica goriškega denarstva, ustanovil pa tudi novo »Narodno tiskarno^ in iz nje sta poslej izhajala »Primorski list« in dvakrat na teden »Gorica«.
Dr. Gregorčič jo bil izvoljen vnovič v državni zbor 1897 in tudi poslej pri vseh volitvah v državni, kakor tudi v deželni zbor. V obeh se je potegoval za pravice slovenskega ljudstva, zlasti na Goriškem. Dosegel je doma izpremembo deželnega vo-livnega reda, ki je povečalo slovensko zastopstvo, dasi ni mogel priboriti večine, odgovarjajoče proporcu med prebivalstvom. Prodrl je v Gorici z mnogimi predlogi v prilog gospodarske povzdige slovenskega ueia dežele. Največja njegova pridobitev na Dunaju je bila prva slovenska državna (gimnazija v Gorici, ki so jo otvorili leta 1910. Njegovo delo je, da je prišlo slovensko mo-
ško učiteljišče po dolgem Času spet v Gorico, kamor je edino spadalo, da je moglo vsestransko vzgajati učiteljski rod.
Dr. A. Gregorčiča vidimo tudi na zborovanju slovensko-hrvaških poslancev v Ljubljani — prvem narodnem parlamentu v desetletju pred vojno —, da posvedoči kakor dr. Lavrič 1869 pripadnost Goriške v jugoslovansko območje.
In še: Goriška ni imela zadružništva. Dr. A. Gregorčič je ustanovil v Gorici Zadružno zvezo in izkoriščevalcem, ki so drli naše ljudsvo, je bil zadan smrni udarec. V prošlosti je bila ta ustanova blagoslov deželi, v povojni dobi pa je naravnost rešiteljica naših slovenskih domov. Dr. Gregorčičevo srce in njegova roka je omogočila štiri šolske domove — ognjišča naše misli.
Bridkost, ki jo je leta 1908. povzročila cepitev v vrstah goriške SLS, je zabrisala vojna, ki je prinesla hujšo. Dr. Gregorčič je vsa leta živel na Dunaju in delal za begunce. In pri tem ni zabil tudi naših šol: i zp osi oval je zaposlovalne tečaje goriške slovenske gimnazije v Trstu in istotako tečaje za obe goriški učitejišči v Trstu in Ljubljani.
Po polomu bi moral 1919 v Belgrad, a šibko zdravje in domotožje po solnčni Gorici sta ga odvedla domov, da posveti sredi razvalin" tudi svoje nadaljno življenje rodni
zemlji. Do ukinitve deželne avtonomije je bil deželni odbotnik in stal v najhujših časih na braniku, ne strašeč se ne dela ne težkih prilik. Vesel je bil še posebno, saj je bil spor v lastnih vrstah že izza 1917 poravnan, še več, goriško ljudstvo je našel v enem taboru, katerega glasilo je bila »Goriška straža«, izhajajoča iz njegove »Narodne tiskarne«, ki jo je obnovil in izpcpolniL In ko se je dr. Gregorčič po dolgem, vspešnem, nesebičnem političnem delovanju umaknil v mir in je videl, da njegovi domovi ne služijo več namenu, kateremu jih je ljubezen postavila, ko je videl, da našo šole po vsej deželi zapirajo in skušajo tako zatreti slovensko besedo ln izobrazbo našega ljudstva, je sklenil: Narodna tiskarna delaj! In ustanovil je »Goriško matico«, ki pošilja od leta 1920. tisoče in tisoče slovenskih knjig med narod.
Pol stoletja skoraj je dr. Anton Gregorčič delal za svojo solnčno Goriško in ostal svetel in čist značaj. Pri vsem delu mu jc bil edini namen: koristiti narodu. In koristil mu je: dvigal in dvignil ga je duševno in gospodarsko. Njegovo delo bo živelo iz roda v rod in blagoslovljen bo njegov spomin med slovenskim ljudstvom, dokler bo živelo!
sela
STAROSTNI PREDSEDNIK ARSA LAZIČ ZAKLJUČI SEJO ZARADI ODSOTNOSTI ZAPRTIH POSLANCEV EP.SS. - VLADNA VEČINA OTVORI NOVO SEJO OE NE-NAVZOČNOSTI CELOKUPNE OPOZICIJE
Belgrad, 7. marca. (Izv.) Kakor za vse važne seje narodne skupščine tako je tudi za današnjo sejo vladalo izredno zanimanje. Že rano zjutraj je bila pred vhodom v narodno skupščino zbrana velika množica ljudi, ki je hotela v skupščino. Z ozirom na maloštevilna mesta niso mogli vsi radovedneži noter, temveč so samo nekateri dobili vstopnice. Orožniki so imeli težavno stališče, posebno, da se ubranijo vseh intervencij radovednežev. Tudi diplomatska loža je bila nabito polna.
Skupščinska dvorana se je pričela polniti že pred 9. uro, ker vsi poslanci niso megli biti v svojih klubih z ozirom na to, da klubiki prostori še vedno niso popravljeni. Vsi klubi so zavzeli svoja stara mesta. Na desno stran so sedli radikali, na levici pa poslanci bloka narodnega sporazuma. Na skrajni desnici so zavzeli prostore Nemci, med njimi dr. Kraft, kateremu se še vedno pozna poslednji zločinski napad za časa volivne borbe. Na glavi ima tri dolge rane in tudi sicor je še vedno slab in pri hoji ga morata podpirati dva poslanca.
Po 9. uri so prišli v dvorano ministri in pri tem je nekoliko radikalov pozdravilo Pašiča: »Živijo Pašič!« Okrog pol 1.0 je vstal demokratski poslanec Radoslav Agatonovič in izjavil: »Gospodje poslanci! Po členu 2. poslovnika za narodno skupščino predseduje prvemu sestanku narodne skupščine po letih najstarejši poslanec. Zdi se mi, da ni nobenega dvoma, da je po letih najstarejši poslanec Arsa L a z i č iz Bregalnice. Zato predlagam, da on predseduje prvemu sestanku.« Predlog je bil soglasno in z odobravanjem sprejet. Nato je Lazič zavzel mesto predsednika in v maesdonskem dialektu pozdravil narodno poslance in razglasil, da se je prvi predhodni sestanek narodne skupščine pričel. Za tajnike je predlagal Stjepana K o b a s i c o in Bora Milo v a -novica, oba radikala, M. K u j u n d ž i -č a demokrata in dr. N i k i č a , HRSS.
Ko so tajniki zavzeli svoja mosta, je bil prečitan akt državnega odbora na narodno skupščino, v katerem ji poSilia spisek poslancev. Predsednik Lazič je nato pozval poslance, da naj izroče svoje poverilnice. Tajnik Stj. Kobasica je prečital imena poslancev, ki so izročili posamezno svoje poverilnice. Med čitanjem je padlo mnogo medklicev na račun poslancev, ki niso izvoljeni. Ob priliki čitanja imen zaprtih Ra-dičevcev je izročil njihove poverilnice dr. Trumbič m dejal: »Na vehko sramoto so So vedno r vojašnici. Tudi Vaše mesto je tamkaj!« Radikali pa so kričali: »Skader! SkaderU
Poslanec Hrvatske zajednice dr. Žanič, ki je bil do včeraj zaprt, je ob priliki, ko je bilo njegovo ime poklicano, pričel delati medklice in so ga zelo težko umirili: »Tukaj imate poverilnico! To je parlament po milosti žandarjev! To je parlament sramote! To je StcnjcTac!« Dr. Žanič je svoje mcdklice še precej časa nadaljeval in s podobnimi medklici karakteriziral sedanji parlament in način, s katerim je bila ta večina izvoljena.
Ko so vsi prisotni poslanci izročili svoje poverilnice, je tajnik objavil, da svojih poverilnic niso izročili dr. Ilija Šumenko-vič, poslanec za Ohridsko okrožje, dr. Rude Bačinič, dr. Kežman, Agič, ki je umrl, dr. Edo Lukinič in Marko Došen. Nato je Lazic izjavil, da ie dospel skupščini akt in pozval tajnika Kujundžica, da ga prebere. Glasi se:
»Gospodje narodni poslanci! Vladimir Maeoft, Josip Predavee, Avgust Košuti«. Jn-r«i Košati« in dr. Krnjevič se obračajo na prodsadflišivo naradae sfcHpšeine in mu sporočajo, da jim jo policija z&branila prihod v skupščino, ker jih drži internirane, pravzaprav raprte fcljsb mjihovi imuniteti.«
Pri čitar.ju akta je prišlo ponovno do burnih scen. Notranji minister Boža M a -k s i m o v i č je pri tem skočil s svojega mosta in pohitel k predsedniku Arsi Lazi-ču, češ, da se taki akti v skupščini ne smejo Čitati. Na njegovo intervencijo je Arsa Lazič podal naslednjo izjavo:
:>Iz tega pisma je razvidno, da so narodni poslanci Maček, Krojevie, A. Košati«, ,T. Košuti« in Predavee v zaporu in da se jim je zahranilo prisostvovati današnji seji, da bi izvrševali svejo poslansko dolžnost. Na temelju 88 člena ustavo in 1. in 108, člena skupščinskega poslovnika zahtevam, da vlada imenovanim poslancem omogoči prisostvovati skupščinskim sejam. Da be mogla vlada to storiti, fakljnčnjcm današnjo sejo. Prihodnjo sejo bom sklical pismeno.«
Ta nastop Arse Laziča je vladne kroge silno osupnil. Poslanci vladne večine so v prvem hipu ostali popolnoma mirni, no ve-doč, kaj naj store. Poslanci bloka narodnega sporazuma se sejo zapustili. Njim so se pridružili tudi črnogorski federalisti in zemljoradniki. V dvorani so ostali poslanci vladne večine in Nemci. Po nekoliko minutnem popolnem molku se je kenčno dvignil Nikola Pašič in odšel v ministrsko sobo, kamor so mu oiCviiii osiaii numsiri.
Po skoraj polurni razpravi v ministrski sobi so se ministri vrnili v dvorano, kjer so poslanci vladne večine še vedno čakali
Stran 2.
flLDTBNBC, tt» 8.
zbrani. Ko so se člani vlade vrnili, je poslanec S i m o n o v i č vstal in izjavil, da jo nastop opozicije in predsednika Laziča nepravilen in zato predlaga, da se ponovno voli predsednik, po letih najstarejši poslanec. Za predsednika je predlagal Stevana O b r a d o v i č a , ki je takoj zavzel svoje mesto in predlagal, da skupščina izvoli začasnega predsednika. Glasovalo se je t a j -n o. Po izvršenem glasovanju je predsednik razglasil sledeč izid:
Glasovalo je skupaj 167 poslancev. Od teh je oddanih 161 glasov za radikalnega poslanca dr. S u b o t i č a. Nemci so oddali prazne glasovnice. Z ozirom na to je bil izvoljen za začasnega predsednika dr. Su-botič, ki je takoj zavzel svoje mesto. Z običajnimi frazami se je zahvalil za zaupanje in pozval poslance, da ga podpirajo v izvrševanju njegove dolžnosti. Ob pol 12 je bila seja zaključena. Prihodnja seja je bila sklicana za jutri, nedeljo ob 10 dopoldne z dnevnim rede m: Volitev verifikacijskcga odbora.
PISMO ARSE LAZTČA NA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA. — AR8A LAJZiČ POZVAN NA AVDIJENCO H KRALJU.
Belgrad, 7. marca. (Izv.) Začasni predsednik narodne skupščine po letih najstarejši poslanec Arsa Lazič je poslal predsedniku ministrskega sveta M. Pašiču sledeče pismo:
»Kot po letih najstarejši poslanec predsednik sem bil primoran današnjo prvo sejo atJdjučiti raditega, ker je gg. ar. Mačku, Pmiavcu, Krnjeviču, Avgustu Košutiča in Juraju Košutiču s silo zabranjeno, da ne morejo priti v narodno skupščino in tu izvrševati svojo poslansko dolžnost. Ker morajo r>o členu 1.
Soslovnika vsi narodni poslanci biti v elgradu že en dan pred sestankom narodne skupščine in kor narodna skupščina po členu 88 ustave in po členu lu8 poslovnika sklepa o prenehanju imunitete, mi je čast Vas zaprositi, da izvolite odrediti, da se takoj spuste na svobodo zaprti poslanci, da lahko pridejo v narodno skupščino.* Belgrad, 7. marca 1925. Po letih najstarejši poslanec predsednik Arsa Lazi«.
Belgrad, 7. marca. (Izv.) Takoj potem, ko je po letih najstarejši poslanec-predsednik Arsa Lazie zaključil sejo, je bil telefonieno poklican na dvor h kralja
V	avdienco, kjer je bil ob 5. uri sprejet. Na dvoru je bil do 6. ure. O avdienoi ni hotel dati javnosti nobenih obvestil.
vtis odločilnega
koraka opozicije.
PROTEST OPOZICIJE PROTI NELEGALNI IZVOLITVI ZAČASNEGA PREDSEDNIKA SKUPŠČINE.
Belgrad, 7. marca. (Izv.) Na današnji dopoldanski seji ja opozicija z energičnim nastopom pokazala, da ve in zna braniti svoje pravice. Njen korak je bil vsepovsod sprejet s simpatijami. Posebno tuji diplomati so odobravali tak energičen nastop.
V	znak protesta radi brezpravnega in protizakonitega zadrževanja dr. Mačka in tovarišev v internaciji so voditelji opozicije sklenili pred sejo, da se poslužijo tega svojega sredstva, da na ta način pokažejo današnjim vlastodržcem, da bodo branili psnovne pravice, ki jih imajo na razpolago.
Vtis v vladnih krogih je bil v prvem momentu porazen, nakar je vlada prešla
preko tega in s svojimi glasovi izvolila začasnega predsednika. Jasno je, da opozicija tega nastopa ne more pripoznati kot legalnega in bo morala v bodoče z ozirom na to uravnati svoje nastope. Takoj po seji so se voditelji opozicije sestali in razpravljali o tem, da se jutri opozicija ponovno udeleži skupščinske seje in dvigne naj-energičnejši protest proti kršitvi poslovnika od strani radikalov in samostojnih demokratov na današnji seji. Poleg tega je v imenu demokratskega kluba poslanec Dragutin Pecič poslal začasnemu predsedniku narodne skupščine sledeče pismo:
»V skupščinskih hodnikih so nalepljeni listki, da Vi sklicujete sejo narodne skupščine za jutri kot začasni predsednik. Na današnji seji, katero je po poslovniku otvoril in vodil po letih najstarejši poslanec Arsa Lazič, je isti konstatiral, da več poslancev ni moglo priti na sejo narodne skupščine, ker so jim to zabranile policijske oblasti, in nato sejo zaključil in bo ! f&Heal drugo, ko bodo omenjeni poslanci j f7m)55eni na svobodo, da lahko pridejo na sejo. Po informacijah, ki sem jih mogel dobiti, m zdi, da se je en del poslancev ponovno sestal v dvorani in za počel delo in Vas Izvolil za predsednika. Čact mi je na temelju 48. člena skupščinskega poslovnika Vas vprašati, na temelju katerega člena poslovnika se je seja mogla nadaljevali brez posebnega sklicanja od narodne skupščine izvoljenega začasnega po letih najstarejšega predsednika Arse Laziča kot edino pristojne, pooblaščene in zakonite osebe, kajti na sejo niso bili poklicani vsi izvoljeni narodni poslanci. Prosim Vas ca ustmen odgovor na prvi seji narodne elrap-ščine.c — Belgrad, 7. marca 1925. Dragutin Pečič, poslanec.
Priprave opozicije za verifi-kacijskl odfeor. — Pred prvo plenarno sejo bloka narotep sporazuma.
Belgrad, 7. marca. (Izv.) Popoldne so voditelji bloka narodnega sporazuma na sveji seji razpravljali o nadaljnjem zadržanju ier so sporočili, da bodo pri voliivi v verifikacijski odbor volili vsi klubi posebej, ker bo na ta način blok dobil večje število članov v verifikacij-skem odboru. Kakor znano, je v lem odboru 21 članov in bo lorej znašal, če bodo prisotni vsi poslanci, koeficient 15. Vlada drži v zaporu 14 poslancev in si je z ozirom na to že pridobila s pomočjo nasilja en mandal.
Jugoslovanski klub je z ozirom na sklepe vodileljev bloka narodnega sporazuma sklenil, da kandidira v verifikacijski odbor kol svojega člana dr. Josipa H o h n j e c a. Kar se iiče volitev s posebnimi Hsiami s strani vsakega kluba, je pripomnili, da so voditelji sklenili io, ker bo vsak klub poslavil svoje Iisle in lahko pride v odbor namesinik posameznih klubov.
Poleg iega so voditelji sklenili, da se bo juiri popoldne ob 4 vršila prva plenarna seja bloka narodnega sporazuma.. Kolikor smo izvedeli, bo sejo otvoril Lj. Davidovič s posebnim poliličnim govorom. Po prečitanju programa bloka narodnega sporazuma se bo o njem debatiralo, nalo sc bo pa sklepalo o defini-livnem tekstu in bodo sporazum sprejeli. Vendar po izjavah voditeljev ia sporazum jutri še ne bo tekstualno dan v jav-
Ihf. BOL
nosi. Po končani debati in po sprejetem sporazumu bodo poslanci bloka narodnega sporazuma in ljudske demokracije izvolili tudi predsednika in ožji ter širši izvrševalni odbor. Za predsednika bo kandidiral Lj. Davidovič. Podpredsedniki bodo po en član Jugosl. kluba, iz Hrvatskega seljaškega kluba in Jugosl. muslimanskega kluba. Predsedništvo bo obenem tvorilo ožji odbor. V širšem odboru bodo poleg predsedništva še po trije člani vsakega kluba.
KANDIDAT HRSS ZA VERIFIKACIJSKI ODBOR.
Belgrad, 7. marca. (Izv.) Radičev Hrvatski aeljački klub je sklenil, da bo kandidiral v verifikacijski odbor interniranega člana dr. Mačka in zahteval, da se vlada pozove, da ga izpusti iz zapora.
DEMISIJA MINISTRA SRSKICA.
Belgrad, 7. marca. (Izv.) Na današnji seji je dr. Srskič, minister za izenačenje zakonov, sedel med poslance, ne pa več med ministre. Kakor smo izvedeli, je podal ostavko na svoje mesto in jo ostavka že sprejeta.
Danes se je v Belgradu otvoril?, narodna skupščina. Žal, da to ni skupžčj.ur, od katere bi moglo r>re! ivaistvo pričako vati rešitve toliko nujnih, perečih vprašanj, ki so za posamezne sloje in eelo-kupnost življenskega pomena." Ta skupščina sploh nima kvalifikacije, da bi delala stvarno, pametno, imejoč pred očrni zgolj dobrobit celokupnosti. Njena večina, ki je večina sedanje vlade, ima marveč vnuprej namen, da vodi čisto strankarsko politiko, da pritisne ob tla opozicijo, za katero stoji ogromna večina
Erobivalstva, in da prezira vse njene za-tove, pa naj so še tako opravičene in tehtno. Režimsko časopisje, posebno pa ljubljansko »Jutro«, to brez vsakega sramu razglaša, rogajoč se uradništvu in drugim slojem, češ: ničosar ne dobite, ker niste volili za režim. Kaj more iz tako skupščine iziti dobrega za ljudstvo in državo?
Vladna večina sama stoji na trhlih nogah. Proti njej govore številke oddanih glasov in številna, z dokazi podprta porodila o sramotnem nasilju nad svobodno voljo volivcev, s katerim si je »priborila« tistih par neobhodnih nadpo-lovičnih mandatov. Po pravici je sprele-ta strah, da se ob vejanju v verifikacij-skem odseku izpremeni v manjšino. Zato je enostavno pridržala v zaporu dr. Mačka in tovariše, pravilno izvoljene narodne zastopnike, proti vsem določbam veljavnih zakonov in proti odločbam zakonitih sodišč. Kakšno vero, kakšno zaupanje, kakšen ugled zasluži taka parlamentarna večina!
Režim in njegova »večina« se tega tudi zavedata. Zato bi si rada ustvarila moralno pozicijo z raznimi »gospodarskimi« in »socialnimi« zakonskimi načrti. Pri takih načrtih bi morali nujno sodelovati vsi najboljši duhovi, neglede na to, ali pripadajo vladni vočini ali opoziciji. Taki zakoni režejo globoko v meso vsem državljanom; zato se ne smejo zma-šiti na hitro roko, pognati skozi strankarski stroj v parlamentu in kot strankarski izdelek vreči v svet. Zato napovedanih projektov vladne večine nihče ne more smatrati za resne. O s t a n o -
v a n j sir e m načrtu je »Slovenec«
že razkril, kakšno zmašilo je; naj tu le Se dodamo, da včerajšnje »Jutro« samo
Eriznava, da ta načrt nikakor ni spoeo-en, da postane zakon.
Nič boljši ni vladni invalidski zakon. Namesto da bi bili vporabili tostvarni zakonski načrt, ki ga je bila izdelala Davidovideva vlada v popolnem soglasju z zahtevami invalidov — da bi ga bila uzakonila, ji Pašič ni dal časa —, so v naglici skrpucali nov načrt, ki se naslanja na svoječasni zloglasni Žerjavov projekt, ki ga je bilo invalidsko udruzenje enoglasno odklonilo.
Uradniki čakajo na ureditev svojega problema kakor verne duše v vicah odrešenja, toda kaj nnj pričakujejo od sedanjega strankarskega režima m njegove parlamentarne večine! »Jutro« je že neštetokrat povedalo, da hoče sedanja večina gledati le na svoje pristaše, za uradništvo kot celoto je pa ni briga. Nad 30.000 uradniških prošnja za popravo krivic zaman čaka rešitve, a večina napoveduje še nove redukcije.
V deželi imamo težko gospodarsko krizo, ki tlači vse sloje in stanove, najbolj pa seveda tiste, ki žive iz rok v usta, od vsakodnevnega dela svojih rok. V celi industriji in v vseh obratih se uveljavlja vedno večji zastoj in brezpo-salnost strahotno narašča. Pri tem pa je draginja vseh najnujnejših življenskih potrebščin tolika, da komaj dihajo celo boljše situirani sloji. Kaj naj potem store ljudje, ki ostanejo brez posla in brez zaslužka? Taki reveži pritiskajo vrata pri zaščitnikih in uradih, tožijo, moledujejo, a s kakšnim uspehom! Tu bi moglo pomagati le široko zasnovano zavarovanje za brezposelnost, velika javna dela in pa smotreno vodstvo narodnega gospodarstva iz sedanje krize v novo dobo razcvita.
Po vseh srednjeevropskih državah in celo v krnjavi Avstriji imajo poleg zavarovanja za brezposelnost že uvedeno s p 1 o š n o ljudsko z a v a r o v a-n j e, ki bi ga nujno potrebovali tudi pri nas. Čelioslovaška ga uzakonjuje sedaj. Davidovičeva vlada je tak zakonski načrt že pripravljala in bi ga bila tudi izvedla, ako bi imela čas za to. Sedanja vlada na tak zakon očividno niti ne misli.
Tako bi mogli našteti še celo vrsto perečih vprašanj in potreb, ljudskih in državnih, ki bi se jih morali vlada in skupščina nujno lotiti. Toda današftii vladni večini je namesto resničnih ljudskih in državnih potreb v mislih samo eno: da ohranita oblast za vsako ceno. Zato široki ljudski sloji od parlamentarnega delovanja take večin-e ničesar koristnega ne pričakujejo.
Pred diktaturo v Nemčiji?
Dunaj, 7. marca. (Izv.) Po vesteh i z Berlina namerava nemška vlada zborovanje nemškega državnega zbora odgo-diti do izvolitve novega predsednika. Med tem časom naj bi vodil kancler dr. Luther tudi predsedniške posle. Državni zbor naj bi odobril začasno aa državno upravo potrebne izdatke, nato pa bi bil odgoden. Tej nameri vlade pa odločno nasprotujejo vse levičarske stranke, zlasti socialni demokratje. V političnih nemških krogih vlada splošno prepričanje, da se je nemška vlada odločila za diktaturo zato, ker uvideva, da bodo volitve
KBBTOOgTgia

EKSES5SSI
Blaaco Ibafiezi
Mehikanska revolucija.
Mehikanec hodi pov3od s svojo ženo. obeh spolov in ne ve se, kateri so več vredni, moški ali ženske.
Mehkanec hodi povsod s svojo ženo. Osladen je, zaljubljen, pripravljen varati ivojo zakonsko polovico z drugo; ta pa mu ostane vselej družica veselih in slabih dni, zaveznica za vse življenje, in on ne more prebiti brez njene podpore niti brez njenih nasvetov.
Kadar potujete z mehikanskim vlakom, smete biti uverjeni, da tiči v vozu napol prikrita strojevodjeva kakor tudi kurjačeva žena, pa tudi soproge preglednikov, oziroma zavorničarjev. Naj se pripeti nesreča njenemu možu, naj ga kdo nabruli ali se spotakne obenj, takoj se prikaže begsigavedi odkod ženska, ki se bo kot obupanka plakala ali pa se z nohtovi in zobmi spravila nad sovražnika.
Mehikanec ne zna iti nikamor brez
' Ker mi je znancc Iz Barcelone poklonil nekaj katalonskih in španskih knjig z željo, da bi leni posloven1! sem ni izbral naslednji odlomek, ERjtirriv z rarnih vidikov, iz knjige »La revolueion Biejicna^. Avlor, Blasco Ibaflez, je dane« morda najbolj /nrn na Ibcrskcm polotoku. Kakih deset nj< *ovih dr l je prevedenih na portugalščino ter italijanščino, malo manj na nemSJino, nizozemlči-norveSčir.o, danščino, češčino (Chalupa, MarnA Chlouba). Francozi imajo preloženih okoli 15 §pl-ca- A nrflr^c.!rirtni 1R Rlt«i r»a VaUtt, tA P^l
— - > ■	..... ........----s r— -------- — >■ . ^.vg • • ■
rrnov pi5- Ibaiiez tudi potopise, n. pr. »E1 mtH-Unsiro raejicnno* itd. Po njegovem roman« »La CateJra!« nastala na Francpakem znana opera.
Op. prdaf.

! svoje »stare«, kakor prisrčno nazivlje svojo ženo, pa če ji ne bi bilo še dvajset let. V armadi ni nič drugače. Slednji voj-nik predstavlja žensko, ki hodi za polkom, cesto s precejšnjim številom otrok.
Ob mirnem času, če živite v glavnem mestu, utegnete zdajpazdaj opaziti mimo gredoči oddelek, ki s puško na rami koraka v okolico, da zameni stražo. Poglejte dobro okoli sebe. Po pločniku, in sicer domala vzporedno z oboroženo četo, stopa z istim pospešenim korakom skupina žen, ovitih v svoje črne halje, zagorelih v obraz in silno mršavih, kakor da jim gibanje nepokojnega življenja ne pušča časa, da bi se zredile. Vse te ženske nosijo na roki košaro, in okrog njih teka pravcati roj bosopete dece, ki kaže gosli in trebuh, orjavel od zraka. Ti otroci se nasmihajo vojaštvu in spoštljivo zro v častnika, strahotnega boga, ki jim brani, obesiti se za očetovo roko.
Okoli vojašnic se ob določenih dnevnih urah prag in hodniki pokrijejo z ženskami, ki v največjem redu sedajo druga poleg druge. S svojimi črrimi plašči in ubornimi belimi krili spominjajo na dolge vrste tolščakov, kadar se te ptice raz-vrste po robu strmih obrežij v Ledenem oceanu. Vse te ionske, imenovane »sol-daderas« (vojakinje, soldatke), drže pletenine ob svojih nogah, in v teh pleteni-
cah je obed za njih moža. In sredi ulice, ___«.:„u „ i.__i:i. ...
iia bc.igx.ui«tvui	pu tviuoiiu, av
vojniki usedejo kar na tla med svoje ženice in med svojo deco ter jed® z i«to veličastno počasnostjo.
Te ženske so zamazane, največkrat odete v cunje. Njih siromašni žitek in bi-tek ni kdo ve kaj prikladen za negovanje lastnega telesa, vendar čistota jedil, ki jih pripravljajo, je vsekdar čudovita in se sklada s preprosto umetnostjo, s katero jih oskrbujejo. Na dnu pletenke leži vselej prtič z resami in barvitimi vezeninami, da ga razprostro po zemlji. Sklede in krožniki so iz ila, žganega na solncu, s pestrimi čiričarami, ki vas spominjajo na lončenino pri Aztekih. Čim se je vojščak najedel, vstane, si popravi jermene in vzame puško. Otročaji si vnic otarejo ustnice in pobožno poljubijo roko družinskemu poglavarju, ki jih blagoslavlja, rekoč pri odhodu, kadar razsajajo revolucije:
»Z bogom ostanite! Se bomo že videli, če odnesem zdravo kožo!...«
Olroci ne razumejo teh besed dosti več kot nič, ali suha in pobakrenela soproga, ki nosi glavo zavito v črni plašč, kima vdana v svojo usodo. Smrti Tako lahko je umreti v deželi večnih prevratov! ... Tako se je v ostalem zgodilo z drugim možem, ki je bi! njen pred sedanjim, in ki se ni nikoli več povrnil; takisto je izginil še eden, ki je bil prvi...
»Soldadere«, imenovane tudi »galle-tas« (pogače), so neomajno zveste svojemu zakoncu, vendar brez oklevanja se združijo z novim, kadar je prejšnji umrl, oziroma jih za živa zapodil. Kaj naj počne
MA J n ~> ... .»4.. • • 1— - ^ — ..n	L**« »lAInl,«'?
i ta icm a vetu uuup;a TU|*'.iLa Hit./. »Ujm..-.«.
Niti ljubezen niti lepota vplivata pri teh zvezah. Kar .te cent v ženski, je njena spretnost, najti živeža ter s!a pripraviti,
njen odpor pri delu in trudu. Rajniki zapuščajo svoje tovarišice svojim živim so-drugom. In ker je mehikanska vojska sestavljena iz mož najrazličnejše starosti, naletiš na petnajstletne vojnike poročene z »galjetarni«, ki bi jim mogle biti mater« ali celo babice; takisto vidiš priletne voj-Sčake z razorano poltjo in z globokimi gubami, ki dobivajo svojo hrano od žen, ki bi jim bile lahko vnukinje; kak sobojevnik, padel v bitki, jih jim je ostavil za dediščino.
Toda med vojno, na sredi bojišča, daje »soldatka« najbolj očitne dokaze o vsej svoji požrtvovalnosti in odporni sili. Mnogobrojni so mehikanski poveljniki, ki so jo skušali odpraviti, pa so se naposled vselej pogodili z njo ter iskali celo njene podpore. Kako naj bi namreč obavili upravne in zdravstvene posle, ki jih ni; kako obnovili zaloge jediva in streliva; kako preskrbeli vojnika, če ne bi bilo pri rokah hrabre soldatke? Ona je tista, ki opravlja upraviteljstvo in službo vojnih bolnišnic, ki jih mehikanska armada ne pozna; ona ne hiti na pomoč edino svojemu ranjenemu družetu, temveč enako streže tudi zapovedniku. »Ali imaš kaj za pod zob?« vpraša stotnik kogarkoli med svojim vojaštvom, kadar napoči ura velikega odpočitka. Častnikov položaj je namreč mučnejši nego zadnjega prostaka med njegovim moštvom; on seveda nima »pogače«, Utt bi sk roCia zanj.
»Nimam, gospod stotnik. AH skoro pride .Indijanka' in zatrdno bo kaj prinesla.«
jako burne. Skrajni desničarji bodo napeli vse sile, da obnove monarhijo in mislijo baje celo na kandidaturo bivšega kronprinca, levičarji pa se hočejo vsem monarhMičnim poskusom istotako energično upreti.
Novi umori v Bolgariji.
Sofija, 7. marca. (Izv.) V petek je nenadoma umrl poslanec vladne stranke Ivan Georgijev, ki je bil nedavno imenovan za poslanika v Bukarešti. Bil je bolan na želodcu in bi bil moral biti operiran. Pred operacijo so mu dali neko zdravilo. Ko je zdravilo povžil, je čez dve uri umrl. Preiskava jo dognala, da jo bil zdravilu primešan strup. — Dan kasneje je bil pa umorjen komunistični poslanec Stojanov. Policija je morilca prijela, ni pa še mogla ugotoviti, kdo je.
ŽELEZNIČARSKI ŠTRAJK V
NEMČIJI. Breslan, 7. marca. (Izv.) Železničarji to sklenili, da začno v soboto splošen štrajk. Štrajk se je pričel o polnoči. Štrajk se je razširil tudi na Draždane in Berlin. Oesbni promet doslej ni ukinjen. Uprava državnih železnic se je začela takoj pogajati s štrajkujoeimi delavci in jim je ponudila plače, kakoršne imajo industrijski delavci. To ponudbo so železničarji odklonili.
DIPLOMATSKI SESTANEK Pariz, 7. marca. (Izv.) Angleški zunanji minister Cliamberlain in francoski premier Herriot sta se danes sestala in kon-ferirala o vseh zunanjepolitičnih vprašanjih, zlasti pa o garancijskem paktu napram Nemčiji. Razgovor se je vršil v znamenju največje prisrčnosti. Chamberlain se bo na svojem povratku iz Ženeve zopet oglasil v Parizu in ponovno konferiral s Herriotom. Tem sestankom bodo potem sledila diplomatska pogajanja, ki se bodo vršila v vzajemnosti z ostalimi zavezniki.
KONČNI RAZCEP V ITALIJANSKI LIBERALNI STRANKI. Rim, 7. marca. Načelstvo liberalne Btranke je na svoji včerajšnji seji izključilo iz stranke Sarrochijevo skupino, katere poslanci kljub strankinim sklepom v Livornu še vedno podpirajo vlado.
RAZOROŽITEV NA HOLANDSKEM.
Haag, 7. marca. (Izv.) Socialisti so predložili parlamentu predlog za razorožitev Holandske. Holandska naj bo obdržala pod orožjem le kakih 30.000 mož kot policijske čete. Nekaj mornariških čet bodo obdržali za kolonije.
MALA ANTANTA PROTI
MAŽARSKI.
Bukarešta, 7. marca. (Izv.) Minister vnanjih zadev Duca je v svojem odgovoru na neko interpelacijo ugotovil, da znaša ogrski proračun za armado, žandar-merijo in za vnanje zadeve mnogo več kakor romunski proračun. Proti velikim izdatkom Mažarske za oboroževanje bo Romunija skupno z Malo antanto energično nastopila in zahtevala razorožitev Ogrske.
VELIKANSKA DELAVSKA ZVEZA V ANGLIJL
London, 7. marca. (Izv.) Strokovne gveze rudarjev, železničarjev, transportnih delavcev in kovinarjev so sklenile združiti se v enotno organizacijo, ki bo štela 5 milijonov članov. Zvezi so bodo
po vsi verjetnosti pridružili tudi še strojevodje in kurjači, ki bodo zborovali prihodnji teden.
OBČINSKE VOLITVE V LONDONU.
London, 7. marca. (Izv.) Pri volitvah za občinski zastop v Londonu so dobili: konservativci 83, delavska stranka 35 in progresisti 6 zastopnikov.
RAZPUST BELGIJSKEGA PARLAMENTA.
Bruselj, 7. marca. (Izv.) Belgijski parlament jo razpuščen. Nove volitve bodo 5. aprila, novi parlament pa se sestane dne 28. aprila.
REDUKCIJA ČASTNIKOV NA ČEŠKOSLOVAŠKEM.
Praga, 7. marca. (Izv.) Pozivu vojnega ministra, da naj se v svrho nameravane redukcije častništva javijo oni, ki želijo prostovoljno izstopiti iz armade, se je odzvalo 40% vseh častnikov in »rotmistrov« čehoslovaške armade. Redukcija pa je nameravana samo za 10% vsega stanja.
ARETACIJA PREDSEDNIKA TRGOVSKE DRUŽBE V GRADCU.
Graz, 7. marca. (Izv.) Danes so tukaj aretirali zaradi goljufive kride predsednika zavoda >Kaufm8nnische Kreditanstalk, Tomaža Vollenhals.
.......
"" '^afts^pl^isi*3"
> veliko.	Sa raa.!o.
KaJbolJM Šivalni •troj ia edino le
FE1B-H
enamks
iUhirkll
ia rodbino, obrt in industrijo
tialisna
i lieu Pieiernovega «pomrnik&. Ponli t Trrenju brezplačen. Večletne garancije.
EMui za pojimiii.
V 0PI
DELOJEMALCI.
Tovariši, danes odločujete, volite prisednike obrtnega sodišča in prizivne-ga sodišča. Pokažite svoje razumevanje za svoja strokovna razsodišča v raznih mezdnih in obratnih sporih. Zavest, da hočete to ustanovo ohraniti in izpopolniti, naj bo tisto, kar naj Vas podžiga, dokler ne izpolnite svoje volivne dolžnosti! Kandidati za I. skupino »Veliki obrati«
razreda delavcev in nameščencev so: prisodniki:
1.	Križaj Martin, sedlar, sv. Petra c. 72;
2.	Vrhove Ivan, kovač, Dunajska cesta;
3.	Kukovica Jakob, pap. del., Vevče, D.
M. v Polju;
4.	S legel Josip, stavec, Kopitarjeva uli-
ca 6;
namestniki:
1.	Kopač Alojzij, usnjar, sv. Petra c. 72;
2.	Pintar Kari, mizar, Vevče, D. M. v
Polju;
prisodnikiprizivnoga sodišča:
1.	Okom Janez, skladiščnik, Kopitarje-
va ulica 6;
2.	Šafec Ferdinand, kolar, Gruberjevo
nabrežje 8.
Kandidati za IV. skupino razreda delavcev in nameščencev: prisednik: 1. Pečan Josip, delovodja, sv. Petra c. 72;
KSBSrEEt' imUHnt-H«!1« r-33Bm&30i>iBm'4iuirBm
»Indijanka« jc drug prisrčen izraz, ki ga rabi vojak, kadar se je naveličal klicati svojo družico za »staro«.
Na pohodu odidejo vojščakinje kot prednja straža; četo prehitevajo za več kilometrov, da bi »možiček«, prispevši na postojanko, našel zakurjene ognje in skuhano jed. Zaselja in vasi se boje soldatk bolj nego vojakov samih. Akoprav mehi-kanski vojnik ne kaže posebnega spoštovanja do ljudskega življenja ter imetja, ga njegova spremljevavka daleč nadkriljuje v umetnosti poštene plenitve.
Vojščakinje neumorno romajo po cele dni z otrokom na vsaki roki in s tretjim nevidnim detetom, ki čaka prilike, da se porodi pod milim nebom; in kakor da ni že to zadosti, nosijo vse na glavi sveženj zamotanih edej tn ponjav, na katerih čepi po navadi bujno pisana papiga. In teh ženskih, ki jih po vsem videzu tolikanj ovira ta pratež in prtljaga, se je mnogo bolj bati nego njihovih tovarišev. Koder jo mahnejo, ne ostane več noben sad na drevju, nobeno sočivje na vrtu, nobeno pišče na dvoriščih, nobeno prase v svinjaku. Po-lastč se vsega in gonijo pred seboj, pušča je zemljo za seboj bolj opustoženo negoople-njene pokrajine, keder so šle kobilice.
V pustinjah, kjer bi vsakdo drugi poginil za lakotjo, izvoha vojakinja kak prigrizek. V selih, oplenjenih sedemkrat v enem tednu, se njej obnese osma plenitev, in vsakokrat končno lc najde, česar ji je Ireba.
Tupatam, ko na ta način hodijo pred •vojimi možmi, nanese, da se mahom®
znajdejo tik pred »soldaderamii« nasprotne stranke. Če sla obe ženski skupini siti, če jim je nedaven rop omogočil zadostiti najnujnejšim potrebam, tedaj se vse v ognju najplemenitejšega domoljubnega ali političnega srda zaprašč ene v druge in po cele ure jih je videli, kako se obdelujejo s kamenjem ali z batinami; otročad jim pa pomaga. Ta homerska borba ne prestane prej, da dosp6 na streljaj možje, ki jamejo nadomeščati ženrke na bojišča.
Ali vse drugače se stvar razplete, ako vojakinjam enega ali drugega tabora r.e-dostaja živil; tedaj se prično med obema skupinama bratske zamenjave. Živeli je pač treba, jelite? Saj ni nikjer zapisano, da se morajo kristijanl svoj živi dan bojevati .,. Katere nimajo jestvin, dajejo v zameno denarja tistim, katere jim lahko odstopijo nekaj zaloge. Včasih pa tudi v teh kočljivih trenutkih in v teh pušVivah "ne predstavlja denar nobene vrednosti. Blagohotne dobaviteljice živil zahtevajo nabojev aH patron. Njih možem je pošlo strelivo, in oni, ki branijo vlado, ga imajo v obilju. In soldatka krene nazaj kilometre in kilometre daleč, da poišče svojega moža.
»Denarja nc marajo. Hrane bodo zamenjale samo za naboje.«
On pa nikakor ne osupne nad tem novim zapletom vprašanja. Mar ne bi v nasprotnem položaju tudi on sam tako ravnal?
»Na,« jI pravi.
namestnik :
1. Veber Josip, uradnik, sv. Petra e. 72;
prisedenik prizivnoga sodišča:
1. Kramarič Josip, faktor, Kopitarjeva ulica 6.
Voli se do 1. ure, vsaj naj gleda, da pravočasno stori svojo stanovsko dolžnost! Izkaznic doposlanih z glasovnico ne pozabiti!
Volivni odbor kršč. soc. delavstva.
DELODAJALCI.
V torek dne 10. marca 1925 bodo nadomestne volitve prisednikov in namestnikov obrtnega sodišča.
Obrtniki — člani Jugoslovanske Obrtne Zveze so postavili za posamezne skupine sledeče kandidate:
I.	skupina (veliki obrati). Prisedniki: Ogrin Ivan, Gmbarjevo
nabrežje 8. Bizjak Peter, Celovška cesta 126. Ravnihar Franc, Linhartova ulica 25. Dr. S1 o k a r Ivan, Miklošičeva cesta 17.
Namestniki: P eter ca Franc, Miklošičeva cesta 1. R o j i n a Anton, Slomškova ulica 28.
Prisednik prizivnega sodišči: Dr. M e g 1 e r Vend., Sv. Petra cesta 32.
II.	skupina (mali obrati). Prisedniki: Kune Franc, fotograf,
Wolfova ulica. B r e n k Franc, mizar, Dravlje. Novak Blaž, čevljar, mojster, Vodnikova cesta 43. Udovič Andrej, dimnikar, Sv. Petra cesta 49. Breskvar Ivan, ključavničar, Sv. Petra nasip 25.
Namestniki: Ferkula Franc, brivski mojster, Ambrožev trg 9. G r a b j e c Franc, fotograf, Miklošičeva cesta 6. K u -š a r Franc, prevoznik, Erjavčeva cesta 9.
Prisednik prizimega sodišča: Arhar Jože, mizarski mojster, Št. Vid nad Ljubljano št. 2.
ni. sknpina.
Prisedniki: Gajšek Ivan, trgovec, Sv. Petra cesta 2. P e s t o t n i k Ivan, trgovec, Resljeva cesta 2. Razberger Alojz, trgovec, Sodna ulica 5. Rauche-k a r Anton, trgovec, Pred škofijo 20.
Namestniki: Krištof Franc, trgovec, Sv. Petra cesta 62.
Prisedniki pririvnega sodišča: Dr. L a m p r o t Franc, trgovec, Krekov trg 10. Sušni k Alojzij, trgovec, Zaloška cesta št. 21.
IV. skupina (velepodjetja).
Prisedniki: Rodič Zorko, Miklošičeva cesta 17. B r i c o 1 j Ivan, stavbenik, Rimska cesta 13.
Namestnik: čoč Karol, ravnatelj, Kopitarjeva ulica 6.
Opozarjamo, da so te kandidatno liste končnoveljavne; kdor je prejel kaka druga imeno, naj se nanje ne ozira.
Delodajalci! Udeležite se gotovo teh volitev. Skrbno izvršite vse potrebne formalnosti, da ne bo kak glas neveljaven. Zlasti opozarjamo:
1.	Voliti je treba osebno. Glasovnico je oddati osebno na volišču.
2.	Glasovnica mora biti pravilno in popolno h polnjena: a) štervilka skupino, b) natančni naslovi vseh kandidatov iz skupine, ki je označena.
3.	Za ženske, ki imajo samostojno obrt, lahko voli mož ali kak drug pooblaščenec.
Pozivamo vse obrtnike, da glasujejo za gornje kandidate v svojih skupinah.
Jugoslovanska Obrtna Zveza.
Ne kup!
prej blaga za moško obleko, dokler si ne ogledai 1 Specialno zalogo češkega in angleškega s u k n a
j na Miklošičevi cesti št. 4 — v Ljubljani.
I Cene tovarniške.	Največja izbira.
Na veliko.	Na malo.
JOSIP IVANČIČ.
novice.
—	Petletnica dr. Roguljove smrti. Poteklo je prvih pet let, odkar je umrl nepozabni dr. Pero Rogulja, ki je bil kljub svoji mladosU Hrvatom to, kar Slovencem dr. Krek, čegar učenec je bil. Hrvatje in Slovenci mu hranimo hvaležen, svetel spomin.
—	Zopet rova zaupnica g. JelaJinn ml. Dne 5. t. m. se je vršil občni zbor Trgovske zadruge za ptujsko okolico v Št. Vidu pri Ptuju, ki ga jo vodil načelnik g. Davorin Torabah. Občni zbor je odločno zavrnil napade na Zveznega načelnika g. Jelačina ml. in izjavil, da se ne strinja s pozivom načelnika mariborskega grcmiia g. Weixla, da bi sa g. Jelačinu izrekla nezaupnica lz političnih razlogov, nego zadruga odobrava postopanje zveznega načelnika g. Jelačina, ki je branil nevtraliteto zvezna tirsdne dvorane. Občni zbor omenjene trgovske zadruge jc sklenil, da bi moral prijaviti svoj kstop iz Zveze, če 3c bodo že nadalje delale podobne neprilške g. Jelačinu, ki se jc s svojim odločnim nastopom postavil v bran za nevtralnost trgovskih stanovskih korporacij. — Tako imamo zopet nov dokaz, da razumni in trezno mitleči trgovci enedušno obsojajo gonjo, ki jo je vpmorila proti voditelju trgovskih orgsnizacii triperesna deteljica Zebal, Wcix! in Sire in to po naročilu SDS, kateri ni po volji, da je g, Jelačin ml. s svojo odločnostjo in svojim ugledom med trgovstvom tako visoko dvignil razvoj in vpliv trgovskih stanovskih korporacij. Uvcrjeni smo, da bodo možatemu nastopu občnega zbora Trgovske zadruge v Št. Vidu pri Ptuju sledili šs mnogi drugi gre-miji, ki se ne bodo dali komandirati od SDS, temveč bodo znali braniti nepristranost stanovske svoje organizacije.
—	IL književna tombola Jugoslovanske Malice. Do 1. t. m. so bile izžrebane sledeče številke: 45, 90, 4, 63, 66, 9, 88, 65, 48, 25. 38, 74, 42, 57, 62, 27, 54, 75 in 33. S temi Stevil-kr.mi so biii zadeti vsi dobitki za ambe, teme in kvaterne ter deloma tudi za činkvine. Vendar pa še niso izčrpani vsi dobitki za činkvine in zato so bile danes za iste izžrebane še sledeče številke; 77 (sedcmdesetssdem), 45 (štiri-dcsctšest), 49 (štiridesetdevet), 36 (tridesetšest) in 79 (sedemdesetdevet). Kdor je sedaj zadel čir.kvin (pet številk v eni vrsti), naj pošlje svojo tablico pokrajinskemu odboru Jufoslovenske Matice v Ljubljani, in sicer najkasneje do 14. t. m. V slučaju, da bo zadetih več činkrinov, kakor pa je še preostanek dobitkov, sc bo vtšilo podrobno žrebanje.
—	Dr. Aleksander GliUk nmrl. V Sarajevu je umrl eden najodličnejših in najzaslužnejših zdravnikov v Bosni, primarij dr. Aleksander GlQck, star šele 40 let. Bil je sin znanega venerologa dr. Leopolda Gltleka, Id je prišel v Bosno koj po okupaciji in si s svojim požrtvovalnim delom pridobil veliko zaslug. Dr Aleksander Glflck se je posvečal predvsem pobijanju jetike, lepre in spolnih bolezni. Spisal je več znanstvenih del in pravkar je v tisku njegovo veliko delo o spolnih boleznih.
—	Polaganje učiteljskih izpitov. V prosvetnem ministrstvu izdeluje poseben odbor pravilnik in program za polaganje učiteljskih izpitov. Vsi začasni učitelji morajo položiti izpit do 1. septembra t. 1., sicer izgube službo.
—■ Soinestralni roki na naših vsončilišHh. Prosvetno ministrstvo ie izdalo odlok, glasom
katerega «e urejajo aemestralni roki na vseh naših univerzah sledeče: zimski semester se začne ,1. oktobra, konča pa 15. februarja; poletni semester so začne 1. marca in konča L julija vsakega leta.
—■ Nori iiTCdenei za, reparacije. Za izvedence pri naši reparacijski komisiji v Berlinu so imenovani še sledeči: polkovnik Ko-sla Vujičič, ir.ž. v prometnem ministrstvu Sre-ten VukašinovlA, iti i. v ministrstvu za javna del* Dimitrije Petkovič in mag. pharm. Branko A(ih*ilovii5.
—	Js Skelje Lok?. Mestno županstvo v Skofji Loki nasrasnja: Zaradi velikega pomanjkanj« semenskega krompirja, ovsa Ln pa sadnih drevesc je prijavilo županstvu več oddaljenih občin, da pridejo njihovi občani o priliki letnega semnja sv. Jederti, to je dn® 17. t m. v Škofjo Loko, d* se preskrbe z navedenimi pridelki. Vsi, ki imajo na prodaj semenski krompir, otcs in sadna drevesca, s» tem potom opozarjajo, da pridejo s 3vojim blagom na škofjeloški letni semenj dne 17. t. m. Ker ni dvoma, da bo tudi popraSevanje po živini veliko, naj se semnja udeleže tudi živinorejci s svojo živino, ki jo imajo na prodaj.
—	Nesrečna draSi»a. Poročajo nam: Družina Pavla Cukjati, posestnika na Prhovcu, župnija Čemsenik, je ? resnici nesrečna. Pred letom dni. jo umrl gospodar sam; nato si je sam končal življenje 23 letni sin Jožef; čez ,14 dni je urnria na porodu hči Marija, poročena Forte in dne 3. t. m. j? v premogokopu v Zagorju ubilo 20 letnega sin* Janeza, ki je imel te dni oditi v vojake. Tako so v enem letu odšli v večnost štirje člani družine. Pač sečutja vredna družina.
—	Zn. avU-matično telefonsko eontralo opeharjeni Zagreb. Belgrajska vlada je Zagrebu že koj izpočetka obljubila eno izmed petih avtomatičnih poštnih central, ki jih je dolžna dobaviti Nemčija na račun reparacij. Za to centralo je pa seveda polrebna posebna primerna zgradba. Zagrebško poštno ravnateljstvo je nestrpno čakalo in prosilo za potrebne kredite, toda zaman. Sedaj je avtomatična tel. centrala namenjena Zagrebu, despela v Belgrad. Ministrstvo je o tem obvestilo ravnateljstvo v Zagrebu in vprašalo — kaj Je t rgradbo za to fentralo. Ravnateljstvo je odgovorilo, da zgradbe še ni, ker vlada doslej ni dovolila potrebnih kreditov. Nato je poštno ministrstvo brzojavilo v Zagreb, da se centrala postavi — v Belgradu l
—	KoRčnoreljavno ukinjriiijo notraajega •dč>!lia pekrajimke uprave v Zagrebu. Uradno so naznanja, da je notranji oddelek pokrajinske uprave v Zagrebu dne 28. februarja t. 1. nehal poslovati. Sprejemni zapisnik se zaključi dna 15. t. m. Spisi, ki dojdejo še do tega dne, se pcšljcjo pristojni oblasti, od 15. t. m. naprej pa se noben spis več ne bo sprejel.
—	Drojii jubilej so«ialne?;» deia. Letos obhaja hrvatsko socialno-dobrodslno društvo ?Narodna Zašlitac 10 letnico svojega plodo-nosnega dela. Ob tej priliki izda društvo poseben almanah. Istočasno praznuje predsednik >Nar. Znštite<: vseučiliški profesor dr. Josip Sllovič 40 letnico svojega del* na aorialno-kul-turnem polju. — V minolem letu je >N. Z.< namestila 272 otrok, in sicer: 220 na prehrano, 48 v obrti in 4 je oddala za svoje. Večino otrok je namestila na deželi: 24*. v mestih samo
—	PonarojoTaliiiea šolskih izpričeval t Subotici. Zadnji čas so prihajali v razna ministrstva v Belgradu ljudje, ki so prosili za službe in pri tem predlagali ponarejena šolska izpričevala. Uvedli so preiskavo, ki je v Subotici odkrila tajno pisarno, ki je izdelovala izpričevala s ponarejenimi podpisi in pečati. Zaprli eo nekega Antona Paliča.
—	Vojaška akademija v Belgradu zaradi Skrlatinke zaprta. Na vojaški akademiji v Belgradu je bilo v zadnjem času več slučajev nalezljivih bolezni, posebno skrlatinke. Zato so zavod za 20 dni zaprli. Akademiki bo odpotovali večinoma na svoje domove. Da pouk ne bo prikrajšan, bodo skrčili velikonočne počitnice.
—	Skupščina rezervnih častnikov hi bojevnikov iz cele države se vrši dne 14. in {15. t. m. v Belgradu. Na dnevnem redu bo zakonski načrt za priznanje zaslug bojevnikom v minolih vojnah.
—	Natečaj. Slov. plau. društvo podružnica v Mariboru razpisuje aatečaj za osnutek reklamnega slikanega plakata za Pohorje—Maribor—Celje s karakterističnimi, a reklamnimi motivi iz teh krajev. Prva nagrada znaša 1000 dinarjev, druga 500 Din. Vse pravice glede obeh nagrajenih osnutkov preidejo z nagraditvijo na SPD Maribor. — Reflektanti naj zahtevajo natančnejše pogoje od SPD podružnica Maribor, na podlagi katerih se šele lahko tekme udeleže. Rok za vložitev osnutkov je 15. VI. 1925. Izbero osnutkov in nagrado izreče poseben jury. — Odbor.
—	Ustanovni občni zbor slovenskega prosvetnega društva v Zagrebu se vrši v nedeljo, dne 8. marca ob pol 9 zvečer na Kaptolu br. 3. K obilni udeležbi vabi odbor.
—	Opomini Vsi oni, ki ste prejeli naše koledarje za leti 1924 in 1925 in jih še do sedaj niste plačali vzlic opetovanim opominom in večkratni dopošiljatvi naših položnic, so tem potom zadnjič naprošate, da brez odlašanja blagohotno plačate vaš dolg, da nas ne prisilite k javnim, imenskim opominom. Upamo, da upoštevate naše bedno stanje in se nemudoma odzovete temu opominu. — Odbor Podpornega društva slepih v Ljubljani.
—	Za Subotico. Na prošnjo subotiške mestne občine je ministrstvo za agrarno reformo oprostilo 2800 oralov mestnega sveta, vrednega 40 milijonov dinarjev. Mestna občina se je morala zavezati, da bo ta svet parcelirala in prodala, denar pa porabila za zgradbo gledališča, artilerijsko vojašnice, višje šole in za popravo občinskih potov.
—	Samoumor bivšega radikalnega poslanca. V Varcan Vakufu v Bosni se je ustrelil bivši radikalni poslanec dr. Milan Pečanec. Pri zadnjih volit v;: h je kandidiral v travniškem okraju kot samostojen radikalec in propadeL
—	Ni mogol preboleti ženine smrti. V Belgradu se je ustrelil rezervni kapetan Tihomir Nikolič. Po vojni se je bil v bolnišnici, kjer je ležal težko bolan, semanil s Čehinjo, ki mu je stregla. Kakor hitro je ozdravil, jo je hotel poročiti, toda vojaška oblast mu ni hotela dati dovoljenja. Zato je izstopil iz armade, vstopil v civilno službo ter poročil ljubljeno žeuo. Lela je pa kmalu obolela na raku in nedavno po težkih mukah umrla. Nikolič njene smrti ni mogel preboleti; vzel je njeno sliko in pisma in se ustrelil.
—	Smrt v izvrševanju poklica. V Kruševcu pri Obrovcu v Dalmaciji so te dni poklicali župnika p. fra Luidža Donellija k neki bolnici v sosedni vasi. da ji podeli zakramente za umirajoče. Župnik se ni počutil dobro, vendar je hitel v 2 km oddaljeno vas. Komaj pa je začel bolnico izpovedovati, se je z vzklikom: >Jezus!« zgrudil mrtev na tla. Zadela ga je kap. Na pogrebu splošno priljubljenega in spoštovanega župnika se je zbrala polnoštevilna vsa bližnja duhovščina in velike množice ljudstva.
—	Samomor dijaka. V pobuškem samostanu Sv. Bogorodice pri Skoplju se je 3. L m. ustrelil sedmošolec Stevan Šokorov, ki je bil pred kratkim izključen iz bogoslovnice v Kar-lovcih. V pismu izjavlja, da gre v smrt zato, ker ni vredno živeti za karijero in podobne ničevosti.
—	»NEOSAN« kremo napravi usnje elastično in neobčutljivo proti vremenskim vplivom. 1029
—	Bluze najnovejše Krištofič-Bučar. 1447
Otlol je najboljše za usta. Dobiva se povsod. Velika steklenica stano 35 Din, mala 22 Din.
—	Gozdne sadike. Državna gozdnn dre-vesn;ca v Ljubljani ima oddati letošnje sponi! rr'i še: 330.000 komadov 21etnih sadik Črnega bora po 100 Din; 6000 komadov 31etnih sadik črnega bora po 125 Din; 180.000 komadov 2!etnih sadik belega bora po 100 Din; 17.000 komadov 21etnih akacij po 125 Din; 70.000 komadov 21etmh sadik črno jelše po 125 Din za tisoč sadik. 4000 komadov 21etne-gn karuvlckega topola po 1 Din 25 para; 1000 komndov Kletnega kanadskega topola po 1 Din 50 3H0 komadov 41etnih sadik domaČega o eba / mehko lupino po 6 Din za komad. Na-r; a je nasloviti na šumarski referat ljub-Ijan-ke oblasti v Ljubljani.	(1398)
^"riadanske novosti
r r- ' -~o:'C rajlcpSifc ar.gt« škili vturcev je dospelo. K •■:oli si nabavi novo obleko, naj si blago nabavi pri tvrdki
mm SCHWAB — Ljubljana.
Iz štajerske.
9 Akademija orlovskega odseka Maribor. V nedeljo, dne 1. marca je priredil mariborski orlovski odsek v dvorani Zadružne gospodarske banke akademijo. Prireditev se je prav dobro obnesla in je bila tudi polnoštevilno obiskana. Najbolj so nas presenetili naši malčki — orlovski naraščaj in pa gojenke. S pravo dovršeno preciznostjo so se posebno dobro izvajale vaditeljske vaje iz leta 1919, kakor tudi vse druge točke. Posebno lepa je bila živa slika »Dekle in lilija«. Višek cele akademije je bila orodna telovadba, osobito drog, kar je spričalo tudi navdušeno odobravanje cd strani občinstva. V celi akademiji se je mariborski orlovski odsek postavil in ponovno dokumentiral, da znatno napreduje. V bodoče bi pa priporočali prirediteljem rkademije, da opuste svetlobo v dvorani med izvajajem posameznih točk, odet bi oa moral biti v skladu z izvajanjem točk« primerno, toda barvano razsvetljen, kajti šele potem pridejo točke do pravega efekta. Tudi dvorana mora biti v tem času primemo zakurjena. — Prireditev sta počastila tw'l prevzvišenl g. škof dr. Andrej Karlln ln župan g. dr. Josip Leskovar s svojo gospo soprogo.
š Krekova mladina v Celja vprizori v nedeljo dne 8. marca t. 1. ob 4. uri pop. v Narodnem domu v Celju dramo »Črnošolec«. Med odmori svira salonski orkester g. Sllber-steina. Vabimo vse prijatelje krščanske delavske mladine.	(1394)
š Krekova mladina lz Ljubljano /rostujo 15. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma v Celju z žnloigro v treh dejanjih »Mrak«. Čisti dobiček jo namenjen v prid delavski mladini. Začetek točno ob 4. Cene običajne. — Odbor.
Iz Primorske.
p Nov podprofekt — stara praksa. Predzadnja »Goriška Straža« je bila zaplenjena zaradi uvodnika, naperjenega proti slovenskim komunistom, češ da bi utefirnil vzbuditi strankarsko strast in ustvariti nevarnost za javni red. Kakor so zdi, bo hodil novi pod-prefokt po izhojenih potih svojega prednika.
p Število prebivalstva v GoricL Gorica je štela 1910. leta 31.000 prebivalcev, 1914. leta okroglo 35.000, 1921. leta 30.300 in danes šteje 29.350 duš.
p Smrtna kosa. V Trstu je umrla na operaciji ga Frančiška Poženel roj. Podobnik iz Idrije, — V Sp. Kanomljah je umrl posestnik Matija Podobnik, splošno spoštovan mož.
p Nepošteni poštni uslužbenci. V Trstu so aretirali tri mlade poštne uslužbence, ker so odpirali priporočena pisma in jemali iz njih denar odnosno čeke.
LJUBLJANA PRED ODLOČITVIJO
Poštena Ljubljana je govorila 8. februarja. V temeljih so se zazibali stebri ljubljanske SDS. Vse silo so napeli, vse moči osredotočili, da bi si ohranili staro »napredno« postojanko. Prestolica Slovenijo pa jo korupcijoniste in nasilneže sodila in obsodila.
Tako gotovi so si bili uspeha pri skupščinskih volitvah v Ljubljani, da so hiteli sredi volivnih priprav za volitve v narodno skupščino z razpisom ljubljanskih občinskih volitev. Računali so, da dobo ljubljanski mandat, in s tom uspehom izvedejo takoj nato tndi občinske volitve. Uračuuali so se — maček v ljubljanski SDS je hud, še vodno ni potolažen. Cim bolj se bliža 18. marec, tom huje je pri srcu goneralom ljubljanske SDS. Na vse strani ugibajo. Volitve odgoditi in se sklicevati na nepravilen razpis — pomeni nov udarec, prizadejan SDS z njeno lastno šibo; volitve izvesti iu ostati v manjšini — pomoni še hujši udarec in moro katastrofalno vplivati na razredčene vrste dr. Žerjavove klike. Generali premišljajo, odločitev je težka.
Vnovič se zbira vsa poštena Ljubljana. Šest političnih strank ln skupin so je združilo v Ljubljani na skupno listo in stvorilo »Ljubljansko samoupravno zvezo«. Za hip so opustile vse protirežimske stranko vso strankarske interose in taktične pomisleke ob strani in se složile v enotni volji, da se režimskim korupcijonistom prepreči igra z interesi ljubljanske mostne občine. Ljubljana hoče vrnjeno avtonomijo, Ljubljana hoče svoj občinski svot! Nasilje ni ključ do src naših Ljubljančanov.
Na delavnik so razpisali občinske volitve v Ljubljani. Delavcem bo hotoli zabranltl udeležbo pri volitvah, delavce so hoteli od volitev izključiti. Tej nakani žo danes odgovarja ljubljansko delavstvo po vseh tovarnah in obratih s tem, da izjavlja, da se bo slchorni od njih udeležil volitev, pa najsi utrpi matorijalno škodo; zavedno delavstvo si svojih političnih pravic od nikogar ne pusti kratitL
Hudo je danes pri srcu »trom županom« na ljubljanskem mestnem magistratu. Pretvoriti srca Ljubljančanov ln jih pridobiti za strankarske namene SDS ni mogoče. Ljubljančan j« v svojem bistvu pošten ln sovraži /sako nasilje, vsako protizakonitost!
Poštena Ljubljana je volila svoj občinski svot prvič — sledil Je razpust, Ljubljana je WUa drugič — sledil je razpust,
Ljubljana bo volila tretjič — bomo videli, če bo zopet sledil razpust. Voditelji SDS se zopet tolažijo z razpustom. »Tretji župan« s Kodeljovega pripoveduje po ljubljanskih gostilnah: »Naj le zmaga Ljubljanska samoupravna lista, naš dr. Žerjav bo napravil pritožbo, dr. Baltič pa bo shranil in zaklenil v mlzntoo ln »trije župani« bomo ua mostnem magistratu dalje vladali.«
Pa še drugo tolažbo imajo ljubljanski samostojni demokrati. Upajo na pomoč Neodvisne delavske stranke, katero so do sedaj vedno najbolj sovražili, jo preganjali > zakonom o zaščiti države, ji zabranjevali sodelovanje ne samo v ljubljanskem občinskem s"-etu, temveč ji znbranjujejo svobodno politično ndejstvovanje tudi po drugih občinah in javnih zastopih. Hočejo jo izločiti tudi od sodelovanja v občinskem 3votu občino Trbovlje, zato so ondi vnovič preklicali že dvakrat razpisane občinsko volitve. Nobena tajnost ni, da hodijo Žerjavov! pomočniki v zadnjem času okoli voditeljev Neodvisne delavske stranke in jih skušajo pridobiti za svoje umazane politične intrige. Dosedaj brevmspešno, ker zastopniki Neodvisne delavske stranke vedo, kaj tiči za demokratskimi vabami ln so politično modri ln taktično previdni dovolj, da ne bodo pomagali izkopati grob lastni stranki.
Tako poliitčno osamljeni ln v takih skrbeh kakor nedaj samostojni demokrati v Ljubljani še niso bili. Edina tolažba jim je še podpora vlade in nasilje.
Vse stranke, ki tvorijo »Ljubljansko samoupravno listo«, tw pripravljajo intenzivno za občinske volitve in razvijajo najživalinejžo agitacijo. Na zunaj se te priprave ne opažajo, ker vrši vsaka stranka zase podrobno tiho delo, ne da bi se o tem kričalo po časopisju. Zmaga »Ljubljanske samoupravne liste« je zagotovljena, bo tem lepša, čim sijajnejši bo poraz samostojnih demokratov.
Pa če bodo ljubljanski samostojni demokrati občinske volitve v zadnjem momentu preklicali, odgodilill — Nič ne de, mi smo pripravljeni za vsak slučaji
Ljubljana bo ostala poltena, napredna in slovenska!
VOLITVE V LJUBLJANSKI OBČINSKI SVET - ODLOŽENE.
Ni hujšo stvari na svetu kakor je strah. Zato ni čudno, da so gospodje, ki so danes krmarji našega političnega čolnička, preklicali za dan 18. marca v najslovesnejšem času razpisane volitve v občinski svet ljubljansiu. Kajti strah, da bo ldika SDS še sramotnejo poražena nego je bila 8. februarja, jim ni dal spati; in srepe oči strahu so se uprle v odločujočega velikega gospoda. V tem strahu je bil porojen preklic. Toliko za danes. Tekom časa več. Mi bi le radi vedeli, kakšne mahi-nacije so še zadaj, da jih hočejo izpeljati gospodje brez kontrole in brez postavno izvoljenega zastopstva naše bele Ljubljane? * * «
lj Olepšavanjc taborskega trga. Mestni ge-rentski svet je sklenil na predlog g. J. Turka okolico sokolskega telovadišča znatno olepšati in preurediti v lep park, da bodo Ljubljanča-njo vsaj v minijaturi lahko slutili, kako lep bi bil trg Tabor, če ga ne bi bili zazidali in zlasti še, če ne bi bili postavili nasproti zimskemu telovadišču tistega neokusnega kurni-ka, ki se imenuje letni paviljon. Sedaj delajo »bližnjico« za prehod iz Kravje doline skozi projektirani novi park do vogla nekdanje belgijske vojašnice, ob obeh straneh bližnjice pa bodo napravili lepe nasade. Postavili bodo tudi dovolj klopi in mnlo, toda moderno otroško igrišče. Tam pa, kjer stoji danes poniožfia zidarska baraka ob še nedovršeni zgradbi sokolskega doma, bodo postavili marmornato grobnico, v katero bodo polagali trupla lastnikov onih firm, ki jih je požrtvovalnost za so-kolsld Tabor pognala v konkurz. Okoli grobnice pa bodo nasadili vrbe žalujke, katerih otožne veje bodo še poznim ljubljanskim rodovom vzbujale žalost nad Izgubljenim parkom na Taboru. Stroške za vse te naprave bo poravnala občinska blagajna iz prihrankov, ker lotos ni bilo treba odkidavati in odvažati snega.
lj Pcror! Od min. za trg. in ind, koncea. i krojna šola, Židovska 5, Ljubljana, prične dne 9. marca s pomladnim tečajem za krojače, šivilje in dame, ki se želijo izobraziti za domače krojenje. Poučevalo se bo poleg splošnega krojenja že tudi prvi pomladni modeli in najnovejši Šimi kroji. Pouk bo dneven in zvečer, na željo posebne ure. Kroj je preizkušen in proučen od vseh svetovnih modnih akademij. Vpisovanje dnevno od 8. do 12. in od 2. do 6. ali potom pošte. Razpošiljanje in izdelovanje vseh vrst krojev z natančnim podukom.
lj Na Bregu straši. Na voglu Salendrove ulice in Brega stoji hiša, ki so jo lansko leto čisto na novo probelili in olepšali, da je gotovo noben ljubljanski davkoplačevalec ne more zgrešiti. V pritličju te hiše je trafika in še neka rokodelska delavnica. Trafikant in rokodelski mojster imata v hiSl tudi stanovanje. Obe rodbini pa sta imeli ta teden jako nemirne noči. Komaj je ura na šentjakobskem zvoniku odbila enajst, je začelo v prvem nadstropju nekaj ropotati. Otroci so prestrašeni vlekli odeje čez glavo, matere so se križale, očeije | pa poslušali in ugibali, kaj bi to bilo. Koncem ' konca pa sta s« oba mota le dv'gnila in vsak j ir. svojega stanovanj« previdno lezla po rtopni-eah gledat, kdo dela nemir. Prihajalo jo iz ne-
ke sobe v prvem nadstropju. Moža sta poslušala: >Ti nesreča ti! Samo tri tisoč dinarjev mu je naložil, ta osel I Oj, procenti, kje so pro-centi? Trideset mu jih bomo dali, trideset!« Pa je eden izmed obeh mož pogledal skozi ključavnico iu videl belo postavo, kako Je namočila pero v rdečo tinto, se sklonila nad neko knjigo in nekaj popravljala. Ko je mož to videl, jo ves prestrašen odskočil, potegnil Še svojega soseda za seboj in mu zašepetal: »že spet davke piše! Kar miru mu ne da, pa nazaj hodi! Da bi jih le nama ne! Bog mu daj večni mir in pokoj!« Urno sta jo ubrala oba, vsak v svoje stanovanj« nazaj. Ko je pa ura udarila dvanajst, je z Brega splavala visoko nad hišami bela postava tja proti poslopju finančnega ravnateljstva.
lj Umrli so v Ljubljani: Antonija Gogola, notarjeva vdova, 63 let. — Valentina Zabavnik, pletilja, 38 let. — Mihael Vidovič, bivši viničar-hiralec, 76 let. — Ivan Željko, mlinar-skl pomočnik, 26 let.
lj Izprod trgovine. Svetozarju Koserju v Kolodvorski ulici sta ukradla bržkone dva krošnjarja Dahnatinca pleteno košaro z dvema ključema, vredno 75 Din.
lj Policijske ovadbe. V soboto je bilo vloženih 8 ovadb in sicer 3 radi tatvine, 1 radi pijanosti in razgrajanja, 1 radi prodaje premoga v neplombiranih vrečah, 1 radi po-skušenega posilstva in 2 radi prestopka cestno policijskega reda.
lj Ukradeno perilo. Nad pregledniku finančne kontrolo Markotu Ujčiču v Zeleni jami je prerezal neznau tat pod verando v prvem nadstropju vrv za perilo in je ukradel za 600 Din raznega perila.
d Na scmestralnem obč-ern zboru Dijaškega podpornega društva je bil izvoljen za letni semester sledeči odbor: Umek Janez, tehnik, predsednik; Birk Franc, tehnik, tajnik; Mlinar Jakob, i ur., blagajnik; Tornar Štefan, iur., ekonom; dr. Josip Puntar, odbornik; dr. Andrej Kalan; Bizjak Franc, Stergaršek Tone, revizorji.
Imcella
jo najboljši in veudarnajcenejfii stroj za rodbino in obrt. — Nadomestni deli za vse stroje.
1. (fiioree, ijub^ana
palača Ljubljanska kreditne banke
Prosvetna zvezal
VE. Prosvetni večer, ki se je vršil v petek v Ljudskem domu, je bil zelo obiskan in je povsem dobro izpadel. Predavanje o Emoni je bilo zelo zanimivo, znanstveno in poljubno hkrati. Zvedeli smo za najnovejše izkopriiae in podatke, ki jasno pričajo o Emoni, njenih prebivalcih in njihovi veri. Stvari, katerih ne najdeš v knjigah, si lahko slišal snoči od iz-bornega zgodovinarja V. Steska. Naprošene so bile še nekatere osebe za sodelovanje. Toda niso odpovedali, in niso prišli zraven. Vsled tega ne zadene Prosvetne zveze nikaka krivda. Vsem sodelujočim pa najlepša hvala za plodo-nosno sodelovanje na poiju naše Prosvetne zveze.
Vrhnika. V nedeljo, 8. marca, popoldan ob treh se vrši skioptično predavanje o Rusiji, Vsi člani naših prosvetnih organizacij se vljudno vabijo, da se predavanja obilnoštevilno udeleže.
Šmihcl pri Novem mestu. Danes popoldan ob treh se vrši v Društvenem domu predavanje o Rimu. Predavanje pojasnjujejo skioptične slike.
IX. redni Prosvetni večer v Tržiču se vrši v pondeljek dne 9. marca ob 8. zvečer v »Našem domu«. Predavanje »Slovenska moderna pesem« pojasnjujejo skladbe izrazitih njenih zastopnikov, ki jih zapoje gojenec lj. konserv. M. Močan. Na klavirju spremlja M. Železnik. Med temi so: 1. Fr. Ks. Vilhar: Mornar. 2. Adamič: Kot iz tihe zabljene kapele. 3. A. Lajovic: Mesec. 4. B. Ipavec: Menih. 5. Krek: Pogodba. 6. Gerbič: Kam? 7. Prochaska: Poslednja noč. 8. IJ. Savin: Poroka in še nekaj drugih. Vstopnina 3 Din. Vabljeni vsi, ki se za pevsko umetnost zanimate.
Cerkveni vestnik.
c Duhovne vaje za moža in mladeniče se vrše v dneh od 15. do 18. marca v alojzijevi-ški kapeli na Poljanski cesti. Pričetek v nedeljo, dne 15. t. m. ob 7. uri zvečer. Vodil bo te duhovne vaje proč. gosp. profosor dr, G. Rožman.
c Meščanska Marijina kongregaeija pri sv. Jožefu ima danes ob pol štirih popoldne svoj redni shod. Ob 3. uri se vrši odborova seja.
Naznanila.
Rokodelski dom. Pevski zbor v Rokodelskem domu ima danes ob 11 pevsko vajo. Prosimo polnoštevilne in točne udeležbe! — Jutri v pondeljek 9. t. m. bo predaval msgr. dr. Josip D e b e v o c o dr. Krekovem, ravnokar v drugi izdaji izlšlem »Socializmu«. Vstop k zanimivemu predavanju je prost. Pričelek točno ob 20 zvečer.
Frančiškanska prosveta. V torek, 10. marca skioptično predavanje: Švica v slikah. Predava g. prof. dr. V. Šarabon. Vstop prost. — Pevci imajo vajo v pondeljek, 11. marca. — V nedeljo, 15. marca ob pol 8 zvečer: Meškov večer. Slavnostni govor, pevanje kcrolkih narodnih pesmi in prvo dejr.nje drame: »Mati«. Vstopnice — sedeži in stojiSča — se dobe med
tednom pri samostanskem vratarju. V nedeljo pred prireditvijo pa v Rokodelskem domu.
Krekova proeveta v Ljubljani namerava prirediti tečaj za nemščino (za začetnice). Članice, ki bi hotele tečaj obiskovati, naj se zgla-se danes ob petih popoldne v Krekovi prosveti, Alojzijevišče. Poljanska cesta.
šiškarji! Dramatični odsek šišenskega prosvetnega društva priredi v nedeljo v samostanski dvorani narodno igro s petjem v petih dejanjih: »Revček Andrejček< v prid novi cerkvi. Vljudno vabimo!
Zveza uradnic in trgovskih nastavljenk (Krekova prosveta) ima v sredo, dne 11. t. m. ob pol 8. zvečer v Alojzevišču skioptično predavanje. Predava g. prof. Janko Mlakar o naših planinah. Članice in vsi prijatelji planin, udeležite se velezanimivega predavanja!
Sentpetorsko prosvetno društvo priredi v pondeljek 9. t. m. ob 8. zvečer v svojih prostorih Župnijska ulica 1 predavanje. Predava g. prof. Jarc o izkopinah v starodavnih Pom-pejih. Izvajanja bodo pojasnjevale skioptične slike. Člane in prijatelje vabimo k obilni udeležbi. — Odbor.
Članom Slovenskega lovskega društva! Temeljem sklepa rednega občnega zbora dne 2. februarja sklicujem izredni obči zbor v Celje, dne 18. t m. v hotel Balkan ob 4. uri. Predmet: Odobritev sklepov mariborske konference. Ljubljana, dne 7. marca 1925. Dr. Iv. Lovrenčič, predsednik.
Velika tombola poštnih nižjih uslužbencev.
Dne 19. aprila t. I. priredi Osrednje društvo poštnih nižjih uslužbencev na Kongresnem trgu veliko javno tombolo z mnogimi lepimi in bo-grtimi dobitki. — Vsaka tablica stane samo 2 Din 50 par. Prodajajo jih vsi pismonoši v Ljubljani, Šiški, na Viču in v Mostah. Nihče naj re zamudi te ugodne prilike, vsak naj poskusi svojo srečo. — Čisti dobiček je namenjen bolnim in podpore potrebnim članom, njih vdovam in sirotam. — Začetek točno ob 15. uri.
Odbor.
Začetniški tečaj esperantskega jezika se vrši vsak petek od pol 7 do 9 zv. v šentjakobski šoli. Nadaljne prijave sc sprejemajo istotam.
Espcrantski klub obvešča svoje člane in one ki se zanimajo za esperantski jezik, da se vrši nadaljevalni tečaj vsak torek ob pol 7 zv. v šentjakobski šoli; redni konverzacijski večeri pa so vsak četrtek ob isti uri pri Češnovarju, Kolodvorska ulica 33.
Udrnženje {rgoslova^r' "'i nacijcnalri' železničarjev, odsek mojstrov progovne službe, ima svoj letni občni zbor v nedeljo, 15. marca ob 14. uri popoldne v cnlonu restavracije Mi-klič. Vsi tovariši so vabljeni, da se občnega zbor.i zanesljivo udeleže. — Odbor.
PERILO ra gospode in dame, le iz prvovrstnega blaga, nudi F. in I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra c. 29, ker lastni izdelek po jako nizkih cenah.
najlepša Mokranjčeva Rukoveta. Mladino vabimo na ta koncert, za katerega se dobe sporedi v Matični knjigarni. Vstop je dovoljen le gojencem ljubljanskih šolskih zavodov.
pr Spored klavirskega koncerta, ki ga priredi slavni virtuoz Josip Jiranek v ponedeljek, dne 9. t. m. ob 8 zvečer v Filharmonifni dvorani: 1. Pastirička, Toccatina, Prijazna pokrajina, Scherzo, Polka. 2, Tri poetične polke, Pozdrav s Češke, Polka. 3. Na bregu morja, Koncertna etuda. 4. V Češki, V salonu, Na vrtu, Slavnost čeških kmetov. 5. Češki plesi. 6. Fantazija na češke narodne pesmi. — Pred-prodaja vstopnic v Matični knjigarni in je istih še tfovolj na razpolago.
Jugoslov. enciklopedije.
Baff te dni se razpošilja prospekt »Narodne enciklopedije srpsko-hrvatsko-slovenačke«, ki jo urejuje prof. belgrajske univerze St. S t a n o j e v i 6 in ki jo bo izdal »Bibliografski zavod, d. d. Zagreb«. Enciklopedija bo izšla v približno šestnajstih zvezkih po sedem tiskanih pol (112 str.). Vsi ti zvezki bodo razdeljeni tako, da se bodo na zadnje dali zvezati v tri knjige.
Namen te enciklopedije je. da po današnjem stanju našega znanja nudi vse, kar se danes da povedati o našem narodu in teritoriju, na katerem stanuje, v prošlosti in sedanjosti. Tako bo enciklopedija v alfabetično urejenih geslih kazala našo državo in nje sestav, našo zemljo in vse naše življenje, zgodovinsko, kulturno, politično, gospodarsko itd. V alfabetičuem redu se bo govorilo o vseh lastnostih in pojavili našega državnega in narodnega življenja v preteklosti in sedanjosti, pri-občeue bodo biografije vseh znamenitejših naših ljudi in tujcev, ki so pisali o nas ali igrali kako važno vlogo v našem življenju. Enciklopedija bo prinesla politično in kulturno zgodovino, dalje zgodovino slovstva, cerkve, prava, umetnosti, obrti, gledališča, političnih strank in članke o naših prosvetnih ustanovah, društvih, bibliotekah, muzejih itd. V njej bo opisana vsa uredba naše države, promet, vojska, narodopis, naše narodno gospodarstvo in finance (državni dohodki, dolgovi, monopoli, deficiti), trgovina, obrt, banke, tvornice, gozdovi, rudniki, kopališča, letovišča itd.
Da je delo potrebno in koristno, tega ni treba posebej dokazovati; da je postavljeno na dobro podlago, se vidi že na tem, da so kot sotrudniki pridobljeni sami strokovnjaki (nad 130 jih je, med njimi kakih 20 Slovencev). Prvi zvezek je bil obljubljen že parkrat, toda dozdaj še ni izšel; zavirajo ga očividno težkoče, ki tičijo v tem, da se nahaja redakcija enciklopedije v Belgradu, nje tiskarna in založnik v Zagrebu, sotrudniki pa so razkropljeni po celi kraljevini. Tudi je enciklopedija kot podjetje samo na sebi nekaj, kar je nam doslej neznano, tako da se morajo urednik, sotrudniki in tiskarji šele počasi priučiti tehniki njim doslej tujega dela. Pač pa je že izšel na petih straneh originalnega formata prospekt v latinici in cirilici, ki vabi na naroČilo in pravi, da bo enciklopedija izšla v dveh popolnoma enakih izdajah, z latinico ali cirilico, tako da si ljudje lahko naročajo eno ali drugo izdajo. Ko bo delo gotovo, bo v krajSi obliki izšlo v francoskem jeziku za informacijo Inozemskega sveta, ki je teh informacij zelo potreben, kakor dokazujejo n. pr. najnovejši konverzacijski leksiki Meyer, Brockhaus in Larousse. Po prospektu samem se delo šo ne more soditi; prospekt je majhen in pozneje izdano delo je vedno lahko še boljše.
Sama po sebi je enciklopedija neke vrste historičen pojav, ker je nje prvolni projekt že zelo star. Ze 1. 1910. so se vršila pogajanja med jugoslovanskimi akademijami in učnimi društvi, da se izda skupna enciklopedija o ju-goslovanstvu; v ta namen so posamezne akademije in učena društva že votirala primerne vsote in tiskali so sc že posamezni alfabe-tariji. Tehnične — in politične — težkoče so bile krive, da so se priprave le počasi delale in da niso stopile v nikak konkreten stadij. Povrh pa jih je prekinila svetovna vojska, ki ni samo zavrla vsega kulturnega dela, ampak tudi razklala južne Slovane v sovražne tabore. In vendar so je zdelo, da se bo med vojsko *amo ustvaril vsaj del te enciklopedije. HrvaŠki rodoiiub Marko pl. Czerlien je že leta 1900. dal zagrebški akademiji 20.000 K glav-nifo, da bi s tem omogočil izdajo velike na-redne enciklopedije, prepustil pa jo je tudi v '» namen, če bi hotela akademija izdati kak del te enciklopedije, n. pr. samo hrvaške živ-IJenjapise. Tako j*> zagrebška akademija v
dobi, ko ni bilo upanja, da so v doglednem času ožitvori jugoslovanska enciklopedija, 1. 1915. sklenila izdati veliki »Hrvatski biogra-fijfiki rječnik«, ki bi naj v formatu njenega Rječnika na 80 polah prinesel življenjepise vseh znamenitejših Hrvatov in za Hrvate znamenitih tujcev. Rokopis bi naj bil končan do L J919. in 1920. bi naj »rječnik« šel v tisk. Popolnoma izpremehjene gmotne razmere akademije pa so izdajo ob tem času preprečile m tako od vsega svoječasnega projekta za enkrat ostal samo »ogledni arak«, ki ga je akademija izdala v 1. 1915. in ki prinaša na ceh poli originalnega formata vzorce hrvaških biografij. Ostal je tudi veliki in skrbno sestavljen »Al-fabetarijc, ki ga je dala akademija natisniti v istem letu.
V nov stadij je vprašanje jugoslovanske enciklopedije stopilo 1. 1921., ko so se v Zagrebu sešli odposlanci čeških in jugoslovanskih akademij in učenih društev ter se posvetovali o tem, na kak način bi se stari projekt dal oživotvoriti. Pri posvetovanjih .se je pokazalo kot rezultat, da jo izdaja celotne jugoslovanske enciklopedije za enkrat nemogoča, da se torej prepušča posameznim delom, da obdelajo in izdajo svoje delo. Tedaj smo se prvi zganili Slovenci. Po inicijativi dr. Slokarja se je osnoval uredniški odber, ki bi naj vodil vse priprave, da se stavi »Slovenska enciklopedija«:, ki bi jo založila Zadružna gospodarska banka v Ljubljani. Po prvih posvetovanjih pa se je pokazalo, da je bila naloga v tem obsegu neizvršljiva: ne le, da ni bilo za vse panoge takrat še dovolj strokovnjakov na raz-| polago, uredniki in solrudniki sami niso pc-I znali tehnike takega dela. Zalo so sklenili, da ! se ves projekt razdeli na dva dela: najprej se ! izda lažji del »Slovenski biografski leksikon«, j izkušnje ob njem pa se porabijo pri sestavi I težjega dela: »Slorenskega realnega lok3i-! konar, ki bi mu naj sledil. Oba skupaj bi po-| tem tvorila nekak »Slovenski konverzacijski leksikon«, ki bi bil nekaka »Slovenska enciklopedija«, v kateri bi ljudje lahko dobili vse potrebno, kar bi jih zanimalo iz preteklosti ali sedanjosti slovenstva. Ker je bila založnica s to delitvijo projekta zadovoljna, se je v marcu 1922 natisnil »Seznam imen za slovenski biografski leksikone in lahko se jo začelo s sistematičnim pripravami. Meseca nvgustn so izšli prvi izdelani vzorci (v Jugoslaviji, št, 180), danes pa se leksikon že pridno tiska. Izšel bo v šestih zvezkih leksikonskega formata po 10 pol (100 strani); prvi zvezek bo prinesel črke A—F in bo za velikonočne praznike že na mizah slovenskih knjigoijubcev.
Tako se je prvotni načrt Jugoslovansko enciklopedije v teku teh štirinajstih let izdatno modificiral. Najbliže mu po zasnovi še pride Stanojevlčeva enciklopedija, ki pa ni več »jugoslovanska«, ampak »srpsko-lirvatsko-slove-načka«. Tudi Hrvatje so svoj načrt zopet povzeli; za tisoeletnico Tomislavove smrti nameravajo izdati leksikon znamenitih Hrvatov, načrt nekdanjega »Ilrvatskoga stvarnoga rječnika« pa so, kakor vse kaže, menda pokopali. Z omenjenim programom pa bo »Slovenski biografski leksikon«, ko bo enkrat dobil še svojega »realnega« bratca, pač najbolj intenzivno in sistematično obdelani kos tega, kar bi v zvezi z drugimi tvorilo »Jugoblovansko enciklopedijo«.
• • *
pr Letošnji ©erkTon konec rt Cecnijloega društva za stolno župnijo se bo vršil v pondeljek, 23. marca ob pol osmih zvečer. Nudil bo izbrane orgelske skladbe in postnemu času primerne jako lepe pevske točke.
pr Opozarjamo na VI. mladinsko predavanje, ki »e vrši pod naslovom »Glasba Srbov« in ki sestoji iz treh delov. O srbski glasbi govori zborovodja Srečko Kumar. Operni pevec Nikola Cvejič zapoje več srbskih samospevov in pri mladinskem predavanju sodeluje celotni mešani 2bor Glasbene Matice, ki zapoje dva
Ljudskega odra vedno pomnožuje z novimi izbornimi igralci in igralkami. Zelo primerno bi bilo, če bi se tako dobro uspela igra ponovila.	—a—
Ljudski oder v Ljubljani ponovi tudi letos pred Veliko nočjo pasijonske igre, na kar že danes opozarja vse, ki so se v tej zadevi obrnili z raznimi vprašanji na upravo Ljud-i skega odra.
Slov. marijonetno gledališča
»ATENA« v Mladiki.
Nedelji, 8. t. m. ob pol 3 popoldne in ob pol 6 zvečer: OBUTI MAČEK (Pocci), GASPERi ČEK NA KAVI (dr. I. Lah).
U
DRAMA: Začetek ob 20 zvečer.
Nedelja, 8. marca: ob 15 STRIČKOVE SANJE, ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven.
ob 20 VDOVA ROŠLINKA. - Izven. Pondeljek, 9. marca: ROSMERSHOI.M. — Red D.
OPERA: Začetek ob pol 20 zvečer. Nedelja, 8. marca: Ob 15. uri: NETOPIR, ljud- j ska predstava pri znižanih cenah. Izven, i Pondeljek 9. marca: PIKOVA DAMA, gosto- j vanje Zdenke Zikove in Marija Šimenca, j
NOVO NASTUDIRANA B0EEMB. V petek dne 6. t. m. je dala ljubljanska opera novo nastudirano Puccinijevo »Boheme« r, novim dirigentom in novo zasedbo. Opera je morala iz razlogov, ki so notranja zadeva uprave, prej na oder, preden je bila dovolj uvežbana, zato treba oprostiti majhne in nebistvene nedostatke solistom in zboru. Zaradi takih malenkosti, ki jih pri prvi reprizi gotovo ne bo več, vendar ni mogoče tej predstavi reči šepava, kakor ji pravi »Jutrov« referent, nego ravno nasprotno. Če ni bila to ena izmed najboljših predstav v sezoni, je pa vsaj najmanj, kar se ji da reči to, da se Ru-kavinova »Boheme« s Štritofovo še daleč ne more primerjati. Prejšnja »Boheme« ni bila, posebno kar se orkestra tiče, niti striktno podana mrzla partitura, sedanja je bila podana s pravo muzikalno inteligenco in redkim umetniškim umevanjem.
, G. Štritof si je ^discipliniral orkester, da so instrumentalne skupine zvenelo v čisti ennolnosti, temalično plat partiture je rešil in jo dinamično diferenciral tako elcsaktno, da je moglo in nevajeno uho razvozljati tematični smisel kateregakoli mesta, zasledovati vsako nit v kompleksu in potek njenega gibanja. Pod novo taktirko je vsaka fraza dobila svoj pravi notranji smisel in je dobilo vsako mesto v operi po svojem razpoloženju i v muziki svoj pravi značaj. Orkestrova dinamična moč se je rabila skrajno ekonomično, zato je par viškov, ki smo jih čuli, učinkovalo bolj dramatično kakor ves divji ropot cele opere poprej. Da, to je bil duh Puccinijeve glasbe! štritofov orkester razpoloži in navduši, Ruka-vinov je utrujal.
B mi ovce v lirični tenor se je v vlogi Rudolfa izborno obnesli po svoji sočnosti, mehkobi in upogljivosti, posebno dobro je podal speva koncem prvega in v tretjem dejanju. Mirni gdč. Rozumove je rešila svojo vlogo z velikim čustvenim doživetjem, da bi le za spoznanje določneje izgovarjala in ne mašila toliko polglasr.ikov med nepevne konsonante. Gdč. Thalerjova je dala v igri dobro Musset-to. G. Cvejič stalno napreduje, postal naj bi pa še gibčnttpi v dinamičnem oziru in že eu-krat izobrazil pošten piano. G. šubelj sicer nima tako simpatičnega glam kakor ta dva, pa je storil sv«»je, g. Betetto jo imel le majhno pevsko vlogo, pn je dobro igral in žel za pesem o plašču v četrtem dejanju aplavz ob odprtem odru. G. Zupan Jo oskrbel v dveh vlogah dvoje komičnih intermezzov z original-nim kumorjem. Inscenacija je bila primerna, v Petjem dejanju je zlasti fašciniralo solnce v sneženih drevesih.
S to novo »Boheme« je storjen korak naprej? V prvi vrsti se je za to zahvaliti g. štri-tofu, Banovcu, Botettu, Rozumovi. Če je že repertoar suhoparen in mora tak biti, naj se vsnj to, kar je, dobro da .. Dirigent, glavni solisti in režiser so prejeli šopke in vence, opera je bila polna.	V
Ljudski oder v LJubljani.
»Sluga in njegov grof«, veseloigra v treh dejanjih. V nedeljo dne 1. marca je Ljudski oder v Ljubljani nastopil v salonski veseloigri, ki ima tudi zelo zdravo tendenco. Igra je polna humorja, nepričakovanih situacij in jedkih dovtipov. Ljudski oder je igro dobro nnštudiral, vloge so bile prav dobro zasedene. Ker so bili posamezni značaji podani zelo ostro začrtani, so prišle vse podrobnosti igre do polne veljare. Med rasedenimi vlogami se je odlikovala po lepi toaleti in izbor-ni igri gn. pl. Trnovvska. Zelo srčkana je bila Milka in popolnoma ua mestu tudi Ana in Lenčka. Med ostalimi naj omenim lepe kreacije viteza Seunigga, grofa Szombata in Za-gorca. Po naravni igri se Je odlikoval Grebene ln dobra st« bila Obrat ln Naivv Ostalo i vloge so zadovoljive. Le tupalani je bilo opa-! žnii nekoliko zastajaaja v dialogu, kar bi se i dalo % lahkoto odpraviti. Tudi naj bi se polagal« nekolik« vel pnžnje na ir.govarjavo. Opa-šati je rasveseLiiu* dejstvo, da se aosambl
fii
V
Nedelja, 8. marca ob pol 20: »KSENIJA« in »CAVALLERIA RUSTICANA«. Ab. A. (Kuponi.) — Gostovanje g. Ado Dariana, tenorista ljubljanske opere.
~~ Norosti za spomladi
Oglejte si zalogo manufakturnega blaga pri tvrdkl
in prepričani bodete o izvanrednih cenah in kakovosti.
Mlad uzmovič. Včeraj sta se obravnavala pred poroto dva slučaja in sicer oba radi tatvine. — Senatu jc predsedoval sodni nadsvetnik Skaberne, votanta sta bila sodni svetnik Janša in okrajni sodnik Velušček. To« žitelj je bil v obeh slučajih državni pravdnik dr. Ogoreutz, zagovornika pa dr. M a 1 n e r i č in dr. K o r u n. V prvem slučr.ju je nastopil kot obtoženoc mlad, komaj 17 let star fant L, 2., doma iz Šmartna pod Šmarno goro, kiju-, čavničarski pomočnik v Ljubljani. Dne 22. okt, 1. 1. je prišel iz zapora, kjer je sedel radi tatvine. Ali že čez štiri dni se je zopet seveda nei prostovoljno vrnil v kazensko gajbico med svoje stare tovariše. Zalotili so ga namreč pri veliki in predrzni tavini. — Dne 26. oktobra popoldne je prišel v gostilno Marjete Vilfanove, po domače pri »Alešu« na Ježici, domačin Anton Peršin. Ko je stopil mož v vežo, je opazil obtoženca, ko je smuknil iz veže na cesto in pobegnil. V istem hipu je zagledal Peršin, da so vrata sosedne sobe nasproti gostilne odprta. Biia je to spalnica. — Slutil je, da je fant pritekel iz te sobe in je skočil za njim. Vjel ga je na vogalu hiše in ga vprašal: Fant, ali si kaj ukradel? Ker dečko ni dal nobenega odgovora, ga je odvedcl nazaj v vežo in poklical orožnika, ki je fanta preiskal in res našel pod srajco šop bankovcev za 10.407 Din. Fant je priznal tatvino in jc tudi pred poroto skesano povedal, da je odprl vrata spalnice z vitrihom in pograbil šop bankovcev iz omare in jih skril za srajco. — Zagovornik je povdar-jal, da je fant duševno menj vreden in da ni zmožen upirati se zlu vsled svoje bolezenske narave. Propal je toliko, da skoro ne loči dobro od zla. Zanikal je hudoben namen, ki je po« treben za obsodbo in predlagal oprostitev, čemur pa se je državni pravdnik seveda odločno upiral. Porotniki so vprašanje glede poskušene tatvine potrdili z devetimi glasovi, nakar je bil fant le z ozirom na njegovo mladost in pa da je škoda povrnjena obsojen samo na 18 mese-, cev težke ječe. V kazen so mu všteli preiskovalni zapor od 26. oktobra, državni pravdnik pa se je pritožil radi prenizke kazni.
Kot drugi je stopil pred poroto tudi še mlad fant, trgovski pomočnik pri ljubljanski tvrdki Feliks Urbane, Martin Petek. — Kot že | marsikaterega, tako jc tudi tega mladega fanta premotila priložnost, da je začel segati po go-spodarjevem blagu in si je na njegov račun zviša val dohodke. Pri malem jc začel. Odnašal je najprej robce in naglavne ženske rute, nato pa se je lotil različnega blaga, ki ga jc nosil pod suknjo skritega domov. Z njim je kradel nekaj časa in ta ga je tudi bržkone zapeljal, njegov souslužbenec Anton Sitar, ki je tudi že znan kot sotovariš večje ljubljansko tatinske in vlomilske družbe. Obtoženec je znosil domov za okroglo 23.000 Din različnega blaga, katerega je nameraval prodati seveda po zelo nizki ceni nekemu tovarišu v Dolnji Lendavi. Toda tatvina sc je pravočasno razkrila in obtoženca so aretirali z njegovim tovarišem na kolodvoru, ko se je hotel odpeljati k svojemu odjemalcu. Do aretacije je obtoženec odposlal že za okrog 8000 Din blaga in je dodal pošiljki tudi pravilen račun, seveda po nabavnih en gros cenah. Za okroglo 15.000 Din blaga pa so -..plenili na njegovem stanovanju. — Obtoženec je tatvino skesano priznal. Zagovarjal pa se je, da jc težko izhajal, česar pa ni mogel dokazati, ker je imel plače po 1625 Din mesečno in še druge ugodnosti in nagrade. Zagovornik je poudarjal, da manjka v naši zakonodaji takozrana pogojna kazen. Obsodi nnj se obtoženca, toda če je to prvi slučaj, naj sc mu k&zen odpusti in naj se mu da prilika, da se poboljša, Odpro naj" se takemu človeku še enkrat vrata in pola v boljše in pošteno živ-ljenje. — Po kratkem resumeju g. predsednika so porotniki vprašanje glede krivde z osmimi glasovi zanikali, nakar ie r.i7gla«il predsednik oprostilno sodbo.
Poizvedovanja.
Zav«| slanine se j® našel v Šolskem dr,-voredu. Naslov pove uprava lista.
Stran B.
SLOVENEC, dne 8. mara !H&
Gospodarstvo.
Umetna gnojila.
88.
Vzporedno s povzdigo našega kmetijstvu, se je povečalo tudi zanimanje za res dobra umetna gnojila, kajti pridelek domačega hlevskega gnoja navadno daleko ne krije potrebe. Medtem, ko smo morali do pred kratkem še vse vrste umetnih gnojil uvažati iz inozemstva, se je to po prevratu temeljito izpreme-nilo. Ustanovilo se je več industrij umetnega gnojila, posebno na Hrvatskem, kjer imajo za to stroko največjo porabo. Toda tudi naši poljedelci so začeli uvidevati velik pomen umetnega gnojila za poljedelstvo in pridno posegajo po istem. Uspehi so bili tako dobri, da si danes mnogo gospodarjev brez umetnega gnojila sploh ne more več predstavljati res plodo-nosnega dela na svojem posestvu.
Med najvažnejša umetna gnojila moramo šteti rudninski superlosfat, kateri se tudi že izdeljuje pri nas doma. Prvovrstno blago mora vsebovati najmanj 16% fosforne kisline ter mora biti v vodi raztopljivo, to pa radi tega, da ga rastlina lahko takoj vsesa, kakor hitro ga natrosimo na polje. Nekatere inozemske tovarne, lri ponujajo svoje blago tudi še danes pri nas, izdelujejo eitratno blago v nasprotju a onim, ld je v vodi raztopljivo. Pri tem citrat-nem izdelku traja dolg kemični proces, predno dospe prava hrana do rastline in je vsled tega manj učinkovit, kakor vodno raztopljivi Buperfosfat. V naših krajih prevladuje zahteva po v vodi raztopijivem superfosfatu, kar je tudi boljše.
Te vrste superlosfat se uporablja z velikim uspehom tako na polju pri žitu, na vrtu, bavniku in tudi v vinogradu.
Med največja podjetja te stroke moramo Šteti pri nas brezdvomno kemične tovarne delniške družbe »Danica« v Zagrebu, katere izdelek je znan po celi državi in povsod zelo cenjen. Produkcija tovaren te družbe je tako velika, da lahko krije velik del porabe in nam tako ni potreba, obračati se na tuja podjetja, predvsem italijanska in nemška, kakor doslej.
Ta izdelek se je udomačil tudi pri nas v Sloveniji. Družba ga oddaja samo v velikih množinah in kolikor nam je znano, prodaja ta Izdelek na drobno in posamezne vagone pri nas Gospodarska Zveza v Ljubljani in pa Kmetijska družba za Slovenijo.
Tako smo se vsaj v eni stroki odtegnili vplivu inozemstva, kar je brez dvorna velik ^speh.	# # .
g Dohodki monopolske uprave. V mesecu novembru lanskega leta so znašali dohodki monopolske uprave 203,316.674 dinarjev napram 182,633.774 dinarjev v mesecu novembru leta 1923. Od 1. aprila 192S do 30. novembra 1923 so bili dohodki monopolske uprave 1 milijarda 450,743.960 dinarjev, medtem ko so od [L aprila 1924 do 30. novembra 1924 narasli na 1.612,145.094 dinarjev. Proračun je določal za dobo od 1. aprila 1924 do 30. novembra 1924 dohodkov 1.542,733.333 dinarjev. V mesecu novembru lanskega leta je bilo dohodkov od tobaka 131,251.257 dinarjev, od soli 27,909.879 dinarjev, od petroleja 19,268.502 dinarjev, od vžigalic 11,994.980 dinarjev, od cigaretnega papirja 12,447.837 dinarjev in raznih dohodkov 444.238 dinarjev.
g Občni zbor. Obrtna banka, d. d., Ljubljana 27. marca 1925.
g Občni zbor. Hranilnica in posojilnica na Gornji Polskavi, r. z. z n. z. 15. marca 1925.
g Promet na zagrebški borzi. Promet v devizah na zagrebški bom je dosegel v teku lanskega leta 8.831 milijonov dinarjev, kar pomeni napram letu 1923. porast za 1254 milijonov dinarjev. Prometa v delnicah bančnih za-
j vodov je bilo za 52,898.200 dinarjev (napram J letu 1923. več 25 odstotkov) in v delnicah industrijskih podjetij prometa za 78,839.020 dinarjev (t. j. 26 odstotkov več kakor v letu 1923.).
g Tvornica stekla v Daruvoru — ustavila
obrat. Kakor javljajo zagrebški listi, je tvornica stekla v Daruvaru ustavila radi krize svoj obrat
g Poravnalne zadeve. V poravnalni zadevi Štefanije Vertuikove, trgovke v Ljubljani je poravnava sodno potrjena. — Poravnalno postopanje firme Kristijan Dobnilc in drug, lesna industrija v Celju, je končana, ker se je dolž-nica z upniki poravnala. — Poravnalno postopanje zoper Ludvika šefa, trgovca v Mariboru je ustavljeno, ker ni založil v določenem roku predjema za kritje stroškov.
g Konkurz. O imovini Katarine Vindiseve posestnice in gostilničarke pri Ptuju jc razglašen konkurz.
g Žigosanje avstrijskih bankovcev. Z Dunaja poročajo, da bodo v teku meseca marca t 1. dobili avstrijski bankovci za 1.000, 10.000, 50.000, 100.000 iu 500.000 kron žig, ki bo na-značeval vrednost v šilingih. To bodo naredili radi tega, ker hočejo olajšati plačilni promet publiki, tako dolgo dokler ne bodo izdelani bankovci, ki se bodo glasili na šilinge.
g Maksimalne in minimalno cene žitu v Švici. Švicarska vlada je predložila parlamentu predlog zakona, s katerim se maksimirajo cene žitu iz žetve 1925 na 45 frankov za met. stot, minimalna cena pa je 38 frankov.
g Zvišanje diskonta v Angliji. Pred par dnevi smo poročali, da bo »Bank of England« v skladu s povišanjem diskonta v Ameriki zvišala svojo diskontno obrestno mero od 4 na 5 odstotkov. Kakor sedaj javjajo iz Berlina, je to zvišanje bilo sklenjeno v četrtek, dne 5. t meseca.
g Konkurzi v Nemčiji. Iz Frankfurta poročajo, da je bilo v teku meseca februarja letos prijavljenih v Nemčiji 700 konkurzov napram 766 v januarju 1925.
Borze.
Dne 7. marca 1825.
DENAR.
Zagreb. V prostem prometu notirajo: Italija 2.53 (2.51375—2.54375), London 296/75 (295.40-298.40), Newyork 62.125 (61.59 do 62.59), Pariz 3.185 (3.165—3.215), Praga 1.8475 (1.8335—1.8635), Dunaj 8.775 (8.68-8.78), Ztirich 11.97 (11.925-12.025).
Cnrih. Belgrad 8.40 (8.40), Pešta 0.0072 (0.0072), Berlin 1.238 (1.238), Italija 21.23 (21.12), London 24.77 (24.79), Newyork 519.70 (519.70), Pariz 28.90 (26.55), Praga 15.45 (15.45), Dunaj 0.007325 (0.007325), Bukarešt 2.60 (2.60), Sofija 3.80 (3.80).
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Dunaj. Alpine 388.000, Greinitz 138.000, Trboveljska družba 482.000, Hrvatska eskomptna banka 188.500, Leykam 145.000, Jugoslovanska banka 120.000, Hrvaisko-slav. dež. hip. banka 71.000, Avstrijske tvornice za dušik 177.000, Gutmaim 600.000, Slavonija 62.000.
BLAGO.
Newyork, 6. marca. Pšenica 197, koruza 130.375.
Chieago, 6. marca. Pšenica za maj 181, za julij 162.50, za september 149.75, koruza za maj 128.125, za julij 131.50, za september 138.375.
Novi Sad. Pšenica 465, koruza 185, maree-april 205. Položaj zelo slab.
Uncsrskra sprejmem v tr-UI*GSsi\M govino z mešanim blagom v Ljubljani. Vso oskrbo mora imeti pri star-Sih. - Naslov pove uprava »Slovenca« pod Stev. 1475.	Vajenca za fino krojaško obrt sprejme takoj. - Naslov pove uprava lista pod Stev. 1471.
	SPREJMEM DELO v kakem skladišču tovarne; grem tudi h konjem v kako trgovino. - Ponudbe prosim na upravo »Slovenca« pod »DELOVNA MOč« št. 1461.
Kuharica. Uradniška menza 10 do 12 oseb potrebuje dobro izurjeno samostojno kuharico. -Ponudbe in pogoje je nasloviti na upravo »Slovenca« pod šifro »MENZA« št. 1469.	
	KUHARICA ki je tudi dobra gospodinja in govori tudi nemški, se išče za žtipnišče na Kočevski Reki. Vstop takoj, plača dobra. - Ponudbe na Zupni urad na Kočev. Reki. 1444
za mizarsko VdjCaiUa 0brt Išče. -Kje, pove uprava pod št. 1480	
K [p,far 2 večletno prak-so, kvalmsctran v vseh delih kletarstva ter z zelo dobrimi spričevali, želi stopiti v slnfbo takoj ali pa s 15. marceaa. - Več sc tr.ve v upravi ped »Kletar«.	
	Učiteljica JS rž: venščint, nemščini, za pomoč pri francoščini ali v ljudsko-šolskih predmetih oz. sprejme tudi kak drug posel v popoldanskih urah. - Ponudbe upravi lista pod »B. V.«
SLUŽBE IŠČE. Gospodična, 19 let, gluha, sposobna pisave in govora, bi se rada izučila za fino Šiviljo kje v Ljubljani aH ▼ Mariboru. Razume tudi vsa htšnn opravila. Šivilje, ki bi jo sprejale, naj eporočo naslov uprr.vi rSlovenca« pod ilfro »POŠTENA« št. 1483.	
	Tkalski mojstri ki imajo že dolgoletno prakse, se potrebujejo v Tekstilni industriji a. d. Beograd, Kralja Petra 31. Refleklanti naj predlože pis. ponudbe z vsemi podatki in fotografijo.
Na stanovanje	IVlll|l nrjni u l»u
fal ZAJUTF.RK se sprejmeta dva gospoda lahko takoj. -Naslov pove uprava »Slovenca pod Iter. 1495.	▼ zelo prometnem kraju, s stanovanjem ia nekaj zemlje. - Naslov se izve v upravi »Slovenca, pod IUt. 1452.
TurisfiRa In spor!.
Športni teden.
Zudnjič smo omenili novi stadion v Ameriki, za 250.000 gledalcev. Jack Root, prejšnji bokserski mojster, sedaj večkratni milijonar in posestnik več filmskih palač, hoče pa skupaj z Dempseyevim managerjetn Kearnsom zgraditi še en stadion, ki bo po velikosti drugi na svetu. Zgradili ga bodo v Los Ange-les, stroški pol milijona dolarjev. — Bilanca zadnjih olimpijskih iger v Parizu izkazuje primanjkljaj 1.229.000 frankov. Vzrok pravijo da je neugodna lega stadiona v Colombes. — Na prostoru nekdanjega pariškega trdnjavskega obzidja bo napravil znani športni mecen Dsutsch de la Meurthe celo »univerzitetno mesto« za dijake; dogotovljeuo bo že v letošnji jeseni. Stanovanjski prostori so preprosti, zdravi in higienični; dijakom bodo ua razpolago dvorauo za boksanje, sabljanje, telovadbo, igrišča za nogomet, rugby, tenis itd., plavalnica. AngSeške in ameriške univerze imajo take napravo že davno; Francozje upajo, da bo imelo novo mesto isti ugoden vpliv na športni razvoj, kakor ga imajo slične naprave v omenjenih dveh deželah.
Uruguayci in Brazilci so že v Evropi, tudi sloviti črnec Andrade je prišel. Za njih podpise so se razvili hudi boji; bolj se razumejo Amerikanci na žogo kakor na pero. Na ladji so ves čas igrali, tako da so popolnoma »fit«.
V Ameriki sedaj ne slišiš drugega kakor imena Nurmi, Ritola, Osborne, Weissmueller, Borg. Pravijo, da je letel Ritola 5000 m v 14:25.2. Govorili so, da je bil suspendiran, ker ni hotel v Bostonu nastopiti, pa so prepoved kmalu spet preklicali. Sploh se je pa začela velika debata, ali sta Nurmi in Ritola še prava amaterja ali ne. Posebno Francozi so natančni. Nurmi zatrjuje, da je čist amater in da je šel v Ameriko kljub neštetim drugim povabilom samo na vabilo svojih ameriških rojakov. S pariške olimpijade znani Novozelan-dec Porritt se spet javlja; 100 yardov je letel v 10 sek., kar je isto kot obstoječi univerzitetni rekord. Nemca Houbena nameravajo povabiti k angleškim lahkoatletskim mojstrstvom. Zmago v teh mojstrstvih smatrajo Angleži za največji športni uspeh. — PaddocH in Murchison bosta kmalu v Evropi. Imata vse potrebne poverilne listine s seboj, da ne bo spet takega vpitja kakor pred dvema letoma, ko je priletela za Paddockom diskvalifikacija v Evropo. — Boja med Finci in Švedi se bo udeležilo na vsaki strani 25 športnikov.
Francozom je njih Rigoulot prišel kakor nalašč. V lahki atletiki, nogometa itd. jim kar no gre, zato jim je pa težka atletika v Rigoulotu prinesla popoln uspeh. Nemški atlet Trappen je že dobil dovoljenje, da gre v Pariz na tekmo. To bo boj! Na obeh straneh naj-odločnejša volja in najstrožji trening. Za StraŠ-bergerja se pa še nič ne ve.
Da je športnik svojih uspehov vesel, je umljivo; da je neuspehov žalosten, tudi. A da si hoče vsled neuspehov vzeti življenje, kakor je nameraval bokser Milenz, se malokdaj sliši. Ni gotovo, če bo okrevaL — Dempseyu so sedaj rekli, da mora v treh mesecih nastopiti proti Gibbonsu, sicer preide naslov svetovnega mojstra na Gibbonsa. Torej bo le nekaj. Za Gibbonsorn pride na vrsto črnec Harry Wilis. Nekdo si je izmislil šalo in hoče poslati nad Willsa Italijana Erminio Spalla. Sicer je Spalla za Evropo prvovrsten, a za Willsa on ni pravi nasprotnik in se nam že naprej smili. — Nemca Samsona-Kornerja je premagal Anglež Chil Scoft, po točkah. Vsi so mislili, da bo Nemec zmagal.
Prej smo omenili p 1 a v a č a Borga. Imenujejo ga »vodnega Nurmija«. Seveda rekord za rekordom, celo na razdalje, kjer sicer ni
prav doma. Pomislimo: 800 m je plaval v
3:38.2, za 7 sekund manj kakor je bil Weiss-mueUerjev rekord. Svetovni rekordi so sedaj sploh v modi. Tako je Skelton v prsnem plavanju dosegel na 200 yardov čas 2:32, prej 234.8. Dobro, to so moški. A tudi ženske dosegajo v zadnjem času v Ameriki plavalne uspehe, ki jih pred par leti nihče ne bi imel za možne. Miss Lackie je plavala 50 yardov v 28.1 sek. in par dni nato v 27.3! Ženska rekorda na 50 m in 100 m sta itak že njena, 32.4 in 1:10.1. Miss Ederle je plavala 300 yar-dov v 3:44.3, Marta Norelius 300 metrov v 4:12.1 itd. Čas 3:44.3 je za celih 12 sekund boljši kakor dosedanji! 4 krat 100 m so plavale štiri dame v 4:55.2 (seveda nov svetovni rekord); kakšen je naš moški na 4 krat 100 m? — Argentinski plavač Pedro Cantiati je plaval po reki Panma 35 ur skupaj ln je preplaval 150 do 170 km (93 milj, pa ni označeno, kakšne so). Tudi za ameriško razmere, in tudi 5e je plaval navzdol, je to nekaj velikanskega.
Znano avtomobilno dirkališče Montl-hery pri Parizu so sedaj še enkrat izmerili in ne meri 2500 metrov, ampak 2548.24 m. Kaj pa sedaj tam doseženi uspehi? — Ameriška avtomobilna industrija zaposluje 3,105.000 oseb; samo Ford in Generalna motorna družba vsak po 100.000.
V zadnjem »športnem tednu« smo govorili o s m u S k i h skokih v Pontresini. Sedaj poročajo precej podobne uspehe iz Parten-kirchena na Bavarskem: Norvežan Ljungman je skočil 59.3 rn daleč, za 1.8 m dalje kakor je dosedanji olimpski rekord; domačinu Neu-nerju se je posrečil skok 58 m, največji skok, ki ga je doslej dosegel kali Nemec. Ljungman je označil skakališče za najboljše in največje na svetu. — Med svetovnimi mojstri v hitrostnem drsanju je na prvem mestu Norvežan Oskar Mathiesen, ki si je izvojeval mojstrstvo petkrat (1908, 1909, 1912, .1913, 1914); Holandec Eden trikrat, Norvežan Oestlund, Rus Strumikov in Finec Thunberg po dvakrat Ln tako dalje.
Kakor Tilden je začela tudi Suzana Leng-len pisateljevati in piše sedaj športni roman, ki bo izšel v začetku junija. — Na Nemškem bodo igrali letos nad 100 t e n i s-turnirjev.
Letošnje evropsko mojstrstvo v veslanju se bo izvojevalo v Pragi. Masaryk, velik prijatelj športa, je naklonil pripravljalnemu odboru 10.000 čeških kron.
Gradjansld, Zagreb: Primorje. Danes nastopi bivši prvak Jugoslavije, zagrebški Grad-janski proti ljubljanskemu Primorju. Tako ae bo po daljšem presledku zopet nudila priliS§L naši športni publiki, da si ogleda zagrebške »purgerje«, ki uživajo nc samo doma, temveč tudi v tujini velik renome. V moštvu Gradjan-skega nastopi več reprezentativnih igralcev, nadalje vratar Mihelčič, Ljubljančan, ki je bil prej član SK. Hermes-a. — Tekma se vrši na igrišču Primorja, Dunajska cesta ter prične ob iieh popoldne. Igra se ob vsakem vremenu. Občinstvu se priproroča, da si nabavi vstopnice v predprodaji v trafiki Sever, Šelenburgo-va ulica, dane3 do 12 (popust), da ne bo pred dnevno blagajno navala. Dame v spremstvu kavalirjev imajo prost vstop. Tudi drugače so cene primeroma nizke tako, da si bo lahko mladina in dijaštvj ogledalo znamenito zagrebško moštvo. — Gostje dospejo v Ljubljano danes predpoldne z brzim vlakom ob 10.40 na glavni kolodvor. Tekmo bo sodil naš najboljši sodnik g. Kramaršič,
Jads-an : Hermcs. Prvenstvena tekma prvorazrednih moštev se vrši v nedeljo, 8. marca ob 3 . uri popoldne na igrišču Ilirije. Ob pol 2 predtekma rezervnih moštev. — Prvotno določena predtekma Ilirija:LASK je bila v zadnjem trenutku odpovedana.

NOTE klavirski izvlečki operet — ugodno naprodaj. Naslov pove uprava lista (OKLOPNI) za tok 110 Volt, pod številko 1500. 600 Amp., 9X> m dolg, prcc \ poceni Jugoslov. tiskarna v Ljubljani.	1426 novo, pripravno za obrtnika
1 ......~~ 1	~ ali vpckojenca, nad 154 ora-
Lepe stavbsne parcele ! ja sadonosnika, prodaja po-na glavni cesti v Zg. Šiški j ceni LOVRO ČREMOŽNIK, naprodaj. — Naslov se « posredovalec, Celje, Prcšer-izve v upravi pod št. 1503. i nova ulica 19.	1449
MANUFAKTURISTA ali manulakturistinjo
samo prvovrstno moč, 83 takoj sprejme. Pismene ponudbe naj se osebno predloži. — Naslov se Izve pri upravi lista pod štev. 1498,
SLUŽBE IŠČE STROJNIK z dobrimi spričevali, pri opekarni ali žagi. - Naslov v upravi lista pod žtev. 1362.
Ia angleški livarniški koks Ia angleški premog la angleški kovaški premog Ia trboveljski premog
prelil*,*.™ I	I	----—
4K ffc	V plombiranih vrečah d 50 Ug
J J*	na tone in v celih vagonih
v 4	cromptno in najceneje
DOBAVI:	Čcbln, Ljubljana, Wolfova l/IT.
in raznovrstna kom. naročila
za dunajski trg
sprejema in izvršuje vestno: I. TOMEC - Wier, XVIII.,
Plenergesse 17.
1376
Dobro izvežban in pošten
kljucav. POMOČNIK
ob lastni oskrbi se takoj sprejme. - Ponudbe naj se
pošlje na naslov: KAROL ALBRECHT - KAMNIK.
Srbohrvaški, slov.-necil^i
KORESPONDENT
s prakso, zmožen knjigovodstva, r uVOfttžf. trgov. uOiO, izučea manufaktur. in kon-lekcijst, ilče mest*. Ponudba pod »Srbohrvaikl« upravo »Slovenca«, 1453
STANOVANJE
■je ODDA v novi hiši, kuhinja, soba hi klet. Naslov pri uprrvi lista pod 1501.
LUBJE,
smrekovo skorjo, č r c s 1 o zdrobljeno in cclo, KUPIM vsako množino. Ponudbe s ceno upravi pod »LUBJE«.
SJsoft prodam v mestu, z TkEdU velikim hlevom iu vrtom. Hlev jc zelo svetel, porabljiv tudi za delavnico tli skladišče. Na željo dobi lahko kupcc tudi nekaj njiv in travnikov. Hiša je pripravna za vuako obft, ker je • zrlo prostorna. Ima zelo do-j Ver vodnjak in elektr. raz-■svetljsvo. Nanlov se izv* v ' upravi lista pod Stev. 1463.
Samostojen GOSPOD
išče zanesljivega, zvestega, zmožnega slugo, ki more držati v brezhibnem stanju kompl. stanovanje za samca in ki zna streči in servirati. Starost 30—40 let. Izčrpljivc ponudbe z označbo referenc na »Intcrreklama d. d. Zagreb, 1—78, pod šifro: »Samostojen 0-128«.
Dvonadstr. hiša
se proda v mestu na Gorenjskem z vpeljano gostilno, sobami za tujce in hlevom. Vodovod in elektr. razsvetljava v hiši. Cena po dogovoru. • Naslov pove uprava *Slov*fic»« pod Slev. 1462.
Pošteno in pobožno, boljšo
DEKLICO
ki zna kuhati in opravljati vsa hišna dela, sprejme k mali družinici Ljubica IL1-NIČ, ravn. soproga, Osiek I, Aleksandrova ul. 20, II. nad. Plača po dogovoru. 1438
Šivalni STROJ, orig. Singer, čevljar, flahšteparica, naprodaj Žabjak 3/III, Emeršič.
Mala rodbina IŠČE boljšo
za vsa hišna dela, ki zna dobro kuhati, in DEKLICO k 3-letnemu otroku. - Ljubica HINIČ, Osijek, Aleksandrova ulica 20. 1348
popolnoma vešči stroke, se sprejmejo takoj proti dobri plači in proviziji. - Ponudbe poslati na upravo lista pod šifro »Dobra provizija*.
Na dobro domačo hrano
se sprejmejo gospodje. Naslov v upravi pod It. 1412.
DELAVNICO
pripravno za vsako obrt, oddam v najem v Podgori 36 pri Št. Vidu n. I.jublj. - Več r>c poizve pri Ivano Novaka, Pržan 10, Št. Vid n. Ljubi).
Enonadstr. Hiš A
.IE NAFi\ODAJ, pripravna po svoji legi za obrt ali trgovino, ▼ mestu na Gorenjskem. Cena po dogovoru. - Nadov v upravi liste pod it 1464.
in vsa pisarn, dela v manjžib podjetjih oskrbuje po nekaj dni v tednu prvovrsten trg, uradnik, spreten knjigovodja. Prevzame vpeljavo knjigovodstva in izdelavo bilance tudi pri podeželskih podjetjih. - Ponudbo upravi lista pod »Sigurna kalkulacija«.
snažno, s posebnim vhodom, išče boljši, miren gospod. — Ponudbe na upravo lista pod »Snažna soba« Mer, 1499.
posestvo"™"
z lepim stanovanjem, tik Ljubljane, se proda. Naslov v upravi lista pod št. 1504.
S 1-25—30, OKLIC.
Jevna sodna dražba kon-ktirznega sklada A. Kunstka (obstoječega iz zaloge usnja, čevljarskih potrebščine in nekaterih drugih premičnin) bo 16. marca 1925 (v pone-del'ek) v dražbališču v pritličju mestnega županstvu v Novem mestu.
Okrož. sodišče Novo mesto, odd. L, 27. februarja 1925.
Kleparski STROJ
(aufblg. uriv.) dobro ohre-njen, prodsm. - Naslov v upravi lista pod ttev. 1451.
Polnojarmenfk
popolnoma nov, 72 cm prehoda (Durchgang), se po zelo ugodni ceni proda. - Naslov v upravi lista pod it. 1465.
Dražba gnoja
za čas od 1. aprila 1925 do 31. decembra 1925 se vrii dne 21. marca 1925 ob 9. ari
dopoldne v pisarni državne irebčarne na Selu. — Zdra-žitelj ima poleg kupnine plačati 2 % za ubožni sklad, 2% takso in stroške objave v časopisih. — DRŽAVNA ŽREBČARNA na SELU.
Proda s e popolnoma nov
elektromotor
K 15.5 HP, 300 Volt, in s:
aa 4 Atm. - LJUBLJANSKA PLINARNA._1481
Prodaja.
V torek 10. marca oh 2. ttri popoldne se bo na postaji ▼ Litiji na javni dražbi prodal
MATERIAL za ŽIČNO ŽELEZNICO
(Kične vrvi 30 mm, 22 mm tn 12 mm ter 10 vozičkov}. Posebno je pripravno za lesne producente ali apnenice.
lio
lep, črn, se proda. - Naslov r upravi lista pod it. 1492.
Uradnik"išče SOBO
za 1. april ali kasneje. - Ponudbe pod »Soba« na upravo
SOBA!
Distinguiran gospod, dva- do trikrat tedensko v Ljubljani, IŠČE ELEGANTNO SOBO. Predpogoj: direkten vliod s stopnišča. Dobro nagrado onemu, ki sobo preskrbi. -Ponudbe na upravo lista pod šitro: »10. MAREC« it. 1491.
g o d n a~prii ikat
Oddamo večje prostore z rnontiranim motorjem 18 KS za surovo olje, dinamo za lastno luč in stružnico za železo; proda se tudi posamezno po zelo ugodni ceni. Ogleda se od 9.—11. in od 2. — 4, - Naslov »e izve r upravi lista pod it. 1410.
Moške ševro ČEVLJE
popolnoma nove, ceno prodam. Ilirska ul. 21, vrata 9.
Pohištvo
dobro ohranjeno, se proda radi preselitve po nizki ceni. Zg. ŠiSka 102 (Celovška c.).
katere ▼ Ljubljani dozorijo le koncem julija, žlahtne vrste, se dobijo, dokler traja zaloga, v Kolodvorski ulici H. 11 — pri vrtnarju. 1494
ZAMENJA SE
lepo stanovanje, obstoječe iz ene sobe, kuhinje in priti-klin, z dvema sobama ali •nakim. - Pism. ponudbe na upravo Ksta pod Stanovanje.
M. KUKMAN^
klobučar, Ljubljana - Šiška, Sv. Jerneja cesta 58, priporoča cenj. občinstvu svojo zalogo moških KLOBUKOV Ife v konkurenčnih cenah. — Sprejemi' se tudi rsa v to •troko spadajoča popravila.
R/flado kozo
tvlcarsko, brejo, prodam. Je dobra mlekarica. - Baraka objekt it. 12 — Spod. Šiška.
Proda ■« več prvovrstnih
koreničjakov
posebno dobre trte (črnina) za brajde ob hišah. - Zelena it. 123.	1479
GNOJ se
V »goro ulica 12
ZUPAN.
.rcB°RDEAJASE SVINJA
zaradi pomanjkanja prostora. Istotam se kupi PESA. -FRANC DO VIČ - Ljubljana, , Pokopališka cesta 29. 1476 tisoč dinarjev.
ŽLAHTNE SADIKE
približno 30 do 40 tisoč, po nizki ceni ima naprodaj Lovro Tišar, pletar, Logalec.
SALAME
kg Šunkarice A 41 Din, kg Brauniviike i 16 Din razpošiljam od 5 kg naprej po povzetju. Za dobro blago in točno postrežbo se jamči. FR. GOLOB, mesar in prr--kajevalec, Šiika-Ljubl;ana VII
PRODA SE večja množina
ŠPANSKI BEZEG (HOLFR). OPEKARSKA CESTA 26.
čevljarji pozor!
Prodam po nizki ceni dva STROJA, eden je levoročen, drugi cilinder. - Naslov v upravi lista pod Stev. 1389.
Proda se HIŠA
z gospodarskim poslopjem, vrtom, 2 njivi, gozdom, travnikom, na katerem §c redi 3 glave živine, pripravna za obrtnika. Cena po dogovoru. - Naslov: IVAN BABIC, Bi-strica-PodbrezJe, Gorenjsko.
Sprejemam vsa
KLEPARSKA
popravila in nova dela.
Cene jako solidne, delo točno. — Se priporoča
Stanko Kezeie
Bohoričeva ulica 5t 3.
a žurTeTa
v vseh barvah in plisira se
RESLJEVA CESTA i t. 12, L nadstropje, desno. 1267
Prave vzorce
in GORNJE DELE ČEVLJARSTVA samo pri izde-lovatelju BLATNIK KAREL, Ljubljana, Vrhovčeva ul, 3.
rohištvoF
Najugodnejši nakup vsakovrstnih spalnic in drugega pohištva po najnižjih cenah r-i Mat. ANDLOVIC, Vidov-tfsnska 6 - Komenskega 28.
)0S. POBKBfljSEK
LJUBLJANA
JURČIČEV TRG
priporoča svojo bogato zalogo vsakovrstnih pletenin modnega blaga ter perila, potrebščin za šivilje — vse po znižanih cenah. Pismeua naročila točno 2 obratno pošto
Elektrotehn. podjetje
A. ARHAR in drug, Spod. Šiška, Jerneja cesta it 47.
Prevzema v^akovrst. elelctr. dela, gradn|e manjših elek-trarn in inštalacij »er vsakih daljnovodov po najnižjih cenah in točni postrežbi — Garancija! 898 Garancija!
"doslej
se je naznanilo 63 eseb,
da so potom prve ali druge številke »Fortune«, časopisa za natečaje in posredovanje SLUŽB (uprava Osijek I.) dobili službe, ki so jih iskali. Brezplačnih listov na ogled ne pošiljamo. Povzetje izključeno. — Posamezne številke po 10 dinarjev, mesečno 35, četrtletno 100 Din.	451
Procfa se dinamo
firme Ganz, Wien, 120 volt, 60 Amp. 1410 obratov v minuti. - Naslov pove uprava »Slovcnca« pod itev. 1385.
VSE, KAR RABITE ~z~Vaš VRT, VINOGRAD, SADOVNJAK itd., dobite pri »VRT« - DŽAMONJA in DRUGOVI, družba x o. z., Maribor. — Cenike pošiljamo brezplačno!	1016
Trgovina
z MANUFAKTURO, najbolje vpeljana v Ljubljani, se radi odpotovanja z zalogo ugodno PRODA. - Ponudbe pod »LEP LOKAL« upravi ^Slovenca«.	1368
kupim. - Ponudbe na upravo lista pod: »KRONE«.
INTERNATIONAL WATCH G?
CHRONOMETRES ET
MONTRES dg PRECiSION
RENOMMF-S »AR. LEUR.
HAUTG PRČCISION BIEKIFACTURE ELŽG^.NCG
StMfhausefira
svetovna znamka Dobi so pri
F. Mi mm
Prešernova 1
Šelenburgova 7
Sploš. kleparstvo
Ferdo Ferenz,
LJUBLJANA - Mirje 2,
Izvršuje vsa stavbena ln galanterijska nova dela in popravila strokovno in ceno.
Krajnike
-	smrekove ali jelove -kupim v vagonskih množinah. — Ponudbe na:
-	IVO STERGAR -
RADOMLJE.
Važno za kovače!
Tvrdka Dom. Čebln, Ljubljana, Wolfova 1/IL Vam dobavi v plombiranih vrečah a 50 kg najceneje
Ia. angleški kovaški premog la. angl. šlez. livarniški koks. Dvakrat izdatnejši, kakor domači premogi Kdor poskusi enkrat, ostane stalno odjemalec!
Prepričajte se tudi Vil
Aaj-iajRi BDHUOA} ou^jaoajj, konjaka, mma in sadnih sokov IŠČE agilr.e in sposobne
Frasac,
DOHACO DEICif®
različna idaum
SEMENA, peso. greiioro
priporoča za ponilad, setev
rm\ ps&sacnih
UBBUAPJA Banajstia cess« srci. 3©
s aedežem ▼ Ljubljani, kojini bi se moglo poveriti tudi
eno konsignacijsko skladišfe. Garancija je neobhodna. -Cenj. ponudbe pod šifro »Plemeniti likerji« it. 1446 upr.
zmmm^i^Mv^i^mmM^sam. i
posestvo
15 oralov površine, ležeče v Gabcrniku, 20 minut od kolodvora Kostrivnica-Podplat in obstoječe iz vinograda, sadonosnika, travnika, njive in gozda, proda skupaj ali posamezno po jako nizki ceni Franc Gerželj, posestnik in trgovec, Pragersko. Stanovanjska m gospodarska poslopja so zidana in v dobrem stanju.	1243
noi'k.1 ii ieSknjn ievijoi« ia Nru dunajaka honfektljn Ob C«0. fina dsmska volnena oklekn Din MO.Dai:i«fcl piaC! Din <(50. fanto-islu CIh 75. dekIKks »&!*':« Din SO.
H £»*. poiE8j.fi v« lcfrgovinaa
termeeki, ceue u.
18
nu«trev»i,l cenili z U< 1000 Ubiml si ptSije vsakemu zastonj, vzorci od svkM l!»n>i)Br(ra in rezm msrvlakimie rebe pa »« it dni na »glej. Kdcr pride z vlskep« sscino ieptasi dobi nukupu primarna povrnitrv Minjj. Ncroiila dez Din S00 p65ti':!ne pror.ts. Trr,e»:l engroH cene.
MALO posestvo
v ljublj, predmestju, z vsemi gospodar, poslopji, prodam radi selitve. Stanovanje na razpolago. - Več se poizve Ižanska cesta 30. 1415
naprodaj, pripravno za obrt, v Sevnici it. 120. - Cena 75
ŠIVALNI stroj
dobro ohranjen, prodam. -Naslov v upravi pod it.' 1435.
znamke Benz, 16 do 20 IIP, 4 sedežen, lep, v dobrem stanju, se ceno proda. - Naslov v 1360 ' upravi lista pod itev. 1342,
Zahvala.
Ob težki izgubi, ki nas je zadela s smrtjo naše ljubljene soproge, gospe
Ivane Vodnik
nam je došlo od blizu in daleč toliko iskrenega sočutja, da se nam ni mogoče vsem in vsakemu posebej zahvaliti. Blagovolijo naj vsi, ki so darovali prekrasne vence in cvetje, in spremili rajnico v tako častnem in obilnem itevilu na njeni zadnji poti, sprejeti tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo.
Posebna zahvala bodi izrečena slavnemu pevskemu društvu »Ljubljana« za prekrasno, srce pretresujoče petje.
Ljubljana, dne 8. marca 1925.
GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALL
arhitekt in mestni stavbenik, Rimska sssta 2.
■	m
■	■
IZVRŠUJE NAČRTE IN PRORAČUNE, PREVZEMA STAVBNA DELA VSEH VRST, KAKOR TUDI PRE-SOJEVANJA IN CENITVE VSAKOVRSTNIH POSESTEV POD SOLID. IN NAJUGODNEJŠIMI POGOJL
I
m
od testne opekarne na Viču, priznana kol najboljša kakovost, in od skladišča, OPEKARSKA CESTA štev. 18, po najnižji dnevni ceni.
inh&lacljnki »parat ne ume manjkati ▼ nobeni družini, nabaviti ii ga mora vsak pooamesnik, ako nkrbi /.a avoje idravj«. — , AUGOLATOK" sdravi B najalpnrneiuim uspehom ve* balezni sapnih organov, kakor, lilajeaj«, knželj, oslovski b&tfalj, BaSuha, erait)Mi«nl ln toronhltalal k&»ar. vratne la p Juinu bolezni, vnatje pSJntnili km(o: poa*;e4lee tufmenee, astme sta. Itd. — l'r(diiosti Aparata: rftr.blapnje olmate in vodene tekot-ine. Ni v nikaki isvesi s kurjavo, tarej opnja varen. Komodno more ee nporaMjati tudi t p»«tel|i. Takoj po uporabi ee paciient lahko peda na mrsli zrak, tor je popolnoma zavarovan pred ponovnim preblajenjera. Preae -letljlv učlneit tBh©J po uporabi, Cena. papiia ^a aparata ,,ACaOI,ATOa' Din ISB1— Kafctpva.ite brezplačnih proepoktov. — Oeneraino zaetop. ra SHS
Jože CefiuIJ, agentura -komisija
Jesaalos aa Ooronjs^em
Najstarejša ta največja ipecl-
laJjii trgovina v Jugoslaviji
t piciJnimi, račua-cfctffli iu kopirnimi etrojl, nrmnoAeval. r.lmi aparati, piear-.'.;' V o opremo in s vnemi tozadevnimi ott.iingmi.
V stanov. 190«. Telefon St. 308
' ■■w
a'®««
aTtomatidne regulatorje, zatvorntoe itd.
izdeluje in dobavlja
ING. F. SCMNE1TE& - šti©FJA LOKA
Konkurenčne cene.	Prvovrstne reference.
Zablevajte ponudbe.
Lpbezen in zlato. 33
Angleški spisal Jack London, prevel J. M.
Njegova darežljivost je bila razkošna. Nekateri 80 dejali, da je bila blazna. Ob času, ko je dobival stotisočake za moko, ni bilo nič manj in nič več kakor blazno podarili dvajset vreč moke plesalki in duhovniku. Ampak to je ravno prijalo njegovemu značaju. Denar mu je bil zgolj znamka; igra je pri njem nekaj veljala. Posest milijonov je povzročila v njem kaj majhne izpremembe; edino to, cla je še strast-nejše igral svojo igro. Dasiravno je bil razen ob redkih prilikah zmeren v pijači, je sedaj celo manj pil, ko je imel vsa sredstva za neomejeno pitje in vsak dan pri roki. Največja izprememba je bila v tem, da razen na poti ni več sam kuhal. Nek obubožan rudar je stanoval pri njem v njegovi iz hlodov narejeni koči in opravljal kuho zanj. Ampak hrana je ostala ista: špeh, fižol, moka, slive, posušeno sadje in riž. Oblačil se je kakor poprej: vrhnje delovne hlače, nemške nogavice, mokasini, flanelasta srajca, kožuhovinasta fcepica in flanelast jopič. Smotk se ni oprijel, ki so najcenejše veljale po pol do enega dolarja. Kadil je še vedno isti tobak kot poprej in z roko zvita cigareta v rujavem papirju ga je zadovoljevala. Resnica pa je, da jo imel več psov, za katere je plačeval ogromne cen«. Psi mu niso bili luksusni predmet, temveč so spauali v njegovo delo. Na svojih potovanjih in navalih je potreboval hitrosti. Prav iz tega vzroka si je najel kuharja. Imel je preveč dela in posla, da bi si k- hal s?m, to je bilo vse. Slabo gospodarstvo bi bilo, da bi igrajoč za milijone tratil čas s kurjenjem in kuhanjem vode.
Tislo zimo leta 1806. je mesto Dayson hitro na-rfnčnlo. Daylightu je deževal denar od prodaje mestnih parcel, ki ga je točno zopet vložil v podjetja, kjer t" K a še pncl umi. u denarjem in podjetnostjo je ifrs.I ono nevarno igro, ki so ji rekli gromadenje v pnsrrido, in nevarnejša je bila taka igra, če se je rvda nahajala samo na raztresenih meslih.
* rAfvr. i	- spt;F :_si jcsorzuara a
>Samo počakajte, da doseže glas o tej najdbi zunanje kraje,< je dejal svojim starim znancem v sa-lunu Moosehorn. :>Glas o njej ne pride iz dežele pred prihodnjo pomladjo, in potem bomo doživeli tri navale ljudi, ki pridejo lahko opremljeni; jesenski naval ljudi s polno opremo, pa pomladni naval leto pozneje, ki bo štel svojih petdeset tisoč glav. Checha-quov bo mrgolelo, da še pokrajine ne boste mogli videti. No, vzemimo za začetek poletni in jesenski naval leta 1897. Kaj boste vi drugi glede tega storili?«
>Kaj pa boš ti storil ?< je vprašal neki prijatelj.
>Jaz — nič,« je odvrnil, >ker sem že storil. Zgoraj ob Yukonu imam kakih deset skupin ljudi, ki sekajo hlode. Ko se spomladi reka odloči in steče, jih boste videli prihajati s splavi. Za koče! Te bodo prihodnjo jesen vredne, kar bo človek mogel plačati zanje. Stavbeni les! Cena mu pojde kviško kakor le kaj. Imam tudi dve žagi na potu preko prelazov. Kakor hitro zgine led na jezerih, bodo tukaj. Ako vam je mogoče v mestih potreba stavbenega lesa, sem pripravljen takoj skleniti pogodbo z vami — tristo dolarjev za tisoč, neote.nanih.c
Tiato zimo so se prodajale vogalne parcele na ugodnih meslih po deset do trideset tisoč dolarjev. Daylight je sporočil novodošlecem onstran prelazov, naj pripeljejo seboj splave hlodov; posledica tega je bila, da so poleti 1897 njegove žage delale noč in dan v treh posadili, tako da je vedno imel dovolj hlodov za zgradbo koč. Te koče so se prodajale z zemljo vred, na kateri so stale, po ©n do več tisoč dolarjev. Enonadslropna poslopja iz hlodov v kupčijskem delu mesta so mu donašalai po štirideset do petdeset tisoč dolarjev. Vse te nove prirastke kapitala je takoj zopet vtaknil v druga podjetja. Obračal in obračal je zlato, da je bilo videti, kaker da se je vse izpremenilo v zlato, česar se je dotaknil.
Prva živahna zima po Carmackovi najdbi je Pay-ligbta mnogo naučila. Vkljub razsipnosti njegovo čudi, je vseeno ostal miren in ohranil ravnotežje. Opazoval je razkošno trošenje novih, hitro kakor t?ob« iz tnl vzrastlih milijonarjev, in jih ni mogel razumeti. M
soglasju z njegovo naravo in nazori je že še šlo, ako je v kaki nočni krokariji vrgel proč kakšen predujem. Tako se je n. pr. zgodilo v Circle City tisto noč, ko so igrali poker in je on izgubil petdeset tisoč dolarjev — vso svoje premoženje. Ampak po njegovi sodbi je bilo tistih petdeset tisoč zgolj nekak predujem. Sedaj pa je bila stvar vse drugačna, ko se je povzpel do milijonov. Tako premoženje je nekaj pomenilo, in ga ni kazalo sejaii po krčemskih tleh, kakor so ga dobesedno sejali in razmetavali pijani milijonarji, ki so izgubili vsak čut za razmerje. N. pr. McMann, ki je plačal pri bari en sam račun v znesku osemintrideset tisoč dolarjev; ali Jimmie, surovež, kakor so mu pravili, ki je štiri mesece krokal, pognal stotisoč dolarjev na mesec, potem pa je v neki marčni noči pijan v snegu zmrznil. Ali pa S\viftwater Bili; ta je v nezmernem veseljačenju zabil tri dragocene kleime in si potem izposodil tri tisoč dolarjev, da bi mogel oditi iz teh krajev; ker pa je njegova ljuba, ki ga je tiste dni prevarila, rada imela jajca, je šel in je pokupil vsa jajca, kar jih je bilo v mestu dobiti, celih stoindeset tucatov, po štiriindvajset dolarjev tucat, in jih je vse zmetal svojil psom.
Šampanjec so prodajali po štirideset do petdeset dolarjev kvart (dober liter) in ostrige v obari v konzervah po pelnajst dolarjev. Takim luksuznim rečem se Daylight ni vdajal. Sicer je plačal tupatam vsem gostom v krčmi visko po pelnajst centov, je pri vsem tem imel v svoji razsipni naravi nekak čut primernosti in računanja, ki se je upiral, da bi plačal petnajst dolarjev za ostrige v konzervah. Na drugi plati ra je nemara izdal več denarja za pomoč v nesrečah kakor so potrošili najbolj divji od novo pečenih milijonarjev v blaznem veseljačenju. Duhovnik Judge, ki ie ustanovil bolnišnico, bi lahko povedal o daleko večjih darilih kakor je bilo prvih deset vreč moke. In starodobniki, ki so prihajali k Daylightu pomoC-i iskal, so odhajali od njega podprt«, kakor je bila pač njihova potrrba. Tod« petdeset dolarjev za kvart 5u-mocoat iampanj« — to ie bilo nekuj strannr#m.
(D»iie sie.il )
v« ii



0 tn
■/•IttMSL V '".'PM-vB.tr^
umart,-limit «5Btm.viw»| ■'lI^.MVJdv/
stran &
Prisrčno te zahvaljujemo vsam, &.()|{ VCUC«. Iti so nam ob tako rani smrti ljubljenca sina, brata, svaka in strica
Viktorja GBlich
izkazali svoje sožalje. — Posebno hvalo smo dolžni častiti duhovščini, pevskemu družtvu »Krakovo - Trnovo« za ginljivc žalostinkc in vsem, ki so drugega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Ljubljana« dne 7. marca 1925.
ŽALUJOČI OSTALL
MJUVENBO, d»6 8.
Ihf, B&
Zdravnik
dr. V. Greprič
Ljubljana, Resi jeva cesta 5,
o r d i n i r a ob delavnikih od U. dopoldne do 4. pop.
PRODAM
KRASNO VILO
z velikm vrtom in gospo darskim poslopjem v najlep »i legi mesta pod najugoa nejšimi pogoji. Stanovanje kupcu takoj na razpolago. Cena 800.000 Din. Poizve se pri upravi pod št 1233.
Popolnoma varno naEoiits svoj denar v
v Ljubljani, r. z. z o, z. na Miklošičevi cesti poleg hotela »Union«.
Hranilne vloge se obrestujejo
Varnost nadijo lastna palača, hotel »Union«, hiše in zemljišča. — Krediti v tekočem računu. — Posojila proti poroštvu, vknjižbi na posestva i, t d. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.
«BJi«
Tesani les Kipimo
franko nakladalna postaja za mesae tnarc, april, maj. Ne sme biti preveč konično in
sveža. Plačilo ob sprejemu blaga t/. » 4, ln 5	m dolgo 20—50 m5
»A« , 4, 5, 6,	, „ 40—80 ,
Ja/to , 4, 5, 6, 7, S, 9 . „ 100-300 „ ,0/i3 » 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10 . „ 100-300 , »'As » S, 9, 10, II, 12 » „ 40-100 „ M/SI „ 5,6,7,8,9,10,11,12. » 40-100. 21/2« . 6, 7, 10, 12, 13, 14 , . 40-100 ,
Ponudbe tudi za manjše količine prosimo poslati na tvr f ico BRAČA MlfcETSC trgovina gradjevnog drva, Zagreb, Ilica 119.
SSsefec
priporoča boljSe tamburico, strune, par-titure in vse potrebščin e

za vsa glasbila
za bolniške sg&3 posebno priporočljiva ker razprostira sveži smerečji duh.
Najcenejše in največje skladiSče dvokoles, motor:ev, otroSkih vozičkov, šivalnih strojev, vsakovrstnih nadomestnih delov, pnevmatike. Posebni oddelek za popolno popravo, etaajliraniein poniklanje dvokoles, otro- /©.fSitA ških vozičkov, šivačih strojev Itd. — Prodaja
na obroke. — Ceniki franko.	|§»IB
Jtt?
", F. S. i. ta Mite; in otmšl!
Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4.
Ustanovljeno 1842.	Električni obrat.
IMli p!esn i orHesMorsM lil ? lini
prevzema pleskanje stavb, pohištva, |j fjlhndfljKJttJ-rn na steklo, zid, platno, centralnih peči, železnih konstrukcij itd. || aua3tnci »""» ies, Pl0eC7;n0 itd.
Bron m mi Merilec, čeme s Ceip., MM i o. z.
Ljubljana, Igriška ulica št 6 (poleg dramskega gledališča).
mmmamsmmmaaBtm
Koruzo n krmo, popolnoma suhe, ter prišla pšeirae debele otrobe nudi tvrdka
H & M. 20RM, trgovina z moko m žitom, LjubSiana, Stari trg 32. |
Najnovejši damski klobuki
doSli v modnem salona
IDA ŠKOF- WANEK, NASLED.
Ljubljana, Pod Trančo 2
Preoblikovanje in predelovanje se točno izvrši. Priznano solidne cene!	Priznano solidne cene!
PK£> U «-' - V»Xi C J k CCU» lir
11!
Najboljši 16/18 V« v vodi raztopljivi
m Si I
m
Vam nudi domača tovarna „DsgsSc&" d. Si.y Z&grsfc	SE
8Jj po skrajni dnevni tovarniški ceni franko vsaka postaja	HI
•ar-"
lil Zahtevajte edinole .SnperMsC znamke ,Danica'	M
r.7i	mmm
jjj Zastop za Slovenijo: Ljubljana, Poljanski nasip 48	jfi
V**!*'
Izdaja konzorcij >Slovencac	Odgovorni
ZANESLJIVA STAREJSA
ženska pisarniška moč
verzirana v vseh trgovskih poslih, popoln, samostojna, spretna v knjigovodstvu in računanju, dostojnega obnašanja — dobi takoj službo v trgovini z dež. pridelki in špecerijo na deželi. — Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. — Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev, 1392,
B. VESELINOVlC ft KOMPn MARIBOR
GOSPOSKA ULICA 36.
Da U cenj. občinstvo spoznalo aaie dobro blago,
katero prodajamo po stalno solidnih cenah, smo vpeljali v naii trgovini »Brezplačno loterijo«, potom katere }e mogoče, da dobi kupec lepo darilo, ne da bi kaj žrtvoval. Kdor torej kupi naenkrat ali v presledkih blaga za Din 250.—, dobi brezplačno po 1 srečko, s katero ima pravico igrati na tej loteriji pri zgoraj označeni tvrdki, kakor hitro je prodanega blaga za omenjeno Število srečk.
Ta loterija ima 1600 srečk z 720 dobitki — Dan srečk an j a se pravočasno objavi.
Žrebanje pod kontrolo dr. V. Pfelier-Jal
Dobitki: Kompletna spalna soba, 2 dobitka po 1 otoman, 2 dobitka po 3 m volnenega blaga, 10 dobitkov po 1 garnituro alumin. posode, in 705 drugih raznih dobitkov.
za osa razmere
gg! elE&iJro
dobavlja: strojna tovarna in livarna
s bidraiali^a-liM« »/ J. M.Voith -m
odpornM regulator;!	ST. polten In Heidenhelm.
Do sedaj je postavljenih £ez £060 llirbla S ca. 3,700.?0tt k. S. — Dalje izdeluje zatvornice, jezove, vse stroje ra papirnice in celulozne in karton, tovarne, stroje za uži galice, transmisije itd. Znano solidni proizvodi in prvovrstne konstrukcije! Zastopnik: Inž. 0. ZEMANEK, Ljubljana, Gorupova ul. 17. Tel. 621.
v Dolu pri Ljutiijanl
namerava igr&diH električno centralo m vabi interesente, da ji predlože tozadevne ponudbe. — Natanč-cejše informacije pri zadrugi.	1325
NOVO!
NOVO!
vlada za zgradbo stanovanjskih hiš v sistemu
€€
ker je kidanje v tem sistemu tehnično in ekonomsko dovršeno, najhitrejše in najcenejše. Splošno pozornost vzbujajo
kateri nadomeščajo lesene stropnike, železobetonske prckiacfe itd. Natančnejše podatke dobite pri stavbnem podjetju JAKOB ACCETTO, sin Ing. Viktor Accetto • in drug, Ljubljana, Tabor štev. 2.
Sfopupce - SEiDEL - ograje.
POZOR !!!
Do lO.OOO K si prihranSSe, ako kupit« pri meni SI v o ml stroj, kolo, pisalni Stroj kakor tudi poljedelski stroj, katere imam v veliki izberi v zalogi iz najboljših tovarn, ter jih prodajam tudi na obroke. Za vse stroje jamčim 15. let Umetno vezenje na njih se poučuje vsak dan brezplačno. Potrebščine! plašče, zračnice, sesalke. itd. kakor tudi sulcaoec, škarje, svilo in druge potrebščine prodajam po zelo nizki ceni. Oglejte si mojo veliko zalogo.
modni listi ter kroj*i za pomlad in poletje 1925 se dobe samo pri tvrdki
Anion Krisper - Ljubljana
STRITARJEVA ULICA 3.
v KRANJU
"Ig.': Kokri?fea predmestje 38.
"" KaroJitesi cenik!!!
iprejmem potnik« za Solsitjslra I« Stejirsko.
Stroški pri »porabi bencina.
Adaptiral svoj anto-traktor ali stabilni retoSor s pslent BA&generatori etn.
Z Prupakts ta referent« daj«
iom! 9ugo-§ag
Ljubljana t Telefon SCO Bohoričeva aliea U.
!!»-> Stroški prt fcporabi oglja.
!


m

m
p
g«
Čast. g. duh. svetnik pater HUGOLIN SRTTNER je dne
6. februarja v tei zvonarni preizkusil II bronastih zvonov
in strokovnjaški ugotovil:
1.	Za Duplje pri Tržiču: zvon ,G' |550"5 kg| in zvon ,BC 1338 kg oba pravilno uglašena.
2.	Za Tirno pri Sv.Gori: zvon ,G' 1530*5 kg I, malo navzoor ležeč, in ,C [252 kg|, čist
3.	Za Sv. Goro pri Litiji: zvon ,C?s4 |1522 kg) in zvon ,Dis' 11040 kg f, med seboj popolnoma pravilno uglašena.
4.	Za Smartin pod Šmarno goro: zvon ,Ds' |1450 kg| in zvon ,Fis* 1622 kg j, v krasnem soglasju.
5 Za Planino pri Rakeku: zvon ,C |1807kg|, »Es4 110455 kg| m |549 kg|, zelo lepo uglašeni.
Vsi zvonovi so po iziavi č. g. kolavdatorja lepo izdelani in v vsakem pogledu brezhibni.
Zahtevajte cenike! — Oglejte si zvonarao! — Cona konltm-enčne.
Izdelki umetniško mojsterski. - Kulantni pogoji. — Kratki dobavni roki.
Viktor Ccncie v Ljubljani.
Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.