Kdor želi v vradnim ali pa v omanilnim listu karkoli si bode naznaniti , plača za vsako , verstico z navadnimi čerkami za enkrat 3 kr., za dvakrat 4 kr. in za trikrat 5 kr. in kdor sam Vrarini list št. 20. k listu lijutiljamkigii časnika, vtorlk S^.Hozoiienka flS&O. ne utegne v slovenskim jeziku sostaviti, zna nam tudi sosta-vek v nemškim jeziku poslati, proti tem, de od vsakih treh tiskanih verst en krajcar za preti ta vije nje odrajta. 027.) 1 Razglas Nazoče se da ukaz visociga ministerstva za obdelovanje dežele in rudarstvo zastran deržavnih izpraševanj za gojzdinarje na znanje: Nanasaje se na predpis od 16. Prosenca 1851, kije bil po deržavnim zakoniku razglašen, se po visokim ministerskim ukazu še to le pristavi: Deželnim poglavarstvam je naročeno, raz-sodeti,ali se more kandidat, ki se za to oglasi, k deržavni preskušnji pripustiti ali ne. Kan-didatje bodo tadaj svoje prošnje za pripušenje k preskušnji pri poglavarstvu tiste kronovine oddajati in odpise na nje prejemati imeli, v kteri je preskušnja in v kteri prostivci presku-seni biti žele. Za to leto in tako dolgo sploh, dokler drug ukaz ne pride, se zamorejo, ako ozera vredni uzroki za to govore, od terjenja pred-ukov, ki so v A 4, C0, v začasnim ukazu zastran deržavnih preskušinj i. t. d. imenovani, in kterih bo zdaj za vstop v gojzdinsko solo treba, odstopiti. Mogli se bodo tadaj tudi kanditatje, kteri so štiri nemške šole, gimnazium ali realn šolo, izdelali, če se z ostalimi skazali skažejo, ki so v A 4, a, b, c, « in /2 imenovaniga začasniga ukaza pogojene, k preskušnji pripustiti. Ker ima vsaki kandidat za pripušenje k deržavni preskušnji 10 gold. taks naprej plačati, se bo vsakimu, kterimu se bo preskušnja dovolila, v odpisu, ki ga bo v tem ozeru dobil, ukazalo, kadar v kraj preskušnje pride, se pri c. k. deželnim poglavarstvu oglasiti, de je on ravno tisti, in po §. 8 poduka za pre-skušinske komisarje takso odrajtati. Za odrajtanje tacih prošinj 'pri tem dežel, poglavarstvu se postavi obrok do 25. tega mesca Kozoperska. V Ljubljani 7. Kozoperska 1850. Chorinsky 1. r. poglavar. Ukaz, c. k. ministerstva za obdelovanje dežele in rudarije zastran bolj natanjčnih določb o deržavnih preskušnjah za gojzdinarje. Po začasnim ukazu zastran vpeljanja deržavnih preskušinj za gojzdinarje, kteri se imajo za samostojno gospodarstvo prikladni spoznati, kteri ukaz je po n. v. sklepu od 5. Prosenca 1850 dan, se to le bolj natanjko določi. Te preskušnje bodo prihodnjič vsako leto v Lvovu, Pragi, Budi ali Peštu in Herman-stadtu. Vsako leto drugje: v enim glavnini mestu treh ostalih v red djanih kronovin, in sicer: A. V Černovicah, lvrakovim, Tropavu, B. v Bernu, na Dunaju, v Lincu, C. v Solnogradu, Inspruku, Celovcu, D. v Gradcu, Ljubljani, Terstu, E. v Zagrebu, Oseku, Zadru in F. v Veroni, Benedkah, Milanu. Po takim bo v vsakim teh mest vsako tretje leto taka preskušnja. De se pa silni potrebi zadosti, je bila potrebna naprava storjena, de bodo že letaš, in sicer 20. Listopada v Lvovu, Pragi, Bernu, Inspruku in Ljubljani take pre-skusnje. Na Dunaju 26. Kimovca 1850 širji ne smejo biti kot 8" in ne dalji kot 271/, Št. 13455. Raz ffl a s (125.) 2 zastran priskerbljenja podolgnih pragov za deržavno železnico čez Semerinški hrib. Za nadstavbje imevovane deržavne železnice je 10193 ravnovoglatih podolgnih pragov treba. Deržavna oskerbnija ima namen, si ta les po javni konkurencii po pisanih ofertili prisker-beti, in zavoljo tega se te le pogodbe razglasijo : §. 1. Podolgni pragovi znajo mecesnovi ali pa iz mehkiga lesa biti. 2. Pragovi morajo iz zdraviga, zvu-naj časa muženja posekaniga lesa tesani, brez skorje in beliga ličja biti. Kteri so iz nezdra-viga lesa, preležani, gerčevi, neravni, iz vej ste sani, s gnilimi ali černimi gerčami ali razpokami in celo zerno imajo, se ne bodo jemali. Kar njih obliko utiče, morajo natanjko po predpisu otesani biti, tako sicer, de mora njih herbet 12" širok biti, na to širokost morajo pragovi na 3" visokosti peljani biti in se potem na zdoljno širokost od 6" zmanjšati in ali 28'. §. 3. Vsi pragovi morajo ne samo na obeli konceh temuč tudi kar njih dolgost utiče, predpisano mero popolnaina imeti. 4. Priskerbljevanje se ima koj, ko bo ofert poterjen, začeti, in vsi pragovi, kolikor jih je treba, morajo, in sicer ali v Glognic ali pa na kak drug kolodvor južne deržavne železnice do konca Rožnika' 1851 oddani biti. §>. 5. Tistimu, kteri jih hoče priskerbeti, je na voljo dano, jih tudi popred odrajtovati začeti. Ako pa postavljeniga obroka ne derži, si deržavna oskerbnija pravico priderži, koj po 15 pravil ravnati. 6. Pragove prejemlje od c. k. občje stavbne vodije postavljena komisija, ktera bo pragove pregledala, in vse, kteri ne zadostijo pogodbam, zavergla, brez de bi bila prisker-bljevavcu zoper to pritožba pripušena. Zaveržene pragove mora priskerbljevavec po ukazu komisije iz cesarskih ležiš spraviti. Vgodni pragovi bodo z urednim znaminjem zaznamovani in prevzeti. O tem se bo protokol napravil, v kterim se bodo komiserji, priskerbljevavec in dve priči podpisali. Izvirni protokol ostane v rokah komiserjev, pri-skerbljevavcu se bo pa prejemen list', kakor tudi če bo želel, prepis protokola izročil. Se le, ko bo občja stavbna vodija to pre-jetvo poterdila, bodo pragovi cesarska vlast postali. Do tistihmal ostanejo vlast priskerblje-vavca, in on ima tadaj vsako nevarnost in vsako škodo terpeti, ki do tistihmal blago zadene. De se bodo pragovi lože oddajali in ozerama prejemali, ima priskerbljevavec dolžnost, pragove na cesarskih ležižih v pravnih kupih? o' visocih, vsak kup 3' od druziga zložiti, te kupe, če komiserji žele, zavoljo pregledovanja razložiti in po pregledu zopet tako zložiti, kakor so bili pred zloženi. Vse to se ima na njegove stroške zgoditi. 7. Prevzeti pragovi se bodo po od občje stavbne vodije poterjenim prejetnim protokolu plačevali, in plačilo se bode zgodilo proti pravno štempljanim pohotnim in prinesenim prejenmim listu,ki ga ho prejemna komisija spisala, ali pri glavni denarnici deržavnih železnic na Dunaju ali pa pri podružnih denarnicah derž. železnic v kronovinah, kakor bo priskerbljevavec hotel, ki ima pa svojo voljo 14 dni po storjenim pogoju oboji stavbni vodiji naznaniti. g. 8. Oferti za priskerbljevanje podolgnih pragov se imajo na štempeljnu za 15 kr. pri obč. stavbni vodiji najpozneje do 24. Kozoperska 1850 o poldne 12. ure zapečateni in z napisam: „Anbot/i zur Oberbau-Holzliefe rung fur die Staatseisenbahn" oddati. §.9. V vsakim ofertu mora povedano biti: а) Koliko pragov, potem na ktero ležiše jih oddajati se hoče priskerbljevavec lotiti j б) iz kakošniga lesa in v kterim kraju so pragovi tesani, c) cena vsaciga praga, d) mora biti v njem povedano staniše, in z lastno roko pisano ime in primek oferenta, e) cena mora biti vselej s številkami in čerkami pisana. §. 10. Oferti znajo ali za vse pragove, kolikor jih je treba, ali pa za manji število, tode ne pod 1200 storjeni biti. Kot ležiša more oferent samo take kraje nasvetovati, kteri na c. k. južni železnici leže. §. 11. Oferti, v kterih kup za pragove ni natanjko postavljen, kteri so v družili oze-rih nedostojni, ali kteri drugačne, kot so na-zoče, pogodbe zapopadejo, no bodo nič veljali. 12. Razsodbo zastran poslanih ofertov bo c. k. ministerstvo kupčijstva obertnijstva in javnih stavb storilo. 13. Do tistihmal ostane oferent od dne oddaniga oferta za njegov zapopadek pravno zavezan in ima, ako bo njegov ofert poterjen, storjeno ponudbo v vsih rečeh spolniti dolžnost in doveršin pogoj o tem spisati. §. 14. Najpozneje 14 dni po tem, ko se mu storjena razsodba naznani, ima oferent kteriga ofert bo poterjen, 5 gold. odstotka vsiga zneska njemu prepušeniga priskerbljenja založiti, in sicer ali v gotovim, ali v za to vgodnih avstrianskih deržavnih upnih listih, kteri se, razun upnih listov posojil let 1834 in 1849, ki samo po zapisani ceni veljavo imajo, po kurzu dne, preden se založe, pre-rajtajo. Vzamejo se pa tudi hipotekami zapisi, ki so po 1374 obč. derž. postav pravno zavarovani. Tode treba je, de jih, kar njih prejemljivost utiče, pravoznanec občje stavbne vodije ali deželne kamerne prokurature pregleda, in za veljavne spozna. Založeni denarji se v razmeri, ko se dolžnost založenja po pogojenim odrajtovanju pragov pomanjšuje, če pogodnik želi, nazaj plačujejo. 15. Ako bi se, kteri se priskerbljenja loti, branil pogoj podpisati, ali predpisani denar založiti, ali če bi sploh prevzetih dolžnost glede množe in. kakosti lesa ali glede obroka odrajtovanja ne spolnil,ima deržavna oskerbnija pravico, ga njegovih dolžnost odvezali, in ozerama sklenjeni pogoj za ves še ostali čas kot ovreči, ali pa se obljube deržati, in na priskerbljavcove stroške in nevarnost in na izrazno njegovo odpoved se pritožiti, de je pogoj čez polovico prelomljen, zastran od njega prevzetiga priskerbljevanja nov pogoj s komur koli, kjer koli, na vsako od nje za dobro spoznano vižo in po kupu storiti, po kterim je mogoče potrebnih pragov dobiti in si škodo iz premoženja in ozerama iz zaloge prevzetnika izplačati, pri kterim prevzetnik izreče od računskiga oddelka občje stavbne vodije spisano rajtingo povernila kot popolno pričbo, tode s prideržanjeni nasprotnih priče-vil, če bi jih treba bilo, spoznati. Od c. k. obč. stavbne vodije. Na Dunaju 30. Kimovca 1850. Gheya 1. r. št. 4267. Oznanilo. (120.) 3 V obkraju avstrijanskiga poštniga oskerbništva stopijo poštni dnarni navkazi po odločbi ministerstva od 27. julija 1850 št. 3517/C. s 1. oktobram 1850 v moč. Za zdaj se vender le plačve od nar manjših zneskov noter do 50 gold. pri posebno za to pooblastenih poštnih denarnicah prejemajo. V naslednjim zaznamku so poštne denarnice naznanjene, pri kterih se zamorejo plačve odrajtovati, kakor tudi tiste, na ktere pred-imenovane denarnice zamorejo navkaze pošiljati. Kadar koli se bo opravilo navkazov pri pošti bolj razširilo glede večiga zneska in za navkaze pooblastenih vradnij, se bo naznanilo. Vsak, ki navkaz na kako zato pooblastenih poštnih denarnic tirja, plača primerjeno odrajtvilo za denarne poslatve v papirju vender z odštetvo proste takse za enojno pismo pri nareji navkaza. Nadavniku se da za plačano gotovino navkaz ravno tolike vrednosti. Pri tem se sledeče opomne, de se nadavnik po njem ravna: 1. Kdor navkaz prinese, mora vediii ime, stan in prebivanje pošiljavca. 2. Ker se plača gotovine le tistimu poverne, ki ta navkaz pokaže, ga mora pošilja-vec z pisemsko pošto prejemniku nar dalj v treh mescih od dneva, ko je bil narejen, poslali, ker, ako ta čas preteče, sme denarnica, ki je navkaz prejela, ga Ie takrat izplačati, ako ji predstoječe poštno vodstvo posebno ukaže to storiti. 3. Na zavitek, pod kterim se navkaz prejemniku pošlje, se mora dodavno poštnino po fc. 19 ministerske naredbe odverniti, primerna marka pritisniti. Po lastnoročnim poterjenju resnične prejembe se ta navkaz nazaj da, in na njem naznanjeni znesek odrajta. Navkazne doneske prejemati in izplačevali morajo poštne denarnice vradno stanise vsakdan naj manj od 9 do 12. dopolne in od 2 do 5. (ali 3 do 6.) popoldne odperto imeti. 1'oštuo vodstvo je pooblasteno in zavezano potrebi občinstva zadostiti te vradne ure pomnožiti. Kar se s tem po dekretu v. c.k. generalniga vodstva za komunikacio od 27. t. m. št. 95/pp s tem pristavkam naznani, de se v Ljubljani za zdaj denarni navkazi zamorejo le pri mestni poštni vradnii in sicer pri oddelku vožne pošte izplačevati. C. k. poštno vodstvo. V Ljubljani 30. septembra 1850. Vemouille 1. r. v v naslednje v kraje Edenburgu v Beč Zader Budi v Zagreb Berno Gradec vel. Varadin Hermanstadt. Insbruk Košice Celovec Ljubljano Lvov Line Edenburg Prago itd. kakorEdenburg Padovi v Belluno Bergamo KrPfiiin III tol IU Kiaveno Komo Kremono Lodi Milano Mantovo Pavijo itd. kakor Lodi Pavi ji v Belluno Bergamo Brešijo Kiaveno Komo Kremono Lodi Milano Mantovo Padovo Pavijo itd. kakor Lodi Pragi v Zagreb Berno Gradec vel. Varadin Hermanstadt Insbruk Košice Celovec Ljubljano Lvov Line Edinburg Budo Prešporg itd. kakorEdenburg Prcšporgu v Zagreb Berno Gradec vel. Varadin Hernianstadt Insbruk Košice Celovec Lvov Line Edenburg Budo Prago Solnigrad itd. kakorEdenburg Rovigi v Belluno Bergamo Brešijo Kiaveno Komo Kremono Lodi Milano Mantovo Padovo Pavijo Trevizo itd. Lodi Solnigradu v Zagreb Berno Gradec vel. Varadin Hernianstadt [nsbruk košice Celovec jjubljano jVOV jinc Edenburg Budo Poštna denarnica 'Zagrebu Belluno Bergami Brešii Bernu Kiaveni Komi Kremoni Gradcu Velikim Varadinu Herman-stadtu sme v naslednje kraje nakazovanje denarjev jemati v Berno Gradec veliki Varadin Hernianstadt Insbruk Košice Celovec Ljubljano Lvov Line Edenburg Budo Prago Presporg Solnigrad Temešvar Terst Tropavo Beč (Dunaj) Zader v Bergamo Brešio Kiaveno Komo Krem ono Lodi Milano Mantovo Padovo Pavijo Rovigo Trevizo Adane Renedke Verono Vicenco Beluno Brešio Belluno lnsbruku v Belluno Bergamo Kiavenno itd. kakor Belluno v Zagreb Gradec itd. kakor Zagreb v Belluno Bergamo Brešio Komo itd. kakor Belluno v Belluno Bergamo Brešio Kiaveno Kremono itd. kakor Belluno v Belluno Bergamo Brešio Kiaveno Komo Lodi itd. kakor Belluno v Zagreb Berno vel. Varadin itd kakor Zagreb v Zagreb Berno Gradec Hernianstadt idt. kak. Zagreb v Zagreb Berno Gradec vel. Varadin Insbruk itd. kakor Zagreb v Zagreb Berno Gradec vel. Varadin Hernianstadt Košice itd. kakor Zagreb v Zagreb Berno Gradec vel. Varadin Hernianstadt Insbruk Celovec itd. kakor Zagreb Celovcu Ljubljani Lvovu Lincu Lodi Milanu Mantovi Edenburgu v naslednje kraje v Zagreb Berno Gradec vel. Varadin Hernianstadt Insbruk Košice Ljubljano itd. kakor Zagreb v Zagreb Berno Gradec vel. Varadin Hernianstadt Insbruk Košice Celovec Lvov itd. kakor Zagreb v naslednje kraje v Zagreb Berno Gradec vel. Varadin Hernianstadt Insbruk Košice Celovec Ljubljano Line itd. kakor Zagreb v Zagreb Berno Gradec vel. Varadin Hernianstadt Insbruk Košice Celovec Ljubljano Lvov Edenburg itd. kakor Zagreb v Belluno Bergamo Bresijo Kiaveno Komo Kremono Milano Mantovo Padovo Pavijo Rovigo Trevizo Videm Benetke Verono Vicenco v Belluno Bergamo Bresijo Kiaveno Komo Kremono Lodi Mantovo itd. kakor Lodi v Belluno Bergamo Brešijo Kiaveno Komo Kremono Lodi Milan Padovo itd. kakor Lodi v Zagreb Berno Gradec vel. Varadin Hernianstadt Insbruk Košice Celovec Ljubljano Lvov Line Budo Prago Prešporg Solnigrad Temešvar Terst Tropavo Solnigradu Temešvaru Trevizi Terstu Vidmu v Prago Prešporg Temešvar Terst Tropav« Beč Zader v Zagreb Berno Gradec vel. Varadin Hernianstadt Insbruk Košice Celovec Ljubljano Lvov Line Edenburg Budo Prago Prešporg itd. kakorSolnigrai v Belluno Bergamo Brešijo Kiaveno Komo Kremono Lodi Milano Mantovo Padovo Pavijo Rovigo Videm Benetke Verono Vicenco Tropavi v Zagreb Berno Gradec vel. Varadin Hernianstadt Insbruk ECošice Celovec Ljubljano Lvov Line Edenburg Budo Prago Prešporg Solnigrad Temešvar Tropavo Beč Zader v Zagreb Berno Gradec vel. Varadin Hernianstadt Insbruk Košice Celovec Ljubljano Lvov Line Edenburg Budo Prago Prešporg Solnigrad Temešvar Terst Beč Zader v Belluno Bergamo Brešijo Kiaveno Komo Kremono Lodi Milano Mantovo Padovo Pavijo Rovigo Trevizo Benetke Verono Vicenco Benetkah Veroni Vicenci Beču Zadru. v naslednje kraje Beluno Bergamo Brešijo Kiaveno Komo Kremono Lodi Milano Mantovo Padovo Pavijo Rovigo Trevizo Verono Vicenco v Belluno Bergamo Brešijo Kiaveno Komo Kremono Lodi Milano Mantovo Padovo Pavijo Rovigo Trevizo Bonedke Vicenco v Belluno Bergamo Brešijo Kiaveno Komo Kremono Lodi Milano Mantovo Padovo Pavijo Rovigo Trevizo Renedke Verono v Zagreb Berno Gradec vel. Varadin itd. kakor Zagreb potem Rovigo Trevizo Benedke Verono Zagreb Berno Gradec vel. Varadin Hermanstadt Insbruk Košice Celovec Ljubljane Lvov Line Edenburg Budo Prago Prešpork Solnigrad Temešvar Terst Tropavo Zader v Zagreb Berno Gradec vel. Varadin Hermanstadt Insbruk Košice Celovec Ljubljano Lvov Line Edinburg Budo Prago Prešporg Solnigrad Temešvar Terst Tropavo Beč. ■s*®-