LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. Štev. -4 (INo. 4). Chicago, A.pril, 1007 Leto II. (Vol. II.) SODRUGI! DELlAiVCl ! Dotenost vaša je, v Ameriki." Od agitatoričnega ozir. organi-zajtoričnegiai dela je odvisna kako vost nje moči. C:m bolj bo onganizacija utrjena, rim lož je se bo bojevala proti delaivskemu sovražniku, ki se jih niajdfe v vsih mogočih barvah in Ixnjah. \a delo torej! Od bliža in daleč.. — V> R urnimi j i vre. Ruimunski kmet poje -revolucije. ki je d«elal za druge, za svx>je na-rodnjtake v frai vodim na) ineinarski ali pa na socialistični podlagi, samo d!a nese, paj je "all right . — "Glas Svobode" priporoča tudi: "Prebudimo se iz sna, vrzimo id' sebe vse zastarele predsodke ki iuaroču j mo se na- delavstvu koristne liste, kot so n. pr. "Glas Svobode", "Svobodna Misel' v Pragi itd. Zakaj pa "Glas Svobode" ne pri-" Rdcci Vtk&n^r^Umftn^ "Naše Zapiske" in "Protetarca" ? Zakaij ? ? ? Imenovani listi so socialistični, "Glas Svobodie" in "Svobodna Mi-sell" sta pa liiberailna, torej delavcem sovražna. To pove vse, brez daljšega komentara. — Protest iz giavmegiai jednoti nega odbora tako se glasi naslov nekemu članku, pod 'katerim je podpisan ponosno: ves centralni odbor Si N. P. J. Med' drugimi lepo doneče«!i frazami i, ki so delavcem pesek v oči, se jako imenitno glasi: "Sicer so se pa pravi vzroki brezstidniii napadov na to našo eminentno dobrodelno institucijo, ki nima niti z vero niti z politiko prav nič opraviti, tu. dr že Listu "Glas Svobode" v zadnji im predzadnji in ddoma tudi v danajšnji številki temelj ito pojasnili.. Jednota je v verskem in političnem ozinu neutralna; v njej imiaijo prostor kakor katoličani, taiko tudi oni ljudje, »katere naši duhovniki namenoma imenujejo brezverce; tako ji(h ixi imenujejo sanio radi tegai, ker ne marajo z vero krošnja-riti, kakor dtlajo bas tisti duhovniki in njih podrepn.iki, ki se sami najmanj držijo one vere, katero tako goreče oznajujejo." - Pod takim podlo glasečim stavkom je postavil ves centralni odbor S. N. P. J. svoje ime, datsi so posamezni člani tega odbora;, kedar so .se sešli s socialisti-brezverci, trdili : "Mi smo tudi brezverci! Mi smo m\ misel' svribodno!" Kako se to strinia? Kakšen od* govor je treba na to? Laihek! Farji (duhovniki) in; ves centralni odibor S. N. P. J. krošnjarijo z vero. •Ko se je jednota »ustanovila, se je vendar očitno trdilo: "Ker imamo že Nesebični socijalisti vedno upi-jejo: "Poglejte, koliko smo žrtvovali : las ,j>a denar. Ali pri tem pa pozabijo, da je vsaki spravil 2—3 tisoč tolarjev čistega dobička te kom |xiir let v svojo malho. * Koliko so pa spita-vil i sebični so-cijalisti. ki se ne baliajo s svojimi žrtvami? — Nič! * Neki sto v. list v A me nitk i piše tudi o "odličnih'' sodrugih-socijali stib. Hvala za poduk. Do sedaj smo poznali le sodruige. • Nekateri očitajo vedno družim, da nosijo fv:\sk. pri tem pa pozabijo, da se sami obnašajo in mislijo fra-k ar ski. * Sablja, uniforma, socijalizem, vera, liberalizem, klerikaMzem so kaj raizlični pojmi in stvari. \7endar pa imamo v Amer kT Slo\-encev, ki sc kot pojedinci blešče v vseh navedenih bai^vab. * Svobodi ni hčer, temveč mati reda. * Nekateri "učeni" in "moralično" na najvišjii. stopinji se nahajajoči Slovenci pišejo in uče, da je voia ški stan najodličnejši stan, ker bra^ ni domovino pred sovražnikom, ker mori in požiga, če je treba. Ako bo pa navadni smrtni človek ubil drugega, ki ne nosi vojaških cunj na sebi, (takrat bodo pa vsi učeni ini moralični gospodje upili: Na vislice ž njim! "Sklicevanje na velike krivice, ki jih je provizročil Rim raznim — tedanjim novim duhovom, kot so bi Ji Galileji, Bruno, Hius i. t. d. od sit rani veri nasprotujočih struj, se mi zdi pre napeto, posebno ako potni slimo, da je bila oerkev takrat v šolii in javnem, kakor v bogosluž-nem življenju vse ... Rimska hierarhija ni pustila se-žgati Bruna radi svoj ste v njegovih naukov, ki so bdi i v bivstvu, toda le v svojem edrinem rot raj nem bivstvu neovrženi, temveč, ker so bili ti nauki — ne bogu, temnic cerkvi nasprotni. Danes je to neovržena zgodovin na, ki seveda ni lepa; ampak pomagati se ne da. Nespodobno je, če se te zgodovinske resnice prikrivajo, zailajujc-jo od ene strani,, in n č s; odobnega ni, če se te tragične resnice rabijo v ščiuvalne namene od druge strani. Mož je jx>vedail mnogo, oe prav nič novega. Iz tega se da posneti tole : Rim se je monail podvreči neovrženi resnici; .podleči ie moral na tihem naukom, iki so vzniki i iz raznih veleumov.. CM etape do etape se umiče. bojujoč se za svojo pozicijo navzdol — v ničevost, od koder si je zaje* tnal življenje. Ta ničevost so bile bajke, prene seme v življenje praljiudi. In kakor izginjajo toaijke iz pred jasnih oči ljudstva, tako izginjajo ž nimi ničevosti, mesto tega pa prihaja ravno tako na tihem v luč realno življenje, ki bo razbilo vse bajke in bogove. 1—4. \,iso»viNaaL voixx:iacu Spjevao r s»kla*lJao Vlad. Ivonovič. —, i Uataj! Na noge, majem sine, Bvo se slince sluibode radia! Usta j! Diz' se iz nqpstva tin na! Na uoge! U staji! Ouj, sto se zgada: Sarta^o^^W^ Sai svib stna»r.cu b jeb sv*jetn, Zanosa m pune gnudi, Voljam srca im prožeta. ZaiiUo planite živom željom, Da' slolbJxJe »porod slave, Da ju sh?ve žbvoro pj ©srnam. Pjesmor* jesmo, Vini litom se sirom svjeta, Kazuj svijetu što mi bjesmo, Što iiatm daife suidba »kleta. Mxiicen.iti, anv^jek jadni, Patnici bez oprava kojeg, Cesto za- naš trud i gladwi, Robovi tek brata svoj eg. Zi.r osita jada jadovašmo Bivaj uči trvVjek slugom! Palače i b'jele kule Srjepljene našim znojem, SvHId se vidi naše žulje, Svud1 srno prvi«: snagom, brojem! Mi smo braca svi jednaki, Čelliiknljimli koren»jaci, Svi ko jedlan složni, jiaiki: Radnici snx> paštenjaci! Nek "Jedfnalkost" svud zaječi Radnicima: "Da ste zxlnavo!" Nek zaore gromke r ječi: "S loboda! Jedtaakost! Pnavol" NOV1A NAČELA. Stolvjpin ponaijprije je branio po-sfculpalk vl'ade, koja je interimisticne zakone (po voljti vladora i prema nuždiim, potrefostinama pučanstva sihodtao provad'jatef i nabrojio je pojedine točke vHadinog programa, sloboda govora i štampe, sloboda vjene; osobna sloboda na istoj o-snovi Iktao i u -drugim državama; uvedlenje jedinstvenoga ratnoga prava nai mjesto raz ličilih iznimnih zakona za sigurnostmi nadgiledbu; mjestna samouprava; »reforma zem-stJv a; odgovornost činov ličtva; re fonme namarstva; ukin'če uvoz* slobodne robe tu Vladivostok; svr-šetak tTar.s-sifbinske ižeBjezrtice na nuiskom th*; v ladji vali u mu konservativci. Ali \\rjtk »več pr\i govor, Wle^a Zeretellci, u iaiie socijeilnih ferokrata, prizori izmedju dosav-ce i ljevice i nisu i^iogli izostati iiz-razi kao: 'Madjivcu*'ubt>jice "ljuldbAdlcrif. I' jedoom iestdkom goManu jjrodteio je ktiez ZefeteWa resolucij/iii usljod1 zakljtuika socijal d je Socialiste za sada ne ošekuje odi b-irokracije ništa. Parlament trelxv, tib se osniva jedino na mocr naroda. Njegova je zadiaca organizirati narod; i uj edini t i sile k' slobo-di. Kod zaipočetk)a> toga diela, neče zaboraviti Dnina »na svoje prijiaitelje koji u Africi, a ruska u Rusiji. Socijalisti se -Ijoriše i bore se u-vjek za interese siroanaštnog naroda, jer njitlx>va stranka jeste stran-kiai si romalia. Socijafeti liooe 'ustanovit mnoge dobre zakone, kao n. pr. ona j za ustanovljen je raidnog vremena, ko je da .nesmije dulje od osam salti na clan gli nismo. Znate zašto? Zato na ]x>glavairstvu ilii u parlanx'iitu zapovjedaju oni debeli i objesni mački, koji ni naj manje neposjedujlu kJaraktera, sa-žaleiija spnam siromaštiomi glad-nom Novac nijesto da ga u|*>trebe za dobrobit naroda, jx>j*xhi ga sami, a što je preko, za i kanone, dlai kaid če glajiiain uairod tražit kmllia; dat če mu iz kanouia, kao što beše 11 ruskom sdjačkom ix>kreDu. Zašto ti j)os»lauioi, koje ste dosad po iiljiaiiu ^astiujMiiokc komore, nisu, ntel mislili st\orit iiešto dobrog za radni iiairod? Jer isb. su skoro svi vlastxvici tvornicuf, posjedmici zema-lja id veliki trgovci itd., ako nisu D., oindla m 11 jihovi špijnni, advokati i.i drugi š^>ek»Uilianti, koji si nuje nai)iuni t džepove. Nisu nikad mislili za uskračenje railiiog vremena, jer njilioiv interes jest produljiti gfai. Zašto misie socijalisti za dobro-tit rada^oku. — Zato jer socijaHstl su ljudd rada — ljudi, koji rade. Sječate li se od prva o slanci niiševi iza-braiDi su od1 izbonnika iniševa "za bnattiit interese svoje ^xisinine. Toliko godini socijailiste rade za \ taše ro i doc i če dan, kad čete bit jiij iiiovi poznatioi. Njekad su kr« ščanski apostoli hoda^i po svijetu, i uaučali iiairod, dia nioraju živet svi kiao pra\tu braca iikxijusobno; danas su socijaiistd a|x>štoli naših vrefliiena', oni uce, rade i muce se, dok lie cjelo ljudstvo tnebude prava brača i svi bit priskibijeiw sa slanika od njihove stranke, dinžavne kuče občine i po krajine bit če u ntjihovimvrukama, bogalasi nionaA. če se pokom soci jalističkini za/konimai isto tako, kako se sociij alisti svu«da strojeviima, posao če se sia s vim rimanjit, da če bit dosta rajd! t 3 ili 4 sata na dan. I uz to če bit količina kruha, vnna, knjiga, zabave i« to če postajat uvek više i tako če uživat svaki jednako lx>gat-stvo a uz to može svaki prosvijet-livat |>amet i stxlce, a ovako uz ima^ ju ix>giataški privilegi sve. Djeci etnio trebit nauk, a starima1 za«vUižeaii počinak, i svi če-ju ijnat stahui eksistenca, dbbro bit, }>rosvitJjenje j>ameti, IjmbaVi jodan (naf|>rain> (friigom, i druga mnoga dobra. (Nastavit če se.) KLASA VHCm KLASI. A socijalizam govori proletari-jiatu: nijesam ja došao zato, da te x>vedem ix> svome putu, več zato, da ti |x?kažen> ona j jaK, ^x> kojem i več ides, ne oaječajnči bi i sam oga, da ti otkriiem metiu> toga pu-ta, i da* ti ga pc:mognem proci što >rže i sa što manje žrtava. Ti si dufcžan, ga sebe, da shvatiš suštinu svcjga ix>lbžaja, smi. sao btjrl>e, što je vodi Čitavo tvoje biče proti v suvreme.iog poretka. J a ti se ne javljam kao stranac, ne-, go tek bacam zrake svoga žankoga svjetla na tvoj i*it i osvetljavam ti bu due n ost. Spoznaj, da živiš u ne-prijateijsko vrijeme, da je svijet oko telx: jxV.je vječne borbe, pojmi smisiao te borbe i poevdi je s onom speznajom, koja jedina nedostaje mnogim m lijunima radnika, da se dignu nad ono malo tisuoa- gavana. Socijalizam pri je svega veli pro-letarciina: Na noge! U čvrstu pr-ganizaciju! Neprijatelj je silan i s la njegova sazdana od- oovjeojih suza, od znoja- i kr\i, sila bogalt-stva i vlast i , tnbi-ja sve ne štodeči ni-koga, tko ustaje j>rotiv njega. Samo ujedinjenje mil i j una radnoga-naroda, samo složna vohja i rnisao u mnoštvu pro4etariaca može da sviaida tu silu, koja se pita i tovi na račun vašega truida. • Organizujte se! Klasa proti klasi! Socijal i zam veli nadnicima : organi zo van i i svjesno vodeči svoju Jdasnu' borbu, oslobadjajte se od pritiska stoljetnih predsuida, od na-zom< i misli, ko j ima vas kljuka ju vaši neprijatelii. Kad vam govore u ime religije, odgovorite: u j>roletaraca ma tek jed 11a religija, rHigiji* klasne U>r-be, borbe za oalotodjerje snašanje naidničke sudbine nag razlit na orom) svijetu. Kad vas tak > staniir, da uče, odgovorite : mi hočemo sreče na ovx>j zemlji; osk>badjtajte se od religije, koja ško|pi vaš uan, od propovjedi prodanih popovra v fratara! Nepri-jatelji vaši hoče, da vas razdajele, potičutet narlnike jedrne vjere na raid-nike dnuge v j ere, radnike jed ne na. roilnosti 11a raidnike druge narodnosti, a vi znajte, da se klasna borba« ima biti' izmedju radnika i bur-žoazije, i da dijeljenje radnika na razne vjere i narodnosti tek slabi njihovn silu i okakšava pobjedu ne-prijatdjwna našim! Znajte, da je buržoazija* po ciek>m svietu složna, kail trt4>a da se bori solidarnošču radnika, 11 kojih »je jedan zajednič-ki interes: osloboditi se cxl pritiska izrabi j i vanja, odi jarma- kapitalizma. Klasa proti klasi! Po čitavom svijetu od- sjevera- do j^iga, od i stoka« do zapada!, Klasa proti klasi! U totn je sva bit radničkoga jxikreta, u tome je pravac onoga puta, po kome je 00-viječanstvo hodilo t i suče godi-na. Jedna ugnjetavana klasa dizala se protiv druge, koj® je ugnjetavala. Svaka kliasa je gledala, da se okoristi blagoan, što ga je sazdao čo-vječji rad. No dodana današnjega, gdje god se jedna klasa digla pro-tJv druge i zavladala njeizinim bo-gatstvom, kadgod je dobila gospo-darsku premoč i oslobodila se via-sti s\oga gospodara, — na koncu konca nije ipak nestalo sa» lica zemlje nepravde i t lačen ja. U svim, primjerice evropskim zemlja, •ma, davno <>e več v t raj at če s ve dot le, dok uzrok tlačen j a i ugnjetalvanja Ostane netak-nut, dok tukradeno društveno bo-gatstvo ostane u rokama otimača. Nar» let ari jat, stirpajučr u borbu s bur-čoazijom, koraca ravnim putemi k tome ciMju, k socijalističkoj državi ,,. Sodijalistička stranka — soci-•jelna demokracija — dignuvši visoko barjak proletarske borbe pro-trv drostvenoga- poretka, osnovana ga na siromaštvu — ta socijalna demokracija- pokazuje mu konačni cilj te borbe i zove ga u bojne re-dove, da se organiouje. da — *sje-tfinivši se u jednu veliksu svesvijet-sku mediunarodnu radničku voj-rfku, bez razlike vjere, jezika i narodnosti, — vodi uvijek jednu te istu botfbu, žilava« i nCUStrašm>, za poboljšicu sv;ga položaja, za pravo 5 slobodu, za dobitak onžavne moč', za socijalilzam! Klasa proti klasi! POZDRAV OSLOBODJENA COVJECAiNSTVA, Maksim Gorki. L" onome je gradu sve bilo neo-bčno i nepojmljivo. Mnogobroj-ne ankve 4M§ni nebu pod oblake firesja-jne vtrske, aili diumjeaci ra^ (Konica nadvisivahu zaoštrene tor i c ve i kupole crkvi; a ove, kao zasjenjene teškim pročeljinna tr govačikh zgrada, gubljabu se u sjutmrtvoj imreži ulica i kuča -kao nekako fantastično cviječe i zraslo u pijesiku ili jx>srijedi ruševina. A kada bi zvonovi zazvali vjtirnike na moliltvu, pušftaše se na zeml jn nemočan i gidbljaše \\ tijesnim maspfiftl1 inania ailica. Zgrade bi-jahuo grornne i cesto 'lijepe, iai liji* i: kroz kriviKlaste, uske ulice grada na v lik na stare miševe; jedili s glad-ninn poglcdima u potrazi za^ kru-ibotn, tdlrugi zaza avaniai; onda ijx>neki neponnični na' ra-Skrščinia gk* Pa j tiči sa zlobr.om znati že Ijom slallx\ što sat se štnJtke jxikorava-li jakinua. Jaki se nazivahu .boga.-tari i sv.i držahu, da je jedrni novae rijatelj bližnjemu a vladar ca svwna — okro;N OOSt. Poki3»dšto je siriKe sjajilo "aJ giraKtionii, ali život bi jase uvijek mračan i litwli pn/ažahiu jjofjmt sjena; noču mpatlii\-abu svjetilijkc, ali. na ul cama ispcUcMiu gladile žene noseči* na prodia'ju svoje čare, se svvju se strana izvijaše masni zadah piča i svukudnl se krijesile Ix^zglasne, jxihlepne oči gla'dlnih. A* nakl čitafvim grasadi i stra-hti»: sin i bi'V?inu neprijatclji i krivci. •izH.i«evši njih nekoliko, što se os j e-čalvu pra\ itna; ali i ovn bijalvu bez srca i naijokrotnijiw Svi su litjeb živjeti, a nijedan cn:je mogao živ-jeti »po svojoj voibji. Svaki , korak k ixiifDtrtcnosti bijaše nehote k sakim pand-žaana |x>hotne nemem: slijq>iv ga njij posli je za svoje mišice. I čov-jek ostajaše tjeskoban i nenx>čan pred zloGoobnm licem života, što je sa iii In zamrlih i tužnih oči-ju glediao u- samo srce nesretno^a sbvora ko da ga mesto moli; i sr.«(la inmiralnu u «k<ši sinjele slike budu-čnosti ii jecai se nemoči ljudske gubljiaše u imutnom i nejašnom zboru jecaja i stonjanja ootalih ne-sretnika^ Uvijek u životu dosada i strah i na mahove uižatsan u zastra-sen urtfiik. A ako l jhlepni smiješak na-sflja. A ,;x)sred mračr.e tjeskobe boli : nevoBia; ijx>sred grčevitog čar-kan;«?i i zmed ju polilq^x^ i siroma-čtva; u» blatu sebčnosti, u ptTdru-tr.im-a pajace, gdje obit a vase glad, Jtvaralac cije'oga toga bogatsttva — proLažahu gotovo revidjeni, o-?»:irilieni maštaoci, svinia tudji što vjenrn ahu o čarvjeka; dale)ki apostoli revo'lici je, što prosipav^hu Vkre sWxxlk?. NevUIJeni unfišal^u u |¥K!tume silna plod/iw zrnca jed-ne jedhostfiviie i velike nauke i said strogo, s ledenom vatrom u očima, sad slatko, s ljubafvi, sijahu njožine svjetle istine u tamnim sivima rdbova ljudi, jjireobralženm sa silofln jxjhleginika i voljom okrut-nika» u sljeipo oriwlje tfcjbitka. 1 svi mraoni i |x>tlačeni ljudi- shu šahu .isprva s nepoyjerenjem melo-diju novnih idejtai, onu istu melodiju, što več fxl( stol ječa iščelkiATalui njiiio« va bolesna i nemirna srca: a onda ma podizahru glavu rlašcu-jjavši uizVwe laži, u ko jo j bjahtir za-uzlani od svojih nočnih (i jioiilepnih n»3silhika. I u ovom teškom i ža-lobiK«ii životiif, lieznadnom od grči-ne i pobštenosti, ustreni se jedno> stavna riječ: "*I>rutže!" . J Riječ ne bijaše. nova; ljudi je več negdje bjehui sasDusiaJi i opetovali; ali ona je zvtuči.la db tada kao riječ prazna ix> sonislu i tuqxa kao bez-broji onh običnih. opoenitih njeci, shrtkiii i glaitkih, što ih zalx>raviš ne izgiulbivša nnšta. Ali sada zn.njiaše drukčijim, jasnim i plamenim zvu kom: u njo j in mje-zim, to ie izgledala jasnija, zna-čaj»nij»ai i plamen ja. "Druže!'' go vorailm. 1 osječaJiu, da je ta slama riječ ujediniti čitavi svi jet, izdiiči sve ljtlde db raiskošne slobo. de i s vezat i novoni i čvrstom ve-^ aom izniienične pošte, pošte za slobodu svakog ljmisikog biča, za vlasti tu slobocliu i za slobodu svrju ljtuli. I tek što je ova riječ proklijah. u sitvima ruze srca nasrilnika, što zaxlusenii smradom vlastite bljnvotine zabo-raviše ned zastnašeniin Icima*, dok nji-^iova čeda |>lakalui( samilosno u tunini; crkve se i i>alačc izgubiše u ir raku, u lxizdušnom kaosu žel jeza i ikaim-nj^i, n) zloguka šutnja zapla-vi uuce grctfifke; sustavn se žrvot, jer si^la. što ga |>okreče, ni sebi se odraziuje i čov»jek-rob iznese rnagič> mi), nenatkrilijivnj riječ. što predstavlja njegovu vx>ljti — osiobodi se tlačenja i zagledia Vlastiitinn očima s vojn smagu, sn^gu stvaraoca. I prolažahu dani pinni tuge i nostalgije za one, što ma, ko okrutna zvijer pittana 1'jurfiskom krvi, izgledlaše sada bez-obSk u svojoj ispraznosti ko kup drv^i kamenja Mrki prozori gle--siima svojim. S v izjest snage bljeska-še im u src ima a predviidjenje po- bjedie u krijesečim se očima. Prolažahu ulicama gradiskim — tijes- nom i mrtacnom tamnicom gdje ih je sretao samo prezir, gdje im se u uvred'ama odiranifta ta., prava za-k<*n*xtavoaf i stvaraoca.. I omdla' zagnni neobičnom sna-gom i začaravajučim bljeskom ži-votviorna riječ: Druže! sto se i zdi zaše kroz tata sadlašnjost;, veseli vi[jesnik" novoga života, glasnica bukfučnosti: va duenost uskoriti trijnmf slobode, što ga oni samii nekoč sliijepo za-pr: ječ i val vir. I bludnica — jučer još glaidna zvijer, iščektuijtiči s tjeskobom na bktnoj cesti prljavog kmqx^a njezi-•nih jeftinth čara — i ona začu ovui r> ;eč i njezine se psne raširiše u nesigurni potsmjeh, ali ona je ne uzmože jtxs o|>etovt2iti. Tad. joj se približi.' čovjek, što ga još nikadla' ne bješe wl(jelia, i reče ikaio l>rat sestri : "I>rugarice!' A ona se plaš^ no, tiho irasmriieši, jorfva suzdfnža-vajuči s\-oje ra«k)sti, što joj buja'hu iz zablačenog srca, koje je po pr\n put dios|]>jek) cBati maha uutmjem gaimičtr. Xjezine zenice, što su čer gledlaJe bestkfno i glaidino u svi-jet stnp:m< izrazom žjivine, bijahu sad1 svjetle od prvih rack>sniih suza-I sv uda suze ... po svim Ulnoama grad*skim, koji Ji su kuee gledale hladno i zlosretno mutnim očima: svmKUa gatiuče, kudi se prosipaše ovia sila-spas)'tel*jica, što njed^nijuje ocK l>ače.ne i ]>retarene u velikiu ohitelj svesvjetskih radnika. I prosjak, ko. j emu još jučer l)aisaJui> u noge sa*-milostenaii kopejku, začu ovu riječ, što bija.Še za mjega j>rva milostinjia/ i (xkrrah nestane bojaizni ii sumnje za stitra. A izvoščik, ona j rnog i ogladnjelog konje, opletavši £a bičemi primljena zlo-stavljan.ja, povika kroz drnda«n»je kolesa : — Trehaš li koč i ju, druže? — pn'miv se tjerati kornje i gledtajuči dbbro-dbšnitn smiješkom, všto je titnao na njegovom širokom, riuskom licu. A prolazn.ik, uizvitnivši prijaiZJio oči i manmtvši glavom, (xlgovori: "Hva-iai, —■ Dodji:, slatka majčice — ziaivi-če 'koo jaš, pogleda veselo uokolo i tjeraj! -- pncnuvši bičem. A ljiudi idj ahu' u»lticama i popu t iskre j>aivl«jaše se sve češče ona veh ka riječ, što je došla, da pt^brati svijetDruže!" A redarstvenik, s ogromnni brcrma i vaižn-.im držali jem, pribiti ž i se mnioštvu, što se skupi jase oko nekakvog govornika i poslušavTŠi čas govor opazi 'edno-sta\Tiio: "Razidjke se, gospodo... ' T odnuah zaštLiti, obori oči nice i promrlji:;: ,4Dnugovi!" I u nskini ulicama velikoga gra-dtt, medija* njegovim nijetmim i ledenim z ^ nama k što ih oodiže ne-poznata ruka. sve je >iše rasla i dnzrijevala \^elika v j era ljtdii u s vel nud sko brat stvo: 4' Drogovi!' Svurdai se je iskm* širila n sjajni plamen, živo sunce fx>vHi lijndii, u OS'ječa j sloge ljnds.ke, što čr (Dalje na 8. strani.) 'PROLETAREC' List za interese delavskega ljudstva. Izhaja enkrat v mesecu. Izdajatelj: Jugoslovanska socialistični Zveza v Ameriki. Naročnina za celo leto v Ameriki.. .50c Za Avstrijo....................3 krone Naslov: "PROLETAREC", 95» W. 21st Place, v Chicago, Iti. 'PROLETAREC' Devoted to the interests of the Laboring classes. Published monthly by the 4*S\oveniau Socialist Association of America," at 959 W. 21st Place, Chicago, 111. Stuibscrlbtlon rates 50c a year. Advertisements on sgrssmsnt. Kntered a* secoud-cla** matter January IIth Ify*5 at the Post office at Ghlesgo, 111., under the art of rongrett* of March S. 187 V. \ K KAJ O 1>RŽA\1 IN VERSTVU. Ako hoče dnžava res služiti napredka, pospeševati kulturo, potem se mora rvajprvo reški verskega je-robstva, ločiti mora državo od vere. Nobena država-nima pravice da-jati kaki veri nx>sebne pravice, in državljiane siliti, da z davki podpirajo praznoverje, ki je pod njih mnenju škodljiv o za narod. Tako uisiljevanje škodbnosinega praznoverja je narvadjno nasilsfcvo. ki mora odzvati povspdi tiann odpor, kjer se ljudje ne strinjajo »s tem, da se jih s i i verovati v ven Ike bajke hi prav- 1 j ice in da to verstko bajkosiovje še (pod|pira iz dnžavnega zaklada na psčun vseh državljanov. Vsaka vera — katoliška, židovska, tnohamedanska itžja razodetja, katera je saim bog" po svojih prerokih razodel ljudlem na zemlji. — In če zastopniki — diuhovivki raznih ver še tako prepričevalno govore, da »so le naši pradedje živeli v pnaiznoverju. da so pa današnje vere nrava božja razodetja, pridemo vendar vsikdar g je povsod vir vsega lepega, tiobrega, hudič pa vsega butdiega, slahega. Oba se vedno vojskujeta mep seboj. V stan Indiji se ie vejdtyV bojevati V i snu, vzdrževalec z uničevalcem. Tudi stari 2id'je so imeli sdično bajko o dveh nasprotnih bogovih, ki sta se bojevala za vlado. Ako poleg navedenega še prevda-rinx), koliko zla so prozročile že razne vere, koliko verskih bojev se je vršilo, ki so bili grozini in strašni. n koliko gor ja bodo še vere pri-nesle, dokler iih bo moderna drža-va izrabljevala za jx>liticne name- ne, tedaj zaključimo, da je najboljše ako »sie obvezni verski nauk v šo* taih današnjih kulturnih držav odstrani. v Zdr. drtž. se je v javnih šolah od s t ran'1 obvezni verski |xxluk, vz'ic teimi se j>a svet vendar ni podrl. \'enske pravljice naj se pripovedujejo otrokom v šoli kot jwav-ljice, ne pa (kot nepremakljive resnice, katere je trelia verjeti do pi-čice. Deca naj se uči v šoli m/avnih ved, n*^eriirks4iE$kov, vžploh vsega, kar je z^pnTktičl^ življenje potrebno, opusti naj se pa mlatenje prazne slame — verski poduk, ako se hoče vzigojiti ljudi, ki Ixxlo znali samostojno misliti, iki ne bodo potrebovali ne dluševnih, ne gospodarskih jerobov. T, Zavertnik. GLAS SVOBODI7/ — PRODAN Tlako nekako je bilo čitati v izjavi preišnega la-sitniika "G. S." g. M, V. Komllaita. Kakor je biilo rr.\zvr'deti j z navedene izjave novih lastnikov lista ni v istimi niikiakrKnla sprememba nastopila. Načelo in namen ''Glas Svobode"' ostane toraj nespremenjen in ta podobnost se .zrcali v vseh so v. ameriških časopisih.'1 Načelo je boj za obsrtainek. namen pbi — rediti n bogaHeti last niike. Ker živimo v času neusmiljene konkurence in splošne (manipulacije, se ni toraj čuditi, če so se tudi' slovenski Časm/ikiatrji združila napram novemu »konkurentu "Glas Svobode", ter da sta> si nekdaj neizprosna sovražnika Sakser in AmerOkanski Slovenec v tem smisli seglta! prijateljsfki v roke.' Prvem kot diniigim se gre m svoj b'jsincss .in ta dva» zamoreta v ve-čih ozirih skupilo ž roke v roke delovati. (i! as Naroda im Amerik an ski Slovenec sicer zastopata vsak svojo jedixvto. katere so pa v bivslvu enake. Po ied. prta vi lih potrehafje prva kot zadnja cerkev, popov i. t. d. Torej če se gre za zidanje cenkve afli kakršne koli cerkvene i>arade morata biti ttirii oba lista za isto jedlnalko navdlušena. Povsem nedostojno bi brio torej, če nebi A. S. priobčil tudi Sakser-jevegta* inserata glede vodnih listkov in pošiljanja denarja v domovino i. t dt Glas Naroda ga pa za i sto uslugo zopeft na druig* strani ne od-škodil1. Vse drugače pa stoji Kondfc-tova zad'evta. On je mislil pričeti s pobijanjem de n str j a v stari kraj, ce!o ;>ečati se •s jrarnbrodViimi listki, kar je Sak-seriut gotovo odveč. ^ G. Konda je dobro vedel, da kot denamf "htirantavec" in pochigent mora tudi s Iderkalno bando v dobrih razmerah stati, če tudi nijegov list v čem zlobnega o !{>o»j)ih po-mca. Ta namen* "dbseči je poskusil z uri^dno udieležbo društva "Sla-vpjn št it; kler-kalnega slov. ric-nioka v Cliicagni. On je imel na-jbolljši namen, približati sebe m cdr, zadel je ob skalo, na kntori so se nizbilc njegove iluzije in nastale so po-s'ledtce. Postad je žrtev Pawner. • Od tistega časa je imel' ljrez-dVoinrto težai; hoj za obstanek, ker se mu;, je bolj naltančno sledilo v njegovem — kaktrr tudi ostalih to-vlatrišev — urjudtnikov S. N- P. J. delovanju Marsikaj gnjile^i se je res rafckirfk> v uranhij S. N. n. J. In taJko je moralo pr*t< Kjer smindl -jk) mrhovini |>rično kTV»k;.rji naleta vati, to se glasi že v pregovoru. Ker je v S. N. P. J. zaidhvji čas jwecej srn»p(!efo ni toraj čuda, da so pričel HaCetavati krokapji. jjmičalku ;oč mastnega plena. Ker je jed not a vsiaj p> članih krizama čvrsti živel j. so se krokarji morali zadovoljiti le s I. tajnikom i>te, k Mer i je že od >rej el snir t n e w 1 arce. . V nedeljo 3. marca vzasneni v roko časOjjrs in čitami na moje za-oriden je nekaiko taki>!e: Na eno leto z?«] >ora je zvezni sodnik Land i ft prejšnega iadajateljtei silovenskegia lista 44 ž i te v to£l>e. Konda se je priznal krivim, zatrjeval1 pa. da so brli' članki za ni e govern hrl>tsti objavljeni. Sodnik Ijamlis čitatelcem delavskih oatsopsov 41 i re|)o«znan. On je tisti sodnik, ki je obsodil j>et in sedemdeset let starega Mozes Hari-iriana. Izdajatelja "Lticiferja", ker je objavi!1 v listu nekaj o spolnem življenju. Istodlnbr.o kakor sedaj se je gla-s» Ma obtožba nadi zlorabe pošte oz:r. vsled! distribucije nemorailinflh sp'u sov slkozi pošto. Enake zatožbe se ikonečno zamo-rejo napram vsak^nu časopisu vzdfgniti. Na željo mogočneže v se Ixxlo vedno sooutJie memf>cn ši;>as — zdelo preveč. Pošti, ctli* bolje nje visoko moralnem ozadnjem možem Cornstocko-ve vrste ie na ta nfačin cenzura podana |xvlnYtnost, kakršne ne poseduje nobe:ia gosjKxlla na svetu. Časopisi, ki ne razpoliaigajo mi-Ijone, ki ne razpolagajo dobrih poli t čn;h moči, pridejo v snVslu teh IxiragTfiifov v pest mogotcev. Oni so ravno preveč svobodna. Todla (kaj to, dokler urcnuosi ru v nevarnosti, ki vseon'je A. Com " »ok< >vinr. Ni mi potrebno posebej poročati; kako sem začudeno gleda.l, ko sem preetal navedene vrstice. U-verjen sem biil, da je g. Konda v resrvci nedolžen v tem oziru. namreč glede enoletne ikaizni v ječi. Gotovo bo on snm pri poznal, da ima v marsičem bolj kosmato vest. I11 ko bi on bill v en h teii obsojen, bi jaz rei-mel toliko simpati e do njega kot v tem slučaju. One kato-r'sikCr7kifho\inike, ki so ga zatožili, pi) t»r.kaj 1 vprašam: zakaij ne pustite ljtrliemni bugcu, sfe'l v m^yor. "In e i tier jedle Kuate steekt ein IvaHunike" se glasi poetov verz, ki je roaijresirčnejši v vseh ixjezajaiv S. Kaučč. dobra Sola za liberalne PRIVRŽENCE. Čudno bi se liberalcem 11a Knamj. skem zdelo, ako bi v Ameriki ne bilo iniikqgar. ki bi se za njih bo-metode v "kimlkurneon ' boju zanimal, jih odobraval aH pa jih reproduc'ral na tukajšnih tleh. Kakšne "vrline" iur»a|jo liberalne meto-de kranjskih »liil)eralcev z oizi-rom na vspešno bojevanje napram političnemu, Ixxiiiisi se že temu ali onemu naapnotniku, menda ni treba {x>sebej raziskavati. Edina toč-kai liberalnega programa, ki se v resnici izvršuje dbsiledno, je, da se pridno zasleduje farovške hiše ln da se ]x»tem vsa romantika >spravi v jx>!ni nagoti v ixxilistek libetraine. ga glasila. \ se to se mora zgoditi seveda v tekem tonu, ki je v navadi pri vse-st ranskh tobaka r j ih. Vm«palk to 11 i vse. Namen, tacih povllisrtkov je, da se potem fanatič ni klerikalci in pa ]>atriotični liberalci po |x>balinski ravnjo in kav-sajo med1 selx>j, 'kar imenujejo potem na Kranjskem liberalne in klerikalne paše: politično življenje na Slovenskem. Tacih fuzij .se na Slo venskem nikdar ne manjka, kadar se gre za "reš tev" naroda. Vse to se pa naposled ne godi zato. her jc t*saka vera humbug pure and simple, amtpak ker jim tie dostaje prmimeiih in dostojne jih sredstev v pobijanje svojega političnega nasprotnika. kaj pa naj bi navedHi liberalci v pxbijar.ije svojega, izrecno kat. nasprotnika v politični borbi, če ne vsakdanje blato, katerega razma li-Ix^ralci lahko gazijo ra konto nižjih liberalčkov. Naše (menda tudi druge) liberalce je treba deliti — prav zaprav nič delker so že razdeljeni, — pribiti je trebai le fakt: da ekzistira-ta v taboru -dva razreda: prvi so živeči lil>eralno (za se), drugi pa hoteči živeti liberalno, ki pa ne morejo za se, ker so za šitafažo unim, ki to lahko vižnva-jou Prav zato je trt^ba tudi o lilxraflcih govoriti razredno. Da ekzistiirata v liberalnem svetu dva razreda, nam najjasneje dokazujejo njih politično bojne metode. V gospodarske razmere se na pr. liberalci, to se pravi £17vn liberalci, ne spuščajo nikdtor; kajti to upra-šanje mora biti. ako se želi, da obstoji liberalna stavfoa živečih nedo-tiakn.jetio. Ako bi se dotaknili tega irprašanja. jx>tem bi misleči res do znali, da sta v liberačni stmji dva življa, ki si stojita v ]x>polneni pro- Znamenja kažejo, da imajo otroci bolezen. Nepotrebno je, spuščati se v podrobnosti^ i jih prinaša list "Gl. Sv.", ki hoče bili soc. časopis, posebno z namenom,, da bi človek gelt definirati to neskončno protislovje v kak primiren izraz, ki naj bi pomenil potem ndkaj celotnega. Brez pojpolaie tel miške definicije bi se "Glas Svobode" naziva«! naijpri-mirneji za sedajji: špekulativno-soc i j al ist ično ->1 iber a len — če treba klerikahio-aaiarhističen časopis. Konečno še to: S. N. P. J. nima z afero Konde-Kaker nobene zveze. Na to pozor! Vsak zaveden socialist bo razumel prod ležeče vtrste in vsak zaveden delavec bo zafprl žep, kadar bo prišel) kak moledovaleč obsojenega semena kranjskih liberalcev, kajti tudi s socijaliztnoan nima stvar nobene zveze. Konda je žntev svojih špekiula cij, ki je zvezano z ešofinamjem za liberalizem. Ce Kondla tega neve, ni nasa ' krivda. Dtnskar. tistovju glede gospodarskih interesov naslpro&ti. 'Pud»i proti veri nimajo principi-jelno ničesar; istotako ne proti mnogim cerkvenim dogmam, pa mogoče ne zato, ker napr. Tavčai in Triller ne verujeta n česar, temveč, ker ima liberalna "stranka" dva razreda ...! * Skratlkiai: liberalen program do-l*išča mnogo — in tudi' zelo malo; prav mnogo za se in prav malo za druge; je ]x>ln estetike in čuva] morale — za druge, in prav po vršen za se. Vse to so "vrline ' l iberalnega programa in vsled tega ttxxlo vedno lahko rekli: ovce in liacki maj le bodo v as'lfi naj bi jih z we H liberalci; pa ne samo pasli, tudi strigli. ' Ker pni liberalcih odločujejo vedno le žtveči elementi, je tudi vedno prišlo tako na vseh liberalnih "kongresih", kiar se jih je vršilo na Slovenskem, da se je smatralo točko v jpobijaqjui papovstva glavni metoda v dosego »jih zmage »nad back i. Kot naravna posledica izčrplji-vega programa je moralo nastati torej marsikaj, kar je moglo odgovarjati nalogi. Nastali so razni |)ornograf»:čni, reci: svinjski romani, jxamfleti in razne brošure, ki se jih je |>rav pridno nateširjak) med slov. narod. Ena" tacih brošur je bila tudi knjižica "Zapiski kranjskega ka plana , "latere vsebina je izhajala v "Slov. Narodu" v Ljiubljiani, poz-ne je sta jo objavila v "Glas Svobode" Medica in Konda in na vse zadnje sta jo izdala še v posebni brošuri. Nekdo je preložil vsebino dotie-ne pornografije in vposW ma zvezno direkcijo jxxstnegra' oddelka v Washington. I). (C., na kar je bil Konda po državnem) pravd niku ra- za Kondo denar. V ta namen se je po opičje citiralo nekaj listov, kr so jyrineslii v prilog aferi nekaj sestraiVkov. V tistean pozivu se pravi, da so o zadevi pisali "Chicago Daily Socialist", "Denrw Hlasatel', "Spra-vedUflost" in pa 'Svornost", eden najbolj razširjenih, čeških listov. (IXi je list liberalen in čisto podo-l>en "Slov. Narodu" v Ljubljani o tem ne i*>vedo nič.) f "\V .so izrekli ostro kritiko čez na^o duhovščino" — se glasi v " protesta*". Mi seveda vrjamemo, da sta če-:,«a "Denci Hlasatel" in pa "Svor-nost", oba zagrizena "pfiarffenfres serja" prinesla protitfarške toda ne pax>t »verske članke. Nadalje tudi vemo, da so bili z obsodbo Konde specifično prizadeti vsi listi, ki stoje na stališču svobodne besede (v dostojni i obliki seveda, če stvar ni znanstvena razprava) in da so se čutili dolžne nekaj v prilog stvari izreč\ Toda "Chicago Daily Socialist" ni pisal ničesar "čez fiarštvo", istotako ne Češ. "Spraved'lnost Obema listoma se je šlo le za princip: -da se ima obsojati vsako cenzuro. kri' omejuje svobodno izratža-11 je misli Pred' vsem se je šlo zato, ker je pošta v službi cenzure. In ker se vsnka stvar lahko ponavlja, ako se prične, je toraj ta taktika poštne •uprave nevarna vsem listom, ki ho-če jo pisati "svobodno". Razumeli smo, kar sta pisala oba soc. dnevn ka v Chioagi, in razumeli smo, kaj sta v člankih hotela povedati o zadevi. V smislu istih use-bin se ipridmžujemo protestu tudi mi, toda le v tem smislu; nikakor pa ne bomo delali štafažo enemu Kandnr, ker je bil ravno on obsojen na eno leto ječe znt o,ker se je nevedoma eSofiral za kranjske liberalce. Res je, d'a, je obsojati sodbe, ki j ili izrekli sodmk Latidis nad znanstveno kritičnimi šitudijami Mozes Ha rima novega žanra, in res je tudi, da znanstveno polje, i™ polje n zkotno pisanih politično tendenc-nih t*rošnr ni vse eno. Z obsodbo nad Kondo je Land i s dokazal, dia ni študiral vrednost znanstvenih proizvodov, ako se vzame obe oiisodbe v presodek. kajti sicer bi moral ob«odi ti Kondo na i o let ieče. A" tem ožim je Landis kot sodnik na'svojem vzvišenem mestu (soditi čez literarne proizvode) v reden obža lov a n i a. Obžalovanja vredna sta sicer o foa\ I .audis in: Konda* Pfvi je sodil skozi rtaivade, po sodu j ski šabloni, talko, kakor se glase zakoni, drugi pa je tak revež, da ni znal, zakaj je bil obsojen. ) Celo Kondovo življenje, kar ga ie prebil v Oiicagi, je bilo opičje; nič lastnegiai ni b!lo v njem, niti na njem. Sleva je. Nič hudobnih nagibov ni bilo (ako vzamemo vero v poštev) ta^ krat v njem, ko je sklenil izdati brošn»ro "Zapiski kr. kaplana", trti proti klerik. prOpagandističnih čnittvv ni vzbudila knjiga v njem. Saj zato mora biti človek vendar neka j več kot le šleva. Cela stvar ie imela samo en vzrok, da strn Med»ca in Konda izdala brošuro — in ta ie bil kupčija. Konda je celo sociialist zato, ker misli, tla hi se izplačalo. Delnice ima v raznih angleških soc. časopisih, snj tako so je sam izrazil. Vse drugo so stvari, ki iih Kon-dbvi možgani ne vzpremejo. Tako je prišlo zft> rošluro. za katero ie doflyf eno leto — pa se lahko čudi. Postal je žrtev kranjskih li-beralcev. onedvsem p&i žrtev svoje pohlepnosti po denarju. Kakor se Konda tak na it. ko je al brošuro, ni zavedal nedostojnega in nič socijalističnega dejanja, tako inrfferenten v pojmih o cenzuri ie ostal sedaj, ko je obsojeni. Se laj je on» prizmdet. če r>rav ta-kr> "po nedolžnem" in cenzura je tu, ne da bi on vedel, če je še kdo na tem svetu, ki bi se mu lahko kaj enacega pripetilo. Med tem, ko gledamo K<*idovo "duševno obzorje ', se nam vidi, da sodil k Lansebno ker vemo, da pravil niti v toliko ni pre. stopil, kot svoj čas Konda napram slovenskim socijalistom v slovenski N. P. J. Ali ni bili takrat Konda tisti cenzor, ki je vrgel dopise sodr. Kauči-ča ind rtuzih v koš, češ, da se dopisi gllase "čez jediioto"? In potem, ko je izšel "Proletarec", kako gr 1 Konda naj priobči raje v "Gl. Sv." protestni poziv, v kterem naj ix)klače vse njegove naročnike in osta»le ude S. N. P. J., da protestirajo čez njegova ostudna dejanja, ki jih ni povzročil le nekaj. AH Konda "neče iti čez sebe" niti "čez vera", — on hoče iti "čez farje". — Farji bi ftesmeii v imenu vere ljudi odirati, pač pa en cigan sko na v ha,ni Konda pod raznimi imeni strank. Naše mnenje je, da je vse eno, ali tiči ein hallunke v kuti ali ta-larju.' ali ]>a v škornjih iti široko-krajnku' }K>leg kalifornijskih prašičev: ali državni pravdnik z njegovim sodnikom izvršuje svoj cenzorski j>osel' po navodilu zveznih pravil ali |>a emi Konda v senci raznih jednotnih pooblasitil in pravil, ki jifli pa še zavija. Dobra šola za take ljudi, kot je Konda! Še nekaj je. o čenuur hoceano spregovoriti. Takojp od "protestnim tx>zivom'* v isti številki in isti koloni je čita-ti napis: "Farška podivjanostV tisti not se čita takoj v tretji vrsti, dnugi koloni sledeče : "Saij>erbolt, to 4>a to! "Slovencu", oziroma, ma-ziljenim gospodom smo zelo hva-ležn-i zato novico, kajti dozdaj ni« smo znali, da imamo tudi slovenske anarhiste v Ameriki. Kje pa so ti anarhisti? Ali ne bi bili prečastiti father Š ... . . ena tdi anarhistov in mi j'h jx>tem sami potnoremo "ocftupaii " ... . teb lx\^eKlali se zrcaii . straho* petnost in vsa imenu pri sodišču in v javnosti. Ampak ti ljudje so navihani, svoja dejanja f^Ilt^ikajo drugim. Kakoi je na|K>sled ra,zvideti, da za Ka-ker-a in Kondo anarhizem le ni otročji bavbav,, am/j>ak nekaj več. 1A )BELJENI GROBOVI. Jože Zarvertmk. (>l>reko»vaiije je nekateriiin Ijai- . dem diand'anes tako prešlo v meso in kri, da' nemorejo preživeti, dlne-va, ne da bi trosili laži o svojih bližnjih. (ionostasne in neuaune laži, kate re so si v svoji zlobnosti izmislili, ali pa sanjali jx> noči vsled preoh -lega vžitka alkoholačnih pijač razsajajo okoli sebe, da bi svojemu zJafkrpanemu ugledu zopet prip)-mogli dO veljave. Pri talkili ljudeh, ki hočejo z obrekovanjem -drugih 1 povzdigpiti svojo malenkostno osebo v sedlo, ali pa obdržati se v postojanki, zai katero se imajo zahvaliti le svoji mešetarski navihanosti, išcenK) zaman idet3k*vu » T«u
  • rekovalci se prf i vsak i priložnosti tolčejo ob prša. ikeclar udrihajo po dnigiih, dteu so pošteni rjiwije, ]x)leg pa naštevajo, koliko so "delovali" za narod. Re., delovali so vedno, ker -delali še m so nikdar. To je pa tudi edinai rer-nica, kalem potvedo. Človek naj bo siroanašen kot ce:\ kvena miš, aili kot vaški črechiik, ki bodi jesti od hiše , tekli i i pripovedovali, da je človek den koristolovec. Delavnegai, sinnnašnega člOve.a, ki fbi, pranji, iiHjgnjusnejši duševni gniitobi bi gledali v lice. Stara pesen je to, stana, ki se vectao ponavlja. še vedno so pohotni odrekovalci, navadni anešetarji, katerih vest je tako široka, da jih sploh več ni" peče, če tudi so zvr-šiui r: »j večje k>|x>vščine, obrekovall resefrične lx>rilce za svobodo, sploh vsakega, kdor je govoril ali pisal resn co. In naj~ l:sta*no po zgodovini kolikor hočemo, od staregai |>a do se-ilan'ega 'Veika, vedno bomo čitali, da so pohotni obrekovalci, pobeljeni grobovi, ki so kot dozdevni ljudski trbiNii zbirali zaklade, očitaili nesebičnim bojevnikom za ljndske pravice korupcijo in druge orehe, (?a so tem ožje polnili svoje žej>e in živeli na stroške ljiudistva iwk>b-110 življenj«. Trdi ta tip človeške družbe bo zgu-j še le z vpropastenjem dia-jiašire kapitalist ione družba f ko bvXJO živeli brez voditeljev. Dctlej Iboido pa pobeljeni grobovi rak-rana v človeški drttžb', dokler i:e bodo revo!tick>nairci zvTŠili temeljito operacijo na človeški dnužfci. J V> takrat se pa lahjko vsak same. ga sebe blrtmira, kolikor hoče. In to pravico imajo tudi slovenski po bel'Je:^i grobovi. O KARLU MlARKSU IN NJEGOVIH DELIH. (Dalje.) Ta nepopolna/ slika Marksovega življenja bi bila še nepopolnejša, če ne bi vsaj v kratkih obrisih po-d-li slike o nastaniu m propada takozvare * T nternac iona le' mednarodne brganiizacije vsega, proletariat a. Ta organizacija je bila najbolj drzni revo ladijski poskus, kar jih pom., i novejša povest niča. In duša, s:la vsemu temu gibanju, pred katerim je izatrepetala stara Evropa, je bil Marks. Poll Marksa tiči v Internacionali. Vse knjiige, objave, legate, ki jih je izdala "Intemaci-o •s,3a,\ so Marksovo delo. Naj. sledi zelo kratek obris te organizacije! Ob londonski svetovni razstavni se je sešk> v Lan'dbnmi nekaj' fran-coju-ih, angBeških in nemških socialistov. Posvetovali so se > mednarodni otigamilzaciji proletariata. — Zveza nemških komunistov v Londonu se je preosnovala v Markso-vem duhu. Na« čelu vsega gibanja sta bila koj s početka Maiiks in EngeV Dne 24. sepfc. 1864. se je v ril v 1 cndcnu v St. Martins Hall r:~vi shod, ki se je pečal z ustanovi vi jo mednarodne proletarske or-p TvZcc'je, ki se je ustvarila v po- bi "Internacionale", mednarodne d.lavvke zvelze. Temu diodu je predsedoval profesor Beesly, duševni voditelj' pa je bil Marks. Sestavil se je odbor, katerega- so na- zvali generalni svet. Nemčijo je v generalnem svetu zastopal Marks. Zaklad Internacionale je znašal tedaj — 3 funte šterlingov. Organizacija je napredovala le počasi. Leta 1867. pa je začela rasti moč MI nternac iona kCela vrsta listov ji je služila- po vseh deželah skoraj v vseb kulturnih jezikih.. Značilen za Internacionalo je njen drugi kongres v Lausanne od 2. do 8. sq>tembra 1867. Iz raiounov, ki jih je jx>ložil generalni svet kongresu, je bilo razvidno, da> je isti iizdal1 samo v^ Ameriki 1,500,000 frankov v ix>moč stavkujočim delavcem. 2e na tem kongresu je stopila v ospredje Marksova taktika, kakršna se še danes zrcali v socialno demo kratičnih s^ankah. I nternac ionala je bih sicer revolucijska organizacija*, ki pa' nikakor ni hotela delovati tajno, temveč javno (iz oči v oči). Naslednje leto se je vršil kongres Internationale v Bruslju v Theatre du Cirque. Že tedaj se je bik> bati vojne med Nemčijo in Francijo, ki je izbruhnite' dve leti |x>zneje. DeCavci ^beli teh narodov so »na. tem kongresu protestirali proti vojni; govorili so tudi o tem, kako bi se dala preprečiti, pa za to še niso imeli moči. Proti tej mednarodni organizaciji proletariata je nastopila bnržoazija. hoteča jo uničiti ; a ker ni imela pravega povoda, ga- je iz trte izvila ; ravnala je z I nternac o na k) kot tajno preklici j skx> dmiižbo. Prav je imel torej i^jcin član Bastito, ki je v majskem procesu 1. 1870. rekel predsedniku sodišča : Obtožen sem, da sem čCan tajne družbe. To izrecno tajim! Čtem sem sicer Internacionale. .toda ona ni tiikaka tajna družba. Slabe gosijxxlarske razmere so, s'lile modernega- metzdnega delavca v stavke iti te stavke ie krepko podpirala Internacionala gmotno in moralno. V teh maHh bojih se je zrcalil novi način lx>ja< med kapitalisti in proletariatom. Marks je to jasri'0 v'del jn zgodovina, mu je dtfa prav, kx> je pisal v Ina-vgural-ni jtdresi generalnega sveta: "De-seturni delawiik ni bil le prafldški vspeh, temveč tudi zmaga principa. Kongres Internacionale 1. 1869. v BazlHv se je vršil v nejlepšem redit Udeležnike kongresa je pozdravni v si i državni pravdnik Bouchin, ki je bil obenem predsednik sekcije Internacionale v Bazini. Ta koingres se je tudh izrekel! proti zasebni posesti zemlje. Drufcbeno časopisje je hitro naraščalo. V Združenih državah severne Amerike je pristopik) k Internacionali 800.000 delavcev, ki so se naizivali "Unionisti'' Jako da je štela ta organizacija kmalo milijone članov. Na» battelsken« ztx^ui se je prvikrat pojavil ruski revolucijec Ba-kunin, nekdanji ruski častnik. Ta glasov it i vxxiia evrojiejskega anar-, hizma je bil pcizneje mnogo kriv propadu Internacionale. Z njegovim prihodom se je prišel v organizaciji lijufc boj med Mark sov i m uiouiz l [tm 30s uuiwaisiiwiz ououojsllj in socializmom sile in fanatizma, ki je širil, posebno v romanskih deželah. Bakimin. Leta 1872 je zborovala Tnterna-cionala v Haagu. Tu se je pričel odločilni boj med marksisti in ba-kuninci ah med feHerafistti m av^to- nomisti, ki so zametavali centralističen značaj) organizacije. Delegat Guiiaume se je posebno silno zaganjal v Marksa samega, rekši, da je preabsolut i stičen. Generalnemu svetu, v katerem Marks je odločeval, se je odre4!cala vr-hovna oblast Baknnii* se je z vso močjo ujyrl ^nemškemu zidu" kakor je imenoval' Maiksa. Tako je pričela nazadovati ta organizacija, in vzrok temu je bik) neenotno nasen kongres v Gene-vi. Tam pa so se sešli ob istem času tudi avtonomisti ali anarhisti. Tako ,sta zllx>rovala dva kxmgresa Internacionale hkratu. Ekxarius, prUjšnji prijateli Maiksov. kateremu se je in>el tiudi zahvaliti za svo-j e znam je. j e zaj >11 st ii Ma rk sovo organizacijo tn presitopil k avtono-mistom. Na sIkxIu avtonomistov je re'kel: NdUdanje Internacionale, ki se je 4>smiva:la- 28. septembra leta 18^)4. v St. Martins Hall, in katera je stala na kongresu v < iemevi leta 1866. 1:13. svojem vrhuncu, ti i več. Ta. ki 'jo sedaj snujemo, je povsem drugačna. Marksa tedaj ni t>iV> v (i ene vi. a brez njega je morata Internac:onala propasti. On edini je v njej politično misJil. On je bil duševni in praktični voditelj vsega. Internacionala je prepa^lla vsled» prenapetosti Bakunincev in Prcudhonistov. Ti so npruzorili po. sebno v lita 1 rji in Spanifji anarhist icixi gibanje. Nasledki niith delovanja so bili: vstaje, ktenja. glia-sovita "čnia roka" in progon vsega svolxxlom i^selhi ega Od leta 1873* bilo nobenega shoda več. Generalni svet. ki se je preselil iz Ijondbna v Novi York, se je razšel. I'startov ilie pa so se po |x>samznihi deželah sanx>stojne dehv'ske stranke, fx> LassallejiV imer ov«' 1 e soc :al nodemok rat ič ne. Od časa do časa |xi se vrše med*-nanxhii socialisti-ski kongiesi. DROBTINICE IZ VELIKE FRANCOSKE REVOLUCIJE. Tla v Parizu so postajala čiinda-ljebolj vroča za kraljevsko dvoji« co, odkar se je vsled volje franco skega narodai morala vrniti iz Versa iHesa v Pariz in s»e ie kraljici Ma-riji Antoni jeti ponesrečil -beg v A v-strijo. Po ponesrečenem ll>egai je Marija Antonijeta dati za dnevom lontnoro-čala 'kralju, naj skupaj pogebne, ta iz Francije, da bi se kasneje vrnila •na čdu močne vojslke in strogo kaznovala pun t ar je v Parizu. Omahujoči kralj ni oritrjeviail v začetku nasvetom kraljice, slednjič se je |>a vendar ndal, 'ker je uvidei, da je to ednnii pot, katerim lahko udhiši vTdnobolj naraščajočo listajo in se krvavo maščuje nad pun ta rji, ki so mn storili že toliko preglavice. Slednjič se je približala noč, v kateri se je :me!l z vršit i dogovorjeni beg. Marija Antonijeta ie bila isti večer silo razburjena. Vsak najmanjši šum jo jo vznemirjal, kajti straže so bile pomnožene, ker je narod sumil, da misli Icrtalj. pobeg- niti v inozemstvo, da bi lotu nabral nxjeno vojsko, si katero bi strahoval nepokome Pariiane, obenem p«' zo-4>et ponovil absolutistično vlado. Kraljevska obitelj si je tudi poskrbela potrebne potne J iste za beg. (k>spa pl. Tolirael je imela potova^ ti kot baronica Korff, deca kralja je bila vpisana kot nje deca, kraljica kot vizgojiteljica ot(ok pod imenom maa Tonrzel, za njimi pa kralj, kna» ljica in princezinja Elizabeta. Dvakrat je j)irišel mimo general Lafayette, ki je navacTno če stokrat osebno nadzoroval straže, ko je voz čakal kraljevsko dvojico. Ali nič slabega sluteč, se ni mnogo bri-gal za voiz, kakeršnih je bilo videti vna«ko noč pred' kraljevsiko palačo. Komaj so sedeli vsi v vozu, je vdaril Akseli po konjih in voz1 je v d-iru zdrknil preko bulevanda do Chichi mostu, ker je čakal velik potni voz kraljevsko obitelj. Po enoumni hitri, vožnji, so došli v Brady. Prepregli so konje. Odtod1 je šla vožnja preko Chadovsa do Pont Sommevesle, kjer bi imel čakati Chrisenl' s krdelom butzarjev, katere je odposlali general Bouille, za spremstvo kraljevski obitelj i nasproti. Chriseul je bil ob dogovorjeni uri na mestni«. Čakal je tri do štiri ure, da bi pa ne obudil suma, je vojvalia Chr iseul zopet odjezdil s luizarji v smeri proti Clermontu. Uro »kasneje se je pripeljala kralje vsfo obitelj v Pont Sommevesie. Se le v Menelxyuldu je čakalo kakih 30 dragoncev kraljevsko dvojico pod txxveljstvom pL Andoinsa. Andoins se je naglo približali vozu in( šq>nil kraljjti, da so priprave »labe, potem se pa zopet odstranil naglo, dtu bi pri vaščanih ne obixlil s^ima. Ko se je voz z kraljevsko dvojico prij>eljal Menehould, je bil na-vizroč tudi Dronet, sin poštarja. Ko je primerjal obraz dozdevnega sluge s* podobo kralja na denarju, je prišel do zaključka, da ima samega kralja pred seboj. Svoje odkritje je takoj razode.-nekemu članu meščanskega sveta, ki nuu je za ukazal;, da na(j sledi kraljevskemu vofcu. Ko -se je voz odpeljal, mu je hotel Andbis slediti z dfnagonci. Ali temu se je vprla narodna straža, ki je zvedela, da je k rail j v vozu. Po kratkem bogu so bili dragonci premagani. < Ko je kraljevski voz s£>el v Va* ram>es, gai je že pričakoval Dronet, ki je po bližnjih potih odjezdil t je, da zabrani beg kralja. °Kdo ste, kam hočete?' je zakričal Dronet v spremstViu Sauce-a, župana, ko je kočija preko mostu pridrdralai v mestece. "Jaz sem baronica Korff," je od-loona dejala Marija Antonijeta,' in potujem s svojo družino v Fran-kobrod. "Pokatžite pose,M je rekel Dronet. Po si so bili v red-u. Ali Dronet se s tem ni dal varati. Odločno je povabil dozdievno baronico Korff, naj prenoči v Vanennesu, ker so pota slaba in je nevarno potovati po noči. Kralja je ta poziv sila pobil, rad ali nerad se je moral temu povabilu odvaati in slediti županu v njegovo hišo. Ali med' tem so zvonovi in bobni klicali prebivalce iz spanja. Kakoi blisk se je raznesla novica po me* s tu, da so kralja zajeli na begu in meščanii so od vseh strani drli pred županovo hišo. Sedaj je ustqpil aupan v sobo, v kateri je bila kraljeva obitelj, in rekel: Narod pred hiišo trdi, da prenočujem kralja. Mestni svet se vprav sedaj posvetuje, ali se naj »beg kra lju zohrani." LjiKfcvit je pcModel, vedel je, da je sedaj vse izgubfljeno. Kralji je tajil, ali ošabno kraljico je obnašanje župana tako raz je zvlo, da je zakričala: "Ako mislite, da innate opraiviti s kraljem, potem sikažilte tudi kralju čast, kakeršna mu gre." S tem je kraljica izdala sebe in knadja. Tekom dne »sta prijezdila v Varen nes Ramoeu»f in Bayon odpo slanca zbornice, da se mora kralj kot jetnk francoskega naroda ta koj vrniti v Ram. Krailjevsfca obitelj je morala zo pet v vchz, ki je sedaj adndrail proti Ptariaui mesto Fnarikobrodu. KraJj je bil! jetnik. BIZANTIiZBM> LAiKOMtNOST IN LOKiAVOSTT. (Konec.) Žalosten in potrt je kolovratil SipieHorf domov. Na potu ga je ,pa kričanje prebudilo iz zaimišljenosti, ki je prihajalo iz znane gostilne, kamor so zahajali večinoma dra-gonici njegovega polka. Ustopil je, da bi zdbranil pretep. In res je na-staka tihota pri njegovem ustopu, ali takoj) se je preril do njega tJudi gostilničar, ki mu je pomolil star, črn klobuk poti nos, rekoč: 44Gospod v išji »zdravnik t Vaši d ragon -ci so napraivili dobro oeujejo starinarji." Spielfeld si je dal po dragoncih raizobložiti, kako je cesarski klobuk pcfetal njih lastnina. Dragonei so povedali, da so ga ddbili od dolgeg-a Ferdinanda, kateremu ga je zopet daroval stavbenik AVeissenberg. Zdravnik je nekoliko pomislil, plačal ceho, vzel klobuk in odšel domov. • Mej tem časom se je pa cesar vdeležrll iz novim (klobukom ;ia glavi otvoritvene stavnosti kopališč-Vrnil se je jako slabe volje na dvor, ker je novi ktobuk malice tiščal. Vrnivši tse na dvor je dejal Weis-sen^bergu: 44Res, ni Jepo, ako se darila zahtevajo nazaj. Vrnite mi stari klobuk, pa vzetnjte ta prstan, ki je vreden ioo cekinov." Stavbeniku; je pri teh besedah pričelo slabo prihajati. Barva na obrazu je postala smrtnobleda, oči so se mftv pa izbulile, ptonil je*iz sobe in zastokal: "Prinesem ga, prinesem ga." Kakor da bi mu bil vrag za petami, je hitel) k dolgemu Ferdinandu, ockarn h dragoncem, potem k zdravniku Spielfeldu. Ves zasopel, ne da bi potrkal, je planil v sobo adravnika in pričel: "Gospod višji zdravnik! Ne bodite hudi, ker sem bil danes v jutro tako surov z Vami. V veliki zadregi sem, pomagajte mi!" "Rad, če le morem," je malomarno odgovoril zdravnik. "Prodajte mi klbbuk," je sedaj pogumno odgovoril stavbenik, "katerega ste danes v jutro kupili od dragoTtcev." 44A, kaj še! Kdo bo prodajal klobuk/' je zopev malomarno nadaljeval zdravnik, 44ki je cesarski dar. Jaz ga Vam darujem, seve, ako dob'm Vašo hčerko za ženo." "Ne, ne, tako se pa ne bodeva uravnala. Jaz sem Vam, že dues zjutrj povedaj," je ošabno dajal stavbenik, "da svoje hčere ne bom dajal beraoui za ženo, ki bo imela ioo tisoč goklinariev dote.*' "Kakor Vas je volja," je hlad-nokrovno odgovoril zdravnik in mu obrnil hrbet. Stavbenik je jeze peneč odšel, med potjo se pa zaklinjal, ila ta o-šabni berač, ne bo dob i njegove hčerke .za ženo. Ali bolj ko se je bližali dvoru, tem bolj mu je vtri-palo srce. Hremišljeval je, kako bi cesarja naifarhal, da bi ga ne "i dela njegova jeza. Že je bil v dvoru, ali do kakega (tet mit i v nega za ključka le še ni priel. Slednjič je pa vemdar Oklenil, ko -,se je že približal sobnim vratom, da je najboljše, ako pove cesarju resnico in ga tprosi na kolenih odpuščanja. J "Milost, milost," je ječal stavbe nrk, ko je vstopil v cesarsko sobo u paldel na kolena. "Kaj pa je vendar." je dejal cesar. "AtataniteT "Ne dvignem se," je jecljal stavbenik, "dokler mi Vaše veličanstvo ne odpusti." "Saj Vam odi>uščam, toda vsta-nite," je odgovoril cesar. Sedaj je dobil stavbenik pogum in povedal je historijo o cesarskem kidbuku, s pri stavkom, da je iseda iastmik klobuka višji zdravnik Spietfeld, ki ga pa noče nikakor njemm izročiti. Sedaj je cesar dal pozvati Spiel felda, da zve vzrok, zakaj stavbeniku noče izročiti klobuka. , Zdravnik je kmalu prišel in ce star ga je vprašal, zakaj stavbeniku ni izročil njegovega klobuka. Stpieltfeld je povedal cesarju o njegovi ljubezni do hčere stavbe n i k a« in kako ga je stavbenik na-gmatl z beračem, ko je zasnubil njegovo hčer. Nazadnje je pa prid j al tla cesarju rad izroči lastnoročno klobuk, nikakor pa ne stavbeniku "Aha," je spregorvoiil cesar. 4iSe daj razulnem. Vas, Spielfeld radi mnogih zaslug na raznih bojiščih imenujem svojim osebnim zdravnikom. Zaeno pa prosim Vas, g. Weilsenberg, da daste svojo hčerko mojermu osebnemu zdravniku za » »» zeno. Sedaj je stavbenik, da si nerad, privolil, da adravnik oženi njegovo hčerko, kajti takemu snubcu se ni upal upreti. Cesar se je pa obrnil proti Spiel-feldu in vprašal: Ali dobim sedaj klobuk?" "Prav zdaj ne," se je nakratko odrezal zdravnik. '"Klobuku se imam zahvaliti za vso srečo." Dobro," je rekel cesar. "Gokpod Weissenl>erg ne zabite, da hočem lastnoročno podpisati poročno pogodbo. IVidobili ste »vsi, samo jaz izgubim svoj klobuk." S tem. je bila aiudijenca končana. Udarec za skopuškega stavbenika jč bil hud, ker je moral vendar dati svojo hčer beraau za ženo, cesar 'se je pa veselil, da je kaznoval finim potom stavbenika, ke)r je storil velik greli, da se je upal njegov dar kot malovrexjen zopet darovati komu drugemu. IZ STRANKE. Pt» zaključju zadnje seje slov. sac. kiluba v Chiicagu» z dne 25. mlimca L t se vrši v Chdcagu meseca matja javen ljudski »hod. Dne^iiu red ^nodui je določen: "Kdo so socijaK-sti. in kaj hočejo?" Prostor in čas obd'rfcaivanja sho , ghasila jiugosl. soc.-dem. stranke v domovini, je ime hi ista letos svoj V. strankarski zbor, in sicer v Trstit Deliegiatov se je zgiasilo 59. Zbor je posvetil svojo pozornost praktčnerriu delu. Sklenil je med dlruiglim) lustanoviti v Ljubljani ti-•barsko zadrugo z namenom izdajati in zalagati časopisje in druge stranlklarske publikacije. Tudi se je dkkerolb ustanoviti politično tajništvo, kar je za razvoj socialne demokracije velikega pomena. Glavno glasilo stranke "Rdeči prai|>or ' bo aha j al za ča*a» volitev kot dnevnik. Pri prihodnjb državnih volitvah nastopi stranka v 12. slov. volilnih okrajih in je upati, da v nekaterih okrajih tudi prodore. Med imeni njen h kandidatov omenjajo "Zapi ski" zlasti dva: Etbin Kristana in Ivan Cankarja, v slovenski literaturi vodflna moža. Njutni (kandidaturi zagotavljata socijaVstični ideja na* Slovenskem .lepšo bodočnost. Na zboru se je obravnavafio tudi 0 jako delikatni temi : Socjljalna demokracija in jugoslovanetva O tej točki — pravijo "Zapiski" — da se bodb pozne je enkirtat tudi oglasili k debati. Ik upravništva' "Rdečega pro-porjaglasilo jugosl soc. dem. stranke na« Slovenskem se nam piše: Cenjeno uredništvo! Cenjeni sodnulgi! Pro6:n*> Vas za prijaznost, da bi v "Prostoren" objavibi kak primi ran poziv na ameriške slovenske socijaliste k .pobiranju prispevkov za voJilnii sldad jugosl. soc. dem. 01 fimanctjelnib sredstev je namreč odvisno, ali proderemo v po- sQdneznih tikrajih ali ne. Denar naj »hira "Protletaree" in naj glai skupno vpošlije na Fran Bartl, Laibadi, Karlstadter-Stra&se 2, Krtao, Oe-stereioh. V imenui delavske soc ste to storili. Soc. dem. |x>zdrav! Orgtanitzlaicija jugosk -soc; demokracije v Lljubljani. (Pečat.) (Podpisi:) Bartl. Kocmur. Op. ur cd.: Originainu iz uprav-ntštva "Rdečega- prapora' ni -potreba ničesar dodati. Vsak zaveden sodnug naj situacijo nfeiših l*>jeivni'kov v domovini (.zilaoti v temi času) nekoliko preštudira in jxjtem naj po možnosti kaj da. Saj tako bodo delali liberal ci in klerikalci, da bi vrgli socijali-ste. * t Do sedaj smo za ta sklad prejeli : Po sodr. J. Žlembergerju iz Glen coe, O , \pos)iani Money ordar" za< $12.70. \ to svoto so dali: John Rebolj; 50c., Nild Sabaiič 50c., Joe Dernač 50c., Johni K ravan j a goc., Ig. Zlemberger 50c., Fr. Stick 50c., Alois Orel 25c., Matevs Lazari 2*5 c., Juliana Dernač 25c., Ka^el E>er-nač 20d, Lorenc Bodočar 20c., Stef. Sodorav i?c., Fiitančiška Kra-vanja 15c., Martin. Pine 12c., Tom. Giust ioc., Jak. Pintat iac., Leop. Blahuta iac., Alois Mar«no ioc., Andr. Laizariu ioc., Katarina Mai no 5c., "Medn. socf klub v Glen-coe. O., je dali iz i>lagajne $7.00 Skupalj $12.70. Jugosl sixijafcisti v Qticagu do danes, nabrano po sodr. Fr. Pod-lipOU' $I.'5£2. Skni!|>nega sklada se je do danes vposlak* nai pristojno mesto $14.22. tiskovni Škrat. V zadnji štev. se nam je v notici, ki poroča o porazu nemških socialnih demokratov, vrinila neljuba pomota. Iizostala je kar cela vrsta. Stavek -naj se glasi: Vod-stvo nemške socialno demokratične stramke je zakrivilo največ poraz s tem. da je delalo volilne kompromise z eetitrum&m — katoliško stranko. V tem oziru bo treba reformirati. — V zadnji števidki . — Skupaj. $2. jo. 1 ■ozdraiv (>su m >l)j ftnja čovječanstva. (Iz 3. »tirani,) ti viaisikoliki svijet uni-stiti mržnjn, divljtaštvo i okrutnost, ito su vrb sebe samoga i opačine svjetsike. A ruaci mintnim kaosom zloshvtnog bitka bez -radosti poput sjajme i» vesele zvtiijezde, poput svfetioniika, <* xnane^ar Dr. E. C. COLLINS M. I. * • >, 1 Iz nje bodete razvidili, da vam je on edini prijatelj, kateri vam zamore in hoče pomagati v vsakem slučaju, ako ste bolni, slabi ali v nevolji. Knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvi ter je na-pisana v Slovenskem jeziku rta jako razumljiv način, iz katere za more vsaki mnogo koristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najzaneslivejši svetovalec za moža in ženo, za mladeniča in deklico.. * Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremu / je natanko znana sestava človeškega . telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini, zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne a!i zastarele (kroničue) kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni. Čitajte nekaj najnovejših zahval, s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljeno zdravje: Cenjeni gospod Collins M. I. Vam naznanjam da sein popolnoma sdrav in se Vam presrČno xah valim ca Vaša zdravila ki tte mi jih poliljali in to Vam relem. da takega zdravnika ga ni, kakor »te Vi in Vaša zdravila to res najboljša, ki »o mi prav fino nucala. Jaz sem si dosti oricadeval pri drncih zdrav-nikih, pa mi niso nič pomagali. Toraj, kateri ne verjame, naj se do mene obrne in jas mu bode m natančno pojasnil, da ste Vi res en izka&en zdravnik, da tacega nima več svet. Toraj to pisemce končam ter Vam ostajam hvaležen do hladnega (roba. ANTON MIHELIČH 1« E. 3<>th St. N. E. CI eve. lan. O. (i Velespostovani Dr. E. C. Collins M. I. Jaa se Vam najprvo lepo zahvaljujem sa Vaša zdravila In Vam v«, selo sporočnjem. da sem sdrav. ne čutim nobenih bolečin v«© m tudi lahko delam vsako delo Vam naznanim častiti gospod, da iaz sem po Vaših zdravilih zadobit prvotno zdravje in moč nazaj, kar se nisem trostal. ker jas sem se poprei 4 mesc* zdravil pri druzih rdravni kih; vsaki mi je obljubil, da me ozdravi, m S% bilo vse zamau samo da so mi žepe praznili. Šele potem sem se na Vas obrnil, ko sem uvi. del, da mi drugi ne inoieio pomagali. Jaz Vas bodem vsakemu bolnika priporočal, da naj se do Vas obrne. Sedaj se Vam ie enkrat lepo zahvalim ter »stanem Vaš iskreni prijatelj I. LOWSHA. Jenny Lind. Ark. Na razpolago imamo Še mnogo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne moremo priobčili. Zatoraj rojaki Slovencil ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči* praŠajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pišite po novo obširno knjigo ZDRAVJE katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko znamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, 40 WEST :14th ST., NEW YORK, IV. Y. Potem smete z mirno dušo biti prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. Za one, kateri hočejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopoldne do 5 ure popoluJne. V torek, sredo, Četrtek in petek tudi od 7—8 z večer. Ob nedeljih in praznikih od 10—X popoludne. POZOR! SLOVENCI! POZOR! z modernim kegljiščem Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in drage raznovrstne pijače ter uoijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna In Izborna. Vsem Slovcncem in drugim Slovanom se toplo priporoča Martin Potokar 564 So Center Ave., Chicago. Dr. W. C. Ohlendorf, M. D. . zdravnik ca not raw Je bolezni I« ranoonlnlk. Zdravniška zdravila Uradne niška preiskava . 647 Is 649 Blue 11 la a d Ave.. Chtcafo ure: Od 1 do i popol. Od? relskava brezplačno—plačati je le I ~ ~ *•( I------ ------ __ popol ____ Izven Chieage ilveči bolniki naj pllelo slovenski do 9 zvečer. SLOVENCEM IN HRVATOM priporočam svojo gostilno, dvorano za veselice iti društ zadeve. Točim izborno pivo "Magnet", fina namizna importirana in domača vina, izvrstno žganje itd. Pri meni so le fine, unijske smodke na prodaji — JOŽE POLAČEK, 686 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Slovencem in Hrvatom naznanjamo* da izdelujemo raznovrstne ^liBiil«- po najnovejšem kroju. Unijsko delo; trpežno in lično. V zalogi imamo tudi razne druge potrebščine, ki spadajo v delokrog oprave — oblek. Pridite in oglejte si našo izložbo. Z vsem spoštovanjem " 598-600 Blue icago.