255ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
1 Johann Gottfried Herder, Ideen zur Philosophie der Geschichte der Menschheit [1784–1791] herausgegeben
von Martin Bollacher (= Johann Gottfried Herder: Werke in zehn Bänden 6). Frankfurt am Main 1989, IV, 16, V,
str. 701 in slede~a.
2 Prim. ob tem Jürgen Osterhammel, Die Entzauberung Asiens. Europa und die asiatischen Reiche im 18. Jahrhun-
dert. München 1998, str. 48 in slede~a.
3 Herder, Ideen (kot op. 1) IV, 16, III, str. 695 in slede~a. Mad‘ari so bili edino ljudstvo iz te skupine, ki je bilo
po obdobju divjanja v Evropi »kon~no, deloma zaradi kuge, deloma zaradi najstrahotnej{ih porazov,« ukro~eno,
pokristjanjeno in »njihova Mad‘arska je celo postala apostolska dr‘ava.« Da je Mad‘arska s tem lahko postala del
Evrope, Herder argumentira takole: »Zdaj [Mad‘ari] pod Slovani, Nemci, Vlahi in drugimi ljudstvi predstavljajo
manj{i del prebivalstva in ~ez stoletja bo morda njihov jezik komaj {e mogo~e najti.« Prav tam IV, 16, II, str. 688.
RAZPRAVE
Johannes Gießauf
Azijski barbar. Iskanje sledi v srednjem veku
»Turki, ljudstvo iz Turkestana, so kljub svojemu ve~ kot tristoletnemu bivanju v Evropi
temu delu sveta {e vedno tuji. /.../ Koliko umetni{kih del je bilo uni~enih zaradi teh neved-
ne‘ev! Koliko stvari, ki jih ne bo nikoli ve~ mogo~e obnoviti, je propadlo zaradi njih. Njihova
dr‘ava je velika je~a za vse Evropejce, ki ‘ivijo v njej; propadla bo, ko bo pri{el njen ~as. Le
kaj naj po~nejo popolni tujci, ki {e po ve~ tiso~letjih ho~ejo biti azijski barbari, le kaj naj
po~nejo v Evropi?«
V prvem trenutku bi lahko pomislili, da sli{imo glas iz trenutnih razprav v EU, ki jih
najbr‘ {e ne bo tako kmalu konec. Toda citirane vrstice ne izvirajo iz listine temeljnih na~el
kak{ne populisti~ne skupine na{ih dni, temve~ izpod peresa v evropski duhovni zgodovini
vsekakor vplivnega filozofa. V poglavju Tuja ljudstva v Evropi Johann Gottfried Herder bral-
cu svojih Ideje k filozofiji zgodovine ~love{tva ob koncu 18. stoletja poka‘e svojo predstavo
o tujcih (kot sovra‘nikih).1 Svojega zavra~anja me{anja »Evropejcev« s »Turki« ne utemeljuje
niti z religijo niti z etni~nimi razlogi; vzrok, da so Turki na evropskih kulturnih tleh neza‘ele-
ni tujci, je po njegovem mnenju njihova o~itna nesposobnost za asimilacijo z vi{jo kulturo.2
Toda Turki za Herderja niso edini in prvi predstavniki za integracijo nesposobne vrste ljudi.
So zgolj najmlaj{a in v njegovem (samo v njegovem?) ~asu najbolj aktualna pojavna oblika
ve~nih divjakov iz azijskih {irjav. Za Evropejce, {e zlasti pa za Nemce, je tako po Herderju
zgodovinska dol‘nost, da se temu barbarstvu postavijo po robu: »V ~ast mu je bilo [= nem{kemu
ljudstvu], da se je tudi barbarom, ki so vdirali pozneje, zoperstavilo kot pleme, ki se zna
braniti in ob katerem se je zlomil divji bes Hunov, Mad‘arov, Mongolov [sic!] in Turkov.«3
Pri tem je impresivna Herderjeva tako reko~ naravoslovna klasifikacija o~itno globoko v
evropsko du{o – karkoli si ‘e smemo predstavljati pod tem – vtisnjenih predstav o tujcih kot
sovra‘nikih. Povsem naraven dvom o drugem/drugih se pri njem zgosti zlasti v navedbi o~itnih
glavnih povzro~iteljev kolektivnih strahov, k u~inku katerih sam prispeva zgolj nekaj klasi~nih
stereotipov. Koreninam in uporabi predstav, h katerim se ljudje ob soo~enju z nevarnostjo z
ZGODOVINSKI ^A OPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132) • 255–268
256 J. GIEßAUF: AZIJSKI BARBAR. ISKANJE SLEDI V SREDNJEM VEKU
Vzhoda vedno znova zatekajo, je posve~eno iskanje sledi v nadaljevanju.4 Zaradi omejenih
mo‘nosti vnaprej danega okvira nudi crème de la crème azijskih barbarov, ki jih je Herder
zdru‘il v nekak{no vrsto, za to iskanje preizku{eno izhodi{~e.
Razlogov za to, da prav navedena ljudstva v teku zgodovine najdemo v najni‘jem predalu
fundusa stereotipov, je ve~. Njihova bistvena skupna zna~ilnost je bila, da so izvirali iz –
gledano z evropskega vidika – negostoljubnih podro~ij severovzhoda, ki so bila v skladu s
tradicijo anti~ne geografije in etnografije uvr{~ena pod termin Skitija.5 Pri tem so se anti~ne
podnebne teorije o naravno pogojenem divja{tvu prebivalcev teh podro~ij6 spojile z
zani~evanjem pastirskonomadske kulture, ki je bila prvoten na~in ‘ivljenja ve~ine ljudstev,
ki so jih imeli za Skite oziroma njihove potomce.7 Kot predstavniki vse od Herodota ve~inoma
4 O temeljni problematiki dojemanja tujega/tujcev in o problemskem polju »stereotipi« prim. Stereotypenvor-
stellungen im Alltagsleben. Beiträge zum Themenkreis Fremdbilder – Selbstbilder – Identität. Festschrift für Georg
R. Schroubek, ur. Helge Gerndt (= Münchner Beiträge zur Volkskunde 8). München 1988; Ortfried Schäffter (ur.),
Das Fremde: Erfahrungsmöglichkeiten zwischen Faszination und Bedrohung. Opladen 1991; Christoph Lüth/Ru-
dolf W. Keck/Erhard Wiersing (ur.), Der Umgang mit dem Fremden in der Vormoderne. Studien zur Akkulturation in
bildungshistorischer Sicht (= Beiträge zur Historischen Bildungsforschung 17). Köln-Weimar-Wien 1997; Franz
K. Stanzel, Europäer. Ein imagologischer Essay. Heidelberg 21998; Johannes Gießauf, Bilder und Topoi vom eura-
sischen Steppennomaden im Spiegel der spätantiken und mittelalterlichen Geschichtsquellen des lateinischen We-
stens. Phil. Diss. Graz 2000; L’Etranger au moyen âge. XXXe Congrès de la S.H.M.E.S. Göttingen 1999 (= Société
des Historiens Médiévistes de l’Enseignement Supérieur Public, série histoire ancienne et médievale 61). Paris
2000; Volker Scior, Das Eigene und das Fremde. Identität und Fremdheit in den Chroniken Adams von Bremen,
Helmolds von Bosau und Arnolds von Lübeck (= Orbis mediaevalis Vorstellungswelten des Mittelalters 4). Berlin
2002, str. 9–28.
5 Skitija je bila pogosto amorfna tvorba, domovina najbolj divjih med vsemi barbari – Skitov in vseh njihovih
potomcev. Smernico za konkretne geografske predstave je v zahodni literaturi srednjega veka dolo~il Izidor iz Sevil-
le v svojih Etymologiae XIV, 3, 31–32 (= Isidori Hispalensis Episcopi Etymologiarum sive Originum Libri XX
recognovit brevique adnotatione critica instruxit W. M. Lindsay. 2 zv. Oxford 1911, I, str. 117 in slede~a): Scythia
sicut et Gothia a Magog filio Iaphet fertur cognominata. Cuius terra olim ingens fuit; nam ab oriente India, a
septentrione per paludes Maeotides inter Danubium et Oceanum usque ad Germaniae fines porrigebatur. Postea
vero minor effecta, a dextra orientis parte qua Oceanus Sericus tenditur usque ad mare Caspium, quod est ad
ocasum; dehinc a meridie usque ad Caucasi iugum deducta est, cui subiacet Hyrcania ab occasu habens pariter
gentes multas, propter terrarum infecunditatem late vagantes. Ex quibus quaedam agros incolunt, quaedam porten-
tuosae ac truces carnibus humanis et eorum sanguine vivunt. Zgo{~en pregled geografskega okvira »Skitije« in vseh
njegovih implikacij od pozne antike do konca 13. stoletja nazadnje pri Christa Petschko, Experientia und auctoritas
in der Geographie des Roger Bacon. Phil. Diss. Graz 1999, str. 38–42.
6 Prim. o tem Dieter Timpe: Entdeckungsgeschichte. V: Reallexikon der Germanischen Altertumskunde 7 (1988),
str. 307–91, tukaj str. 342 in slede~a, 376–87; Stanzel, Europäer (kot op. 4), str. 28–32; Waldemar Zacharasiewicz,
Klimatheorie und Nationalcharakter auf der »Völkertafel«. V: Franz K. Stanzel (ur.), Europäischer Völkerspiegel.
Imagologisch-ethnographische Studien zu den Völkertafeln des frühen 18. Jahrhunderts, Heidelberg 1999, str. 119–
37; Gießauf, Bilder (kot op. 4), str. 15–17.
7 Prim. iz~rpen pregled ustreznih anti~nih in poznoanti~nih virov pri Yves Albert Dauge, Le barbare. Recher-
ches sur la conception romaine de la barbarie et de la civilisation (= Collection Latomus 176), Brussel 1981, str. 620–
26; Brent D. Shaw, »Eaters of Flesh, Drinkers of Milk«: The Ancient Mediterranean Ideology of the Pastoral No-
mad. V: Ancient Society 13/14 (1982/83), str. 5–31. To ob~utje prepri~ljivo pod~rtuje Evzebij iz Cezareje: Eusebius
von Caesarea, Kirchengeschichte. Herausgegeben und eingeleitet von Heinrich Kraft, Übersetzung von Philipp Haeuser
(1932). Darmstadt 41997, I, 19, str. 88, ki ljudstva iz ~asa pred vesoljnim potopom opisuje kot utele{enje nomadstva
in barbarstva: Njegovi [= Adamovi] potomci, ki so naseljevali vso na{o zemljo, so /.../ postali {e veliko slab{i ter so
prevzeli ‘ivalsko naravo in neznosen na~in ‘ivljenja. Da, niti pomislili niso na mesta in dr‘ave, na umetnost in
znanost. Zakonov in pravnih statutov, kreposti in filozofije niso poznali niti po imenu. Kot nomadi so ‘iveli tako kakor
divjaki in barbari v pu{~avi. Ker so s preobilico zlobe, ki so jo izbrali po svoji volji, uni~ili naravno razumsko stanje
in pametno, ne‘no kal ~love{kega srca, so se popolnoma predali vsem mogo~im gnusnostim in tako drug drugega
uni~evali, pobijali, bili ob~asno ljudo‘erci ...
257ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
{ablonsko opisanega »sindroma centralnoazijske kulture«8 so se odlikovali {e po eni, posebej
zani~evani lastnosti – bili so zvija~ni, zahrbtni, a izredno uspe{ni konjeniki. S svojimi okret-
nimi konji in prebojnim refleksnim lokom kot glavnim oro‘jem so nasprotnike iz stalno
naseljenih kultur voja{ko preka{ali in bili zanje odvratni.9 Prav v latinskih virih je nomad, {e
prav posebej konjeni{ki, nastopal kot popolna antiteza civilizacije in bil dele‘en ustreznega
spo{tovanja. Kot utele{enje najbolj tujega in s tem tudi najbolj stra{ljivega barbara je s svoji-
mi konjeni{konomadskimi zna~ilnostmi predstavljal tako reko~ najni‘jo to~ko ~love{ke eksi-
stence.10
^e so neznani nasprotniki, ki so vstopili v spoznavni horizont Evropejcev, izpolnjevali
eno ali ve~ nakazanih lastnosti, je bilo za njihovo umestitev v evropsko predstavo o svetu
najenostavneje, ~e se je ~lovek zatekel k stereotipom, ki so bili razviti in ki so se obnesli v
preteklosti. K avtoritativnim virom iz preteklih ~asov so se ljudje obi~ajno obra~ali tudi, ko
so za vsiljivce iskali ime. Danes je lahko temu ustrezno te‘ko razvozlati, koga ima kak{en
poznoanti~ni ali srednjeve{ki pisec pravzaprav v mislih, ko govori o Skitih, Hunih ali Turkih.
Tujcev s tem namre~ navadno niso etni~no uvrstili v skladu z modernimi predstavami, ampak
je ime, ki so jim ga dali, vsebovalo kar cel katalog lastnosti in je tako povedalo, na katerem
mestu v galeriji ljudstev je ‘e visela slika teh zgolj domnevnih novincev. Najbolj zna~ilno
med tovrstnimi etnonimi je za vire v gr{~ini ostalo ime »Skiti«, ki je ‘e od Herodotovih dni
praviloma ozna~evalo konjeni{ke nomade, ki so pri{li iz azijskih step. Od pozne antike so
bizantinski pisci vse bolj uporabljali tudi pojem »Turki«, ~eprav so Turki veljali za pleme
Hunov in s tem za potomce Skitov.11 Skladno s tem so Mad‘ari v bizantinskih in tudi musli-
manskih virih pogosto navedeni kot »Turki«.12 Na latinskem Zahodu je, nasprotno, »skit-
skim« Hunom uspelo, da so postali kar odlo~ilno vrstno ime; z njim so bili, denimo, mi{ljeni
Avari in Mad‘ari, kajti za svoje sodobnike so bili ti po poreklu, vojskovanju in kulturi azijski
8 Osnovo za {tevilne poznej{e opise konjeni{konomadskih ljudstev je prispevalo Herodotovo poglavje o Skitih:
Herodot IV, 46 (=Historien. Griechisch-deutsch herausgegeben von Josef Feix. 2 zv. München 1963, tukaj I, str.
537): Velika prednost je v tem, da jim [= Skitom] nih~e, ki gre v vojno proti njim, ne more ube‘ati in jih nih~e ne more
prijeti, ~e se ne pustijo najti. Ljudje, ki si niso postavili niti mest niti obzidij, ki svoja bivali{~a vozijo s seboj ter imajo
vse lokostrelce na konjih, ki ne ‘ivijo od poljedelstva, temve~ od ‘ivinoreje, njihovo domovanje pa je na vozu – le
kako bi tak{no ljudstvo ne bilo nepremagljivo in bi ga ne bilo te‘ko ujeti? O terminu »sindrom centralnoazijske
kulture« prim. v splo{nem Käthe Uray-Köhalmi, Das zentralasiatische Kultursyndrom. V: Walther Heissig/Claudius
C. Müller (ur.), Die Mongolen. Innsbruck-Frankfurt am Main 1989, str. 47–51.
9 Prim. o tem v strnjeni obliki Johannes Gießauf, Der Stellenwert reiternomadischer Bewaffnung und Krieg-
sführung im Spiegel ihrer zeitgenössischen Kontrahenten. V: Chronica. Annual of the Institute of History University
of Szeged 3 (2003), str. 37–49.
10 Prim. v strnjeni obliki Gießauf, Bilder (kot op. 4), str. 5–39. Mimogrede omenimo, da pri tem obravnavanju
stalno naseljenih ljudstev ni {lo za evropski fenomen; povsem primerljivo zani~evanje je mogo~e najti tudi v virih
azijske provenience. Prim. o tem Ruth I. Meserve, The Inhospitable Land of the Barbarian. V: Journal of Asian
History 16 (1982), str. 51–89; Claudius C. Müller, »Barbaren bis in die Zehenspitzen« – Die frühen Mongolen in
chinesischer Sicht. V: Walther Heissig/Claudius C. Müller (ur.), Die Mongolen, Innsbruck-Frankfurt am Main 1989,
str. 30–38.
11 Tako, denimo, Oikoumenike historia (3,6,9–14) Teofilakta Simokate iz 6./7. stoletja. Citirano po Karl Dietri-
ch, Byzantinische Quellen zur Länder- und Völkerkunde (5.–15. Jhd.). 2 zv. (= Quellen und Forschungen zur Erd-
und Kulturkunde 5). Leipzig 1912, zv. 2, str. 24; prim. o tem tudi Ingomar Weiler, Ethnographische Typisierungen
im antiken und mittelalterlichen Vorfeld der »Völkertafel«. V: Stanzel (ur.), Völkerspiegel (kot op. 6), str. 97–118,
tukaj str. 115. O pomenu besednega polja »skitski« v zgodnjem srednjem veku prim. Herwig Wolfram, Salzburg,
Bayern, Österreich. Die Conversio Bagoariorum et Carantanorum und die Quellen ihrer Zeit (= MIÖG dopolnilni
zv. 31), Wien 1995, str. 15–18.
12 Prim. István Zimonyi, Why were the Hungarians Referred to as Turks in the Early Muslim Sources. V: László
Károly/Éva Kincses Nagy (ur.), Néptörténet – Nyvelvtörténet. A 70 éves Róna-Tas András köszöntése. Szeged
2001, str. 201–12.
258 J. GIEßAUF: AZIJSKI BARBAR. ISKANJE SLEDI V SREDNJEM VEKU
konjeniki pa~ Huni. Le redki pisci so se potrudili in prihodnjim rodovom ponudili terminolo{ko
oporo, in sicer s tem, ko so pojasnili, da so njihovi Huni ali Avari sebe, denimo, definirali kot
Mad‘are.13 Svojo lastno zmedenost ob identifikaciji imen vedno novih barbarov je morda
najbolje izrazil bizantinski polihistor Nikefor Gregoras iz prve polovice 14. stoletja. Zanj so
ti barbari periodi~no ponavljajo~i se bi~ bo‘ji s severa, njihova imena pa so br‘kone znana
zgolj njim samim.14 Drugo re{itev za te‘avo z imeni je na{el Sinezij iz Kirene na prelomu 4.
in 5. stoletja. Prepri~an je bil, da pravzaprav ne more biti ve~ nobenih novih barbarov, ampak
da so ‘e obstoje~i zgolj spremenili svoja imena in svoj videz, da bi prevarali civilizirani
svet.15 Zanj je ta sklep tudi logi~en, saj je vendar prav prevara ena od najpomembnej{ih
zna~ilnosti resni~nega, zlasti skitskega barbara.
V novem veku pogosto to skitsko barbarstvo z enakim pomenom sre~amo kot azijsko
barbarstvo. To nenazadnje znova impresivno dokazuje Herder; njegova podoba Mongolov je
od vseh v 18. stoletju najbolj tema~na. Ne glede na to, ali jih je res videl na lastne o~i, Herder
v grdih, ‘e kar animali~nih Mongolih in Kalmikih vidi najbolj azijsko obliko Azijcev. Ozna~i
jih kot po‘en{~ene in {ibke osebke, ki pa so se v hordi spremenili v »roparske volkove iz
azijskih brlogov« in »opusto{evalce sveta«.16 Ni~ druga~e na to ne gleda Herderjev sodobnik
John Richardson, ki je za Mongolijo oziroma Tatarijo rekel, da sta »veliko leglo ljudstev, iz
katerega so se na najbolj kultivirana podro~ja zemlje v razli~nih obdobjih vsule milijade
barbarov.«17 Podoba mongolskega vodje D‘ingiskana kot najbolj barbarskega plenilca v zgo-
13 Prim. o tem razdelek o ~asu mad‘arskih vpadov spodaj. Oznaka »Hun« je za Zahodnjake in v manj{i meri tudi
za Bizanc skoraj ‘e postala nadpomenka »konjeni{ki nomadi«. Poleg tega je dejstvo, da so se Mad‘ari naselili na tleh
nekdanje hunske dr‘ave. [e danes, na primer, je v [vici med ljudmi sli{ati o »stra{nih ~asih hunskih vpadov«, ko se
govori o ropanju St. Gallna in mu~eni{tvu sv. Wiborade leta 926. Prim. Elemér Moór, Die Benennung der Ungarn in
den Quellen des IX. und X. Jahrhunderts. V: Ural-Altaische Jahrbücher 31 (1959), str. 191–229, tukaj str. 225; Paul
Lendvai, Die Ungarn. Ein Jahrtausend Sieger in Niederlagen, München 1999, str. 20; Gießauf, Bilder (kot op. 4), str.
97 in slede~a.
14 Nikephoros Gregoras, Rhomäische Geschichte. Historia Rhomaike. Übersetzt und erläutert von Jan Louis
van Dieten. 4 zv. (= Bibliothek der griechischen Literatur 4, 8, 9, 24, 39). Stuttgart 1973–1994. V svojem prikazu
dogodkov med letoma 1204 in 1358 Nikefor v pogl. II, 4 (= izd. Dieten zv. I, str. 78–80) med drugim pi{e o Skitih, ki
so v tistem ~asu [= 1240] potovali po Aziji in Evropi. V okviru tega opisa Mongolov izhajajo~ iz starih zgodovinarjev
obravnava tudi njihovo (domnevno) najstarej{e zgodovinsko obdobje, vendar pa mu rekonstrukcija tega obdobja
zaradi najrazli~nej{ih imen, ki so jih – kot ka‘ejo njegove raziskave – v teku ~asa dodeljevali Mongolom, povzro~a
nekaj te‘av: Njihovo ime so nam stari modreci posredovali razli~no. Homer jih imenuje Kimerijci, Herodot, ki je
pisal o Perziji, Skiti razli~nih plemen, Hajronejec Plutarh Kimbri in Tevtoni ... Svoje pravo ime so sami verjetno
poznali v svojem nare~ju. Pisci, ki so jim dali gr{ka imena, jih enkrat imenujejo tako, drugi~ druga~e, kakor komu
ugaja, ko govori o teh ljudeh, ki se od tam kot hudournik zlivajo na na{ civilizirani svet in se polastijo enkrat teh
podro~ij, drugi~ drugih ... Bog razpolaga tudi s tem ljudstvom, s tem tako reko~ strah vzbujajo~im pojavom s severa,
s hiperborejskega podro~ja, z ljudstvom, ki ga po{ilja namesto bi~a, kakor in kadar to ‘eli bo‘ja previdnost ...
15 Sinezij iz Kirene, Peri basileias (Oratio de regno ad Arcadium imperatorem), cap. 16, v svojem govoru, ki ga
je najbr‘ leta 399 imel pred cesarjem Arkadijem, v zvezi z obravnavanjem tistih barbarov (= Skitov/Hunov), ki so
prodrli iz Azije in porazili Parte, Gete in Masagete (= Le discours sur la Royauté de Synésios de Cyrène à l’empereur
Arcadios. Traduction nouvelle avec introduction, notes et commentaire par Christian Lacombrade. Paris 1951, str.
54 in slede~a): ... qui ont parfois changé leurs noms, parfois même altéré leurs traits par artifice afin de simuler je ne
sais quelle horrible race nouvellement sortie de terre, vous font aujourd’hui trembler. Prim. o tem Peter Heather,
The Anti-Scythian Tirade of Synesios’ »De regno«. V: Phoenix 42 (1988), str. 152–72; Wolfram, Salzburg (kot op.
11), str. 16; Wolfgang Hagl: Arcadius Apis imperator. Synesios von Kyrene und sein Beitrag zum Herrscherideal der
Spätantike (= Frankfurter althistorische Beiträge 1), Stuttgart 1997, str. 94.
16 Herder, Ideen (kot op. 1), str. 217–219, 700 in slede~a; prim. o tem Osterhammel, Entzauberung (kot op. 2),
str. 251.
17 John Richardson, A Dissertation on the Languages, Literature and Manners of Eastern Nations. Oxford 21778.
Citirano po Osterhammel, Entzauberung (kot op. 2), str. 246, ki naniza {e druge podobne primere iz 18. stoletja.
259ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
dovini, ki se je s svojimi hordami kot kak{na »zasmrajena sapica« razdivjal po svetu, –
podoba, ki je rasla od 13. stoletja, – je ostala do danes eden najbolj prisotnih motivov.18
Na kak{ni tradiciji pa so temeljile tovrstne podobe najprominentnej{ih predstavnikov
tega skitskega oziroma azijskega barbarstva? Nedvomno imajo pri tem odlo~ilen pomen
poro~ila o Hunih. Prvi in obenem naj{ir{e zastavljen prikaz sre~amo ob koncu 4. stoletja v
razpravi, ki jo je napisal rimski zgodovinar Amijan Marcelin.19 Ni mogo~e z gotovostjo re~i,
ali mu je sploh kdaj pred o~i pri{el kak{en Hun, a zahvalo za poglavitne informacije o njih je
najverjetneje dolgoval gotskim virom. Temu se na nekaterih mestih pridru‘ujejo {e literarne
izposoje iz razprav o Skitih in Partih pri Pompeju Trogu oziroma Justinu ter iz etnografskih
razprav Pomponija Mele.20 Pri Amijanu ‘e od samega za~etka ni dvoma, da ima Hune za
najslab{e in najbolj gnusne barbare. Celotno razmi{ljanje namre~ izpelje iz premise, da
divja{tvo tega plemena, ki ‘ivi na drugi strani Azovskega morja, blizu ledenega morja, presega
vse poznano.21 Po njegovih podatkih ~aka Huna ‘e na za~etku ‘ivljenja barbarsko in okrutno
dejanje. Huni otrokom razre‘ejo lica, da prepre~ijo poznej{o rast brade. Na ta na~in iznaka‘eni
obrazi se odli~no prilegajo ~okati in upognjeni postavi, zaradi katere so na splo{no grdi kot
evnuhi in bolj podobni dvono‘nim zverem ali grobo izklesanim figuram na mostovih.22 V svoji
zunanji pojavi so ~loveku zgolj rahlo podobni, ‘ivijo pa od koreninic zeli{~ in neza~injenega,
napol surovega mesa vsakovrstnih ‘ivali, ki ga zaradi nepoznavanja ognja na kratko pogrejejo
med jezde~evim stegnom in hrbtom njegovega konja. Robati, a tudi vzdr‘ljivi hunski naravi
ustreza nestanovitno nomadsko ‘ivljenje, ki ne poraja zgolj odsotnosti pokritih bivali{~, temve~
‘e kar smrten strah pred hi{ami. Njihova uborna obla~ila so neoprana, nosijo pa jih ob vseh
prilo‘nostih, vse dokler jim v cunjah ne visijo s teles. Tako kot jezdeci so tudi hunski konji
grdi, a vztrajni. Sedlo je tako reko~ naraven ‘ivljenjski prostor Huna in zdi se, kot da je zlit z
jezdno ‘ivaljo. Na njej uredi vsa vsakodnevna opravila – od prehranjevanja prek trgovanja in
spanja do telesnih potreb, za kar za~asno zavzame pozo ‘enskega sedla. Zaradi svoje zvija~nosti,
neposnemljive spretnosti pri rokovanju z lokom in brezmejne okrutnosti so v vsakem primeru
18 »Zasmrajena sapica« po Alexander von Humboldt, Ansichten der Natur, ur. H. Beck. Stuttgart 1983, str. 7.
Drugi primeri pri Osterhammel, Entzauberung (kot op. 2), str. 211–21. O podobi D‘ingiskana v zahodnih srednjeve{kih
virih prim. Felicitas Schmieder, Cinggis Khan – Das Gesicht des Mongolen. V: Johannes Gießauf (ur.), Die Mongo-
lei. Aspekte ihrer Geschichte und Kultur (= Grazer Morgenländische Studien 5). Graz 2001, str. 30–46.
19 Ammianus Marcellinus, Römische Geschichte XXXI, 2, 1–11. Lateinisch und Deutsch und mit einem Kom-
mentar versehen von Wolfgang Seyfarth (= Schriften und Quellen der Alten Welt 21, 1–4). 4 zv. Berlin 1968–71,
tukaj zv. 4, str. 242–246. O avtorju in delu prim. Roger C. Blockley, Ammianus Marcellinus. A Study on his Histo-
riography and Political Thought (= Collection Latomus 141), Brussel 1975, str. 8–17; Klaus Rosen, Ammianus
Marcellinus (= Erträge der Forschung 183), Darmstadt 1982, zlasti str. 15–104; John F. Matthews, The Roman
Empire of Ammianus, London 1989, str. 8–17.
20 Prim. Will Richter, Die Darstellung der Hunnen bei Ammianus Marcellinus (31, 2, 1–11). V: Historia 23
(1974), str. 343–377; Klaus Tausend, Die Darstellung der Hunnen bei Ammianus Marcellinus, Priskos, Iordanes und
den lateinischen Dichtern und Panegyrikern. Phil. Diss., Graz 1984, str. 29–38.
21 Podrobno raziskavo posameznih to~k, ki sledijo, prina{ata Tausend, Darstellung (kot op. 20), str. 8–26 in
Matthews, Roman Empire (kot op. 19), str. 332–42.
22 O Amijanovem opisu zunanje podobe Hunov prim. tudi Mauriz Schuster, Die Hunnenbeschreibungen bei
Ammianus, Sidonius und Iordanis. V: Wiener Studien, Zeitschrift für klassische Philologie 58 (1940), str. 119–30,
tukaj: 120 in slede~a, ki med drugim v anti~ni in moderni etnografski literaturi i{~e kulturnozgodovinsko relevantne
primerjalne zglede. ^e je njegova interpretacija, da gre pri hunskem rezanju lic za ustvarjanje okrasnih brazgotin (s
pribli‘no tak{nim pomenom, kot ga imajo tetova‘e), deloma prepri~ljiva, pa iz njegovih raziskav nenazadnje, ‘al,
veje tudi zelo mo~an duh takratnega ~asa. Gnusnosti hunske podobe, ki jo rimski avtorji pogosto poudarjajo, tako ne
razume kot propagando ali topos, temve~ meni, da je ni te‘ko razlo‘iti: oni pa~ govorijo s stali{~a visokorasnega
rodu, v katerem so prevladovale skladne, pogosto veli~astne postave s plemenitim izrazom na obrazu in v katerem
posameznikov hunsko-mongolskega videza ni bilo (prav tam: 123 in slede~a). Schusterjeve izpeljave je vedno treba
obravnavati s pridr‘kom, da so bili Huni zanj v vsakem primeru pravi predstavniki robatega mongolskega tipa (126).
260 J. GIEßAUF: AZIJSKI BARBAR. ISKANJE SLEDI V SREDNJEM VEKU
najstra{nej{i med vsemi bojevniki. Hunski nomadski na~in ‘ivljenja Amijan ozna~i s fraza-
mi, ki se zdijo zelo stereotipne. Ob puhlicah o nepoznavanju pluga, odsotnosti zakonov in
nestanovitnem nomadskem ‘ivljenju na vozovih, brez stalnih bivali{~, pogre{amo posami~na,
avtenti~na opa‘anja. Ta odlomek ne spominja zgolj na klasi~ne vzore, zlasti na Justina, temve~
tudi na opis nomadskega ‘ivljenja Saracenov in Alanov na drugih mestih v Amijanovem
delu.23 Na~itani ~astnik o~itno tam, kjer za ljudstvo, ki ga mora opisati, najde namig o noma-
dskem na~inu ‘ivljenja ali pa to morda samo domneva, uporabi ustrezno kuliso iz standard-
nega etnografskega dela. Na konec svojih opazovanj postavi nekaj tipi~nih zna~ilnosti Hu-
nov, ki popolnoma ustrezajo klasi~ni tipologiji barbarov. Nezvestost, jeznoritost, nagonsko
divja{tvo, ne~astnost, la‘nivost, pogoltnost na zlato in verolomnost za takratnega ~loveka
pravzaprav sodijo k standardnemu repertoarju resnega opisa barbarov. Eden od osrednjih
temeljev idealne podobe, ki jo Amijan povzame v opisu Hunov, je ‘e uvodoma nakazan
anti~no-sredozemski odnos do pastirskih nomadov, ki v hierarhi~nem redu kultur ponavadi
celo med barbari zasedajo zadnje mesto. Amijan sku{a v tej razpravi svoje podrobno znanje
o Hunih uskladiti s svojo idealno podobo – z izjemno ‘ivalsko surovim tipom barbara.
Najprimernej{e negativno konotirane stereotipe najde v predalu konjeni{kih nomadov s se-
vera. Kot rezultat njegove stvaritve se bralcu predstavi nov fond stereotipov za poznej{e
generacije.
Poglejmo si samo en primer – vrnimo se {e enkrat k domnevnemu meh~anju mesa pod
sedlom med je‘o.24 Ta obi~aj, ki ga Amijan v zvezi s Huni omeni prvi in pri katerem se meso
polo‘i med jezdeca in konja, kasneje najdemo v spominih bavarskega landsknehta Hansa
Schiltbergerja v zvezi s tur{ko-mongolskimi enotami iz poznega 14. stoletja.25 Prav ob tem
tako v znanstveni kot psevdoznanstveni literaturi vedno znova uporabljenem motivu so se
vnemale najbolj burne razprave. To po~etje ima morda res oporo v avtenti~nem opa‘anju – k
temu vsaj napeljuje Schiltbergerjev prikaz –, vendar pa njegov smisel gotovo ni bil priprava
hrane, kot je nakazal Amijan. Nastavki modernih interpretacij za temi poro~ili vidijo napa~no
tolma~enje oskrbe rane oziroma prepre~evanja odrgnin na konjskem hrbtu s pomo~jo suro-
vega mesa ali pa prevoza posu{enega mesa med dalj{imi bojnimi pohodi. Podobno prakso si
je mogo~e predstavljati tudi pri Hunih. Ne glede na to so ljudje, vedno kadar so drugega
‘eleli stigmatizirati kot zlasti velikega barbara, uporabili ravno to posebej zapomljivo podo-
bo. Tako si je ta topos utrl pot vse do strelskih jarkov prve svetovne vojne, ko so mad‘arskim
vojakom kot izraz njihovega hunskega porekla o~itali prav to obna{anje.26
A poglejmo si {e enkrat konstrukcijo podobe Huna, h kateri je svoje prispeval tudi cerkveni
o~e Hieronim. Na razli~nih mestih v ve~ delih pribli‘no so~asno z Amijanom podrobneje
23 Mo‘ne predloge za nomadski topos pri Richter, Darstellung (kot op. 20), str. 371 in slede~a; Tausend,
Darstellung (kot op. 20), str. 23 in slede~a; o oceni prikaza nomadov v odlomkih iz Amijana prim. tudi Matthews,
Roman Empire (kot op. 19), str. 336 in slede~a.
24 Ammianus Marcellinus, Römische Geschichte (kot op. 19) XXXI, 2, 3, str. 244: in hominum autem figura licet
insuavi ita victu sunt asperi, ut neque ignis neque saporati indigeant cibi, sed radicibus herbarum agrestium et semicruda
cuiusvis pecoris carne vescantur, quam inter femora sua equorumque terga subsertam fotu calefaciunt brevi.
25 Hans Schiltbergers Reisebuch nach der Nürnberger Handschrift herausgegeben von Valentin Langmantel (=
Bibliothek des Litterarischen Vereins in Stuttgart 172). Tübingen 1885, str. 62: Auch han ich gesehen und han es
selber gethan, wann sie in ainer rayß eylen so nehmen sie ein fleisch und schneyden es thün und thun es in ain laines
tuch und legens dann unter den satell und reytten dorauff; wann sie dann hungert, so nehmen sis auß dem sattell und
essen es dann also rochs; und sie saltzens am ersten, wann sie mainen, es sey nicht schad, wann es wirt trucken von
der werm deß roß und würd auch mar, wann der sattell trückentz an dem reytten, das der safft dorauß geet; und das
thun sie, wann sie eylen in einer rayß und nicht zeitt haben die speyß zu beraytten.
26 Prim. ob tem zlasti Alexandre Solymossy, La légende de »la viande amortie sous la selle«. V: Nouvelle Revue
de Hongrie 30 (1937), str. 134–40.
261ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
obravnava stalne nevarnosti svojih dni in njihove povzro~itelje. Kot je obi~ajno za nomade,
troglodite in Skite, se – po njegovem védenju – tudi Huni prehranjujejo z napol surovim
mesom.27 Brezmejno divjanje nordijskih volkov – kot je Hieronim v~asih imenoval Hune –,
ki so nedavno prodrli iz oddaljenih kavka{kih strmin, je tudi imperiju prineslo nepopisno
nesre~o.28 Razlogi za rimske poraze so o~itni – zaradi grehov Rimljanov so barbari postali
mo~ni in zmagovalna rimska vojska je pred njimi, ki ‘e s samo pojavo {irijo hrome~ strah,
upognila koleno. Grdi nasprotniki, ki niso sposobni postaviti ene noge pred drugo in ki mi-
slijo, da morajo umreti, ~e se dotaknejo zemlje.29 Podoba stra{nih osvajalcev, ki jo je posre-
doval Hieronim, stoji na vrhuncu njegovega ~asa, njen si‘e pa se ne razlikuje od tega, kar z
veliko ve~jo ljubeznijo do podrobnosti pribli‘no isto~asno izpelje Amijan. Zveze med ve-
likim cerkvenim u~iteljem in poganskim literatom pri tem ni mogo~e dokazati, pa tudi po-
trebna ni30 – govorice, ki so kro‘ile, so prenesle jedro stereotipov, ki je lahko ne glede na vero
in svetovni nazor opredelilo sovra‘nika iz konjeni{kega okolja. Nekaj podobnega o divjih
ljudstvih, ki so prinesla stra{no pogubo velikim delom civiliziranega sveta, Hieronim izjavi v
svojem komentarju h knjigi preroka Izaija. ^eprav ne navede njihovega imena, je po zaslugi
podrobnosti, ki jih obdela, v povzro~iteljih opisanega zla mogo~e prepoznati Hune. Kot si je
po Izaijevem besedilu srd bo‘ji neko~ nakopal Izrael, tako si ga je zaradi kr{enja zapovedi
zdaj nakopala ve~ina rimskega sveta. A Gospod v nasprotju s preteklimi ~asi zdaj svoje kazni
ne bo ve~ izvr{il s pomo~jo Asircev in Kaldejcev, temve~ s pomo~jo divjih, do nedavnega
nepoznanih ljudstev s strah vzbujajo~im videzom in stra{nimi glasovi; ta razkazujejo
po‘en{~ene in razrezane obraze ter prebadajo hrbte mo{kih in barbarov, ki vsi po vrsti be‘ijo.31
Poznavanje Hieronimove podobe Hunov, kot re~eno, napeljuje k temu, da v tem primeru
hunske trume prepoznamo kot orodje bo‘jega kaznovanja. Podrobnost o po‘en{~enih obra-
zih (najbr‘ v smislu brezbradih), ki so poleg tega iznaka‘eni z vrezninami, spominja na
Amijanovo epizodo o rezanju otro{kih lic. Da so te formulacije botrovale podobi po‘en{~enih
in zgolj v hordi neizmerno okrutnih Mongolov pri Herderju okoli 1400 let pozneje, je komaj-
da mogo~e spodbijati.
Tudi motiv hunskega bi~a bo‘jega, ki ga je vpeljal Hieronim, je na{el veliko posnemoval-
cev. Izidor iz Seville je to podobo razvil v svoji Zgodovini Gotov v prvi tretjini 7. stoletja in
ji s tem zagotovil trajno mesto v ikonografiji barbarov. Huni, ki jih je Izidor apostrofiral kot
27 Hieronymus, Adversus Iovinianum libri duo. V: Patrologia Latina 23, col. 221–352, tukaj II, 7, col. 308: ...
Nomades, et Troglodytae, et Scythae, et Hunnorum nova feritas, semicrudis vescuntur carnibus. Glede odlomkov o
Hunih pri Hieronimu prim. Gießauf, Bilder (kot op. 4), str. 57–61.
28 Hieronymus, Epistulae. V: Patrologia Latina 22, col. 325–1224, tukaj Epistula LX, 16, col. 600: Ecce tibi
anno praeterito ex ultimis Caucasi rupibus immissi in nos, non jam Arabiae, sed Septentrionis lupi, tantas brevi
provincias percurrerunt. Quot monasteria capta? Quantae fluviorum aquae humano cruore mutatae sunt? Obsessa
Antiochia, et urbes reliquae, quas Halis, Cydnus, Orontes, Euphratesque praeterfluunt. Tracti greges captivorum:
Arabia, Phoenice, Palaestina, Aegyptus timore captivae. »Non mihi si linguae centum sint, oraque centum. Ferrea
vox. Omnia poenarum percurrere nomina possim.«
29 Prav tam, Epistula LX, 17 (= PL 22, col. 601): Nostris peccatis Barbari fortes sunt. Nostris vitiis Romanus
superatur exercitus. ... Romanus exercitus, victor orbis et dominus, ab his vincitur, hos pavet, horum terretur aspec-
tu, qui ingredi non valent, qui si terram tetigerint, se mortuos arbitrantur.
30 Prim. nasprotovanje temu, da je Hieronim uporabil Amijana, pri Richter, Darstellung (kot op. 20), str. 72;
Blockley, Ammianus (kot op. 19), str. 177–80; Rosen, Ammianus (kot op. 19), str. 34.
31 Hieronymus, Commentariorum in Hiezechielem libri XIV. V: S. Hieronymi Presbyteri Opera I, 4 (= CCSL
75). Turnhout 1964, str. 109 in slede~a: at nunc magna pars Romani orbis quondam Iudaeae similis est, quod absque
ira dei factum non putamus, qui nequaquam contemptum sui per Assyrios ulciscitur et Chaldaeos. sed per feras
gentes et quondam nobis incognitas, quarum et vultus et sermo terribilis est et femineas incisasque facies praeferentes,
virorum (et bene barbatorum!) fugientia terga confodiunt.
262 J. GIEßAUF: AZIJSKI BARBAR. ISKANJE SLEDI V SREDNJEM VEKU
virga furoris Dei,32 se v nadaljevanju sinonimno pojavljajo kot flagellum – gre za epiteton, ki
naj bi v srednjem in novem veku po~asi postal sinonim za hunskega kralja Atilo.33 Izidor
poleg tega v svojih Etymologiae postavi pomemben temelj za ena~enje sodobnih in poznej{ih
»Hunov« z zgodovinskimi Huni, ki jih je sam, seveda, poznal le {e iz literature. Hunom, ki so
‘e zdavnaj izginili z evropskega prizori{~a, s tem ko jih izena~i z Avari, podeli aktualno
referenco in stalno mesto med ljudstvi. Da bi jih umestil znotraj skitskih plemen, pose‘e po
Hieronimovih geografskih navedbah in jih naseli onstran Azovskega morja, med ledene va-
love Dona in Masagete. S svojimi konji, ki prina{ajo pogubo, naj bi bili neko~ prodrli s
Kavkaza, kjer je Aleksander za vrati zaprl divja ljudstva.34 Izidor s tem za ve~ generacij
polo‘i pomemben temelj identifikacije konjeni{kih severnih ljudstev s Huni in – v logi~ni
konsekvenci – z Avari.
Po Avarih, ki tu niso pobli‘e obravnavani, so – kot smo izpeljali ‘e zgoraj – naslednji
glavni nosilci lastnosti in s tem tudi imena Hunov konec 9. stoletja postali Mad‘ari.35 Ve~ kot
pol stoletja je bila Evropa vedno znova ‘rtev pohodov mad‘arskih konjenic, ki so se na nepo-
jasnjen na~in pojavile, morile in plenile. O~ividcem in poro~evalcem iz druge, v~asih pa tudi
tretje roke se je zdelo, da Mad‘ari v zadostni meri izpolnjujejo njihove predstave o Hunih in
Avarih, ali pa so se zadovoljili s sklepanjem po analogiji, ki se je po njihovem mnenju zdelo
kakor na dlani. Tako je bilo, denimo, za pisca martirologija iz cerkve v Vercelliju jasno, da so
lokalne duhovnike, ki so umrli v ~asu mad‘arskega napada decembra 899. leta, lahko ubili
samo Huni in heretiki.36 Poreklo, zlasti pa podoba okrutnih morilcev sta se v tem in v veliko
drugih primerih razkrivala kot podlaga kontinuitete dojemanja in dolo~anja pripadnosti.37
32 Sancti Isidorii episcopi Hispalensis Historia Gothorum, Vandalorum et Suevorum. V: MGH AA XI, str. 267–
303, tukaj XXVIII–XXIX, str. 278 in slede~a: quia [sc. Huni] in disciplina fidelium positi sunt .... Virga enim furoris
dei sunt et, quotiens indignatio eius adversus fideles procedit, per eos flagellantur, ut eorum adflictionibus emendati
a saeculi cupiditate et peccato semet ipsos coerceant et caelestis regni hereditatem possideant. adeo autem haec
gens horrida est, ut, cum famem in bello fuerit passa, venam tangat equi et sic excludat hausto sanguine famem.
33 @e v pismu pape‘a Leona I. z dne 15. marca 453 se v zvezi z nesre~o, ki jo je Italiji leta 452 prinesla Atilova
vojska, govori o flagella. Prim. o tem Otto J. Maenchen-Helfen, Die Welt der Hunnen. Wien-Köln-Graz 1978, str. 379,
op. 679; Gerhard Wirth, Attila. Das Hunnenreich und Europa, Stuttgart-Berlin-Köln 1999, str. 146 in 176, op. 336.
34 Izidor iz Seville, Etymologiae (kot op. 5) IX, 2, str. 66: Hugnos antea Hunnos vocatos, postremo a rege
suo Avares appellatos, qui prius in ultima Maetodie inter glacialem Tanaim et Massagetarum inmanes populos
habitaverunt. Deinde pernicibus equis Caucasi rupibus, feras gentes Alexandri claustra, cohibente,eruperunt, et
orientem viginti annis tenuerunt captivum, et ab Aegyptiis atque Aethiopibus annuum vectigal exegerunt.
35 Prim. op. 13.
36 Martyrologium Ecclesiae Vercellensis: Idibus decembris occisio totius cleri facta ab Hunnis et Arianis tempore
gloriosissimi episcopi Liutaldi. Citirano po Szabolcs de Vajay, Der Eintritt des ungarischen Stämmebundes in die
europäische Geschichte. 862–933 (= Studia Hungarica 4), Mainz 1968, str. 30, op. 75. Prim. o tem tudi Gina Fasoli, Le
incursioni Ungare in Europa nel secolo X (= Biblioteca Storica Sansoni, Nuova Seria 11), Bologna 1945, str. 95 in slede~a.
37 Sodobne zglede ponujajo tudi Annales Fuldenses v okviru prikaza mad‘arskega plenjenja v Panoniji leta 894
Avari, qui dicuntur Ungari. = Annales Fuldenses sive Annales Regni Francorum Orientalis, ur. Friedrich Kurze. (=
MGH SS rer. Germ. 7). Hannover 1891, str. 125. Skorajda enake vpise najdemo za leta 895, 896 in 900. Chronicae
Polonorum (v: MGH SS IX, str. 418–78, tukaj str. 425) pojasnjujejo: ... Hunis qui et Ungari dicuntur ... . Pribli‘no
sredi 13. stoletja kompilator Chronicon Eberspergense (= Ex Chronico Eberspergensi posteriore. V: MGH SS XXV,
str. 867–72, tukaj str. 868) za za~etek 10. stoletja ugotavlja: In illis diebus effera gens Hunorum, quorum sedes
Ungari modo tenent – Huni enim sunt Hungari -, a propriis suis sedibus castra moventes, potenter flumina et
terminos orientales transeunt, terris et nacionibus intermediis crudeliter devastatis. Drugi zgledi ena~enja Hunov in
Mad‘arov iz visokega srednjega veka pri Gyula Kristó, Hungarian History in the Ninth Century, Szeged 1996, str.
79–81. [e v 15. stoletju Veit Arnpeck v svoji Bavarski kroniki iz predlog prevzame ena~enje Mad‘arov s Huni = Veit
Arnpeck, Chronica Baioariorum. V: Veit Arnpeck, Sämtliche Chroniken, ur. Georg Leidinger (= Quellen und Erörte-
rungen zur bayerischen und deutschen Geschichte N.F 3). München 1915, str. 1–443, tukaj IV, 3, str. 125, 129: In
illis diebus gens Hunorum belua crudelior, qui latine Hungari vocantur ... . ... Huni vulgariter, latine vero Hungari
... . Tudi v armenskih virih iz 10. stoletja Mad‘ari nastopajo kot Huni. Prim. Konrad Schünemann, Hunnen und
Ungarn. V: Ungarische Jahrbücher 5 (1925), str. 293–303, tukaj str. 299.
263ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
Kdor se je vedel kot eno od teh dovolj poznanih ljudstev in poleg tega prihajal z njihovega
nekdanjega ozemlja, jim je moral biti enak ali pa je vsaj moral biti njihov potomec. Biblijski
seznam ljudstev in njegove ~asu primerne predelave v Etymologiae Izidorja iz Seville so bile
tudi v primeru Mad‘arov velikokrat izhodi{~e za klasifikacijo barbarskih konjeni{kih trum.38
Tudi obstoj ve~ imen za o~itno eno ljudstvo si je znal marsikateri izobra‘enec zlahka
pojasniti: skrajno divji bojevniki Avari, ki so bili nasledniki Hunov, so se zdaj imenovali
Mad‘ari.39 Widukindu iz Corveyja je ta njegov sklep omogo~il, da je legendo o izvoru Hunov
iz ~arovnic in duhov, ki jo je prebral v Jordanesovi zgodovini Gotov, apliciral na Mad‘are.40
Ta izhodi{~na pozicija pa je Widukindu dala mo‘nost, da je Mad‘arom dodelil odlo~ilno
mesto v celotnem konceptu svojega zgodovinskega dela, saj je to saeva gens v njem nastopa-
lo kot zagrizen nasprotnik sa{kih vladarjev in s tem celotnega kr{~anskega sveta.41 Mad‘ari
so bili zaprise‘eni sovra‘niki boga in ljudi. V to osnovno ogrodje svojega koncepta o Mad‘arih
je Widukind vgradil vse konjeni{konomadske stereotipe, ki jih je poznal: divji konjeniki s
strah vzbujajo~imi telesnimi atributi, zaradi katerih spominjajo na demone,42 so napadli civi-
lizirani svet. Niso se spustili v odkrit boj, temve~ so nasprotnike iz zasede obstreljevali s
smrtonosnimi pu{~icami.43 Gnani od pohlepa po zlatu in zakladih so plenili naokrog ter {irili
strah in grozo.
Toda tudi tisti, ki je Mad‘are sprejel kot samostojno, do tedaj {e nepoznano ljudstvo, je
lahko njihovo podobnost z zgodnej{imi konjeni{kimi Azijci uporabil za izhodi{~e svojega
prikaza. Regino iz Prüma je zato kot temelj svojega opisa tega novega gens Hungarium,
priseljenega v Panonijo, ki so jo zapustili Avari, uporabil Justinove ekscerpte iz Historiae
Philippicae Pompeja Troga in s tem izpisal klasi~ne topose skitskih barbarov.44 Za Regina je
bilo jasno, da tisto ljudstvo, ki ga je vpeljal z oznako ‘ivalskih divjakov, izvira iz mo~virnatih
obmo~ij Skitije. Da bi izdelal in ilustriral te svoje sklepe, je uporabil Justinove epitome. S
tem ko je prevzel njegovo razpravo o Skitih, je bralcu najprej ‘elel pribli‘ati de‘elo in ljudi,
nato pa je pre{el k poro~ilu o njihovem divjanju. V nadaljevanju sre~amo – ume{~eno v
prikaz, ki je po modernem razumevanju povsem realisti~en, – kratko opredelitev stepskono-
madskega na~ina ‘ivljenja. Nenehno potujo~i ‘ivinorejci brez stalnega prebivali{~a hodijo s
svojimi dru‘inami in imetjem, nalo‘enimi na vozove, po brezmejnih podro~jih in v preprostih
38 Prim. glede Mad‘arov zlasti István Vásáry, Medieval Theories Concerning the Primordial Homeland of the
Hungarians. V: Popoli delle Steppe. Unni, Avari, Ungari (= SSCI 35). 23–29. Aprile 1987, Spoleto 1988, zv. 1, str.
213–44, tukaj str. 217–22.
39 Widukind von Corvey, Res gestae Saxonicae ed. Georg Waitz (= MGH SS rer. Germ. 60). Hannover 31882, I,
17 in slede~e, str. 16: ... Avaros, quos modo Ungarios vocamus, gentem belli asperrimam. Avares autem, ut quidam
putant, reliquiae erant Hunorum.
40 Widukind von Corvey, Res gestae Saxonicae (kot op. 39) I, 18, str. 16 in slede~a. O njegovi predlogi prim.
Jordanes, De origine actibusque Getarum sive Getica. V: MGH AA V/1, str. 53–138, tukaj XXIV, 121 in slede~e, str.
89 in slede~a.
41 Widukind, Res gestae Saxonicae (kot op. 39) III, 46, str. 74: sed non adeo incruenta victoria fuit de tam saeva
gente. Podobno prav tam I, 32, str. 26: ... contra tam saevam gentem ... prav tam I, 38, str. 32: ... contra gentem
acerrimam ... .
42 Widukind, Res gestae Saxonicae (kot op. 39) I, 18, str. 46: ... corpora cultu habituque horrenda ... daemonia
esse credentes ... .
43 Widukind, Res gestae Saxonicae (kot op. 39) III, 44, str. 72: Ducitur exercitus per aspera et difficilia loca, ne
daretur hostibus [= Ungaris] copia turbandi sagittis agmina, quibus utuntur acerrime, arbustis ea protegentibus.
44 V nadaljevanju iz~rpno obdelano besedilo najdemo v: Reginonis abbatis Prumiensis Chronicon cum conti-
nuatione Treverensi, ur. Friedrich Kurze (= MGH SS rer. Germ. 50). Hannover 1890, str. 131–133 za leto 889. O
Reginovi uporabi Justinovih epitomov prim. M. Manitius, Regino und Justin. V: NA 25 (1900), str. 192–201; Heinz
Löwe, Regino von Prüm und das historische Weltbild der Karolingerzeit. V: Rheinische Vierteljahresblätter 17 (1952),
str. 151–79, tukaj str. 163–71; Gießauf, Bilder (kot op. 4), str. 106–12.
264 J. GIEßAUF: AZIJSKI BARBAR. ISKANJE SLEDI V SREDNJEM VEKU
45 Regino na tem mestu navaja besedilo, ki je tako reko~ identi~no s Pauli, Historia Langobardorum, ur. Georg
Waitz (= MGH SS rer. Germ. 48). Hannover 1878, I, 1, str. 52 in slede~a.
46 Opisom ljudo‘erskih obi~ajev pri Mad‘arih bi lahko botroval Izidor, Etymologiae (kot op. 5) XIV, 3, 31, ki
poro~a o ljudo‘ercih v sose{~ini Skitov. [e bolj podobno zveni tisti odlomek pri Solinu, ki poro~a o Skitih in njiho-
vem obi~aju, da iz ran padlih sovra‘nikov sesajo kri: Scytharum ... ritus est ... interemptorum cruorem e vulneribus
ipsis bibunt. = C. Iulii Solini, Collectanea rerum memorabilium, ur. Theodor Mommsen. Berlin 41979, XV, 15, str.
79. Vsekakor konjeni{konomadskega toposa pri tej lastnosti ni mogo~e spregledati.
47 Prim. Vásáry, Medieval Theories (kot op. 38), str. 223–26, ki poka‘e, da naj bi skitske tirnice, po katerih se je
ob vpra{anju o mad‘arski domovini prvi zapeljal Regino, vse do 18. stoletja predstavljale rde~o nit pri vpra{anju o
poreklu Mad‘arov.
48 Albinus Franciscus Gombos (ur.), Catalogus Fontium Historiae Hungaricae aevo ducum et regum ex stirpe Arpad
descendentium ab anno Christi DCCC usque ad annum MCCCI. 3 Vol. Budapest 1937–38, tukaj I, str. 156 in slede~a.
obla~ilih iz krzna kljubujejo vremenskim ujmam. Njihova hrana so izpleni od lova in ribarjenja
ter mleko in med. Temelj njihovih uspehov v vojnah je od vsakdanjih naporov utrjena narava.
Da bi podobo Mad‘arov podal v pravi me{anici barv, Regino po izpeljavah o telesni mo~i
Skitov pri Justinu prek predstavitve svojega lastnega mnenja preide k nadaljnjemu ekscerptu.
Za svojo – iz lastnih razmi{ljanj izpeljano – ugotovitev, da doma~a zemlja ni ve~ zmogla
prehraniti pre{tevilnih Skitov, Regino postavi odlomek iz dela Pavla Diakona, ki nudi
klimatolo{ko razlago za splo{no plodnost severnih ljudstev.45 Dejstva, da v tukaj uporabljeni
Zgodovini Langobardov pravzaprav te~e beseda o Germanih, ne pa o konjeni{kih nomadih iz
notranjosti Azije, sploh ne upo{teva. Ponujena klimatska teorija za Skite o~itno prav tako
izpolnjuje svoj namen. Regino je s tem po svojem mnenju ustvaril optimalen okvir, v katere-
ga zdaj lahko umesti lastne izku{nje z Mad‘ari in vtise o njih. Kli{eji – ~etudi niso vselej
uporabljeni v skladu s prvotnim namenom izdelovalcev njegovih kulis – so pred o~i bralca
pri~arali {irjave Skitije z njenimi nomadskimi, zaradi severnja{kega porekla plodnimi in za-
torej pre{tevil~nimi prebivalci. Ti so zdaj v neukro~enih in zahrbtnih konjeni{kih skupinah
planili nad Zahod in nih~e se ni mogel zoperstaviti njihovi z loki oboro‘eni vojski. Regino s
to ugotovitvijo o mad‘arski oro‘ni tehniki ustvari mo‘nost, da v svoj prikaz vklju~i {e en
ekscerpt iz Justina, kajti njegov opis skitskih Partov, katerih dr‘avo so – kot je Regino lahko
preveril pri Justinu in Izidorju – ustanovili Skiti, vsebuje podrobnosti o taktiki njihove konjeni-
ce. Sem spada {ibkost v boju mo‘a proti mo‘u in pri obleganjih, ki pa jo je odtehtala zvitost,
zlasti navidezni beg v odprtih bitkah. Preden Regino z Justinovimi besedami nadaljuje
poro~anje o pomenu konja in streljanja z lokom kot tudi o nekaterih zna~ajskih potezah
Partov oziroma Mad‘arov, na pergament spravi lastno stali{~e. Zahrbten na~in bojevanja jih
dela tako nevarne. Poleg tega so Mad‘ari bolj sorodni ‘ivalim kot pa ljudem, saj ne poznajo
usmiljenja in se, kot je sli{ati, prehranjujejo s surovim mesom in krvjo. Kot zdravilo jim
slu‘ijo ko{~ki razrezanih src ujetnikov. Ne~love{ko naravo {e poudarja njihov izgled, ki ga
zaznamuje do golega ostri‘ena lobanja.46 Svoja izpeljevanja Regino zaklju~i tako, da ponov-
no poudari okrutnost tega skrajno gnusnega plemena.
Regino v odlomku, o katerem smo poro~ali, ne prina{a zgolj prvih iz~rpnih s toposom
obremenjenih opisov grozot, temve~ za Mad‘are odpre tudi to, kar je István Vásáry dobro
ozna~il kot The Magic Box Scythia.47 Iz prav te {katlice, ki je bila, kar zadeva geografske
dimenzije, v teku ~asa sicer podvr‘ena {tevilnim modifikacijam, so – kot smo ‘e pokazali –
vse od antike vedno znova skakala barbarska severna ljudstva.
Reginov prikaz je precej{njemu {tevilu piscev v naslednjih generacijah slu‘il kot podlaga
pri obravnavanju konca 9. in za~etka 10. stoletja. S tem pa na Zahodu nista dalje ‘ivela le
spomin na dogodke v ~asu zavzetja in teorija, da so Mad‘ari po poreklu iz Skitije, temve~
tudi podoba ‘ivalim enakih, ljudo‘erskih Mad‘arov. V letopisu iz Metza, denimo, najdemo
za leto 889 dobesedno prevzet Reginov opis Mad‘arov.48 [e v 12. stoletju je Annalista Saxo
265ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
49 Annalista Saxo. V: MGH SS VI, str. 512–777, tukaj str. 587 za leto 890. Pribli‘no so~asno s sa{kim letopiscem
prevzame Auctarium Garstense (= MGH SS IX, str. 565) za leto 889 kot osrednji element iz Regina: Ungari ex
Scithia egressi Pannoniam ingrediuntur, humano sanguine et crudis carnibus utentes. Kar zadeva datum in besedilo,
je identi~en Annales Admuntenses (= MGH SS IX, str. 573).
50 Prim. o tem Klaus Nass, Die Reichschronik des Annalista Saxo und die sächsische Geschichtsschreibung im
12. Jahrhundert (= MGH Schriften 41), Hannover 1996, str. 52–61.
51 Annalista Saxo (kot op. 49), str. 591: Eodem anno [= 906] Ungari fines Saxonie 8. Kal. Iulii depopulati sunt,
multosque interfecerunt, mulierum quoque turbam innumerabilem nobilium, liberalium et ancillarum, nudam et per
crines catervatim veluti loris per capita connexam et mamillis perforatam, cum puerulis secum captivam abduxerunt.
52 Annales Sancti Trudperti ad annum 889 (= MGH SS XVI, str. 287).
53 Andreas Dandulus, Chronicon VIII, 6 in 9, ur. Gombos (kot op. 48) I, str. 58: Eodem tempore [= ca. 885] gens
Ungarorum a Scythia egressa in Pannoniam primitus venit et eiectis inde Avaribus usque hodie manent. Haec gens
inculta nimis crudis carnibus vescebatur et sanguinem potabat humanum. ... Hoc tempore, videlicet anno 906,
Hungarorum pagana et crudelissima gens in Italiam veniens, incendiis et rapinis cuncta devastans, maximam
multitudinem hominum interficiens, nonullos etiam captivos reservavit.
54 Chronicon Belgicum magnum, ur. Gombos (kot op. 48) I, str. 523 in slede~a: Anno Leonis Graeci imperatoris
septimo gens Hungarorum sub primo duce eo nomine Alino ex Scythia egressa ac a Pezenatis pulsa, Avaribus eiectis,
Pannoniam inhabitare coepit, quo tempore tam immanis et beluina fuisse dicitur, ut crudis carnibus utens, humano
quoque sanguine potaretur: quod ne cui incredibile videatur, Pezenati, et hi, qui Falones dicuntur, crudis et immundis
carnibus, utpote equinis, cattinis usque hodie vescuntur. Valent autem in sagittarum ictibus, quibus etiam dorsa
vertentes nocere solent.
55 Liudprand von Cremona, Antapodosis. V: Liudprandi episcopi Cremonensis opera. Recognovit Ernestus
Dümmler (= MGH SS rer. Germ. 41). Hannover 21877, str. 1–123, tukaj II, 4, str. 29. V nadaljevanju parafrazirane
odlomke najdemo v Antapodosis II, 2–4, str. 28–30 in II, 28–30, str. 39.
56 Jordanes, Getica (kot op. 40) XXIV, 128, str. 91.
brez pridr‘kov in – ~e odmislimo nekaj prestavljenih stavkov – prakti~no dobesedno od Re-
gina za dr‘avno kroniko prevzel celoten odlomek o Mad‘arih.49 Sa{ki letopisec se ob tem, da
so bili Mad‘ari, ki so mu bili ‘e dolgo ~asa znani kot dobri kristjani in sosedje, opisani kot
krvolo~ne zveri, ni jezil, temve~ je opis natan~no prepisal iz svoje predloge.50 O~itno je bil
sa{kemu kronistu stereotip o ne~love{ko okrutnih Mad‘arih celo v{e~, saj je brez dokazljive
predloge za leto 906 zapisal, da so Mad‘ari na Sa{kem mnogo ljudi pobili, zelo {tevilno
trumo plemenita{kih, svobodnih in tla~anskih ‘ensk, ki so jih gole, s prevrtanimi prsmi in
prek glav kot z vajetmi povezane z lasmi, pa skupaj z otroki na silo odpeljali.51 Ob koncu 13.
stoletja Reginov opis Mad‘arov v svoje kronolo{ko ogrodje vgradijo Annales Sancti Trud-
perti.52 V Bene{ki kroniki Andreasa Dandola iz sredine 14. stoletja beremo, da so Mad‘ari, ki
so izvirali iz Skitije, ob koncu 9. stoletja pri{li v Panonijo, kjer so po izgonu Avarov za stalno
na{li svojo domovino. V ~asu zavzetja so bili po Dandolovih besedah skrajno okrutno, vse
uni~ujo~e pogansko ljudstvo, ki se je prehranjevalo s surovim mesom in ~love{ko krvjo. Tudi
tej predstavitvi je br‘kone botroval Regino.53 Povsem enako zveni v zadnji tretjini 15. sto-
letja Chronicon Belgicum magnum, kjer se na isti osnovi govori o ‘ivalskih Mad‘arih, ki
‘ivijo od surovega mesa in ~love{ke krvi. Belgijski kronist zna ovre~i morebitne dvome o tej
ugotovitvi, in sicer tako, da pojasni, da Pe~enegi in Kumani, ki so kulturno sorodni Mad‘arom,
vse do njegovih dni u‘ivajo surovo in ne~isto meso, kakr{no je konjsko in ma~je.54
[e en, {iroko zastavljen prikaz Mad‘arov iz ~asa neposredne ogro‘enosti oziroma iz prvih
let po njej si zaslu‘i podrobnej{o obravnavo. Poznej{i cremonski {kof Liudprand ponudi
iz~rpen opis Hungariorum gens, necis sitiens, belli avida, ki jih v skladu z bizantinsko jezikov-
no rabo v~asih ozna~uje tudi kot Turci.55 Za otonskega diplomata je tako kot za ve~ino drugih
poro~evalcev v ospredju neverjetna okrutnost Mad‘arov; z u‘ivanjem krvi ubitih sovra‘nikov
znajo svojo ‘e tako ali tako neverjetno grozljivost {e stopnjevati. S tem se tudi za Liudpranda
pomaknejo v sfero ljudo‘erskih ljudstev, kar pomeni, da stremijo samo za vojno in ubijanjem.
Iz starih zapisov – v katerih brez te‘av prepoznamo opis Hunov pri Jordanesu56 – je izvedel,
266 J. GIEßAUF: AZIJSKI BARBAR. ISKANJE SLEDI V SREDNJEM VEKU
57 O opisu zna~aja Mad‘arov v nadaljevanju prim. npr. Annales Altahenses Maiores (= MGH SS rer. Germ. 4),
str. 63 za leto 1063 v zvezi z dogovorom z mad‘arskim kraljem: Attamen dolus et fraus Ungarica iam pridem
nostratibus rerum veritate sepius erat experta, et ideo verbis his nemo voluit fidem accomodare. Drugi zgledi za
salijsko-{taufovsko obdobje pri Günter Cerwinka, Völkercharakteristiken in historiographischen Quellen der Salier-
und Stauferzeit. V: Festschrift Friedrich Hausmann, ur. Herwig Ebner, Graz 1977, str. 59–79, tukaj str. 69–71.
Michael Beheim ozna~i v 60. letih 15. stoletja pri opisu mad‘arskega prelata iz sv. Doroteje na Dunaju zahrbtnost za
glavno zna~ilnost mad‘arske narave. Michael Beheim’s Buch von den Wienern herausgegeben von Theodor G. von
Karajan. Wien 1843, str. 217: ... auch ain unger ist mir pekant, ain arger und unrainer, auch dez waz ain gemainer.
Er tet nach ungerischen art, dy in dann angeparen wart, wann ir solt mercken, wie es kumm, kain unger wurt selten
so frumm, zwar er hat danach stüke etlicher valschen tüke!
58 Ottonis et Rahewini, Gesta Friderici I. imperatoris, ur. G. Waitz/B. de Simson (= MGH SS rer. Germ. 46).
Hannover-Leipzig 31912, I, 32, str. 50: Sunt autem predicti Ungari facie tetri, profundis oculis, statura humiles,
moribus et lingua barbari et feroces, ut iure fortuna culpanda vel potius divina pacientia sit admiranda, quae, ne
dicam hominibus, sed talibus hominum monstris tam delectabilem exposuit terram. O Otonovi podobi Mad‘arov
prim. tudi Cerwinka, Völkercharakteristiken (kot op. 57), str. 69.
da ‘e matere svojim novorojen~kom z no‘em iznakazijo obraz in jih tako navadijo na bole~ino
in rane. Mad‘ari celo v najve~ji ‘alosti ne prelivajo solz za svojimi umrlimi, kakor to po~nejo
ljudje, ampak – kot priti~e njihovi brezbo‘nosti – prelivajo kri iz ran, ki si jih sami zadajo.
Njihovo obna{anje je satansko, njihovi bojni kriki pa za u{esa kristjanov zvenijo odbijajo~e.
Okrutnosti se pridru‘uje {e zahrbtnost, ki nasprotnika v boju potegne v pogubljenje. S
pu{~icami zasujejo zahodne armade in jih z la‘nim begom zvabijo v zasedo, kjer presene~ene
bojevnike pokoljejo. To pa jim ni dovolj; njihov bojevni{ki bes in zloba hlepita tudi po krvi
civilnega prebivalstva. Nikogar, ki je starej{i od desetih let, ne pustijo pri ‘ivljenju.
^e na kratko povzamemo vtise srednjeve{kih piscev, vidimo, da so se jim Mad‘ari kazali
kot divji konjeniki, ki niso prizanesli nikomur in so delovali z ne~love{ko okrutnostjo. Grda
zunanjost in obupni glasovi so zaznamovali njihovo pojavo. Edino prizadevanje in najve~ja
spretnost teh krvolo~nih, celo ljudo‘erskih zveri je bila vojna, v kateri so znali zmagati z zahr-
btnostjo ali pa s pu{~icami iz daljave. Napihnjenost, uporni{kost, sleparskost, prekanjenost in
nesramnost so bile njihove glavne zna~ajske lastnosti. V malo{tevilnih navedbah, ki se ukvarjajo
z njihovim na~inom ‘ivljenja, so z besedami anti~nih etnografov opisani kot stepski nomadi.
Brez vere in kot pravi sovra‘niki boga predstavljajo utele{enje pogana in barbara, ki napada
kristjane. Ljudje so zelo cenili najemni{tvo strah vzbujajo~ih konjenikov-lokostrelcev, kadar so
ti uveljavljali njihove interese; kadar pa so slu‘ili nasprotnikom, so jih enako intenzivno prezi-
rali zaradi podkupljivosti. Politike zavezni{tev Mad‘arov, ki sprva nikakor niso nastopali ple-
mensko enotno, temve~ so v majhnih skupinah za dolo~en ~as voja{ko slu‘ili tako reko~
najbolj{emu ponudniku, mnogi opazovalci niso sprevideli. Enako velja za dejstvo, da so ob
smrti vladarja dogovori, ki so jih sklenili na mad‘arski strani in do katerih je pri{lo ad perso-
nam, izgubili veljavo. Latinska Evropa in Bizanc sta to ravnanje tolma~ila kot tipi~no nezvesto-
bo in prelom prisege – epiteton, ki naj bi se Mad‘arov dr‘al {e pozno v novi vek.57
S pojavom Mad‘arov se je torej za sprva konjeni{konomadskega sovra‘nika ponovno odpr-
la skrinja ustreznih stereotipov. V Mad‘arih se je od preloma 9. in 10. stoletja zdru‘evalo
poprej{nje znanje iz ~asa Skitov, Hunov in Avarov. Ker je veliko sodobnikov Mad‘are prepoz-
nalo za eno od tovrstnih ljudstev ali pa so jih spravili v tesno zvezo z njimi, vse do danes niso
izgubili vseh epitetonov, ki so jim jih ljudje namenili v tem kontekstu. Oton iz Freisinga je,
denimo, pribli‘no stoletje in pol po vklju~itvi Mad‘arov med zahodne dr‘ave za ljudstvo svoje
lastne svakinje na{el besede, ki bi jih prav tako lahko izrekel tudi kdo, ki je bil ob kak{nem
mad‘arskem napadu na za~etku 10. stoletja neposredno prizadet: »Ti Mad‘ari imajo grd obraz
z globoko le‘e~imi o~mi, so majhne postave, po navadah in jeziku so barbari in upravi~eno je
treba grajati usodo ali se – bolje re~eno – ~uditi bo‘ji strpnosti, ki je to lepo de‘elo na milost in
nemilost izro~ila ~love{kim po{astim (kajti za ljudi jih komajda lahko ozna~imo)«.58
267ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 59 • 2005 • 3–4 (132)
59 O [tajerski sliki ljudstev prim. nazadnje splo{no Stanzel (ur.), Völkerspiegel (kot op. 6); o predstavitvi Mad‘arov
na tej sliki, oprti na posodobljene tradicionalne kli{eje ter v 15. in 16. stoletju iz njih izpeljane politi~ne izku{nje,
prim. zlasti str. 266–72, 275 in slede~a, 279.
60 Prim. o tem tudi Weiler, Typisierungen (kot op. 11), str. 113 in slede~a.
61 Citirano po Stanzel, Europäer (kot op. 4), str. 53.
62 Peter Haslinger, Die Ungarnrezeption in der burgenländischen Presse 1921–1934. V: Burgenländische Hei-
matblätter 54 (1992), str. 154–69.
63 Vsi navedeni citati izhajajo iz izdaj ~asopisa »Der Freie Burgenländer« (15. 1. 1922; 5. 2. 1922 in 12. 11.
1921) in so citirani po ~lanku Petra Haslingerja, Ungarnrezeption (kot op. 62), str. 162.
64 Citirano po Alexander Eckhardt, Das Ungarnbild in Europa. V: Ural-Altaisches Jahrbuch 22 (1942), str. 152–85,
tukaj str. 156.
65 O najnovej{ih primerih ponovnega odkritja predstav o Hunih kot sovra‘nikih prim. Mihály Dobrovits, Die
Hunnen und der »Limes«. V: Gerfried Sperl/Michael Steiner (ur.), Wiederkehr der Barbaren. Die Menschen bleiben
der Menschheit schlimmster Feind. Wien-Graz 2004, str. 39–50.
Dolgo‘ivost prikazanih stereotipov in predsodkov impresivno dokazuje zgled iz na{e
neposredne bli‘ine. Tako imenovana »[tajerska slika ljudstev« /oljna slika iz 18. stoletja z
avstrijske [tajerske, op. prev./, ki je nastala na za~etku 18. stoletja in ki in Europa Befintliche
Völcker /ljudstva, ki se nahajajo v Evropi/ sistematizira na podlagi njihovih Aigenschafften /
lastnosti/, se v eni od rubrik ukvarja tudi z Unger /z Mad‘arom/.59 Ve~ kot sedem stoletij po
pokristjanjevanju in s tem povezani vklju~itvi Mad‘arov v strukturo zahodnih dr‘av zvenijo
opisane ne~ednosti nekdanjih konjeni{kih nomadov {e vedno tako, kot bi jih piscu narekovali
Regino, Liudprand ali Widukind: Mad‘ar je Untrey /nezvest/, Blutbegirig /krvolo~en/, Au-
friererisch /uporni{ki/ in Veräther /izdajalec/ ter ima {e manj pameti kot Poljak.60 V Laconi-
cum Europae Speculum, ki je nastal v prvi polovici 18. stoletja, Mad‘arom v sedanjosti
vendarle priznavajo dolo~eno izbolj{anje: bili naj bi „vormals grausame Hunnische Rauber,
nun aber bey verbesserten Sitten eine streitbare Nation« /poprej okrutni hunski roparji, zdaj
pa ob izbolj{anih navadah bojevit narod/.61 S posebno vehemenco je mogo~e preizku{ene
predsodke znova potegniti na dan, ~e je treba na soseda pritisniti v dnevnopoliti~nih konflik-
tih. V tem kontekstu opozorimo na recepcijo Mad‘arov v gradi{~anskem tisku v prvih letih
po odlo~itvi, da Gradi{~anska pripade Avstriji.62 K izra‘anju protimad‘arskega mnenja v tem
~asu je sodila tudi tako reko~ sinonimna uporaba pojmov mad‘arski in azijski, ki naj bi
o~itno kazala odlo~ilno kulturno razliko med tistimi, ki so se razgla{ali za nem{ke Avstrijce,
in Mad‘ari. Globok razkorak, ki se je ‘e leta 1922 manifestiral v propagandisti~nih o~itkih,
je enega od svojih najostrej{ih vrhuncev do‘ivel v medievalistu {e predobro znani stereotipi-
zaciji konjeni{kih korenin mad‘arske kulture; tako je bilo 15. 1. 1922 v ~asopisu Der freie
Burgenländer v zvezi z nacionalnimi zahtevami mogo~e prebrati naslednje: »Vsi po{teni
ljudje v Avstriji si prizadevajo, da vam staro, prvotno domovino, nem{ko zemljo, ki je bila
nem{ka ‘e takrat, ko so mad‘arske konjeni{ke horde {e dlje na vzhodu, v divjinah Azije jedle
svojo hrano, ki jo je sestavljalo surovo meso, naredijo znova prijazno in doma~o.« Nekaj dni
pozneje je isti ~asopis svaril pred »vnovi~nim vpadom azijskih hord«. Prav tam objavljena
oznaka mad‘arske arhitekture v Sopronu za novohunski slog za tistega, ki raziskuje nadaljnji
obstoj srednjeve{kih stereotipov, naravnost popolno zaokro‘i repertoar.63
Nazadnje citirajmo {e odlomek iz romunskega u~benika iz 30. let, katerega avtor bi lahko
bil o~ividec mad‘arskega zavzetja (ali bolje – nekdo, ki je sli{al prva poro~ila o tem dogod-
ku): »Imajo ~okato postavo, veliko glavo, majhne o~i, potla~en nos, roke pa jim kot opicam
visijo dale~ k tlom. Vselej so na konju, nosijo majhno kratko sabljo in tulijo kot divje ‘ivali.«64
Prej{nji primeri virov – ki bi jih bilo zlahka mogo~e {e namno‘iti – naj bi ponazorili, kako
vplivni so ‘e od nekdaj stereotipi. Azijski barbar, ki nastopa kot skitski, hunski, mad‘arski in
pozneje mongolski ali tur{ki barbar, je eden najbolj trdo‘ivih primerov. Iz tega porajajo~e se
predstave o drugih kot sovra‘nikih zarisujejo meje v glavah.65 ̂ e poznamo korenine in meha-
268 J. GIEßAUF: AZIJSKI BARBAR. ISKANJE SLEDI V SREDNJEM VEKU
66 Prim. ob tem tudi Andreas Pflitsch, Mythos Orient. Eine Entdeckungsreise. Freiburg-Basel-Wien 2003, str.
144–161, zlasti str. 149.
nizme delovanja teh toposov, nam je morda nekoliko la‘je prek teh meja v svoje predstave
pripustiti tudi druge, pozitivno konotirane predstave, ali pa vsaj la‘je razumemo, zakaj je s
~etrto nagrado odlikovana nem{ka evrovizijska popevka iz leta 1979 bavarske »mongolske
skupine« Dschingis Khan kulminirala v refren: »Hej jezdec, hoj ljudje, hej jezdec, vedno
dalje, pokonci, bratje, pijte, bratje, ravsajte se kar naprej.«66
Prevod iz nem{~ine Anja Nagli~
Z u s a m m e n f a s s u n g
Der asiatische Barbar. Eine Spurensuche im Mittelalter
Johannes Gießauf
Ausgehend vom Bild über die Türken/Osmanen im Werk von Johann Gottfried Herder am Ausgang
des 18. Jahrhunderts stellt sich die Frage nach den Wurzeln des Feindbildes Asien beziehungsweise des
»asiatischen Barbaren«. Dabei zeigt es sich, dass viele der bis in die jüngste Gegenwart strapazierten
Bilder und Stereotypen eine lange Tradition aufweisen. Konkret wird anhand der Behandlung der
Hunnen und Ungarn in den Quellen des lateinischen Abendlandes illustriert, welche Topoi dabei zum
Einsatz kamen. Die spätantiken und mittelalterlichen Autoren schöpften dafür zum Teil aus klassischen
Vorbildern, die über reiternomadische Skythen berichteten, und erweiterten diese bereits negativ
gefärbten Berichte um Schilderungen, in deren Mittelpunkt die Grausamkeit und Kulturlosigkeit der
Fremden aus den Tiefen Asiens standen. Durch die kulturelle Ähnlichkeit der immer wieder in die
Lebenswelt der sesshaften Abendländer eindringenden reiternomadischen Völkerschaften war es ein
sehr probates Mittel, vorgegebene Beschreibungsmuster und zum Teil auch die Namen früherer
Gruppen dieser Art zu übernehmen. Damit tradierten sich in erster Linie die Vorurteile und negativ
besetzten Bilder über diese Fremden. Von den Skythen gingen die Stereotypen auf die Hunnen, die
Awaren, die Ungarn, die Mongolen und schließlich auf die Türken über, wobei sich mit jeder
Überlieferungsgeneration noch schrecklichere Bilder mit den jeweils aktuellen asiatischen Barbaren
verknüpfen ließen.