I-haja vsak dan ziećer. izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avntro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., /-a četrt leta 1 |1ĆL,§2M jeden mesec 1 gld. 40 ki*. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt, leta a gld. 30 kr., za jeden mesec t gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom racu na se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za eetrt leta. — Z;i t nje dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od četiristopne p. tit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po t kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirafi. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v (iospodskib ulicah št. 12. Up ravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t j. vse administrativne stvari. V I,) u hl f u u i 18 oktobru. Francoski monarhisti in drugi sovražniki republike so se nadejali, da se bodo takoj, ko se sni-deta zbornici, pokazal razpor mej republičani, ki bode spodkopa) stališče vlade. Menili so, da se bodo takoj, ko bode Fioquet predložil zbornici predlogo o reviziji ustave, pokazala močna nasprotja. Ta misel je bila pa tudi nekoliko opravičena, kajti oportu-nistični listi sa dosledno propovedovaii, da je sedanja ustava najboljša, da torej Ferry in pristaši njegovi ne bodo in nikakor ne morejo glasovati za premeno ustave. Privrženci Boulanger jeviJHO že tudi tudi računili, da baS sedaj pride pravi čas zanje, da se njih vodja popne na čelo države. Vsi ti so pa delali račun brez krčmar ju. R -puhlicam so se prepričali, da z vednim ruzporon le sebi škodujejo in so v prvi seji zbornice pokazali tako lepo zložnost, kakor še malo kedaj. Celo Boulanger je videvši jedinost mej republikanskimi vrstami glasoval za vlado, menda boje se, da bi ne izgubil zaupanja pri narodu. Poprej je vedno prepovedoval, da treba premeoiti ustavo in sedaj, ko se jo vlada odločila za premembo ustave, tudi ni mogel ugovarjati. Sicer bi svet sodil, da njemu ni za stvar, temveč išče le lastnega dobička. Ministerski predsednik jo predložil revizijo UBtevo, poudarjajoč, da hoče ustreči željam dežele. 0 republiki sami ne pa pri spremeni ustave ne bode razgovarjalo, kajti republika je oblika splošne glasovne pravice. Poganjajo se za to, da se republi-čanske naredbe utrde, ne pa, da bi se razrušile. Republiko neba oborožiti proti poskusom, da bi se ustanovila monaihija ali pa proglasilo diktatorstvo. Predlagal je, da se predloga izroči odseku, kateremu se je že bilo izročilo nekaj tacih predlogov. Poslanec Andrieux je želel, da bi se izrekla nujnost in da bi se izročila vladna predloga posebnemu od-seku, čemur pa zbornica ui pritrdila, ko je temu ugovarjal ministerski predsednik. Pri debati, ki se je vnela v zbornici, je bil poslanes Delmas izjavil v imenu zmernih republiča nov, da je patrijotična dolžnost vseh republikanskih strank podpirati vlado. Ta izjava je moćno popa- LISTEK. Ukrajinske dume. {Češki napisal E. Jeli nek; poslovenil Pod v i d o v flki.) 111. Skru.šenec. (Konec.) Dokončavši Bvoje delo, posvečeno vlastnej družini, pride k — neprijateljem. Tudi tam pozdravi ga sveti mir. A pri pogledu na mračni posmeh Tatar je v stresejo se mu ustnice. Sklone se takoj k prvemu izmej njih in mu potegne nekrščansko obleko ž njega. Preoblekel se je atuman v Tatarja. Telo je pokril z rudečim „halatom" segajočim do zemlje, na glavo položil žolti „zmeteku, omadeževan s krvjo, a s krivo sablo, pripeto na neživi zapasek, opasal je samega sebe. Tako se opravivši in izpustivši iz sebe divji krik, postavi se pred inogilo Slave, kakor bi bil na straži. Tam čaka v tatarskoj obleki solnčnegu vzhoda in prihoda gospodov bratov. Mej tem dvignil se je huragan mnogokrat k višku. Plakal je, zdihoval in tulil žalostno. Toda atainan stoji kakor duh. rila monarhiste, pa tudi na radikalce napravila tak upliv, da se poslanec Micnelin, ki je mislil staviti svoj predlog o reviziji ustave, ni predrzni! s svojim predlogom na dan. Po vladni pre llogi, bi se morala tretjina zbornice in tretjina senata vsako drugo leto obnoviti, tako da bi bili poslanci in senatorji voljeni na šest let. Pravice bi se senatu močno skrčile. Pred vsem bi se mu odvzela pravica odločevati o razpustu zbornice V financ jalnih zadevah bi se mu pustila samo pravica ugovarjanja. Važna je pa določba vladne podloge, s katero se mislijo preprečiti velne pre membe vlad Ministri se bodo imenovali na določen čas. Zbornica jih ne bode mogla kar pregnati. Ce bi ravnali (»roti ustavi, jih bode pa smela zbornica tožiti. Osnoval se bode posebni državni svet, ki bode imel nalog, pripravljati zakone. Volila ta svet bode zbornica po predlogih vlade. Ne da se t= >rej tajiti, da je v vladni predlogi mnogo dobrega jedra. Seveda jo še vprašanje, bode li ta predloga po.stala zakon. Močno se jej bode upiral senat in zmerni republićani bodo gotovo v odseku predlagali Še mnogo prememb. Ce bode pa republičane vo dil vedno pravi patri jotiz'tn, kakor jih je pretekli ponedeljeu. utegnejo kaj dobrega napraviti. Pa še drug us|H'h je dosegel Floriuet. Na eiegovo željo je zbornica sklenila, da se že v ponedeljek začne debata <> budgetu. Nasprotniki vlade so želeli, da bi 86 budgetna debata še odložila, ter bi se čas tratil z drugimi neplodnimi vprašanji, da bi imeli pob-m več povoda, da bi napadali vlado. Da pa »merili republićani n''So delali ovir vi uli, je tudi to nekoliko pripomoglo, ker se je zvedelo, da Boulanger res lioče napraviti državni preobrat. Ko je bila poslednja volitev predsednika republiko in je bilo misliti, da bode voljen Ferry, so v Parizu se bil. zbrali nekateri republičanski vodje, da napravijo ustajo in proglase Bou laugerja za diktatorja, če bi bil voljen vodja oportuuistov. Teh posvetovanj se je udeleževal tudi Boulanger in obetal da bode skrbel, da vojaki ne bodo delali nikakih ovir njih nakanam. Iz tega so spoznali Ferry-jevi pristaši, da bi vodo obračali le na mliu koga druzega, To noč neso Bpali tovariši atumana Bezborodka. Bdeli so v objetji tožne dumke in popreje, nego je zasvetila jutranja zarja, razdelili 80 se v dve četi in šli na trohljivo delo. Nekaterim je bilo naročeno iskati atamana in prositi, drugim brate pokopati. Vsi so bili s puškami, meči in loki oboroženi, ako-pram je plenil Tatar že davno na inih straneh tihe planjave .... Step je bila Še vsa žagal jena z meglami in soluce je spalo za uedogledno progo brezkončnih ravnin. Jedva na deset korakov je bilo možno pro-ziruti naprej. Nepregovorivši besede in povešajoči žalostno glave, krenili so po varnem potu po visokem trstji k mogili Slave. Tu, Gospod! Skoro že pri aamej mogili ustavili so se prestrašeni. OJ, kako nepričakovana pošast 1 V megli stoji resuičuo pred njimi Tatar. Kakor da bi bil sam Efendi ogernen s slano jutranjih ros. Imel je rudeč nhalatM, segajoč do zemlje, na glavi žolt „zmetek", omadeževali s krvjo in v roki držal je krčevito krivo sablo bisurmausko. To je Tatar! In stal je kakor duh velikanov — nepremakljiv, v zemljo zarit. Vskipela je kazaška kri. ko bi delali neslogo. Ah jih bode pa dolgo vodilo to prepričanje, to seveda je druga stvar. Predlog Floquetov. Revizio ustave, katero je predložil francoskej zbornici ministerski predsednik Floquet, hudo obsojajo skoro vsi nemški listi. Ker pa Nemci gotovo Francozom nič dobrega ne žele\ mora pač v predlogih francoske vlade biti nekaj dobrega jedrca. Že to Nemcem ne ugaja, da se bodo volitve za senat vršile nekoliko bolj demokratičnim načinom nego dosedaj. Po novem volilnem redu bodo volilne može volili naravnost občinski vohlci; dosedaj so jih pa občinski zastopniki. Na ta način voljeni senat bode tudi morda dobil radikalnejše lice in v njem ne bodo več prve uloge Igrali požidjeni oportunisti. Da pa senat ne bode mogel ovirati dela zbornice, kar se je dosedaj večkrat zgodilo, a bode vender imel še nekako kontrolo, da zbornica ne zaide preveč na napačna pota, bode Be njegova pravica tako omejila, da zakon, proti kateremu se bode izrekel senat, ne bode stopil v veljavo, temveč bode prišel v zbornici še jedenkrat na vr-to, in sicer še le, ko se bode jedna tretjina zbornice prenovila. U8 bode prenovljena zbornica se zoppt i/rekla za zakon, bode stopil v veljavo, ne da bi senat imel še kaj ugovarjati. Posebno pa kriče nemški listi proti določbi, da bi se ministi imenovali za določeno dobo. Dosedaj je Francosko pred vsem to slabilo, da so se vedno menjale vlade. Ta stvar je imela posebno slab upliv na zboljšanje financ, še bolj pa na zboljšanje vojske. Nemci se ve da se pred vsem boje, da bi se francoska država preveč finančno ne opomogla in se preveč ue pripravila za boj. Nemci dobro vedo, da kakor hitro 8e Francija doma utrdi, da bode poskusila pridobiti nazaj izgubljeni deželi. Če bi Nemci bili tepeni, bodo morali plačati veliko odškodnino, pet milijard ne bode zadosti, temveč treba jih bode morda dvakrat toliko. Kje pa hočejo Nemci toliko denarja vzeti, ko jim tako že trka pomanjkanje na vrata. Poraz Nemcev na bojišči bi pa tudi naredil konec zje linjenej Nemčiji, kajti se- Preje, nego strelni udarec, pomefie krokarje nn zemljo, letelo je v meglo k nerazumljivej postavi drznega Turtarja toliko pušic iz lokov in toliko strelov iz pušek, kakor dolgo se je kazala očem ta zlovestna prikazen. Duh je padel v trenotku: kar je bilo njemu namenjenega, ni zgrešilo. Ko so Kazaki dospeli k temu mestu, našli so okrvavljenega bojevnika. S poslednjim dihom je za-šepetal: „Zahvaljujem se vam, gospodje bratje, zahvaljujem !tt In izpustil je dušo. Tu se odpne „halatu nenadoma sam, žolti „zmetek" pade z glave in kriva sabla zarožlja žalostno. Kazaki sklonejo se k njemu in spoznajo v njem svojega atamana — skrušenca. Ta dan po tem je bil krasen. Solnce je sipalo od zapada po stepi zlate tople žarke in ptice so zopet zapele. V rudečej, večernej zarji svetila se je že najmlajša mogila atamana Bezborodka. Okolu stalo je tiho osamelo bratstva kazaško. Koprneči popevek letel je počasi k višinam . . . Na step padale so zvezde . . . paratizem še v raznih nemških državah ni zamrl, a bi s* še le prav pokazal v dnevih nesreće. Poraz Nemčip* bi pa bil hud moraličen udarec za ves nemški narod, ne samo za Nemce, bivajoče v „rajhuu. Iz povedanega je razvidno, zakaj da so Nemci boje, da bi se v francosko upravo uselila večja stalnost. Pa še i/ nekega druzega uzroka židovski listi neso za tako spremembo usti ve. Dokler kaka država nema urejenih financ, jo lahko obirajo židovski kapitalisti, drugače je pa, kadar si dobro uredi narodnogospodarske odnošaje. Nemški listi v strašnih barvah slikajo, kake zmešnjave bodo nastale, če se ta določba potrdi. Zdi se jim, da je sploh nemogoča. Še v monarhiji bi kaj tacega ne moglo se uvesti, nikar v republiki. To je pa prazen krik, kajti le poglejmo [»reko atlantskega oceana. V zjedinjenih državah rainister-stvo sicer ni imenovano na več let, a vender je njega položaj stalen. Odgovorno je le predsedniku, poslednji pa narodu. Nobenemu ni treba odstopiti, če bi slučajno z zbornico prišel navakriž. Zaradi tega ni nikacih zmešnjav in jih tudi v Franciji ne bode. Tožila pa ministrov zbornica tudi ne bode dostikrat, kajti gledali bodo, da bodo ravnali po ustavi. Za tožbo je treba tudi več in bolje utemeljenega uzroka, ne^o da se izreče nezaupnica inini-Bterstvu v zbornici, pri čemer poslance večkrat vodijo osobni oziri. Zbornica tudi ne bode tako nagajala vladi, ko bode vedela, da je ne more kar spraviti. Posebno monarhisti ne bodo več imeli tolike priložnosti, da bi napravili kake zmešnjave. Preverjeni smo torej, da nemški listi le zaradi tega tako napadajo predlogo o reviziji ustave, ker v njej vidijo nevarnost za N mčijo, ne pa za Francijo. Polilični razgled. X«*i r anj«k a bodo gotovo tudi Veliko pridobili vsled rednega pohajanja šole in ker jim bode duh gotov bolj Čil, ko ne bode telo od težkega dela utrujeno. ■ / li lanjslie-a SiolNkcga o k raj ji 14. oktobra.. [Izv. dop.] Ko smo dne 15, maja t. 1. ljubljenega tovariša učitelja gosp. Martina Kreka izročili hladni zemlji, sklenili so takoj oni gg. učitelji, kateri so se bili pogreba udeležili, napraviti dostojen nagroben spomenik. In res, lepa misel se je uresničila. Pri letošnji okrajni učiteljski, konferenci smo nabrali precejšno svoto, dokaj so dodali njega prijatelji, tako da smo nabrali 128 gld. Smeledski gosp. župnik naročil je spomenik pri gosp. V. Ča-merniku v Ljubljani. Izdelan je jako okusno. Visoka piramida s pomenljivim napisom. Dne 11. t. m odkril se je spomenik slovesno. Ob 9. uri je bila sv. maša, katero je služil domači gosp. župnik. Pri sv. maši bila prisotna šolska mladina z nadučdeljem, G gg. učiteljev iz domačega šolskega okraja, 3 iz drugih, 1 iz Koroške. Po sv. maši smo se podali na pokopališče pred spomenik, koji je bil primerno okrašen. Tu je gosp. učitelj L. Jelene v kratkem nagovoru slikal delovanje ranjega. Priporočal je Smledianjem, naj bi se radi spominjali zlatih naukov, katere jim je polagal v njihova mlada srca. Nekaj pa je, kar moram pri tej priliki obžalovati. Prave kolegijalnosti še vedno ni mej nami. Pri takih priložnostih bi se morali pokazati, da smo tovariši sobratje, da stojimo vsi za jednega in jeden za vse ! Pevci so se odlikovali s svojo odsotnostjo. Ljudstvo je pričakovalo lepih nagrobnic, a zaman. Bil je četrtek, šolski praznik, najlepši jesenski dan, a vender udeležba tako pičla. Sosednim Kranjskim učiteljem se ni vredno zdelo poslati vsaj jednega zastopnika in jednemu naših zastopnikov v c. kr. okrajnem šolskem svetu, ki je pri volitvi ujel izmej 39 volikev 21 glasov, ni treba bdi več kolegijalan, vsaj je voljen za dolgo dobo šestih let! Glejte njegovi jednoind.ajseteri volilci, tako vas tudi pri takih priložnostih s bvojo nenavzočnostjo zastopa. V prihodnje bodite previdnejši! I>ixi! Iz Sr«»liNč.» IG. oktobra. [Izv. dop.J Na slavnosti, ki se je vršila dne 26. avg. v Središči, govoril je po končanem vsporedu g. Davorin Dogša, rojen Središčan, tedaj še kapelan v Mac ncih v Mej-murji, nekaj malega o delovanji slovenskih apostolov sv. Cirila in Metoda ter o žalostnih razmerah medin urnkih Slovanov pod madjarsko vlado. V kratkih besedah izrekel je tudi opravičeno željo, naj bi mej Slovenci in mej Slovani sploh zavladala večja sloga, nego je bila dozdaj. To pa mejmurskim in žalibog tudi nekaterim hrvatskim gospodom, tistim namreč, ki vidijo izveličanje le v Madjariji, ni šlo v glavo, da bi mejmurski, torej mail ja rs k i duhovnik smel kar tako meni nič, tebi nič, svoje misli svobodno izraziti in se javno pokazati Slovana, kajti vajeni so v Mejmurji le takih ljudij, ki kolena prigibajo samo pred onim, kar je madjarsko. Tak j>a gosp. Dogša ni. Iu ker ni tak, spustili so svojo jezo nad njim v Murakoz-u, v Čakovci izhajajočem tedniku. Ta je 2. sept. objavil dopis pod naslovom: BSre-diški škandal", v katerem se g. kaplan napada, da je govoril protimadjarski ustavi, da se je pokazal panslavista in rusofila. Čitati je bilo v njem i to, da je bil vsprejet omenjeni govor z žvižganjem in sikanjem. To je bilo dvema gospodoma Središčanoma dovolj, da se oglasita v „Murakbzu", misleč oprati fsic»r po nepotrebnem) sebe in vse druge Slovence (hvalo njima!) razven č. g. Macinskega kaplana; kajti slišala sta, da je bil zatožen pri ekscel nad škofu Zagrebškem zaradi svojega govora, in tedaj po njijinem mnenji vsekakor že obsojen. Ni šlo torej drugače, kakor da sta sledeče vrste v istem na pol madjarskem iu ua po! (?) hrvatskem tedniku objavila: Zahvala. „Ob priliki naše svečanosti dne 2G. p. m. nas je slavno občinstvo iz mesta Čakovec in Nedelišča ter v obče iz Medjimurja v tako izbornom društvu in v tako mnogobrojnom številu s svojim pohodom počastilo, da se čutimo dolžnega, za to nam v tako obilnoj meri izktzanej časti in veselju tem potoni našo iskreno zahvalo izreči. Ob jednem se smatramo dolžnega izreči naše obžalovanje nad govorom Macinskega kaplana č. g. Dogša, s katerim so se prebivalci nam sosednega Medjimurja žaljenega čut i H ter zagotovimo, da se je to proti našej volji zgodilo. Mi smo bili lepega Medjimurja in njegovega dobrega j>rebi-valstva sploh prijateljski sosedje, oni so nam bili sploh mili i dragi ter iz srca želimo, da nam v bodoče i oni svojo prijateljstvo ohranijo in v to svrho: Živeli na mnogaja leta! V Središči na Štajeru 8. sept. 1888. Na Jo odgovorili so naši sosedje kaj prijazno: „Kada bi se zahvalili našim poštuvanim i dragim susedom, dobrim Štajercem nad ovimi lepim redi, i mi Medjimurci jim želimo iz srca: Bog poživi mnogo tetah naše dobre susede i prijatelje ! Naj hude med nami i nadalje dobro prijateljstvo, naj i nadalje poštuju i ljubijo nas i naš mili Madjarski orsag tak, kak mi poštujemo i ljubimo njihovu lepu štajersku zemlju. Bog daj, da ovo lepo jnijjiteljstvo i dobro susedstvo nigdar nikaj in nigdo ueuznerairi i nezbantuje !u Mi pa tako le: 1. Vsega tega, kar je madjarski šovinizem v govoru g. Dogše našel, v onem govoru ni bilo Zaradi tega je „Murakdz" 10. sept. moral objaviti pojasnilo in oni veleizdajni govor prinesti v madjarski prestavi. 2. Ker torej v ve le i zdaj nem govoru ni bilo ničesar, kar bi moglo koga žaliti, bilo je nepotrebno in nepremišljeno obžalovati, da so nekateri črnogledi gospodje bili žaljeni. 3. Kako da se ima ta „proti naši volji" umeti t> ško je določiti, kajti gospod Dogša je naznanil gospodu predsedniku, o čem da hoče govoriti, in ta mu je dovolil. In da ni bil govor proti volji drugih udeležencev Slovanov (seveda pravih Slovanov), avedoči to, da je bil zelo živahno vsprejet (ne pa kakor piše „Murakoz", temveč slišali so se pokraj burnega ploskanja klici : živio, tako je, istina itd.) in da je po končanem govoru mnogo slovenske in hrvatske gospode govorniku prišlo čestitat, mej katero je bilo tudi več slavnostnih odbornikov. Torej ne proti naši volji! 4. Podpisana gospoda skovala sta navedeno žalostno zahvalo v žalostni slovenščitii na svojo roko, ne uprašavši in ne javivši svojega sklepa ostalim gg. odbornikom; to nikakor ni pravilno niti dosledno. 5. Neopravičeno in nedosledno bilo jo pa tudi vabiti na veselico v slovenski trg nasprotnike naše Madjare in Nemce, ali ba so nameščeni razstavljalei iz Notranjske, Gorenjske in Dolenjske, povsod tako lepo ovočje, da človek ne ve, kateremu bi dal prednost. Vidijo se vsakovrstni kosmači, sočne in fino voščenke, gladki namizniki (tafelni), razne hrušk e, od navadne tepke do jako velike zimske maslonke in sploh vsi pridelki, ki jih zmore umen sadjar. Kot posebnost naj bodo orne njena skoro drobna jabolka, zvana »tirolski rožma-rinčki" (razstavil Uohrmanu), ki se plačujejo na Ruskem po 70 kr., in zimske maslonke (razstavil župnik Jaklič), ki se na Ruskem plačujejo po 1 gl. V naglici ni bilo možno preudarjati, kdo mej toliko množino ima najlepše ovočje, a razven že prej omenjenih, razstavil je posebno lepo ovočje (74 vrst) g. Gabrijel Jelov še k z Vrhnike, Fran Kotnik z Vrda, župnik Jaklič iz Št. Vida pri Zntičini, grofica Barbo in dr. Jako zanimiv in poučen je oddelek : „ Šolsko vrtnarstvo", v ka tereni se v prvi vrsti odlikujeta nadučitelja Rib nikar iz Logatca in Žirovnik iz Gorjam Ker bodemo v vseh [razstavljalcih in razstavljenih predmetih Se obfiirneje govorili, omenimo naj še poskušnjo kranjskih vin. Na desno in levo pred uhodom v dvorano zastopani so: Krški okraj (g. Kočevar, Mokriška graščina, V. Pfeifer), V i -pavaka dolina (Kavčič, Vrtovec, Hladnik, Lav-renčič, Prhavec), [Rasni dolenjski kraji (Bo stanj, Raka, Metlika), N o v o m e š k i okraj (Langer, Zorko, Bojane, Grm, Bajnof) graščina Krupa (Apfaltrern), ki točijo razna izborna vina. Plačuje se z listki, ki se dobivajo pri blagajnici po 5 kr. in stoji mala čašica vina 5, 10 do 15 kr. Skrbljeno je tudi za mrzlo kuhinjo, dobiva se svinjina, kloba-sice, kavijar, salame, pecivo in sladčice Kirbiševe. Pokušnja, ki se je ob 1 ,12. uri pričela in se od 1.—5. ure nadaljevala, začne zvečer zopet ob 7. uri in traja do 11. ure. Obisk bode izvestuo mnogobrojen, ker je za zabavo dobro skrbljeno. Lepi prostori bodo razsvetljeni z bliskovnimi svetilkami, katere je v ta namen preskrbel gospod Kol man, igrala bode vojaška godba in za male novce bode vsakdo lahko pokušal, kako izvrstna je pristna in umno pridelana domača kapljica. Zatorej: Na svidenje pri pokušnji! Domače stvari. — (Deželni zbor kranjski) bode zaključen v ponedeljek, ali najpozneje v torek. — (Grof Schdnborn in §§ G5 in 300 k a z. zak.) V svojej brošuri „Randglossen zum Ent-vvuife eines neuen Strafgesetzes" pravi sedanji pravosodni i minister, da paragrafi, ki se dado toli raznovrstno tolmačiti, kakor §§ 65 in 300, morajo dovesti d o a n a h r on i z m a , kajti njihovo neomejeno uporabljanje je v nasprostvu s svobodo izraziti mnenje svoje, katera svoboda je potrebna za javnega življenja razvoj. — (Župan Križevački g. Grdonič), ki ga je hrvatska vlada odstavila, prosil je za avdi-jenco pri cesarji, katera se mu je pretekli ponedeljek tudi dovolila. Župan Grdenid izročil je cesarju pre-ponižno „predstavko", v katerej opravičuje svoje postopanje na Križevačkem kolodvoru o prihodu cesarjevem. — (Na drža vn i s a d ni razstavi u a D u naj i) so s Kranjskega razstavili ti-le: Z Gorenjskega: Marija Dovgan iz Ljuldjane, Fran Finžgar iz Doslovč, Emil Jaoežič iz Perovega, Janko Jeglič iz Peč, Ivan Petek iz Kresnic, Martin Potočnik iz Sore, Matija Rant z Dobrove, Josip U'bančič iz Ljubljane, Janko Žirovnik iz Gorenjih Gorij. Z Dolenjskega: Kmetijska šola v Grmu, Matija Iludo-vernik iz Dobropolja, Ivan Koncilja iz Žužemberka, vitez pl. Langer in Julija Rudež s Tolstega vrba, Ivan Lakner iz Mozelja, grofa Kottullinskega graščinsko oskrbništvo v Boštanji, Anton Planinec iz Boštanja, vitez pl. Savinschegg iz Metlike. Z Notranjskega: Karol Dermelj iz Cerknice, Ivan Hladnik iz Polhovega gradca, Ivan Leskovic iz Idrije, Josip Lenarčič z Vrhnike, Julij Maver iz Planine, Miha Mežan s Slapa, Josip Potepan iz Dolenjega Zemona, Vojteb Ribnikar iz Logatca, Ivan Urbančič iz Trnovega in Ivan Valenčič iz Kilovč. — (Vs po re d si a v n osti) 40lotnice vladanje Nj. Velečastva cesarja Frana Josipa I. in blagoslovljena novo šole v Št. Juriji pri hiranji. 22. oktobra: 1. Ob treh popoludne pritrkavanje v farni cerkvi in vseh podružnicah; streljanje s topiči. 2. ob 7. zvečer razsvetljava in sviranje godbe. 23. oktobra : 1. Ob G. zjutraj budnica; 2. 3/49. vsprejem gostov; 3. blagoslovljenje nove šole po čast. gosp. dekanu Ant. Mežnarci, takoj potem slavnostni govor. 4. Slovesna sv. maša z asistenco, katero bode služil čast. gosp. dekan. 5. Pogostovanje šolske mladine in razdelitev knjižnic cesar Fran Josip I. G. Banket pri čast. gosp. župniku, ki ga priredi povabljenim gostom Pri banketu svira godba. — (Razpisano) je mesto pristava pri okrožnem sodišči v Celji, eventuvalno pri okrajnem sodišči. Prošnje do 2. novembra. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Berolin 17. oktobra. Poslanec Munckel rekel je na shodu svobodomiselnih volilcev: Narodna razjarjenost proti Mackenzieju ne tiči v tem, da je cesarja Friderika preslabo, ampak da ga je predolgo zdravil. Bismarck je že marsikaterega nasprotnika zmagal, a v boji s spominom na cesarja Friderika utegne se vender dogoditi, da je jedenkrat na močnejšega naletel. Napolj 18. oktobra. Vladarja, princi, Crispi in župan odpotovali ob 8. uri v Pompeji. Množica naudušeno pozdravljala. Na ulicah stali vojaki v spalirji. Godba častne kompanije na kolodvoru svirala prusko himno. Ob 11. uri 35 minut povratek. Na kolodvoru bode vspre-jein oblaste?, potem pa vladarja pojdeta nazaj v Rini, kamor dospeta ob 6. uri zvečer. Dunaj 18. oktobra. Novoimenovana ministra Zaleski in Schonborn prisegla dopoludne v roke cesarjeve. Vrhovni komornik Traut-mannsdorf in ministerski predsednik Taatte b'la pri tem navzočna. Dunaj 18. oktobra. „\Viener Zeitung". Cesar odobril, da veleposlanik pri papeževem stolu, grof Paar, stopi v pokoj, kakor je^ sam prosil. Cesar podelil mu je veliki križ Štefanovega reda. Budimpešta 18. oktobra. Dolenji zbornici predložil Tisza proračun za 1889., kateri zaključuje z deficitom 7,300.000 glđ., torej primaukljaj za ">\10 milijona manjši, nego v proračunu za 1888. — (%UHl4'.) Bilo je že omenjeno, 0 kr. do gld. 1.— in gld. 1.40. Zalite vaj le dr. Popp-b Anatherin ustno vodo. ker te sicer lahko prevarijo. To ustno vodo ima dvorni zobozdravnik dr. J. G. Popp na Dunaj i, kjer naj se pismeno naroči, iu vse lekarne, droguerije iu partumerije. (H 17—3) Mm 17 *tojl (881—240) za vse ieto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt lota gld. 1.15. Zahvala. Slavnemu županstvu in slavnemu odboru bralnega društva v Selcih za prejnijazen in ljubnznjiv vsprejem iu posebno gostoljubnost, blagim Selskim krasotieam pa za podeljene krasne šopke ob priliki slavnosti v spomin lil letnega vladanja Nj. Velefastva Frana Josipa I., i/.reka podpisani tem potom najiskrenojso zahvalo. V Kropi, 16. vinotoka 1888. „Ođnaev". rJP ti j opol. 9. zvečer TI 1-8 mm. 7I5U-8 mm. 789 8 um. d r 0 11 4"C 8 8° C si BVB. sl. sva. si. sva. obl. obl. o0l. OOi) mm. dežja. Srednja temperatura Hl.)nt sa 2'4d pod normalom. ZD-o-iaa-jsl-?:^ borza dne 18 oktobra t. J. (Izvirno telegrnfično poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 81*76 — gld. Srebrna renta...... 82 80 — „ /.lata renta...... „ H)'J 5>0 — , 6' ,. marčna renta .... „ i»7*7.r) — „ akcije narodno banke. . „ 872*— — , Kreditne akcije..... ,311-0 — „ London........ „ 191*76 — » Srebro ........ q —'— — „ Napol......... » 9-84«/, — , C. kr. cekini .... „ 5*78 — „ NeuiSke marke .... , 59*52Vi — « i državne srečke i/. !. L854 250 gld. 188 gld. Državne srečke is I. 1864 lOU Ogerska zlata renta 4*/0 • • Qgerska papirna renta f> /g 6*/o Štajerske zemljišč, odvoz Dunavn reg. srečko. .">" Zemij. obč. avstr. 4'/»°. Prior, oblig. Eli/.abetine zapad, železnice Prior, oblig Ferdinandove sev. žol'/.nn> Kreditne srečke..... Kadolfove srečke .... \keije anglo-uvstr. banke Trammway-«lnist. velj. 170 gld obli«. . . . . 100 gld. zlati zast. listi . 100 gld. 1«' 120 „ a. v. 188 171 100 5)1 101 120 122 t)9 181 SO 118 226 danes 82*— s •■;,.> 109*95 97*95 871 — 818 10 121*75 9*66 5-77 59*60 I 0 kr. 75 65 „ 40 „ 76 „ » 26 „ M GO „ 60 „ 2o „ 50 .. Št. 17.119. Razglas. (7o-J—1 V zmislu §. 37. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se javno naznanja, da so proračuni o dohodkih in potroških: 1. mestne blagajnice Ljubljanske, 2. mestnega ubožnega zaklada, 3. zaklada meščanske bolnice in 4. ustanovnega zaklada za 1889. leto ze sestavljeni in bodo od 16. do 30. dne tega meseca razgrnjeni v ma-gistratnem ekspeditu občanom na opogled, da vsak lahko svoje opazke v njih navede. Mestni magistrat Ljubljanski, v 15. dan oktobra 1888. Soprogo, katera bi Imela fjubeserj do otrok, iš«** nriHii>u< v v najboljiih letih s penzijo). Zeli dostojne naohra- f ženosti in iunlo pn'motenja. — Ponudbo s sliko na npravnlitvo „Slov. Naroda" pod šifro k. it. (704-1) SPIl* za Obrtne umi" in-. kakor /a mizarje, lt' oHiičarJt*, litkirarj«' itd., za ori\o in drugo domačo po rtbu po-rahlj v, prodaja po ceni (095—2) JOS. K O RDIN. Dečka 15 lit starega, veščega slovenskega in nemškega jezika, oddal (»i r.id kot učenca v kako prodajalnico. Jane/. SMličic, (677—3i posestnik v l*lo/oali, poŠta Cirkiio. 9 I^*l*if-J tll<> i ruflece krizno domače mazilo j dobi se v škatljicah po 60 kr. *n Z V I,ju lil j nu i % le^ar.ii ..pri ».lafetu jelenu*, o •«t«ot6tt«90aet«eeMtN««)tMosMttto Min (270—41 * is«s«s*c»s«a«s«»>e«>»a«ai 36- lO.OOO parov sa tsvoi nam njenih zimskib snknenib hlač moralo je zaradi novega povišanega carinskega tarifa tukaj ostud in dobil sem nalog, to hlače poaanVCIIO ali pa po ve~ vkupo zw r*nko cono prodati. Jaz dnm torej pjir ti h po naj-novejiej Dnnajskej modi naj .oljse nare \ eii i n z» samo ixM. ~.— za Hini) delavsko plačilo) vsakemu, in da ne bode nikdo dvomil, izjavim, da so elegantne, trdne, gorke a*or> i;Je lil.«« e hi jih uazai vzamem, č«; ni res. — Ker ae bodo hlače gotovo hitro prodale, naj vsak naglo naroči, kolikor jih potrebuje. — Pri naročbi naj se nam naznani koračna dplgost. — Pošilja Be le proti povzetju ali pvedpošiljatvi zneska. — Naslov za naročbo: (703—I) I|, ITloij-K.il i mu t-U L IV f. M/T"!. V restavraciji LJUBLJANSKE ČITALNICE toči se od dane* naprej dobro carsko p VO 1 a litra po 10 kr., Vio htn» p<> 7 kr. Izvrsten cviček liter po 32 kr., bizeljsko vino liter po 36 kr., črni istrijan liter po 44 kr. in recer liter po 48 kr. Za mnogobrojni obisk priporoča m Pranjo !Ke:mIc (701—1) rostavrant. I. vrste, iz vinogradov barona Formeiitinija v Št. Florijanu iu Oiovein prodaja se po 18 gld. hektoliter franko Goriški kolodvor. Če se ga veliko vzame, da se po takej ceni, za kakeršno se sporazume. V. Travisan, (691—4) špediter in komisionar v Gorici. j Marseilisko žolco, i najhitrejše, vsekako najsigurnejše in naj pri- ■ prostejše sredstvo P za čiščenje in zboljšanje vina ima vedno (562—17) A. Hartmann v Ljubljani. Pisama: 1161«! Evropa. Hi Navod, kako so rabi, razpošilja se zastonj l'r-'ioiir i v. Ur. klinike na Duuiiji, pn»IV>«or 1» .i-.cli-:-. |tr«ifV*»r Seluiit/Jcr. |:ie.. g»ro>fVttor Oppolzer. kakor tudi VOC druA.lt tslov.-oilt /-.drtivuiltot sip Hti.ejo in pri poročil jo le prmto«» in Mtrtotiio nIiiviio r. kr. dvorett-ga /.o *» i»/.«l r a* nika •e,©tixx.o vodo ta vsakdanji' porabo, ker je boljs;«, uogo vsaka druga zobna vodi, kot on-BOrvativno sredstvo proti vaem sobni tu In n t im boleznim, priznana votla za grgranje pri kroničnih vratnih boleznih in neobhodno potrebna pri rabi mineralnih vod, katera, će so hkratu rabi z Dr. POPP-a sobnim praškom ali sobno pasto, ohrani vedno zdrnv-i iu lepe zobe. Dr. Popp-n zobna plomba Dr. Popp-a zeljiščno milo Pri neprestani rultl ilr. l*«»|»|»-ovili zolmili »mlnlev Ne pre-preči i odMrimi i-HNt drobcih ;«»,ir. zn uah ««■ je usnia JSft volilna tako ugodna Sla« lnilrri' ate lotijo sob« dii začuti gnili. je najboljša, ž njo si vsak sam lahko aaroali votle zobe. proti spusčiijem vsake vrsto in po sebno priporočljivo za k'»pelji. Ccr..a: Antitlivrlii iiNlim ><>du v dvojno povekŠanlh steklenicah po 50 kr., gld. i- in gld. 1.40, - - Amtllierin s.oliiia pustit v puščicah po gld. 1.22. — tiinn /.oiitei |»ii«la t S6 kr. - Zobni prušek v škatljicah po (i.'i kr. — Kolina plomba v etuiji |gtd. 1.— . — SBoljlaen-: milo a 80 kr. JS8T l*retl kupovnu ■ eni pointrejeicv Aiialliorii. listni" vode, ki |e po anuii/.i le >/. kislio ..u »m« v i i «'ii i pi-eparat, n ktitcniu n«> s.ol»|o prezgodaj unteijo, k«> i/.r«-«'iio svari. ((>;fi_f,, Dr. J. G. POPP, Wien, L, Bognergasse Nr. 2. Dobiva št* r Ljubljani pri lekarjib J. S\voho uietn»\ barhanta za obleke, težke b /i , n.ijiiov ejsi uzorec gj-i. 3 — 10 metrov blaga za ponoćno suknje, kr .istega, najnovejši uzorec gld. 2M) 29 vatlov Prostejcvskega barhanta, ...oder in rujav gl. b, belTn rudefi gld. li — 3*10 m trn blaga za moško obleko za zimo, Ia. gld. 5.50, Ha. gld. :;.7r» 210 nietr;i blaga za zimske suknje, modnega, Ia. gld. 10,—, Ua. gld. 0,- gld. B.- gld. 1.60 2 ID nn-rra blaga za ogrtače, nualnega l> kap iz pllša za gospode in dečke 1 zimska posteljna odeja iz Kongo, kompletna gld. 3.— I iabraka, li»0 cm. », 130 cm. Široka, Ia. žolta gld. 2.50, Ila. siv« gld. 1 50 1 Angora-ogrinjalo, za /.ono l0/4, Ia. gld. (k—, Ila. gld. 9.80 1 ženski Jopič iz ovčje volne, (Jersev , vseh modne barve Ia. gl. 8, II«. gld. 1.50 3 krili iz klobučine, bogato tamburirani, rodeči, sivi in ni pivi gld. 3.- 7T parov zimskih nogovio, pletenih, v vseh barvah, progastih gld. 1.50 "T platnena rjuha, 2 metra dolga, brez siva gld. 1 50 i 1 metrov posobne preproge, težke baze gld. 3.50 i moška srajoa, bel < in barvasta, Ia. gld. 1.80, Ila. gld. 1.30 ~~3 delavsko srajoe iz teskega oksforda gid. 2,- % .1 pare gač iz r.iirhant«, platna Ia. gld 2.50, Ila. gld. 1.80 i; parov zimskih kratkih nogovio, pletenih, v vseh barvah gld. 1.10 '<; ženskih srajo iz močnega platna ali sifona, Ia. gld. 5.—, Ila. gld. 3.25 —3 nočni korsetl iz Sifona, vezani Ia. gld 4.—, Ila. gld. 1780 ~T zastor iz Jute, turski naris, Ia. erld 3.50, Ha. gld. .30 "T garnitura pregrinjal, 1 prt in *J post. pregr , iz ripsa gld. 4.5o, iz jute gld. 3.50 2 9 vatlov domačega platna, teške baže, V* gld. P.50, */* gld. 4.20 2'.' vatluv oksforda, najnovejši naris gld. 4.5o j •_> ) vatlov kanafasa, najnovejši naris, najboljše baze gld. B,— 3 prti, vseh barv, * t gld. -i.—, gld. 1.- | Uzorci zastonj in franko. (5H0—G) I ■BBHHMBBD Prihodnji teden žrebanje! Srečke Obrtne Razstave, Prirejene v Proslavo Cesarske Svečanosti, samo •SO kr. G lavni dobitek Goldinarjev. (658—10) aato. u. Izdajatelj in odgovorni urednik : D r a g o t i n Hribar. Lastnina in tisk „Narodno Tiskarne4. 141