169ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
Danijela Tr{kan
Zna~ilnosti in primerjava zunanjih srednje{olskih izpitov
iz predmeta zgodovine v Republiki Sloveniji, Franciji,
Veliki Britaniji in mednarodnih {olah*
Uvod
Zunanji srednje{olski izpit je nacionalni preizkus znanja, ki ga pod enakimi pogoji
opravljajo vsi kandidati v dr‘avi in s katerim se ugotavlja usposobljenost kandidata za na-
daljnji {tudij, ki je osnovni pogoj za vpis na univerze.1 Najpogosteje je v pisni obliki, lahko
pa je tudi v ustni obliki. Pri izbranih vzor~nih dr‘avah Sloveniji, Franciji, Veliki Britaniji in
pri mednarodni maturi je eksterni pisni izpit iz predmeta zgodovine v pisni obliki, v Franciji
pa je tudi ustni.
Za eksterni izpit gradivo (izpitne pole, to~kovnik z re{itvami) pripravijo in obi~ajno tudi
ocenijo zunanji u~itelji,2 ~eprav je lahko tudi del izpita interno ocenjen (npr. individualna
naloga pri mednarodni maturi, celoletno {olsko delo pri angle{kem izpitu GCSE ali ustni
izpit za neuspe{ne u~ence pri francoski maturi).
Zunanji srednje{olski izpit sestavljajo izpitne pole, ki jih sestavijo pedago{ki strokovnjaki,
ponavadi tudi odgovorni za u~ni na~rt in izpitne kataloge. Pripravljavci izpitnih pol morajo
pri svoji pripravi upo{tevati ve~ zahtev, kot so npr. izbira standardov in ciljev znanja iz u~nih
na~rtov na vseh taksonomskih ravneh zahtevnosti; priprava razli~nih tipov nalog oz. vpra{anj
* Prispevek na okrogli mizi »Zgodovina na maturi« na 31. zborovanju slovenskih zgodovinarjev »Regionalni
vidiki slovenske zgodovine«; Maribor, 10.–12. oktobra 2002.
1 Bahovec, I., Slivar, B. (1994). Poti k maturi. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za {olstvo in {port, str. 10.
Matura je zunanji izpit na zaklju~ku srednje {ole. Opredelimo jo lahko takole: »Matura je izpit na koncu srednje {ole,
ki ga opravljajo kandidati za {tudij na univerzi in obsega znanja, pomembna za {tudij. Obsegajo obvezni del, ki je
podlaga za vse {tudije, in izbirni del, ki je podlaga za posamezni {tudij. Matura je zunanji izpit, pri katerem so izpitna
vpra{anja in ocenjevalna merila zunanja pri pisnem in ustnem izpitu in je postopek ocenjevanja zunanji pri pisnem
izpitu. Z zunanjim ocenjevanjem naj se zagotovi vi{ja objektivnost ocenjevanja in s tem visoka napovedna vrednost
za uspe{en {tudij. Matura je dr‘avni izpit, ki ga kandidati opravljajo pod vnaprej objavljenimi natan~no dolo~enimi
in enakimi pogoji.« Prvi strokovni posvet o maturi. (1995). [kofja Loka, 8. 12. in 9. 12. 1995. Ljubljana: Republi{ki
izpitni center, str. 9.
2 »Preverjanje znanja s pisnimi preizkusi je standarden postopek, kadar so okoli{~ine preizku{anja vsaj podob-
ne, ~e ne enake za vse posameznike, za vse situacije in v vsakem ~asu (govorimo o natan~nih pravilih, ki zagotav-
ljajo objektivnost uporabe preizkusa, vrednotenja odgovorov ter interpretacije dose‘kov). Ne moremo pa zagotoviti,
da je tak{en preizkus popolnoma standardiziran postopek, saj bi to pomenilo, da ima vnaprej dobro znane vse mer-
ske lastnosti posameznih nalog in preizkusa v celoti (zlasti zanesljivost in veljavnost, pa tudi te‘avnost, ob~utljivost
itd.) ter da lahko ob pomo~i norm (t.j. zbirke rezultatov za velike in reprezentativne skupine posameznikov) rezultat
posameznika na preizkusu razlagamo tako, da ga primerjamo z (na istem preizkusu dobljenimi) rezultati velikih
skupin preizku{ancev, katerih lastnosti so podobne posameznikovim (to skupino navadno imenujemo standardiza-
cijski vzorec).« http://www.mss.edus.si/publikacije/prenova/opisi/izhodisca_np/default.asp (Izhodi{~a za pripravo
nacionalnih preizkusov znanja v devetletni osnovni {oli, Internet: julij 2000) Maturitetne pole tako ne morejo biti
standardizirani testi, ampak so le preizkusi znanja, ki so sestavljeni po standardnih postopkih, ki omogo~ajo vsem
kandidatom enake pogoje. O tem ve~: Bucik, V. (2000). Zunanji preizkusi znanja, sestavljeni in uporabljani po
standardnih postopkih. V: Vzgoja in izobra‘evanje. Letnik XXXI. [t. 2–3, str. 24–25.
170 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
(sestava poskusne serije nalog, preverjanje poskusne serije nalog in sestava kon~ne verzije
nalog); izdelava to~kovnika za mo‘ne odgovore in preverjanje merskih karakteristik (npr.
zanesljivosti, veljavnosti, objektivnosti, ob~utljivosti).3
V evropskih dr‘avah u~enci opravljajo izpite od 15. do 18. leta starosti. Npr. v Veliki
Britaniji morajo u~enci v ~asu srednje{olskega izobra‘evanja opraviti dva izpita, prvega pri
16. letih (GCSE) kot zaklju~ek obveznega {olanja, drugi izpit pa je pri 18. letih (GCE) kot
zaklju~ek srednje{olskega izobra‘evanja. Pri mednarodni maturi, v Sloveniji in Franciji pa
opravljajo izpit pri 18. letih kot zaklju~ek srednje {ole in kot pogoj za vpis na univerze.4
Nekateri izpiti omogo~ajo izbirnost vsebin in nivojev. Npr. pri angle{kih ali mednarodnih
izpitih u~enci lahko izbirajo razli~ne teme oz. vsebine in nivoje preverjanja (npr. vi{ji ali ni‘ji
pri mednarodni ali A in AS nivo pri angle{kem izpitu GCE).5 Pri angle{kih izpitih u~itelji oz.
{ole lahko izbirajo med temami iz svetovne, evropske in britanske ter samo britanske zgodo-
vine. Pri mednarodni maturi lahko u~itelji oz. {ole izbirajo med temami iz evropske, azijske
ali afri{ke zgodovine. Francoska in slovenska matura pa ne omogo~ata izbire tem ter tudi ne
vklju~ujeta razli~nih nivojev.
Pri ocenjevanju maturitetnih dose‘kov oz. pretvarjanju dose‘enih to~k v ocene pri
izpitnih polah se lahko uporabita dve vrsti modelov: modeli, ki upo{tevajo relativne standar-
de ocenjevanja in modeli, ki upo{tevajo absolutne standarde ocenjevanja.
Modeli relativnega ocenjevanja temeljijo na medsebojnem primerjanju u~encev, tako da
se ocena vsakega u~enca dolo~i glede na njegovo pozicijo v skupini, ki je re{evala izpitne
pole. Npr. najbolj obi~ajen je model, ko se dolo~i odstotek najbolj{ih u~encev, ki prejmejo
najvi{jo oceno in odstotek tistih u~encev, ki prejmejo prav dobro oceno, potem dobro, zado-
stno in nezadostno oceno.6 Ocene tako niso odvisne od te‘avnosti testa, ampak od rezultatov
drugih u~encev v skupini (npr. pri slovenski maturi).
3 Testi vklju~ujejo merske zna~ilnosti. »Na~elo veljavnosti zahteva, da je testna naloga tako zasnovana in jezikovna
oblikovana, da povsem ustreza didakti~nim ciljem naloge in da preverja tudi poznavanje na~rtovanih vsebinskih
elementov /.../ Na~elo zanesljivosti zahteva, da bi kasnej{e ponovno testiranje iste populacije u~encev z enakimi
nalogami dalo tudi enake testne rezultate. Na~elo objektivnosti je posebej pomembno. Na objektivnih na~elih so
sestavljene tiste naloge, pri katerih ve~ vzporednih ocenjevalcev ugotavlja prav enake testne rezultate testiranca. To
pa je predvsem odvisno od enozna~no oblikovane naloge. Na~elo ob~utljivosti testa. Test mora vsebovati lahke,
srednje te‘ke, pa tudi zelo zahtevne naloge. Le tako lahko meri in diferencira bolj{e znanje od {ibkej{ega. Seveda pa
morajo biti testne naloge tako razporejene, da testiranec re{uje najprej lahke, nato te‘je naloge. Tak{no zaporedje naj
bi se v testu {e ve~krat ponovilo v valovih.« Trojar, [. (1998). Tipske zna~ilnosti testnih nalog, problemi pri projek-
tiranju in uporabnost pri pouku zgodovine. V: Zgodovina v {oli. Letnik VII. [t. 3, str. 38–39.
4 Eksterni izpiti prinesejo tudi negativne u~inke. »Stopnjuje se pritisk u~encev na u~itelje, da pou~ujejo tisto, kar
terjajo katalogi in preizku{a zunanje preverjanje, in da jih urijo za na~ine odgovarjanja, ki temu ustrezajo. /.../ Pripra-
ve na zunanji izpit postanejo moment medsebojnega pokoravanja za u~itelje in u~ence: u~itelji prek zahtev, poveza-
nih z zunanjim preverjanjem, dr‘ijo na vajetih u~ence, ti pa s pritiski glede pou~evanja, prilagojenega zunanjemu
preverjanju, u~itelje. Mo‘nost za odprto dogovarjanje in izbiro ter za artikuliranje razli~nosti so povsem zaprte.«
Rutar Ilc, Z., Rutar, D. (1997). Kaj pou~ujemo in preverjamo v {olah. Radovljica: Didakta, str. 293.
5 »V evropskih {olskih sistemih so prijemi razli~ni, najve~krat pa je opredeljevanje razli~nih ravni preverjanja in
ocenjevanja vezano na razli~ne priprave na preverjanje in ocenjevanje ter s tem na vnaprej{nje odlo~anje, katero
raven znanja ‘eli u~enec pri posameznem predmetu usvojiti. Taka situacija seveda postavlja u~ence pred dilemo, o
kateri se pogosto ne morejo odlo~ati le po interesu, temve~ se pojavlja tudi problem razli~nih preudarkov o morebit-
ni uspe{nosti ipd. Kritike obstoje~e organizacije evropskih {olskih sistemov zato opozarjajo pred nevarnostjo po-
drejanja celotnega ‘ivljenja {ole kon~nemu preverjanju. Pritisk kon~nega preverjanja in navidez enostavnost delitve
u~encev v vnaprej{nje skupine (glede na razli~ne zahtevnostne ravni kon~nega preverjanja) lahko pripelje do po-
vsem neza‘elenih u~inkov.« Barle, A. (1995). Vpeljevanje razli~nih ravni preverjanja in ocenjevanja v srednjih
{olah. V: Vzgoja in izobra‘evanje. Letnik XXVI. [t. 4, str. 54.
6 Prvi strokovni posvet o maturi. (1995). [kofja Loka, 8. 12. in 9. 12. 1995. Ljubljana: Republi{ki izpitni center,
str. 15.
171ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
Drugi modeli pa so modeli absolutnega ocenjevanja, ki ne dolo~ajo vnaprej odstotkov
u~encev za posamezne ocene, ampak izhajajo iz izpitnih ciljev. Odstotki to~k za posamezne
ocene so prav tako arbitrarno dolo~eni vnaprej. Tako odstotki ka‘ejo, do kak{ne mere je
u~enec dosegel izpitni u~ni cilj (npr. pri angle{kih izpitih in mednarodni maturi).7
V nadaljevanju so predstavljeni izpitni cilji, izpitna vsebina in izpitne pole za zgodovino
v Sloveniji, Franciji, Veliki Britaniji in pri mednarodni maturi.
Izpitni cilji
Specifi~ni izpitni cilji pri slovenski maturi predvidevajo ocenjevanje vseh nivojev misel-
nega procesa, 60% ocenjevanje znanja in razumevanja (1. pola 30 % in 2. pola 30 %) in 40 % za
interpretacijo, argumentacijo, sintezo, analizo in vrednotenje (1. pola 20 % in 2. pola 20 %).
Sedem ciljem predvideva ocenjevanje znanja in razumevanja, medtem ko predvideni osmi
cilj (primerjava) spada bolj k vi{jemu nivoju. ^as pisanja je 90 minut za prvo izpitno polo in
90 minut za drugo izpitno polo.
Kandidat »pozna dejstva, dogodke, pojave in podatke ter ~asovna, vzro~na in prostorska
zaporedja zgodovinskih dogodkov, pojavov in procesov; opi{e, pojasni oz. razlo‘i zgodovin-
ske dogodke, pojme, pojave in procese; razlikuje vzroke od povodov in posledic ter med
vzroki za dolo~ene zgodovinske pojave poi{~e bistvene; izbere bistvene informacije o
dolo~enem zgodovinskem dogodku, pojavu ali procesu; natan~no in pravilno uporabi ustrez-
ne zgodovinske pojme in terminologijo pri pojasnjevanju dogodka, pojava ali procesa; zna
dogajanja ~asovno in prostorsko opredeliti; zna uporabiti statisti~ne podatke, vire in ilustra-
tivno gradivo pri utemeljevanju oz. pojasnjevanju zgodovinskih dogajanj, pojavov in proce-
sov; (primerja dogodke, pojave ali procese ter ugotovi podobnosti in razlike).«8
Pet ciljev je predvidenih za ocenjevanje interpretacije, argumentacije, sinteze, analize in
vrednotenja.
Kandidat »uporabi in obrazlo‘i razli~ne vire zgodovinskih informacij (zgodovinsko be-
sedilo, vir, zemljevid, statisti~ni podatek, slika ...) in oblikuje sklepe; interpretira oz. argu-
mentira podatke, informacije ...; sintetizira in obrazlo‘i kompleksnost dogajanja; ovrednoti
pomen dolo~enih dogodkov (npr. reform, programov, ukrepov ...); primerja in kriti~no preso-
di raznovrstna sporo~ila; ugotovi soodvisnost razli~nih zgodovinskih dogodkov in pojavov.«9
Specifi~ni izpitni cilji francoske mature so predvsem ocenjevanje sposobnosti, kot so
npr. zbiranje informacij, klasificiranje, analiziranje in sintetiziranje informacij ter odgovarjanje
na problemska vpra{anja.
Specifi~ni cilji se nana{ajo na tipe nalog pri maturi. Te naloge so: esejska naloga (oz.
dalj{i sestavek), naloga, ki se nana{a na en vir (pisni ali vizualni), naloga za preu~evanje
virov oz. komentar ve~ razli~nih virov.
Glavni cilji pri pisanju esejev oz. dalj{ih sestavkov so, da morajo u~enci na podlagi znanja,
ugotoviti problem in nanj odgovoriti v urejenem sestavku in da znajo uporabiti koncepte ter
specifi~no besedi{~e.
Glavni cilji komentarja enega vira (pisnega ali vizualnega) so, da znajo u~enci uporabiti
znanje za kriti~no branje in analizo vira ter natan~no odgovoriti na vpra{anja.
7 Ibid., str. 16.
8 Predmetni izpitni katalog za maturo 2001 – Zgodovina. (1999). Ljubljana: Dr‘avni izpitni center, str. 8.
9 Ibid., str. 8.
172 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
Glavni cilji pri preu~evanju virov oz. komentarju ve~ razli~nih virov so, da u~enci znajo
na podlagi znanja poiskati informacije iz razli~nih virov, so jih sposobni klasificirati po klju~nih
besedah (temah) in jih postaviti v odnose ter sestaviti kriti~no in argumentirano sintezo.
Ti glavni cilji se tudi ocenjujejo pri teh treh tipih nalog. Naloge naj ne bi preverjale le
podatkovnega znanja, ampak {iroko znanje, poznavanje in razumevanje zgodovinskega do-
gajanja.
Izpitna pola je tako razdeljena v dva dela (zgodovinski in geografski del). ^as pisanja je
4 ure, vendar pa izpitno dopolnilo k u~nemu na~rtu predlaga dve uri in pol do tri ure za prvi
del izpitne pole in ostali ~as za drugi del izpitne pole. Novost je, da se z ‘rebom dolo~i, kateri
predmet bo v prvem delu (pomembnej{em delu).10
^e je v prvem delu izbrana zgodovina, potem imajo u~enci mo‘nost izbire med dvema
esejema in enim komentarjem ve~ virov. ^e je v prvem delu izbrana geografija, imajo u~enci
mo‘nost izbire med dvema komentarjema enega vira pri zgodovini v drugem delu.11
Specifi~ni izpitni cilji angle{kega izpita GCE zahtevajo, da morajo u~enci znati prikli-
cati v spomin, izbrati in prikazati natan~no zgodovinsko znanje in razumevanje (1. cilj);
predstaviti zgodovinske razlage z razumevanjem ustreznih konceptov in z vklju~evanjem
ocen (2. cilj); interpretirati, evalvirati in uporabiti vrsto zgodovinskih virov v povezavi z
zgodovinskim kontekstom in razlo‘iti, evalvirati interpretacije zgodovinskih dogodkov iz
pre{tudiranih tem (3. cilj).12 1. cilj predstavlja 40–45 %, 2. cilj 25–30 % in 3. cilj 25–30 %
vrednosti izpita.13
Specifi~nih izpitnih ciljev pri mednarodni maturi je pet in zahtevajo, da morajo u~enci
pokazati zgodovinsko znanje preko pridobivanja, izbora in u~inkovite uporabe znanja (1. cilj);
pokazati jasne, jedrnate, ustrezne in dobro podkrepljene argumente (2. cilj); ovrednotiti, in-
terpretirati in kriti~no uporabiti vire kot zgodovinske dokaze (3. cilj); ugotoviti in ovrednotiti
razli~ne interpretacije zgodovinskih dogodkov (4. cilj); razlo‘iti razloge ter posledice konti-
nuitet in sprememb (5. cilj).14
Spodnja preglednica15 prikazuje, kateri u~ni cilji se preverjajo pri 1., 2. in 3. izpitni poli
(vi{ji nivo) ter pri notranjemu ocenjevanju individualnih nalog, koliko ~asa imajo kandidati na
voljo za pisanje, kolik{na je vrednost posameznih izpitnih pol in koliko nalog morajo re{iti.16
10 B.O. no12, 20 mars 1997, str. 888–891.
11 Geografija pa vsebuje preu~evanje geografskih virov in izdelovanje zemljevida ali skice.
12 GCE Advance and advanced subsidiary examinations subject cores for History. (1997). London: SCAA,
str. 6. Podobno tudi v: GCE A/AS subject core for History. (1994). London: SCAA, str. 4.
13 GCE Advance and advanced subsidiary examinations subject cores for History. (1997). London: SCAA, str. 6.
14 IB History Subject Guide. (1996). Geneva: International Baccalaureate Organisation, str. 6–7. Razlike med
vi{jim in ni‘jim nivojem: vi{ji nivo ima ve~ ur na voljo in s tem tudi ve~jo {irino znanja in ve~ mo‘nosti za razvoj
petih u~nih ciljev. Npr. 4 ure tedensko so za ni‘ji nivo in 5 ur tedensko so za vi{ji nivo na Gimnaziji Be‘igrad.
15 Preglednica: IB History Subject Guide. (1996). Geneva: International Baccalaureate Organisation, str. 45.
16 ^e primerjamo vse izpitne pole pri mednarodni maturi, lahko ugotovimo, da se pri vseh nalogah v izpitnih
polah zahtevajo razumevanje, analiza, sinteza in evalvacija. Pri vsakem vpra{anju so vi{ji nivoji kognitivnega podro~ja
povezani z nivojem razumevanja. Prva izpitna pola vsebuje naloge pojasnjevanja in kraj{e ali dalj{e esejske naloge.
Druga in tretja izpitna pola pa imata dalj{e esejske naloge, ki preverjajo vse nivoje kognitivnega podro~ja, {e posebej
pa tudi organizacijo in ureditev zgodovinskih podatkov. Esejska vpra{anja so tako sestavljena, da je poudarek na
ocenjevanju vsaj dveh miselnih sposobnosti: npr. ocenjevanje razumevanja in analize, analize in vrednotenja, razu-
mevanja in vrednotenja, uporabe virov in vrednotenja, razumevanja in sinteze itd.
173ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
Mednarodna matura iz predmeta zgodovina vklju~uje ni‘ji in vi{ji nivo. Ni‘ji nivo vse-
buje dve izpitni poli, vi{ji nivo pa {e tretjo izpitno polo. Vsi kandidati pa morajo izdelati tudi
individualno nalogo, ki je sestavni del ocene.
Zaklju~imo lahko, da je slovenskih specifi~nih izpitnih ciljev veliko in so razdeljeni v cilje,
ki predvidevajo ocenjevanje znanja in razumevanja in v cilje, ki predvidevajo ocenjevanje ana-
lize in interpretacije, sintezo in vrednotenje. Pri francoskih specifi~nih izpitnih ciljih je v ospredju
sposobnost izbiranja, klasificiranja in sintetiziranja podatkov; pri angle{kih specifi~nih izpitnih
ciljih je poudarek na razumevanju in interpretaciji virov; pri mednarodnih specifi~nih izpitnih
ciljih pa je poudarek na vrednotenju in interpretiranju virov ter uporabi znanja.
Izpitna vsebina
Didakti~no oz. vsebinsko zasnovo izpitnih pol dolo~ajo izpitni katalogi v Sloveniji, v
Franciji, Veliki Britaniji in v mednarodnih {olah pa u~ni na~rti.
V Sloveniji dolo~a vsebino izpita izpitni katalog.18 Za vsako leto je predvidenih ok. 10
tem, ki naj bi bile za maturo in se nana{ajo na obdobje od starega veka do konca 20. stoletja.
Kandidati re{ujejo samo dve izbrani temi. Izpitni katalog je samo eden in u~enci, ki se odlo~ijo
za zgodovino, se vsi pripravljajo iz tega kataloga.
Teme v izpitnem katalogu so kronolo{ko-progresivno razporejene in vklju~ujejo progre-
sivno ~asovno projekcijo, saj prikazujejo razvoj zgodovinskih dogodkov in procesov. Teme
so: Zgodnje visoke kulture; Anti~na kultura in tradicija; Rimsko cesarstvo in za~etki kr{~anstva;
Slovensko ozemlje v poznoanti~ni in zgodnji srednjeve{ki dobi; Srednjeve{ka mesta in po-
de‘elje; Slovenci v srednjeve{kem rimsko-nem{kem cesarstvu; Evropa in svet na prehodu iz
srednjega v novi vek; Tur{ki vpadi, kme~ki upori in reformacija na Slovenskem; Francoska
revolucija; Industrializacija v 19. stoletju; Nacionalna gibanja v 19. stoletju; Slovenci v
habsbur{ki monarhiji v prvi polovici 19. stoletja; Slovenci v Avstro-Ogrski; Bolj{evizem,
17 Pri ni‘jem nivoju 1. izpitna pola predstavlja 25 % vrednost, 2. izpitna pola 50 % vrednost, individualna nalo-
ga pa 25 %.
18 Predmetni izpitni katalog za maturo 2001 – Zgodovina. (1999). Ljubljana: Dr‘avni izpitni center.
Vi{ji nivo Izpitna pola 1 Izpitna pola 2 Izpitna pola 3 Notranje ocenjevanje 
U~ni cilji poudarki so na 3. 
cilju (tudi 1., 2. , 4. 
in 5. cilj) 
poudarki so na 
1., 2., 4. in 5. 
cilju (tudi 3. cilj) 
poudarki so na 1., 
2., 4. in 5. cilju 
(tudi 3. cilj) 
poudarki so na 1., 2. in 
3. cilju (tudi na 4. in 5. 
cilju) 
Vsebina 3 predpisane u~ne 
teme 
6 tem iz svetovne 
zgodovine 20. 
stoletja 
5 regionalnih 
opcij 
odprto (Kandidat mora 
izbrati poglobljeni {tudij 
iz katerekoli 
zgodovinske teme.)  
[tevilo 
vpra{anj 
4 vpra{anja kraj{ih 
odgovorov 
2 esejski 
vpra{anji 
3 esejska 
vpra{anja 
odprto vpra{anje 
[tevilo to~k 20 40 60 25 
^as 1 ura 1 ura in 30 minut 2 uri in 30 minut do 30 ur v programu, ki 
ima 240 ur 
Vrednost18 20 % 20 % 35 % 25 % 
174 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
fa{izem, nacizem; Slovenci v prvi jugoslovanski dr‘avi; Slovenci med drugo svetovno vojno;
Odporni{ka gibanja med drugo svetovno vojno in kolaboracija; Od zavezni{tva do hladne
vojne; Slovenci v prvem desetletju po drugi svetovni vojni; Mirovna gibanja in organizacije
po drugi svetovni vojni.
Izbor tem je tak{en, da kandidat poka‘e poznavanje in razumevanje izpitnih vsebin iz
ob~e zgodovine, opredeljenih v izpitnem katalogu; poznavanje slovenske zgodovine od
anti~nega obdobja do danes ter razumevanje vplivov evropske in svetovne zgodovine na
slovensko v posameznih zgodovinskih obdobjih; poznavanje najpomembnej{ih znanstvenih
in kulturnih dose‘kov, gospodarskih procesov in socialnih odnosov v zgodovinskih obdobjih.
Kandidat ravno tako poka‘e, da zna pravilno razvrstiti dogodke, pojave, procese in pomemb-
ne osebnosti v zgodovinski ~as in prostor, tudi z razporejanjem so~asnih istorodnih in razno-
rodnih zgodovinskih dogajanj ter da zna ovrednotiti prispevke in pomen anti~nih civilizacij
za poznej{i razvoj itd.19
V Franciji se vsi u~enci v gimnazijah pripravljajo na maturo iz u~ne vsebine, ki je pred-
pisana v u~nem na~rtu za zadnji letnik srednje {ole (pred letom 1998 je bila to nacionalna,
evropska in svetovna zgodovina po letu 1945, po letu 1999 pa je izpitna snov od leta 1939
naprej). Problemski pristop k vsebini in izbor pomembnej{ih dogodkov v drugi polovici 20. sto-
letja so bili razlogi za izbor vsebine zadnjega letnika. Vsebina je razdeljena v tri poglavja in
obsega ~as od leta 1939 do srede 90. let.
Prvo poglavje Druga svetovna vojna ima samo tri teme: Glavne faze; Evropa in Francija
v vojni; Posledice. Drugo poglavje Svet od 1945 do danes vsebuje 4 teme: Gospodarske in
socialne spremembe po letu 1945; Veliki ideolo{ki modeli v svetu (organi oblasti, dru‘ba in
kultura) ter njihov razvoj: sovjetski model, ameri{ki model, kitajski model in model liberalne
Evrope; Nasprotje med velikimi silami in razkroj blokov; Osvoboditev podlo‘nih narodov in
pojav Tretjega sveta. Tretje poglavje Francija po letu 1945 vsebuje dve temi: Politi~ni razvoj;
Gospodarstvo, dru‘ba, kultura.20
Vsebina vsebuje strukturalno sistemsko projekcijo procesov in omogo~a, da u~enci spoz-
najo in razumejo strukturo sodobnega sveta. Zanimiva je razdelitev politi~nega razvoja na
razli~ne modele (npr. ameri{ki, sovjetski, kitajski, evropski) in tudi, da hladna vojna ni v
ospredju pri prikazu razvoja sveta po letu 1945.
Angle{ka matura (18 let, GCE) je na videz bolj zapletena, saj {tevilni izpitni centri v
Veliki Britaniji omogo~ajo razli~ne izpitne programe oz. izpitne na~rte, tako da je od {ol in
u~iteljev odvisno, za kateri program se odlo~ijo. Ravno tako pa se u~enci lahko odlo~ijo za
dolo~eno {olo glede na program, ki ga {ole izvajajo. Angle{ki izpitni u~ni na~rti lahko vse-
bujejo poglobljene ali splo{ne teme iz britanske zgodovine od 9. stoletja naprej ali pa iz
evropske in svetovne zgodovine (19. in 20. stoletje).
Izbor tem v izpitnih na~rtih je tak{en, da lahko u~enci poka‘ejo znanje in razumevanje
zgodovinske snovi, tem in obdobij, ki so jih pre{tudirali; da znajo oceniti pomembnost dogod-
kov v zgodovinskem kontekstu; analizirati zgodovinske interpretacije o dogodkih; interpreti-
rati, evalvirati in uporabljati zgodovinske vire v kontekstu ter pokazati razumevanje glavnih
pojmov in konceptov.21 Izpitni na~rti zahtevajo od u~encev, da poka‘ejo {irino zgodovinske-
19 Predmetni izpitni katalog za maturo 2001 – Zgodovina. (1999). Ljubljana: Dr‘avni izpitni center, str. 6.
20 Povzeto po: Wedam, V. (1996). U~ni na~rt za zgodovino v splo{ni in tehnolo{ki srednji {oli v Franciji. V:
Zgodovina v {oli. Letnik V. [t. 3 , str. 55–57.
175ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
ga znanja in razumevanja, tako da povezujejo ali primerjajo razli~ne vidike obdobja, dru‘be,
vsebine ali pre{tudirane teme. Ravno tako pa tudi zahtevajo od u~encev, da razi{~ejo dolo~eno
zgodovinsko vpra{anje ali problem; uporabljajo vire, poro~ila, argumente in interpretacije za
razlago, analizo, sintezo in zaklju~ke.
Izpitni u~ni na~rti za GCE pa {e posebej zahtevajo pri vi{jem nivoju A, da morajo u~enci
pre{tudirati zgodovino ve~ dr‘av; vklju~iti ve~ elementov britanske zgodovine ali zgodovine
Anglije, [kotske, Irske in Walesa (vendar pa ta zahteva ne velja za starej{o zgodovino); v
obdobju vsaj 100 let. Npr. u~ni na~rt, ki vsebuje zgodovino 20. stoletja, mora vsebovati tudi
nekaj zgodovine pred letom 1900.
Npr. Londonski izpitni center ULEAC ponuja {tiri razli~ne u~ne programe oz. u~ne na~rte:
A, B, D in E, ki vklju~ujejo britansko, evropsko in svetovno zgodovino. U~ni na~rt A vsebuje
poglobljeni {tudij britanske in evropske zgodovine od leta 800 do leta 1975; izpitni u~ni na~rt B
vsebuje poglobljeni {tudij nebritanske zgodovine (Odkritja, Reformacija, Francija v ~asu Lu-
dvika XIV., Francoska revolucija, Razlogi za 1. svetovno vojno, Rusija 1894–1924, ZDA 1917–
53, Totalitarni re‘imi v Evropi 1919–39) in angle{ke zgodovine 1399–1974; u~ni na~rt D vse-
buje svetovno zgodovino od leta 1931 naprej; u~ni na~rt E pa vsebuje poglobljeni {tudij razli~nih
tem evropske zgodovine od 17. do 20. stoletja, {olsko interno delo in individualne naloge.22
U~ni na~rt za mednarodno maturo vsebuje {iroke teme iz svetovne zgodovine 20. sto-
letja, {iroke regionalne teme iz zgodovine 19. in 20. stoletja (samo za vi{ji nivo) ter tri pred-
pisane poglobljene teme. U~ni na~rt vklju~uje tudi individualno nalogo, ki je sestavni del
izpita. Izpit je raznovrsten, vendar pa je pregledno in sistemati~no zasnovan.
Izbor tem je tak{en, da lahko kandidati poka‘ejo razumevanje {irokega in poglobljenega
zgodovinskega znanja razli~nih kultur; razumevanje zgodovine kot vede (razli~nosti virov,
metod in interpretacij); mednarodno zavedanje in razumevanje s pospe{evanjem v‘ivljanja v
preteklost; razumevanje, da ljudje ‘ivijo v razli~nih krajih in v razli~nih obdobjih; razume-
vanje sedanjosti preko razumevanja preteklosti; sposobnost uporabe in sporo~anja zgodovin-
skega znanja in razumevanja ter dolgotrajno zanimanje za zgodovino.23
Npr. {iroke teme iz svetovne zgodovine 20. stoletja so monografsko razporejene, saj pred-
stavljajo glavne dogodke 20. stoletja. Prva {iroka tema: Vzroki, potek in posledice vojn (pri-
meri: Al‘irska vojna, Arabsko-izraelske vojne, Kitajska dr‘avljanska vojna, Prva in druga
svetovna vonja, Korejska vojna, Mehi{ka revolucija, Nigerijska dr‘avljanska vojna, [panska
dr‘avljanska vojna, Vietnamska vojna); druga {iroka tema: Nacionalna in osvobodilna gi-
banja, dekolonizacija in problemi novih dr‘av (primeri: Al‘irija, Karibi, Kuba, Gana, In-
dijska podcelina, Indonezija, Indokina, Kenija, Zair); tretja {iroka tema: Vzpon in vlada v
enopartijskih dr‘avah; ~etrta {iroka tema: Ustanovitev in delo mednarodnih organizacij (pri-
meri: Dru{tvo narodov, OZN, Mednarodno sodi{~e ...); peta {iroka tema: Hladna vojna; {esta
{iroka tema: Dr‘ave in njihov odnos do religij in manj{in (mo‘en izbor dr‘av iz najmanj dveh
razli~nih regij: Aboriginezi v Avstraliji, Azijci v vzhodni Afriki, Kitajci na Maleziji, Kurdi v
zahodni Aziji, Budizem v Indokini, Kr{~anstvo v Latinski Ameriki in na Poljskem, Hindui-
zem na indijski podcelini, Islam v afri{kih dr‘avah in v Indoneziji itd.).24
21 Ve~ o tem: GCE Advance and advanced subsidiary examinations subject cores for History. (1997). London:
SCAA, str. 5.
22 GCE History, Advanced level Syllabus. (1998). London: London examinations.
23 IB History Subject Guide. (1996). Geneva: International Baccalaureate Organisation, str. 5.
24 IB History Subject Guide. (1996). Geneva: International Baccalaureate Organisation. U~ni na~rt predlaga, da
bi se kandidati pripravili za dve ali tri {iroke teme, zato lahko u~itelji oz. {ole te teme izberejo. Kandidati, ki se
pripravljajo iz dveh ali treh tem, pridobijo {iroko in poglobljeno znanje o glavnih svetovnih dogodkih v 20. stoletju.
176 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
[iroke regionalne teme so izbrane iz petih geografskih podro~ij: Afrike, Amerike, Vzhodne
in Jugovzhodne Azije in Oceanije, Evrope (s Sovjetsko zvezo/Rusijo), Ju‘ne Azije in Bli‘njega
vzhoda (s severno Afriko) in vsebujejo izbrane dogodke iz zgodovine 19. in 20. stoletja.25
Posebnost mednarodnega izpita so poglobljene teme, ki so predpisane za {tiri leta. Npr.
od leta 1998 do leta 2002 so bile: Ruske revolucije in nova sovjetska dr‘ava 1917–29; Vzroki
za drugo svetovno vojno v Aziji 1931–41; Hladna vojna 1945–64.26
^e primerjamo mednarodni izpitni u~ni na~rt z angle{kimi izpitni u~nimi na~rti, ugotovi-
mo {tevilne podobnosti. Mednarodni (tako kot angle{ki) so zelo odprti u~ni na~rti. Tematiza-
cija vsebine pri angle{kih in mednarodnih u~nih na~rtih je posebna in je najve~krat razdeljena
na splo{ne ali poglobljene teme z didakti~nimi poudarki. Oba u~na na~rta vsebujeta velik
izbor {irokih tem in tem, ki so splo{ne ali poglobljene. Izbor tem pa prepu{~ata u~iteljem oz.
{oli. Usmerjena sta v uresni~evanje izpitnih ciljev, zato specifi~ni izpitni cilji nakazujejo
oblike in metode dela ({e posebej metodo dela z zgodovinskim viri). Razlika je samo, da
mednarodni u~ni na~rt vsebuje {iroke teme iz svetovne zgodovine 20. stoletja ali zgodovine
posameznih podro~ij 19. in 20. stoletja (Evropa, Azija, Afrika itd.), medtem ko angle{ki u~ni
na~rti vsebujejo {iroke teme iz svetovne, evropske in britanske ali samo britanske zgodovine.
Edina pomanjkljivost angle{kih izpitov je, da u~enci obvladajo samo dolo~eno temo ali
obdobje iz britanske, evropske ali svetovne zgodovine, francoski kandidati obvladajo ob-
dobje od leta 1939 naprej, kandidati, ki opravljajo mednarodno maturo pa obvladajo samo
dolo~ene teme iz 20. stoletja (na vi{jem nivoju pa tudi zgodovino npr. Evrope od konca 18.
stoletja naprej).27 Najve~jo {irino znanja pa imajo slovenski kandidati, ki morajo poznati
dolo~ene teme od starega veka do 20. stoletja. Njihovo znanje je zelo {iroko, vendar ni poglob-
ljeno (s pomo~jo zgodovinskih virov) kot je to npr. pri kandidatih, ki opravljajo angle{ki,
francoski ali mednarodni izpit.
Zaklju~imo lahko, da je pri slovenski maturi v ospredju poznavanje slovenske in ob~e
zgodovine, pri francoski razumevanje sodobnega sveta, pri angle{ki maturi spodbujanje za-
nimanja za {tudij zgodovine in pri mednarodni maturi pridobivanje {irokega in poglobljene-
ga znanja iz izbranih tem.
Tipi izpitnih nalog
Pri slovenskih izpitnih polah prevladujejo naloge objektivnega tipa in kraj{e naloge pro-
stih odgovorov. Med nalogami objektivnega tipa prevladujejo naloge kratkih odgovorov oz.
25 Npr. regionalna {iroka tema Evropa obsega teme iz 19. stoletja: Francoska revolucija; Napoleon; Dunajski
kongres; Viktorijanska Britanija; Italijanska zdru‘itev; Avstrija in Prusija; Nem~ija in Avstro-Ogrska; Rusija in Vzhodna
Evropa v drugi polovici 19. stoletja, Dru‘beni in gospodarski razvoj; Kulturni in izobra‘evalni razvoj; Francija;
Skandinavija v 19. in 20. stoletju in teme iz 20. stoletja: Ruske revolucije 1905–41; Prva svetovna vojna; Dru{tvo
narodov; Fa{isti~na Italija in nacisti~na Nem~ija; Iberski polotok v 20. stoletju; Druga svetovna vojna; Rusija 1941–
90; Povojna Zahodna Evropa; Vzhodna in Srednja Evropa 1919–90; Dru‘ba v 20. stoletju itd.). Vklju~ene so v tretjo
izpitno polo (za vi{ji nivo). Kandidati se pripravljajo ponavadi za eno regionalno temo, ki jo izberejo {ole oz. u~itelji.
26 Za leto 1998 so bile predpisane tri teme. Vedno so vklju~ene v prvo izpitno polo in kandidati se ponavadi
pripravljajo na eno od teh treh tem, ki jo izberejo u~itelji. Poglobljene teme so izbrane iz {estih {irokih tem. Izpitna
pola vsebuje samo naloge, ki se nana{ajo na vire iz teh treh tem.
27 »Angle‘i so se odlo~ili za poglobljeno izobra‘evanje na o‘jem podro~ju, vendar je v zadnjem ~asu opaziti
te‘ino po {iritvi. Pri nas izobra‘ujejo na {ir{i fronti, vendar manj poglobljeno. [irino izobrazbe ob koncu srednje {ole
nam angle{ki strokovnjaki odkrito zavidajo.« Kali{nik, M., Bucik, V. (1999). Kako Britanci, kako Slovenci. Matura,
kdo bo tebe ljubil (5). V: Delo. Leto XLI. [t. 42, 22. 2. 1999, str. 10.
177ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
t.i. naloge zaprtega tipa (npr. naloge z izbirnimi odgovori, naloge urejanja, naloge dopol-
njevanja), s katerimi je la‘je preverjati ni‘je nivoje kognitivnega podro~ja.28
Zna~ilnost zahodnoevropskih izpitnih pol pa je, da pri angle{ki, francoski in mednarodni
maturi prevladujeta tudi dva tipa nalog, vendar pa so to esejske naloge in naloge na zgodo-
vinske vire, ki vklju~ujejo tudi nalogo objektivnega tipa (pojasnjevanje in interpretiranje) in
kraj{e naloge prostih odgovorov.
Pri francoski maturi so esejske naloge ob{irne in splo{ne, pri angle{ki in mednarodni
maturi pa so naloge o‘je in problemske. Najve~je podobnosti so pri angle{ki in mednarodni
maturi, medtem ko ima francoska matura posebna pravila pri sestavljanju esejskega odgovo-
ra. ^e bi tudi slovenske izpitne pole vsebovale esejska vpra{anja, bi lahko podobna pravila za
pisanje sestavljavci pol upo{tevali za splo{ne eseje (po francoskem zgledu) ali za problemske
eseje (mednarodna matura). Francoske esejske naloge zahtevajo izbor, razvr{~anje in sintezo
znanja za dalj{e obdobje; angle{ke in mednarodne esejske naloge pa zahtevajo analizo, vre-
dnotenje in sintezo znanja o dolo~enem problemu za kraj{e obdobje.
Tudi naloge, ki se nana{ajo na vire, so podobno problemsko zasnovane pri angle{ki in
mednarodni maturi, medtem ko ima francoska matura posebna pravila pri sestavljanju ko-
mentarja ve~ virov. Francoske naloge pogostokrat povezujejo vsebino virov z nau~enim
znanjem, angle{ke in mednarodne naloge pa se bolj nana{ajo na vsebino virov. Angle{ke
naloge zahtevajo od kandidatov, da poka‘ejo razumevanje sporo~ila vira, razlo‘ijo dolo~ene
elemente vira in ugotovijo pomen ali zanesljivost informacij, ki jih dobijo iz virov; naloge pri
mednarodni maturi pa tudi ocenitev in vrednotenje podatkov. V slovenskih izpitnih polah so
naloge na vire redke in ponavadi zahtevajo le razbiranje podatkov ali razumevanje bistva
sporo~ila. Tudi slikovno gradivo (zlasti v slovenskih polah) se uporablja kot ilustracija ali
orientacija pri pisnih nalogah, pri angle{kih in mednarodnih izpitnih nalogah pa predstavlja
osnovo za vpra{anja, kjer morajo kandidati pokazati razumevanje tudi slikovnega sporo~ila.
Naloge na vire so v slovenskih izpitnih polah la‘je od nalog, ki so npr. v angle{kih ali medna-
rodnih izpitnih polah, zato je tudi pouk oz. priprava na maturo v Veliki Britaniji in mednarod-
nih {olah bolj usmerjena v delo z zgodovinskimi pisnimi in vizualnimi viri.
Iz analize izpitnih pol, ki vsebujejo npr. temo hladna vojna, lahko ugotovimo, da se tema
hladna vojna lahko preverja z razli~nimi tipi nalog: z nalogami objektivnega tipa in kraj{imi
nalogami prostih odgovorov (slovenske pole), z esejskimi nalogami (francoska matura, angle{ka
matura, mednarodna matura), z nalogami, ki se nana{ajo na vire (mednarodna matura, francoska
matura in tudi slovenska matura). Naloge na zgodovinske vire omogo~ajo ocenjevanje razume-
vanja v povezavi z analizo, sintezo, uporabo zgodovinskih virov in vrednotenjem (francoska,
angle{ka in mednarodna matura); kraj{e naloge s prostimi odgovori in {e posebej objektivne
naloge pa omogo~ajo preverjanje znanja in razumevanja u~ne snovi (slovenska matura).29
28 Pri slovenski eksterni maturi so pogosto zaprti tipi nalog, ker je z njimi mogo~e znanje preverjati objektivno
in imajo tudi obi~ajno visoko zanesljivost in veljavnost. Vendar pa je nekatere komponente znanja te‘ko meriti le z
nalogami zaprtega tipa. Le sestavljene, strukturirane naloge in razli~ne vrste nalog odprtega ali polodprtega tipa
lahko preverjajo vi{je kognitivne elemente oz. celovite miselne procese. http://www.mss.edus.si/publikacije/preno-
va/opisi/izhodisca_np/default.asp (Izhodi{~a za pripravo nacionalnih preizkusov znanja v devetletni osnovni {oli,
Internet: julij 2000)
29 Ta vzor~na tema je pri angle{ki izpitnih polah vklju~ena v teme kot so mednarodni odnosi po letu 1945,
sodobna zgodovina 20. stoletja in svet po letu 1945 (zaradi razli~nih izpitnih u~nih na~rtov). Pri mednarodni maturi
je predpisana tema za naloge na zgodovinske vire in ena od {estih tem, zato je ta tema najbolj poglobljena. Naloge na
to temo so pogoste v francoskih polah, saj je tema ena najpomembnej{ih po letu 1945 tudi v u~nem na~rtu za zadnji
letnik. Ravno tako je ta tema vklju~ena v zadnji letnik tudi v Sloveniji, posebna tema Hladna vojna (1945–90) je bila
v izpitnem katalogu do leta 1999, leta 2000 pa jo je zamenjala tema Od zavezni{tva do hladne vojne (od 1939 do
srede 50. let). U~enci se pripravljajo na maturo iz teme hladna vojna v Sloveniji samo, ~e je izbrana za maturo oz. jo
pi{ejo le, ~e je izbrana za prvo izpitno polo.
178 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
Zaklju~imo lahko, da v francoskih, angle{kih in mednarodnih izpitnih polah prevladujejo
naloge dalj{ih odgovorov oz. esejske naloge in tudi naloge, ki se nana{ajo na vire, med kate-
rimi je edina vrsta nalog objektivnega tipa naloga pojasnjevanja in interpretiranja. V sloven-
skih izpitnih polah pa prevladujejo naloge kraj{ih prostih odgovorov in naloge objektivnega
tipa, s katerimi je te‘je preverjati vi{je kognitivne cilje.
Ocenjevanje izpitnih ciljev
Iz analize slovenskih izpitnih nalog (za obdobje med obema vojnama in hladno vojno30),
lahko poudarimo, da se vsi izpitni cilji ne ocenjujejo pri slovenskih polah. Najpogosteje se
ocenjujejo cilji, ki so povezani z znanjem in razumevanjem, medtem ko izpitni cilji, ki so
povezani z vrednotenjem, sintezo, interpretacijo-argumentacijo in kriti~nim presojanjem s
primerjavo, niso vklju~eni v izpitnih polah.31 Tako naloge v slovenskih izpitnih polah zahte-
vajo od u~encev samo zapomnitev podatkov, dogodkov, vzrokov, posledic; redke naloge pa
so naloge, ki zahtevajo tudi uporabo, analizo in sintezo znanja; naloge postavljene na zgodo-
vinske vire pa zahtevajo razumevanje bistva sporo~ila ali pojasnitev dolo~enih elementov,
najve~krat pa so besedila kot orientacijsko gradivo in pomo~ u~encem pri obnovitvi znanja.32
^e primerjamo izpolnjevanje izpitnih ciljev pri tujih izpitnih polah, lahko ugotovimo, da se
vsi izpitni cilji v izpitnih polah tudi ocenjujejo. Tako so izpitni cilji natan~no (v procentih) vklju~eni
v posameznih nalogah pri angle{ki, mednarodni in francoski maturi. Npr. esejska vpra{anja in
vpra{anja na razli~ne zgodovinske vire so sestavljena tako, da vklju~ujejo vse nivoje kognitivne-
ga podro~ja oz. miselne sposobnosti pri zgodovini, nekatera vpra{anja pa so kombinacija ni‘jih
in vi{jih kognitivnih ciljev, kot npr. razumevanja in analize, razumevanja in vrednotenja, razu-
mevanja in sinteze ali pa kombinacija vi{jih kognitivnih ciljev, npr. analize in vrednotenja, sinte-
ze in vrednotenja. Tak{ne naloge bi bile lahko vklju~ene tudi v slovenskih izpitnih polah.
Zaklju~imo lahko, da se pri angle{ki in mednarodni maturi sistemati~no ocenjujejo vi{ji
miselni procesi, zlasti analiza, vrednotenje in sinteza. Francoska matura vsebuje posebne
naloge, ki zahtevajo poleg znanja tudi vi{je nivoje kognitivnega mi{ljenja. Slovenska matura
sicer predvideva (v izpitnem katalogu) ocenjevanje vi{jih kognitivnih elementov, vendar pa v
glavnem ostaja pri ocenjevanju znanja in razumevanja.
30 Zgodovina. (1996). Izpitna pola 1, 7. 9. 1996. Ljubljana: RIC; Zgodovina. (1997). Izpitna pola 1, 18. 6. 1997.
Ljubljana: RIC; Zgodovina. (1997). Izpitna pola 1, 6. 9. 1997. Ljubljana: RIC; Zgodovina. (2000). Izpitna pola 1, 9.
6. 2000. Ljubljana: RIC.
31 John Laver je analiziral obe slovenski maturitetni poli za junij 1995. Po njegovi analizi sta slovenski maturi-
tetni poli obsegali ocenjevanje naslednjih u~nih ciljev. 1. pola (ob~a zgodovina) iz leta 1995 je ocenjevala pribli‘no
50 % nau~eno znanje (besedila ali slike so pomagale u~encem, da so se spomnili podatkov), 33 % zgodovinsko
razumevanje (npr. konceptov) in 14% splo{no razumevanje, 2. izpitna pola (nacionalna zgodovina) pa pribli‘no
75 % nau~eno znanje, 14 % zgodovinsko razumevanje (npr. konceptov) in 12 % splo{no razumevanje. Poudaril je
tudi, da so podobna objektivna vpra{anja v Veliki Britaniji pri zgodovini pod 16. letom. V Veliki Britaniji prevladuje
ocenjevanje zgodovinskih sposobnosti, to je ugotavljanje zanesljivosti virov in uporaba virov. Laver, John: 28. 12.
1995. J/curr/gen/slovh51228.jol, pismo za Savino Zwitter, Gimnazija Be‘igrad.
32 Rutar Ilc Zora je mnenja, da izpitni cilji v katalogu, ki so usmerjeni k nekaterim miselnim sposobnostim vi{jega
nivoja, dejansko predpostavljajo ‘e vnaprej predvideno faktografijo pri razli~nih dru‘boslovnih predmetih v Sloveniji.
»Tudi pri katalogu iz zgodovine in zgodovine umetnosti vpogled v vsebino, napovedano za preverjanje, poka‘e usmer-
jenost na izredno podrobno faktografijo, vpeto v kronolo{ko kavzalisti~ni model. Bolj kakor opremljenost z razli~nimi
teoretskimi smermi oz. s paleto interpretativnih postopkov, ju ozna~uje obsedenost z natan~nim poznavanjem kronolo-
gije, kjer pa merijo na interpretacije, so te ‘e izdelane in jih ka‘e podati ~im bolj zvesto kot nevpra{ljive. Maturitetne
naloge terjajo na{tevanje, navajanje, ’spravljanje dogodkov v pravilen kronolo{ki red’ in usklajanje levih stolpcev z
desnimi.« Rutar Ilc, Z., Rutar, D. (1997). Kaj pou~ujemo in preverjamo v {olah. Radovljica: Didakta, str. 285.
179ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
Ocenjevanje izpitnih nalog
Slovenske izpitne pole vrednotijo zunanji ocenjevalci po to~kovalni shemi in izpitnem
katalogu. Vsako polo (neodvisno drug od drugega) pa to~kujeta dva zunanja ocenjevalca.
Upo{teva se srednja vrednost.
33 Predmetni izpitni katalog za maturo 2000 – Zgodovina. (1999). Ljubljana: Dr‘avni izpitni center, str. 7–8.
Spodnja razpredelnica prikazuje {tevilo izpitnih nalog pri posameznih polah z mo‘nim
{tevilom to~k, ki jih dolo~a izpitni katalog in jih morajo pripravljavci izpitnih pol upo{tevati.
Na podlagi zgornje preglednice lahko ugotovimo, da so tipi nalog predvsem objektivnega
tipa, ki ocenjujejo znanje, razumevanje, nau~ene interpretacije, vzroke, posledice. Ve~ samo-
stojnega razmi{ljanja omogo~ajo t.i. strukturirane naloge, kjer se nekatere naloge nana{ajo
tudi na razli~no zgodovinsko gradivo. Razpon to~k je od 1 do 6 to~k, {tevilo vpra{anj na eno
polo pa je lahko od 21 do 28 vpra{anj.
Slovenska maturitetna pola iz zgodovine je sestavljena zelo sistemati~no in vsebuje pe-
stre naloge objektivnega tipa ter zanimive kraj{e naloge, ki jih je lahko objektivno oceniti s
tehniko to~kovanja. Francoska, angle{ka in mednarodna matura pa vsebujejo esejske naloge,
ki se te‘je objektivno ocenijo, zato so za te naloge ‘e vnaprej izdelani to~kovni nivoji oz.
opisi nivojev za dolo~eno {tevilo to~k.
180 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
Razpon to~k je najmanj{i pri slovenskih izpitnih polah zaradi kraj{ih nalog (1–5), pri
angle{kih in mednarodnih izpitnih polah pa od 20–25 to~k zaradi dalj{ih esejskih nalog.
^e primerjamo oblikovanje ocen na podlagi to~k oz. procentov pri posameznih izpitnih
polah, lahko ugotovimo, da so najstro‘ji kriteriji pri francoski maturi, od skupnega {tevila
to~k (20 to~k), so zelo dobre ocene oz. to~ke (16–20); potem so to~ke od 10–15, najslab{e pa
od 1 do 9 (8 in 9 to~k omogo~a {e ustni izpit).34
Kriteriji so pri angle{kih izpitih pri vsaki izpitni poli druga~ni, vendar pa podobni; npr.
izpit GCE program D je leta 1997 dolo~al, da je za oceno A potrebno dobiti 66 %, za oceno
B 56 %, za oceno C 50 %, za oceno D 45 %, za oceno E 40 % in za oceno N 35 %.
Kriterij je podoben tudi pri mednarodni maturi, ki pozna sedem ocen, npr. za prvo izpitno
polo iz leta 1998, je bilo potrebno dobiti za oceno 7: 75 %, oceno 6: 60 %, oceno 5: 45 %,
oceno 4: 20 %, oceno 3: 15 %, oceno 2: 10 % in oceno 1: 5 %.
Kriterij za pozitivno oceno se pri slovenskih polah vsako leto spreminja, npr. v letu 1997
je bilo potrebno 38 % vseh to~k za zadostno oceno, v letu 1998 ‘e 41 %, v letu 1999 ‘e 51 %
in v letu 2000 44 %.35
Kon~na ocena se oblikuje s se{tevkom to~k ali s procentualno vrednostjo posameznih
izpitnih pol. Npr. pri slovenski maturi sta obe poli vredni 50 %, ravno tako pri angle{kem
izpitu GCE, pri francoski maturi je prvi del pole vreden 60 %, drugi del pole pa 40 %, pri
mednarodni maturi pa je prva pola vredna 20 %, druga pola 20 % in tretja pola 35 %.
K vrednostim izpitnih pol pa se pri{teje {e interno ocenjeno delo kandidata, ki je lahko
individualno delo pri mednarodni maturi (25 %), {olsko delo pri angle{kih izpitih GCSE
(20 %) ali interno ocenjeno delo le pri nekaterih izpitih za GCE. Slovenska in francoska
matura pa nimata interno ocenjenega dela.
Za slovensko maturo iz predmeta zgodovina so u~itelji ‘e predlagali notranje ustno
ocenjevanje in dva nivoja preizkusa ter tudi interno ocenjeno pisno nalogo.36 Notranje
ocenjevanje zahteva ravno tako natan~no dolo~ene kriterije ocenjevanja, ki bi jih morali v
Sloveniji izdelati, tako da bi jih lahko upo{tevali tudi notranji ocenjevalci.
34 Na podlagi podatkov, ki zadevajo uspeh kandidatov, lahko ugotovimo, da so pri vseh izpitih pomembne
visoke ocene, npr. v Sloveniji: 3–5, v Angliji A–C, v Franciji pozitivne ocene od 10 naprej itd. Podatki o rezultatih
pri maturi iz zgodovine in geografije v Franciji niso bili dobljeni. Podatki so le za celotno maturo: leta 1998 je bil
79,1 % uspe{nih dijakov, v letu 1999 pa 78,3 %. V splo{nih gimnazijah je bil uspeh leta 1998 79,4 %, leta 1999 pa
78,4 %. Tehni{ke {ole so imele leta 1999 78,5 % uspeh, npr. poklicne oz. strokovne pa 77,6 %. http://
www.education.gouv.fr/discours/1999/cp990712.htm (Résultats provisoires du baccalauréat. France métropolitai-
ne. Session de juin 1999, internet: julij 2000).
Rezultati slovenske mature iz predmeta zgodovina v letu 1996 (junij): uspe{no je opravilo 89,34 % kandidatov
(povpre~na ocena je bila 2,69); leta 1997 (junij) je uspe{no opravilo maturo 86,64 % kandidatov (povpre~na ocena je
bila 2,56). Analiza izpitnih nalog z mature 1996. Zgodovina. (1997). Ljubljana: Dr‘avni izpitni center, str. 6. Analiza
izpitnih nalog z mature 1997. Zgodovina. (1998). Ljubljana: Dr‘avni izpitni center, str. 7. Ve~ o maturi iz leta 1999
v: Kon~an, B. (2000). Matura 1999. V: Zgodovina v {oli. Letnik VIII. [t. 3–4, str. 65–66. Leta 2000 je bila povpre~na
ocena 2,94. Kon~an, B. (2000). Zgodovina na maturi. V. Zgodovina v {oli. Letnik IX. [t. 3–4, str. 46. Rezultati
mednarodne mature niso bili dobljeni. Rezultati pri izpitnem centru NEAB za izpit GCE so bili v letu 1998: ocene od
A–C je dobilo 44,7 % kandidatov, neuspe{nih (ocena N) je bilo 4,5 % kandidatov. http://www.neab.ac.uk/news/
exams/aprvst98.pdf (GCE Provisional Statistics for 1998; Internet: julij 2000)
35 Kon~an, B. (2000). Matura 1999. V: Zgodovina v {oli. Letnik VIII. [t. 3–4, str. 65 in Kon~an, B. (2000).
Zgodovina na maturi. V. Zgodovina v {oli. Letnik IX. [t. 3–4, str. 46.
36 Kon~an, B. (2000). Matura 1999. V: Zgodovina v {oli. Letnik VIII. [t. 3–4, str. 65. Kon~an, B. (2001). [est let
prenovljene mature in izku{nje zgodovine kot izbirnega predmeta na maturi. V: Temeljne prelomnice preteklih tiso~letij:
zbornik referatov. Ljubljana: Zveza zgodovinskih dru{tev Slovenije, str. 313.
181ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
Pogoji za izvedbo zunanjih srednje{olskih izpitov
Zunanji izpiti zahtevajo disciplinirano in na~rtovano pripravo, na katero se pripravljajo
tako u~itelji kot u~enci. ^e primerjamo na~in priprave na zunanje pisne izpite, lahko ugoto-
vimo, da poteka priprava pri angle{ki in mednarodni maturi dve leti; pri francoski maturi
zadnje srednje{olsko leto; pri slovenski maturi pa {tiri leta, intenzivno pa v zadnjem
srednje{olskem letu. [olska ura je dolga od 45 do 55 minut; najkraj{a je v slovenskih {olah
(45 minut). [tevilo ur na teden je od 4 do 5, v slovenskih {olah pa je od prvega do tretjega
letnika dve uri; v ~etrtem – zadnjem letniku pa je od 2 do 6 (odvisno je od {tevila dodatnih
ur). Na~in priprave v Sloveniji, Franciji, Veliki Britaniji in v mednarodnih {olah je predsta-
vljen v spodnji preglednici.
Navodila za re{evanje nalog v izpitnih polah
Navodila za re{evanje nalog v izpitnih polah so vedno na prvi strani vsake izpitne pole.
Slovenske izpitne pole vsebujejo naslednja navodila: ~as pisanja, {tevilo strani v poli,
dovoljeno gradivo (kemi~ni svin~nik, nalivno pero) in posebna navodila za kandidate (npr.
~itljivo pisanje, {tevilo vpra{anj, to~ke v oklepajih itd.). 37
Francoska izpitna pola vsebuje naslednje informacije: {tevilo strani, ~as pisanja, {tevilo
vpra{anj, ki jih je potrebno izbrati od skupnega {tevila vpra{anj; nedovoljene pripomo~ke
(‘epni kalkulatorji).
Angle{ke izpitne pole za izpit GCSE vsebujejo naslednje podatke: ~as re{evanja, {tevilo
vpra{anj v poli, {tevilo vpra{anj za izbiro, na kak{en na~in je zapisano {tevilo to~k pri nalo-
gah (v oklepajih) in podatek, da bodo kandidati dobili to~ke tudi za slovni~no pravilnost in
jezik.
Angle{ke izpitne pole za izpit GCE pa vsebujejo: ~as re{evanja, {tevilo vpra{anj, ki jih
morajo kandidati izbrati in zahtevo za uporabo dobre angle{~ine.
Mednarodne izpitne pole vklju~ujejo poleg ~asa re{evanja, {tevila vpra{anj v poli in {te-
vila vpra{anj, ki jih morajo kandidati izbrati, tudi maksimalno {tevilo to~k in dovoljene
pripomo~ke (slovar za kandidate, ki jim je angle{~ina tuji jezik).
Vse izpitne pole imajo natan~na navodila za re{evanje. Pri vseh je poudarjen ~as re{evanja
in {tevilo vpra{anj ter {tevilo nalog, ki jih morajo re{iti.
37 Na prvi strani vsake izpitne pole: »Ob nalogah je v oklepaju navedeno {tevilo to~k. Za napa~ne odgovore ne
dobite negativnih to~k, to~kovani pa so tudi delni odgovori. Pazite na zahteve pri posameznih vpra{anjih, saj
upo{tevamo samo toliko elementov, kot jih je navedeno.«
Zna~ilnosti  Slovenija Francija Velika 
Britanija 
Mednarodna 
matura 
[t. let priprave 
za predmet 
zgodovina 
4 1 2 2 
[t. ur zgodovine 
na teden 
2 
(zadnje leto: 
dodatne ure od  
1 do 4) 
4 5 4 (5 vi{ji nivo) 
[olska ura 45 minut 55 minut 50–-55 minut 45–55 
(odvisno od {ol) 
5  minut
182 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
^e primerjamo na~ine in ~as pisanja izpitnih pol, lahko ugotovimo, da je najdalj{i izpit
pri predmetu zgodovina pri angle{kem izpitu GCE (6 ur), potem pri mednarodni maturi (vi{ji
nivo 5 ur), francoski izpit traja 4 ure, slovenski pa 3 ure; ni‘ji nivo pri mednarodni maturi pa
samo 150 minut. Kandidati pi{ejo dve poli pri slovenski in angle{ki maturi, pri francoski je
ena pola (skupaj z geografskim delom), mednarodna matura pa ima dve poli za ni‘ji, tri pole
za vi{ji nivo (1. in 2. pola sta enaki za oba nivoja, 3. pola pa je samo za vi{ji nivo).
Pri primerjavi obveznega {tevila vpra{anj oz. nalog, lahko ugotovimo, da imajo najve~je
{tevilo nalog slovenske izpitne pole (ena pola ima 25 vpra{anj, skupaj 50 razli~nih nalog npr.
v letu 2000), najmanj{e {tevilo nalog pa ima francoska matura (2 vpra{anji skupaj, samo eno
vpra{anje pri zgodovini).
Ravno zaradi manj{ega {tevila obveznih nalog, pa imajo francoske, angle{ke in mednarodne
izpitne pole mo‘nost tudi izbire nalog. Izbor nalog je dolo~en za vsako izpitno polo in za
posamezne teme.
U~enci na francoski maturi izbirajo med tremi tipi nalog: esejska naloga, esejska naloga
s ~asovno preglednico dogodkov in komentar virov, ~e je zgodovina izbrana v prvem delu
izpitne pole; ~e pa je izbrana v drugem delu, pa morajo obvezno pisati komentar na en zgodo-
vinski vir. Pri mednarodni maturi imajo kandidati mo‘nost izbire vpra{anj pri drugi in tretji
poli, saj morajo izbrati dolo~eno {tevilo esejskih vpra{anj. Kandidati pa imajo pri vseh izpit-
nih polah mo‘nost izbire vpra{anj pri angle{kem izpitu GCSE in pri izpitu GCE, saj je za
dolo~eno temo postavljenih ve~ razli~nih vpra{anj.
Izbirnost nalog bi se lahko uveljavila tudi v slovenskih izpitnih polah. ^e bi slovenske
izpitne pole vsebovale esejske naloge, bi lahko ena izpitna pola vsebovala deset esejskih
nalog za vsako izbrano {iroko temo, kandidati pa bi med temi nalogami izbrali dve esejski
nalogi. Na ta na~in bi se lahko ocenjevali vi{ji miselni procesi v izpitnih polah.
Zahtevnost srednje{olskih izpitov
Na podlagi meril kot so tipi nalog, ~as trajanja preizkusa, obseg snovi, bi lahko predpostav-
ljali tudi zahtevnost mature oz. zaklju~nega eksternega ocenjevanja pri zgodovini v Sloveniji,
Franciji, Veliki Britaniji in pri mednarodni maturi. Mo‘na pa so seveda {e druga merila.38
^e bi upo{tevali ~as pisanja vseh predmetov, bi bila zahtevnost mature najve~ja v Fran-
ciji, ki ima tudi najve~ predmetov (20–24 ur), potem v Sloveniji (15–17 ur), v mednarodnih
{olah (15 ur) in v Veliki Britaniji (6 ur, ~e je samo en predmet).
^e bi upo{tevali ~as pisanja pri predmetu zgodovina, potem bi bila zahtevnost najve~ja v
Veliki Britaniji (6 ur), potem v mednarodnih {olah (5 ur), v Franciji (4 ure) in v Sloveniji
(3 ure).
^e bi upo{tevali vrsto oz. tipe nalog, potem bi bila najve~ja zahtevnost v Veliki Britaniji,
kjer je tudi najve~je {tevilo esejskih tipov nalog (6), potem v mednarodnih {olah (5), v Fran-
ciji (1) in v Sloveniji (ni esejskih nalog). Najve~je {tevilo nalog objektivnega tipa je v sloven-
skih izpitnih polah, medtem ko pri tujih izpitnih polah ta tip nalog ni vklju~en (razen pri
nalogah na zgodovinske vire).
38 Npr. Eckstein, M. A. in Noah, H. J. sta uporabila za ocenitev pisnega dela mature oz. zahtevnost tri merila: tip
oz. vrsto nalog, {tevilo zahtevanih predmetov in ~as trajanja preizkusa za en predmet in za vse predmete. Ugotovila
sta, da je zahtevnost preizkusov bistveno ve~ja v Franciji kot pa npr. v Veliki Britaniji. Njuno raziskavo je predstavil
Drago @agar v ~lanku (2000): Zahtevnost nacionalnih preizkusov znanja ob zaklju~ku srednje {ole v razli~nih dr‘avah.
V: Vzgoja in izobra‘evanje. Letnik XXXI. [t. 2–3, str. 43–45.
183ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
^e bi upo{tevali Bloomovo taksonomijo, potem bi bila najve~ja zahtevnost pri mednarodni
maturi, saj vsa vpra{anja zahtevajo vi{je kognitivne elemente, medtem ko bi bila najmanj{a
zahtevnost pri slovenski maturi, saj prevladujejo vpra{anja, ki zahtevajo znanje in razume-
vanje.
^e bi upo{tevali {tevilo vpra{anj, bi bila na prvem mestu Slovenija (50), na drugem pa
tudi Velika Britanija (24 pri izpitu GCSE, 18 pri izpitu GCE). Najmanj{e {tevilo vpra{anj, ki
jih morajo kandidati re{iti pa ima francoska matura (2 vpra{anji, eno vpra{anje je iz zgodovi-
ne, eno pa iz geografije).
^e bi upo{tevali obseg u~ne vsebine oz. {irino in raznovrstnost, bi bila zahtevnost najve~ja
v Sloveniji (10 razli~nih tem od starega veka do 20. stoletja), potem v mednarodnih {olah
(19. in 20. stoletje), v Veliki Britaniji (specifi~na tema, npr. samo izbrane teme iz 20. stoletja)
in Franciji najmanj{a (od leta 1939 naprej).
Didakti~no-metodi~ne sugestije za slovensko maturo
Mo‘nosti za ocenjevanje vi{jih kognitivnih elementov bi bile ve~je, ~e bi slovenske izpit-
ne pole vsebovale ve~ nalog s kraj{im ali dalj{im prostim odgovorom oz. t.i. naloge polodpr-
tega tipa, ki bi se nana{ale na razli~no pisno ali slikovno gradivo; ali ve~ nalog odprtega tipa,
pri katerih bi kandidati odgovarjali z dalj{im odgovorom na dolo~eno temo. Seveda pa obsta-
jajo {e druge mo‘nosti preverjanja vi{jih kognitivnih ciljev zlasti z avtenti~nimi nalogami
(npr. pisne in nepisne projektne naloge, ~lanki, poro~ila ekskurzij in terenskega dela, pred-
stavitve muzejskih zbirk, ustna analiza virov itd.).
V Sloveniji bi lahko uvedli tak{ne naloge, ki bi se nana{ale na razli~ne pisne in vizualne
vire (po angle{kem zgledu). Za pisanje tak{nih nalog pa bi morali usposobiti u~itelje oz.
pripravljavce nalog, potem pa tudi nau~iti u~ence, da bi spoznavali zgodovinske vire tudi na
drugi na~in (ne samo kot vir podatkov in sporo~il, ampak tudi kot mo‘nost evalvacije zanes-
ljivosti, pristranskosti in uporabnosti virov). Ravno tako bi lahko uvedli esejske naloge (z
dolo~enim {tevilom besed), ki bi zahtevale sintezo, analizo in vrednotenje (kot npr. angle{ka
in mednarodna esejska naloga).
Zato bi se lahko naloge, ki ocenjujejo znanje in razumevanje (objektivne naloge in naloge
kraj{ih prostih odgovorov), obdr‘ale za prvo izpitno polo (sestavljeno iz dveh delov, prvi del
bi vklju~eval izbrano ob~o {iroko temo, drugi del pole pa izbrano slovensko {iroko temo).
Druga izpitna pola bi lahko vsebovala razli~ne naloge, ki bi se nana{ale na zgodovinske vire
(za izbrane {iroke teme).
Lahko pa bi dodali {e tretjo izpitno polo (za vi{ji nivo) z izbirnimi esejskimi nalogami
(npr. za vse predpisane {iroke teme), kjer bi imeli kandidati mo‘nost izbire kot je to npr. v
izpitnih polah v Franciji, Veliki Britaniji in pri mednarodni maturi. Seveda pa obstajajo {e
druge mo‘nosti.
V Sloveniji pa bi lahko uvedli tudi notranje ocenjevanje, ki bi vklju~evalo pisno nalogo
(npr. poro~ilo, raziskovalno delo, projektno delo ipd.) ali pa ~isto posebno avtenti~no obliko
notranjega ocenjevanja (pisno ali ustno), ki bi omogo~ala ocenjevanje vi{jih miselnih procesov.
Zaklju~ek
Slovenske izpitne pole so didakti~no in metodi~no solidno izdelane, to~kovanje objekti-
vnih nalog in kraj{ih nalog prostih odgovorov je natan~no in {tevilo elementov za eno to~ko
184 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
je dolo~eno. Vendar pa se z objektivnim tipom nalog in nalogami kraj{ih prostih odgovorov
zelo te‘ko ocenjujejo vi{ji kognitivni elementi, zato je v ospredju ocenjevanje znanja in razu-
mevanja.
Izpitne naloge v izpitnih polah pa vplivajo tudi na preverjanje in ocenjevanje znanja pri
predmetu zgodovine v ~asu priprave na maturo oz. na pouk. ^e izpitne naloge zahtevajo
predvsem faktografsko znanje in razumevanje, potem je tudi pouk zgodovine usmerjen k
osvajanju ni‘jih kognitivnih elementov pri u~encih.39 Zato bi bilo potrebno v slovenskih
izpitnih polah uvesti tak{ne naloge, ki bi vplivale tudi na kvaliteten pouk (npr. branje in
analiziranje zgodovinskih virov, pisanje esejev, raz{irjenih esejev ali poro~il, samostojno
delo ter druge avtenti~ne oblike dela) in ki bi omogo~ale preverjanje in ocenjevanje vi{jih
miselnih procesov.
Literatura
Analiza izpitnih nalog z mature 1996. Zgodovina. (1997). Ljubljana: Dr‘avni izpitni center.
Analiza izpitnih nalog z mature 1997. Zgodovina. (1998). Ljubljana: Dr‘avni izpitni center.
Bahovec, I., Slivar, B. (1994). Poti k maturi. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za {olstvo in
{port.
Barle, A. (1995). Vpeljevanje razli~nih ravni preverjanja in ocenjevanja v srednjih {olah. V: Vzgoja
in izobra‘evanje. Letnik XXVI. [t. 4, str. 51–54.
Bucik, V. (2000). Zunanji preizkusi znanja, sestavljeni in uporabljani po standardnih postopkih. V:
Vzgoja in izobra‘evanje. Letnik XXXI. [t. 2–3, str. 23–26.
GCE A/AS subject core for History. (1994). London: SCAA.
GCE Advance and advanced subsidiary examinations subject cores for History. (1997). London:
SCAA.
GCE History, Advanced level Syllabus. (1998). London: London examinations.
GCSE Regulations and Criteria. (1995). London: SCAA.
Histoire-Géographie, B.O. n022 – 24 juin 1993.
Histoire-Géographie, B.O. n033 – 7 octobre 1993.
Histoire-Géographie, B.O. no12 – 20 mars 1997.
History, 1998 Syllabuses A, C, D and E. GCSE. (1998). London: London examinations.
http://www.education.gouv.fr/discours/1999/cp990712.htm (Résultats provisoires du baccalauréat.
France métropolitaine. Session de juin 1999, internet: julij 2000).
http://www.mss.edus.si/publikacije/prenova/opisi/izhodisca_np/default.asp (Izhodi{~a za pripravo
nacionalnih preizkusov znanja v devetletni osnovni {oli, Internet: julij 2000).
http://www.neab.ac.uk/news/exams/aprvst98.pdf (GCE Provisional Statistics for 1998; Internet: julij
2000).
IB History Subject Guide. (1996). Geneva: International Baccalaureate Organisation.
Kali{nik, M., Bucik, V. (1999). Kako Britanci, kako Slovenci. Matura, kdo bo tebe ljubil (5). V:
39 »Priprava izpitnih katalogov zahteva temeljit premislek o tem, katere dimenzije znanja, spretnosti in navad
(opredeljene v splo{nih in operacionaliziranih u~nih ciljih) je mogo~e meriti s testnimi ali drugimi oblikami zu-
nanjega preverjanja znanja (esej, seminarska poro~ila), da se izognemo temeljni nevarnosti zunanjih testiranj, ki je v
tem, da te‘ijo predvsem k favoriziranju faktografskega znanja, ki je najla‘je preverljivo. Sestavljavci nacionanega
kurikula se morajo ‘e v fazi definiranja u~nih ciljev vpra{ati, na kak{en na~in je mogo~e prizadevanja za razvoj
vi{jih kognitivnih spretnosti pri u~encih spodbuditi tudi z ustreznimi oblikami preverjanja u~nih u~inkov. V ozra~ju
vse ve~je storilnosti se u~enci kljub na{im iskrenim ‘eljam pa~ pripravljajo na to, da bodo pridobili ~im vi{je ocene;
in ~e ocenjujemo le faktografsko znanje, bo to imelo najve~jo te‘o v u~en~evi strategiji u~enja ne glede na na{ u~ni
na~rt.« Krofli~, R. (1997). U~no-ciljno in procesno-razvojno na~rtovanje kurikula. V: Zbornik Kurikularna prenova.
Ljubljana: Nacionalni kurikularni svet, str. 215.
185ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
Delo. Leto XLI. [t. 42, 22. 2. 1999, str. 10.
Kon~an, B. (2000). Matura 1999. V: Zgodovina v {oli. Letnik VIII. [t. 3–4, str. 65–66.
Kon~an, B. (2000). Zgodovina na maturi. V. Zgodovina v {oli. Letnik IX. [t. 3–4, str. 46–48.
Kon~an, B. (2001). [est let prenovljene mature in izku{nje zgodovine kot izbirnega predmeta na
maturi. V: Temeljne prelomnice preteklih tiso~letij: zbornik referatov. Ljubljana: Zveza zgodovinskih
dru{tev Slovenije, str. 307–313.
Krofli~, R. (1997). U~no-ciljno in procesno-razvojno na~rtovanje kurikula. V: Zbornik Kurikularna
prenova. Ljubljana: Nacionalni kurikularni svet, str. 199–217.
Predmetni izpitni katalog za maturo 2000 – Zgodovina. (1999). Ljubljana: Dr‘avni izpitni center.
Predmetni izpitni katalog za maturo 2001 – Zgodovina. (1999). Ljubljana: Dr‘avni izpitni center.
Prvi strokovni posvet o maturi. (1995). [kofja Loka, 8. 12. in 9. 12. 1995. Ljubljana: Republi{ki
izpitni center.
Rutar Ilc, Z., Rutar, D. (1997). Kaj pou~ujemo in preverjamo v {olah. Radovljica: Didakta.
Trojar, [. (1998). Tipske zna~ilnosti testnih nalog, problemi pri projektiranju in uporabnost pri
pouku zgodovine. V: Zgodovina v {oli. Letnik VII. [t. 3, str. 36–42.
Wedam, V. (1996). U~ni na~rt za zgodovino v splo{ni in tehnolo{ki srednji {oli v Franciji. V: Zgo-
dovina v {oli. Letnik V. [t. 3 , str. 50–57.
@agar, D. (2000): Zahtevnost nacionalnih preizkusov znanja ob zaklju~ku srednje {ole v razli~nih
dr‘avah. V: Vzgoja in izobra‘evanje. Letnik XXXI. [t. 2–3, str. 43–45.
Summary
Characteristics of External Examination on History in Slovenia, as Compared to France,
Great Britain, and International Schools
Danijela Tr{kan
European students sit their written examinations when they are between fifteen and eighteen years
old. During their schooling in upper secondary schools, students in Great Britain have to sit two exami-
nations. The first, marking the end of their compulsory education, takes place when they are sixteen
(GSCE – General Certificate of Secondary Education). The second (GCE), denoting the conclusion of
their secondary-school education, is taken at eighteen. In France, in Slovenia and in international scho-
ols, students conclude their four-year secondary education by taking the matura (external examina-
tion), which is also the prerequisite for enrolling into a university.
Certain written examinations offer a choice of several subjects and levels. When taking external
examinations in Great Britain or in international schools a student may choose a higher or a lower level.
British schools or teachers can choose subjects from world, European or British history while the
students taking  the international external examination have a choice of themes from European, Asian
or African 19th or 20th centuries. Neither the external examination in France  (covering the period from
1939 to 1995) nor the one in Slovenia (from ancient times to the 20th century) offer a selection of
different themes or levels. In the form of essays or source-based questions, external examinations in
Great Britain, France and in international schools all assess higher cognitive processes, especially com-
parison, evaluation and synthesis. While the external examination in the Slovene examination catalog
does anticipate the assessment of higher cognitive elements it still largely remains on the level of asses-
sing knowledge and understanding; assessment of questions with short answers and short essays with
opened questions is namely not sufficient for the assessment of higher cognitive processes.
Slovene external examination papers only rarely contain source-based questions. Quite often, these
entail either the comprehension of data and of the principal message, or the sources merely represent an
illustration or provide orientation when composing an answer. In British, international and French
external examination papers, on the other hand, source-based questions require from the student to
manifest a comprehension of sources, to explain certain elements in them and to establish the reliability
and importance of different written or illustrative sources.
186 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 58 • 2004 • 1–2 (129)
Slovene external examination papers for history have been composed very systematically. They
contain variegated questions with short answers as well as short questions that can be objectively asses-
sed with point technique. French, British and international external examination papers, on the other
hand, contain essay questions whose objective assessment is much more difficult. This is why points
for performance level or level descriptions for a given number of points have been established befo-
rehand. Since different examination themes contain several questions, candidates have the possibility
of selecting exercises (this is especially true of external examinations in Great Britain and in internatio-
nal schools).
A constituent part of the external examination is also internal assessment; it combines extended
essays (20–25 % in international and British external examinations), schoolwork with sources
(20–30% in British external examination) or individual project work (20–25% in British external exa-
mination). Neither Slovene nor French external examinations contain internal assessment yet.
Since external examination assessment affects education it is possible to infer (by analyzing exami-
nation programs and papers) that in France, Great Britain and in international schools the preparations
for external exams demand from students a lot of independent work, reading and analysis of historic
sources, and essay writing. In Slovenia, on the other hand, these preparations entail mostly revision of
subject matter.
If Slovene external examination on history required assessment of higher cognitive patterns by
means of essays or extended essays, or source-based questions (after the example of Great Britain) this
would directly affect how history is taught in lower secondary, and especially in secondary, schools.
Such examinations would have to include much more teamwork, individual work in the form of ho-
mework assignments (such as finding answers to source-based questions or writing essay or extended
essay assignments, etc.) as well as other authentic work projects and assignments that enable assess-
ment and evaluation of higher cognitive processes.