Obnovljena izdaja- Leto XVIII. - štev. 4 (698) - Trst-25.februarja 1966 40 lir sPedi2iin abb:
post.-Gruppo H
Deželni levi center
ne daje nič Slovencem
V torek 15. t.m. je dr. Berzanti podal ostavko deželne vlade spričo doseženega sporazuma o sestavi nove vlade med strankami levega centra. V sredo je deželni svet sprejel ostavko na znanje. V četrtek je bila izvoljena nova vlada, v kateri so štirje odborniki KD, dva PSI in dva PSDI, oba namestnika pa sta pripadnika KD. Za predsednika deželne vlade je bil ponovno izvoljen dr. Berzanti (KD), ki je prejel tudi glas predstavnika «Slovenske skupnosti» Škerka. Novoizvoljeni predsednik je v petek prebral pred deželnim svetom programsko izjavo nove vlade. Ta teden pa se jè začela splošna razprava o izjavi.
Pogajanja med strankami levega centra v deželi so trajala več kot dva meseca. V tem času se je deželni svet sestal samo enkrat dne 1. februarja, kar je predvideno po zakonu. To pomeni, da se je zakonodajno delo popolnoma ustavilo zakadi teh pogajanj, ki so uradno privedla šele 17. februarja do izvolitve nove deželne vlade. V okviru teh pogajanj je prišlo do velikih nesoglasij med štirimi strankami ne zaradi programa, ki ga mislijo izvajati, pač pa zaradi od-borniških mest. In res, ker so socialisti zahtevali mesto podpredsednika vlade, je ostal dosedanji podpredsednik Dulci (PSDI) izven vlade. Izven vlade je ostal tudi prejšnji namestnik odbornika Goričan Cocianni (KD), medtem ko je izgubil mesto odbornika in postal namestnik demokristjanski sindikalist Giust. Tako se lahko trdi, da so odborništva med demokristjani bila razdeljena pripadnikom desne in centristične struje, dočim je bil oslabljen vpliv njihove leve struje. Od socialistov pa je dobil odborniško mesto desničar; pripadnik Cattanija Dalmas iz Pordenona.
Že ta dejstva nam potrjujejo, da nova vlada levega centra v naši deželi ni pridobila na jasnosti. Nasprotno, zmagale so tiste struje, ki se v vsaki od štirih strank nagibljejo na desno.
Druga negativna karakteristika vlade levega centra v deželi je program, ki je le malo različen od tistega programa, ki ga junija 1964 socialistični tovariši niso hoteli sprejeti, češ da ne vsebuje nič novega. V glavnem je program zelo splošen in ne nakazuje nobenih konkretnih, punktualiziranih rešitev, kot je poudaril tov. Sema, ki je prvi spregovoril od komunističnih svetovalcev. Program lahko pomeni vse in nič, saj po svakem problemu se omejuje na nekatere splošne stavke, od katerih nekateri celo dišijo po demagogiji. Eno izmed najtežjih «načel», na katerih naj sloni vlada pa je ostro začrtana meja med večino in manjšino v deželnem svetu. Medtem, ko je dr. Berzanti v svoji izjavi od 28. aprila 1965 v imenu vlade DC-PSDI govoril o politiki in o demokratični igri med večino in manjšino «brez kakršnih koli diskriminacij», tokrat
se govori, da je večina avtonomna in neodvisna, tako da zgleda, da se deželni svet sestavlja samo iz svetovalcev štirih strank, ki ne bodo upoštevale nobenih predlogov opoz cij. Vsekakor je torej vstop socialističnih tovarišev v vlado poslabšal demokratično dialektiko in je ni izboljšal, kar je zelo slabo spričevalo za novo vlado in zlasti za PSI.
Tudi glede drugih problemov — gospodarskih, socialnih, kulturnih — vsebuje program točke, ki niso nič drugega kot ponavljanje rimskih navodil in ne predstavljajo nič specifičnega in naprednega za deželo. A na te probleme in na nakazane rešitve se bomo povrnili v prihodnjih številkah. Tokrat nas predvsem zanima odnos nove večine do slovenske narodne manjšine.
V	programskih izjavah dr. Ber-zantija srečujemo naslednje stavke;
«V okviru politike levega centra so bistvene važnosti odnosi medsebojnega razumevanja med različnimi civilizacijami in izročili ter zaradi tega tudi odnosi med državljani italijanskega jezika na eni ter državljani slovenskega jezika na drugi strani.
Dežela bo, v mejah svojih pristojnosti, nadaljevala svojo dejavnost za pospeševanje razvoja skladnega in omikanega sožitja med državljani brev razlike glede na jezik, pleme, običaje in kulturo, ker so vsi enaki pred zakonom v uživanju pravic in v izpolnjevanju dolžnosti, ki iz zakona izvirajo.
V	tej perspektivi bo odbor levega centra prispeval k uresničevanju demokratične politike nasproti slovenski manjšini in bo podpiral tiste predloge (tudi zakonodajne pobude na parlamentarni ravni), ki bodo težili k temu, da se priznajo "oravičene potrebe in zahteve manjšinske jezikovne skupine, pri čemer se bo postavil proti vsakršni obliki pobesnelega nacionalizma in o-stankov rasistične miselnosti, kjer koli bi se pojavili.
Odbor namreč meni, da se mora demokratična politika, po kateri so se ravnale stranke levega centra nasproti manjšinam/in ki se je že na splošno začela s konkretnimi uresničenji, razvijati, da se doseže privolitev vedno širšega dela manjšin na demokratično politiko v deželnem in vsedržavnem merilu.
Na prvi pogled — kot je poudaril tov. Sema v svojem govoru — bi se zdelo, da je levi center napravil velik korak naprej v obravnavanju nroblemov slovenske manjšine. A že pri natančnejšem prebiranju gornjih stavkov, lahko pridemo do prvega zaključka : tudi tokrat se še vedno ostaja le pri načelih, ki jih lahko vsak sprejme, tako da je celo misovec Gefter-Wondrich dejal, da se delno strinja s takšno utemeljitvijo odnosa do manjšine.
Ko pa analiziramo stavek za stavkom, prihajamo do zaključka, da ni bil napravljen noben korak na-
prej od prvih izjav v deželnem svetu s strani strank večine in se čudimo, da so na takšna stališča pristali socialistični tovariši, ki so vedno v teh 21 mesecih podprli stališča komunistov po tem vprašanju.
V drugem stavku se že omejuje vsa problematika s tem, da se dr. Berzanti — kar je bil vedno njegov konjiček — sklicuje na «kompetence» dežele, ko je znano, da je večina sprejela stališče osrednje vlade in Ustavnega sodišča, ki ne daje «nobenih kompetenc» naši deželi. Zato je lahko govoriti o «medsebojnem razumevanju» in o važnosti odnosov med tuživečima na-rodnostima, ko se pa po drugi strani noče spremeniti dejansko in pravno stanje, v kateri živi manjšina.
Drugo nevarno in na splošno zelo nedemokratično postavljanje je
(Nadaljevanje na zadnji strani)
r; £
tffe:	■ čk, i* *!
Počastitev spomina sovjetskih partizanov, ki so pokopani na vojaškem pokopališču v Trstu. Sestavek objavljamo na 4. strani
Tovariš Pacco
V	torek zjutraj je umrl tovariš Giordano Pacco, deželni svetovalec in bivši dolgoletni župan v Miljah. Umrl je zadet od srčne kapi. Star je bil 63 let.
Giordano Pacco je bil eden izmed najbolj priljubljenih komunističnih voditeljev na Tržaškem, prijatelj in sodelavec Luigija Frausina. Sodeloval je tudi v osvobodilni borbi. Bil je član osvobodilnega odbora v Miljah. Leta 1949 je bil izvoljen za župana v Miljah in na tem mestu je ostal skoraj petnajst let. Leta 1964 je bil izvoljen za deželnega svetovalca.
V	času, ko je vodil miljsko občino, se je posvečal svoji nalogi z veliko požrtvovalnostjo, sposobnostjo in občutljivostjo. Te njegove lastnosti so bile združene z globoko
ooooooooooooouooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Izjava deželnega komiteja KPI
Deželni komite KPI negativno o-cenjuje ustanovitev novega sredinsko - levičarskega deželnega odbora. Ta odbor nastaja v času, ko huda vladna kriza dokazuje popoln polom določene politike in medtem, ko se kriza levega centra širi tudi na periferijo, od deželne vlade na Siciliji pa do številnih velikih občin in pokrajin, med katerimi je tudi tržaška pokrajina.
Sporazum o deželni upravi, ki je bil sklenjen na stari programatič-ni osnovi in na pritisk centralnih vodilnih skupin krščanske demokracije in drugih strank koalicije, predstavlja hud udarec deželni avtonomiji ter pričakovanjem delavcev in ljudstva.
Deželni odbor je bil ustanovljen na osnovi programa starega kova. Leta 1964 so socialisti odklonili sporazum na taki osnovi. Ta sporazum ne izhaja iz realnega stanja v deželi, kjer narašča brezposelnost, se veča negotovost zaposlitve in se slabša življenska raven delavcev, kmetov in srednjega sloja. Da novi odbor ne upošteva tega so potrdile tudi izjave, ki jih je dal ponovno potrjeni predsednik deželnega odbora. Te izjave kažejo, da se bo nadaljevala diskriminacija proti KPI, ki je največja delavska in ljudska sila v deželi, da novi deželni odbor nima nobene volje pristopiti k uresničevanju programa dejanske obnove in niti k uresničenju tistega, kar je prejšnji odbor obljubil.
Programatična izjava ne vsebuje mč novega glede zunanje politike, ki naj oddalji Italijo od soodgovornosti za ameriško agresijo na Vietnam. ki naj odpravi tuja vojaška oporišča v deželi, ki naj prispeva k razvoju odnosov z vsemi država-
mi, kar je predpogoj za dejanski preporod Trsta, njegovega pristanišča in vse dežele.
Hudo je tudi to, da v omenjeni programski izjavi ni resnih namenov za pristopitev k reševanju problema odnosov med deželo in državo, kar je potrebno za razvoj avtonomije in krepitev deželne oblasti. Prav tako ni v izjavi niti besede o vsedržavnem programiranju, ne o preusmeritvi programov in investicij državne industrije, ne o novi pomorski nolitiki in na o problemu Rajbeljskega rudnika. Prav ta-
3 negativen je program, ki se tiče kmetiistva. O vprašanjih slovenske narodna skmnosti v deželi pa programatična izjava vsebujejo že običajno formuliranje levega centra, pozablja pa se, da je v krajevnem in deželnem merilu levi center propadel tudi zaradi vprašanj, ki se tičejo pravic narodnih manjšin.
Spričo vsega tega se kaže še bolj negativen sporazum, ki so ga sprejeli po nekaj mesecev trajajočih ba-antanjih in ki je pokazal tudi trenja tako v koaliciji kot v posameznih strankah, ki to koalicijo sestavljajo. Do trenj ni prišlo zaradi programa pač pa zaradi porazdelitve sedežev v upravi in v pod-u-mavah dežele. Vse to še bolj potrjuje moralno in politično degeneriran ie levega centra, ki je v vsem podoben staremu centrizmu.
Deželni komite KPI poziva vse tovariše, naj dajo čimvečji doprinos v enotmh boiih delavcev in ljudskih množic, naj okrepijo svojo dejavnost za novo večino, za novo politiko v deželi in državi, za nove odnose med levičarskimi, laičnimi in katoliškimi silami, za mir, gospodarski in družbeni napredek Fur-lanije-Julijske krajine.
človečnostjo. Zato je bil deležen spoštovanja in simpatij vsega milj-skega prebivalstva.
Njegove vrline demokratičnega upravitelja, političnega voditelja, poznavpvca problemov in teženj tukajšnjega prebivalstva so prišle do ozraza tudi v njegovi dejavnosti v deželnem svetu.
Deželni svet je v torek počastil spomin pokojnega. Predsednik sve-
ta je v svojem govoru med drugim dejal: Giordano Pacco je v deželnem svetu znatno prispeval s svojo izkušenostjo kot upravljavec, politik, pa tudi kot navaden državljan, ki je živel v družbi svojih someščanov. Kljub različnim ideološkim in političnim pojmovanjem smo se z njim mnogokrat srečali v želji, da bi delovali za blaginjo prebivalstva naše dežele.
V imenu komunistične skupine v deželnem svetu je počastil spomin pokojnega tovariš Paolo Sema. Iz njegovih besed povsemamo naslednje: «Giordano Pacco je kot prepričan republikanec in antifašist prišel v vrst komunistov v času najhujše borbe. Bil je osebni prijatelj in sodelavec Luigija Frausina ter pobudnik odporniškega gibanja. Bil je požrtvovalen upravljavec, pošten državljan, zgleden oče in mož, spoštovan in priljubljen tovariš, človek borbe in misli. Bil je delavec, uradnik, človek] ki je posvetil štirideset let življenja svoji družini, politični borbi, ki je živel za svoje Milje, za svojo občino, za svoje ideale, za kidturo. Mi smo mnogo izgubili. Milje so izgubile svojega župana, deželni svet je izgubil moža, ki je resno delal in ki bi bil gotovo Živel dalje, če ne bi bil tako navezan na svojo občino, na deželo in na partijo, kateri je pripadal».
Pogreb pokojnega tovariša je bil v sredo popoldne v Miljah. Udeležila se ga je velika množica.
Poslovilne govore so imeli župan Millo, poslanka Bernetičeva in senator Vidali.
2 • DELO ------------------------
Razprava o tržaškem občinskem proračunu
25.2.1966
>-
Občinski svet v Trstu nadaljuje razpravo o proračunu za tekoče leto. Letošnja razprava je zanimivejša od razprav v prejšnjih letih. To je zadnja proračunska razprava v sedanjem mandatu občinskega sveta. Komunistična skupina aktivno sodeluje tudi v tej razpravi. Med prvimi sta govorili svetovavki Iole Burlo in Laura Weiss. Kasneje sta govorila svetovavca France Gombač in Marij Grbec. (Daljša izvlečka iz njunih govorov objavljamo tu spodaj.) Na zadnji seji sta govorila tudi svetovavca Arturo Calabria in Lino Crevatin.
Gombač:
Uprava levega centra ne rešuje problemov Slovencev
Iz govora, ki ga' je imel tovariš France Gombač povzemamo naslednje :
«Ko zahtevamo od občinske u-prave, naj poskrbi za obnovo poti, za ureditev kanalizacije, ojačanje javne razsvetljave v vaseh gornje tržaške okolice, navadno dobimo odgovor: v gornji tržaški okolici je vse v redu; občinska uprava je sorazmerno potrosila več denarja za razna dela v okolici nego v mestu samem.
In vendar v vaseh gornje tržaške okolice ni tako, kot občinska uprava čestokrat zatrjuje.
Pred dvema letoma so na našo zahtevo obiskali Bazovico zastopniki občinske uprave. Vaščani so jim obrazložili svoje zahteve, predvsem nujnost, da se ojači javna razsvetljava in uredi kanalizacija. In v dveh letih občinska uprava ni poskrbela za uresničitev teh zahtev. Razsvetljava je še vedno taka kot je bila prej in kanalizacije ni.
Svojčas je občinski svet razpravljal o številnih problemih Opčin. Občinska uprava je takrat obljubila, da bo poskrbela za naglo rešitev najnujnejših problemov. Toda obljube so ostale obljube.
Občinska uprava pozablja tudi na Gropado, Padriče in Trebče. Pri Trebčah je še vedno središče za odpadke, iz katerega se širi smrad, ki okužuje vso okolico. Kolikokrat se je že govorilo o rešitvi vprašanja mestnih smeti. Govorilo se je tudi o tem, da bi smeti predelovali v umetna gnojila. Toda samo govorilo se je o teh problemih.
Meščani zelo radi obiskujejo vasi v gornji tržaški okolici. Vsaka izmed teh vasi ima svojo značilnost in privlačnost. Kontovcl, Prosek in Križ slovijo tudi po svoji izredni panorami. Toda niti v teh vaseh ni občinska uprava poskrbela za oiačenje javne razsvetljave obnovitev stranskih poti ipd. Panora-mična pot, ki nelje z Griže pri Pa-dričah mimo Ferlugov, Openskega vrha. in Kontovela do Nabrežine je skrajno slaba.
Tudi v predmestjih, n. pr. v Bar-kovljah, Skednju, pri Sv. Ani, na Kolonkovcu in pri Sv. Ivanu so ulice silno zanemarjene. Robidovje in plevel ob stranskih poteh zelo kvari lice teh krajev ter zavira cestni promet. Cesta, ki pelje iz Rojana k Pkščancem je končno asfaltirana, toda ne vsa. Na odseku, dolgem okrog sto metrov, so dela ostala nedokončana. Leta in leta so nrebivalci Piščancev vztrajali v zahtevi, da se jim pot uredi.
Svoičas je bila ustanovljena komisija za okoliške probleme. Ni znano če ta komisija še obstaja in če obstaja, kakšna je njena dejavnost. Danes, ko se mnogo govori tudi o ustanovitvi industrijske cone v gornii tržaški okolici, o naravnih parkih in tudi o razvoju tu-
Presenečenje ob izvolitvi deželne uprave
rizma, je obstoj in dejavnost te komisije potrebna.»
V drugem delu svojega govora je svetovavec Gombač obravnaval specifična vprašanja slovenske narodne manjšine. Poudaril je:
«Levi center ni rešil slovenskih problemov. Pod levim centrom se je položaj slovenske narodne manjšine celo poslabšal. Pod vlado levega centra je ustavno sodišče odločilo, da avtonomna dežela ni pristojna za obravnavanje in reševanje vprašanj, ki se tičejo narodnih manjšin. Do tega je prišlo četudi je bila dežela s posebnim statutom ustanovljena zaradi slovenske narodne manjšine.
Deželni odbor je sprejel to odločitev. Predsednik deželnega odbora je v odgovoru na zadevno interpelacijo skupine svetovavcev KPI dejal, da ni potrebno nobeno posebno določilo za izvajanje člena 3 posebnega statuta in da je dovolj le načelno stališče o tem členu. Medtem, ko osrednja vlada jemlje deželni upravi pristojnost za reševanje problemov slovenske narodne manjšine, teh problemov niti sama ne rešuje. Posebni statut londonskega sporazuma se še ne izvaja in parlament ga ni še odobril. Parlament je odobril samo zakon za slovensko šolo. Toda niti določila tega zakona se ne izvajajo v celoti. To so med drugim poudarili tudi slovenski šolniki v svoji resoluciji, objavljeni 12. decembra. Slovensko šolstvo je bilo obnovljeno že pred dvajsetimi leti, toda položaj slovenskih šolnikov še danes ni urejen.»
Tovariš Gombač je v nadaljevanju svojega govora dejal, da v avtonomni deželi s posebnim statutom razni oblastveni organi tolmačijo zakone po svoje, včasih tudi v protislovju z državnimi zakoni. Ožigosal je samovoljnost tržaške cari narne, ki izvaja strogo carinsko postopanje na meji in se ne drži niti zadevnega zakona, ki ga je podpisal predsednik republike. O-menil je tudi ravnanje šolskega skrbnika v Trstu, ki meni, da je on sam absoluten gospodar na področju šolstva in ki se je celo žaljivo izrazil o slovenskih šolnikih, ki ^erjajo svoje pravice.
Govornik je zatem nadaljeval tako :
«V tržaški občinski upravi se ni prav nič spremenilo potem, ko je bil v to upravo pritegnjen tudi slovenski socialist. Vprašanje slovenske narodne manjšine se ni premaknilo z mrtve točke.
Na partizanskem spomeniku v Miljah ostane dvojezičen napis. O zadevi se je pozitivno izrekel državni svet. Ali bo do podobnega prišlo tudi na pokopališču v Trstu? Na tržaškem pokopališču počivajo trupla številnih partizanskih borcev, Slovencev in Italijanov. Ali se bosta župan in občinski odbor zavzela za postavitev dvojezičnega napisa na nagrobniku? Ko je šlo za zadevo miljskega spomenika je tržaški župan izjavil, da je ta izven njegove pristojnosti, toda o zadevi nagrobnika na tržaškem pokopališču se ni mogoče tako izreči!
Vstop socialistov v tržaški občinski odbor ni privedel do sprememb v ravnanju s slovensko narodno manjšino. Položaj Slovencev se utegne celo poslabšati po morebitni spojitvi socialistične stranke s socialdemokrati, ki so vedno bili na nacionalističnih pozicijah.
Dejstva sama potrjujejo pravilnost naše ocene politike, ki jo izvaja levi center tako v krajevnem kot v deželnem ali vsedržavnem merilu. Izkazalo se je, kot smo predvideli, da levi center deluje proti interesom prebivalstva, delavskega razreda in Slovencev. Spletke strank, ki sestavljajo levi center
Kaj je privedlo dr. Skerka daje glasoval za demokristjane?
ne morejo prikriti resnice, da je treba sedanjo politiko zamenjati z novo, ki bo onemogočila protikomunistične diskriminacije ter odpravila delitev slovenske narodne skupnosti.
Posebna naloga strank delavskega razreda je, da delajo za čvrstitev boja za odsego popolne enakopravnosti Slovencev. Istočasno pa se morajo bojevati tudi ’za enotnost vseh Slovencev in za akcijsko enotnost z Italijani in za razvoj demokracije v naši deželi.»
Grbec:
Občina zanemarja kmetijstvo
Med razpravo o občinskem proračunu je govoril tudi svetovavec Marij Grbec. Iz njegovega govora povzemamo naslednje:
«Tudi v občinskem proračunu za leto 1965 ni bilo nobene postavke, ki bi se konkretno nanašala na ' kmetijstvo. To pomanjkljivost smo ostro kritizirali. Žal, občinska u-prava ni upoštevala naših kritik in ne predlogov. To dokazuje tudi s tem. da niti v letošnji proračun ni vključila postavke, ki bi se specifično nanašala na kmetijstvo. Izdatki, ki so predvideni v postavki pod naslovom «kmetijstvo»:	pri-
spevek pokrajinskemu kmetijskemu nadzorništvu, prispevek za zatiranje borovega prelca in za vzdrževanje javnih parkov nikakor ni prispevek za kmetijstvo. Občinska uprava je torej kratkomalo prezrla obstoj kmetijstva. In vendar kmetijstvo v tržaški občini obstaja in je intenzivnejše kot v drug’h občinah na Tržaškem. Prav zato je nujno, da občinska uprava spremeni svoie dosedanje stališče do tega vprašanja. Eden izmed odbornikov bi moral prevzeti resor za kmetijstvo. Potrebna je tudi ustanovitev posebne kmetiiske komisije, ki nai bi jo sestavljala skupina svetovavcev. Ta komisna nai bi skupaj s pristoinim občinskim odbornikom proučevala vsa vprašanja. ki so v zvezi s kmetijstvom.»
V nadaljevanki svojega govora ie tovariš Grbec grajal občinsko upravo, ker ni upoštevala predlogov, ki so jih svojčas postavili sve-
(Nadaljevanje na 4. Stranj)
Ob izvolitvi deželne vlade levega centra v Furlaniji-Julijski krajini je prišlo do malega presenečenja, ki pravzaprav ni presenečenje. Ko so prešteli glasove, ki jih je prejel «novi-stari» predsednik dr. Berzan-ti in ki so jih prejeli nekateri odborniki, so prisotni svetovalci, novinarji in publika ugotovili, da 42. glas ne pripada nobeni stranki levega centra. Ker je bilo jasno, da ni noben svetovalec KPI, PSIUP, PTT in MSI oddal svoj glas novi vladi, se je ugotovilo, da je 42. glas lahko prišel samo s strani svetovalca Slovenske skupnosti dr. Škerka.	|
Krajevni listi so naslednji dan to ugotovitev potrdili in zato se nam postavlja vprašanje, kako je prišlo do takšnega odnosa Slovenske skupnosti, ali bolje dr. Škerka do nove | vlade levega centra v deželi. Ni znano, da bi bile štiri stranke, ki so se dva meseca pogajale za sestavo te vlade, povabile na razgovore tudi predstavnike Slovenske skupnosti, ni niti znano, da bi bile povabile Slovensko skupnost, naj se jim pridruži. Zato se nam zdi glasovanje dr. Škerka za vlado levega centra še bolj čudno. To naše začudenje je temveč je, ker se niti prejšnja vlada DC-PSDI niti nova vlada na podlagi od dr. Ber-zantija prebranega programa ni odlikovala in se ne odlikuje s konkretnim pristopom k reševanju slovenskih vprašanj. Nasprotno vse prejšnje delovanje vlade je dokazalo, da se hoče držati le površnih in «načelnih» obliub medtem ko novi program levega centra govori v liniji prejšniesa zadržania o «kompetencah» (ki jih zanikuje), ,
se sklicuje na 3. člen, ne da bi se , omenila možnost izvršnih določb, j in na neke zelo meglene splošne i obljube, ki jih lahko v takem sti- j ]p podajo celo liberalci, če že ne MSI.
Kai ie torej privedlo dr. Škerka, da je glasoval za dr. Berzantija in za nekatere demokristjanske odbornike (za socialdemokrate in socialiste očitno ni glasoval)? Ali je bila to direktiva Slovenske skupnosti. njen javno in uradno sprejeti sklep, ali pa je bilo to dejanje le osebja odločitev dr. Škerka. o katerem se govori, da ne uživa več popolnega zaupanja vseh voditeljev Slovenske skupnosti zaradi afere okrog naftovoda? Naj bo kakor ko-
Stavka kovinarjev
Splošna stavka tržaških kovinarjev, ki je bila preteklo soboto, je popolnoma uspela. Oklicali sta jo obe sindikalni organizaciji. Namesto v tovarno so šli delavci v povorko po glavnih mestnih ulicah, nato pa so se zbrali na Trgu sv. Antona, kjer so govorili sindikalni voditelji. Delavci zahtevajo sklenitev nove delovne pogodbe, zvišanje mezd, skrajšanje delovnega urnika, priznanje sindikalnih pravic v podjetjih, izenačenje normativnih določb in priznanje pravice do dodatnih pogaianj mezdnega značaja. Tajnik sindikata FIOM-CGIL tovariš Burlo je v govoru na Trgu sv. Antona objasnil gori omenjene zahteve
11, smo globoko začudeni, da je bil tako, brez nikakršnega konkretnega zagotovila oddan za novo vlado levega centra v deželi glas, ki bo dejansko na ta način podprl dosedanjo in bodočo politiko neangaži-ranja deželnih izvršnih organov do slovenske manjšine. To je pač glas, ki je bil oddan popolnoma zastonj in ima edino ta pomen, da daje prav dosedanji in sedanji politiki neupoštevanja specifičnih problemov na.-odne manjšine. Temvečje je torej naše začudenje, ker je glasoval prav za ljudi, ki niso nič napravili za Slovence v 21 mesecih obstoja dežele predstavnik, ki se v zadnjem času hvali, da se edini bori za slovenske pravice. Naši ljudje bodo vedeli, da takšna dejanja ne koristijo slovenski manjšini, so le izraz čudnega vsiljevanja v vrste večine, ne da bi to večina sploh zahtevala. Temu se je v preteklost:, ko ni bilo tako nadebudnih odvetnikov, ki stalno grozijo s tožbami, pravilo drugače.
Pismo uredništvu
Prejeli smo in objavljamo :
«V nekem krajevnem tedniku sem bral sestavek o novi združeni socialistični stranki (PSI plus PSDI), o kateri pravi Menni, da bo odločilno sredstvo demokratizacije in alternativa klerikalni vladi Italije.
Mnenja sem, da je nesmiselno govoriti o alternativi. Toda ne zanima me toliko, kaj lahko pomeni taka stranka v vsedržavnem merilu, kolikor vprašanje, kai bi lahko pomenila pri nas, predvsem pri Slovencih.
Slišal sem, da sk za tako stranko navdušujejo tudi nekateri slovenski mož:e. ki so v krajevnem vodstvu socialistične stranke. Govori se, da se za novo stranko najbolj navdušuje Dušan Hreščak, ki pripada takoimenovani «liberal - crocejevski» struji soc. stranke.
Toda vprašanje je, kakšno politiko bi nova stranka vodila do Slovencev, saj je znano kakšna je PSDI v Trstu. Tržaški socialdemokrati so podpirali bivšega jokavega župana, ki je bil znan po mržnji do Slovencev. Za manjšinska vprašanja se niso nikoli z.erimali, tako kot da Slovencev sploh ni.
In s temi ljudmi, t. j. s socialdemokrati mislijo sedaj socialistični voditelji graditi demokra-ciio v Italiji?! Me smemo pozabiti, da je demokracija tudi pravično ravnanje z narodnimi manjšinami.
Levi center v Trstu je združil Pittonija in Gioia, Dulcija in Pečenka (ah, res, kaj pa bo storil Pečenko, ki ie «lombardijevec» in vemo, da se Lombardi in njegova struia krčevito branita socialdemokrat izaci j e PSI?) in joj, kako grdo jih je združil!
Vse to ni šala, nasprotno, tragična resnica, ki bi morala resno zaskrbeti zavedne socialiste in Slovence.'>
(Sledi podpis)
Zahvala
Svojci pokojnega tovariša Marjana čuk iz Trebč se zahvaljujejo vsem, ki so jim bili blizu ob izgubi dragega, vsem darovalcem cvetja, domači podbi, zlasti pa krajevni sekciji KPI.
V nočastitev snomina pokojnega darujejo 10.000 lir za ljudski dom v Trebčah.
DELO • 3
25.2.1966 -
Vojna v Vietnamu
Povečana ameriška
Veliko zaskrbljenost povzroča v svetu sklep ameriške vlade o nadaljevanju vojnih operacij in napovedi o povečanju vojaških sil na vietnamskem bojišču, pa tudi ves razvoj dogodkov na območju jugovzhodne Azije. To je ukrep, ki utegne imeti daljnosežne in hude posledice.
S sklepom ameriške vlade z dne 7. februarja 1965 o neposredni udeležbi vojske ZDA v bojih proti osvobodilnemu gibanju Južnega Vietnama in bombardiranja ozemlja Demokratične republike Vietnama (Severnega Vietnama) je stopila vojna v tem delu sveta v novo obdobje. Lani se je število ameriških vojakov v Vietnamu osemkratno pomnožilo, sredi februarja
1966	pa je bilo število ameriških vojakov, udeleženih v vietnamski vojni naslednje :
Vojaške enote ZDA na ozemlju Južnega Vietnama 204.000; vojaške enote ZDA v okviru plovnih enot in letalstva sedme flote, udeležene v vietnamski vojni 70.000; vojaške enote ZDA v bazah za oskrbovanje in na letališčih, s katerih odle-tajo bombniki 30.000 ; nacionalistične sile saigonskega režima 635.000; vojaške enote Južne Koreje, divizije «Tiger» in posebni polk za boj proti partizanskemu vojskovanju 21.000; avstralske vojaške enote 1.200; novozelandske vojaške enote 150. Skupno 961.350. Ti podatki so povzeti iz poročila, ki ga je objavil ameriški senat.
Iz istega poročila so tudi naslednji podatki:
Lani so izvedli nad Vietnamom 108.000 bojnih poletov in odvrgli okrog 250.000 ton bomb. Stroški za vojno v Vietnamu so se povečali -Od. 2 milijonov dolarjev ob koncu leta 1964 na 16 in pol milijona dnevno v letu 1965. Prvi načrt proračuna ZDA za finančno leto 1966-
1967	predvideva 12,7 milijarde dolarjev za vojno v Vietnamu. S tem se vojaški vojni proračun poveča od 53 milijard dolarjev na‘nad 60 milijard dolarjev. To je največja številka za vojaške izdatke ZDA po korejski vojni.
Kljub velikemu povečanju vojaških sil dokazujejo poročila, ki prihajajo z bojišča, da tudi okrepljena prizadevanja intervencioni-stov ne morejo preprečiti uspehov osvobodilnih sil vietnamskega ljudstva, ki se nepretrgoma upira tuji agresiji že polnih dvajset let. Razvoj dogodkov v Južnem Vietnamu v zadnjih petih letih dokazuje, da sta oovečanje števila ameriških vojaških sil in uspehi fronte narodne osvoboditve v obratnem sorazme-
udeležba
rju. Ob koncu leta 1964 je na področju Južnega Vietnama nadzorovala Osvobodilna fronta 20 odstotkov ozemlja, ob začetku leta 1966 — in ob 204.000 ameriških vojakih — pa nadzorujejo osvobodilne sile 80 odstotkov ozemlja, na katerem živita približno dve tretjini južnovietnamskega prebivalstva.
Kljub veliki premoči agresorja dokazujejo dogodki popolno nerealnost in zgrešenost zahtev neokolo-nialne koncepcije. Prizadevanje, da bi v tem delu sveta čim dlje obranili strateške postojanke ni mogoče opravičevati z ideološkimi ali kakršnimi koli drugimi razlogi.
Razvoj dogodkov dokazuje, da je v osvobodilnem boju fronta narodne osvoboditve zakoniti predstavnik vietnamskega ljustva, da je voditeljica in organizator boja, ki hoče zagotoviti ljudstvu, da bo samo odločalo o svoji usodi. Življenjska nujnost za to je, da se ameriške čete umaknejo z vietnamskega ozemlja in da se neha tuje vmešavanje v notranja vprašanja Vietnama, kakor velevajo določila ženevske konference.
Vojna je največje zlo
Jugoslovanski zvezni poslanec Božidar Gorjan je v skupščinski zunanjepolitični razpravi obravnaval vietnamski spopad kot najnujnejši problem, ki ga je treba neogibno rešiti, če nočemo, da bi se svetovni položaj še naprej slabšal.
Uvodoma je poudaril, da je pravica narodov do samoodločbe splošno priznana, s tem pa je priznana tudi pravica narodov, da se organizirajo in bore, da bi to pravico Pveljavili. «Ce morda v začetku tega boja še ni povsem jasno, ali gre za boj manjšine proti večini, za inte-ese tujih agentur ali za interesse naroda, ki se bori, je v primeru Vietnama popolnoma jasno, da takih dvomov ni», je dejal Božidar Gorjan in takoj nato opozoril na deklaracijo o nevmešavanju v notranje zadeve drugih dežel, ki jo je na zadnjem zasedanju sprejela generalna skupščina OZN. Ta deklaracija posebej opozarja na nevarnost oborožene intervencije od zunaj in na poskuse, da se narodom s silo odreka uveljavitev pravice do samoodločbe.
'Nadaljevanje na 4. strani)
Medtem, ko je ameriški predsednik zatrjeval, da je potrebno razširiti vojno v Vietnamu, so industrijski magnatje v ZDA izjavljali, da vietnamska vojna favorizira produktivno ekspanzijo in torej velike profite, je neki ameriški mornariški strelec pisal svoji materi: «Danes je moja patrulja napadla neko vas. Ubijali smo tudi žene in otroke. Toda zakaj moramo ubijati? V imenu katerih idealov se nadaljuje sedanja umazana vojna na ozemlju, ki je 15.000 km stran od naše domovine? Zakaj ameriško ljudstvo mora sedati smrt in povzročati uničenje in to tudi plačevati s krvjo svojih sinov?» To je grozna bilanca zatiranja !
Naši kraji
Revma pri Gorici
Koncert i; Kulturnem domu
Glasbena Matica v Trstu priredi v nedeljo 6. marca ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu koncert mladinskega zbora osemletke Trnovo iz Ljubljane.
Zbor je bil nagrajen na festivalu mladinskih zborov v Celju. Vodi ga Majda Hauptman.
Vstopnice bodo na razpolago od 3. marca dalje v Tržaški knjigarni, eno uro pred nastopom pa pri blagajni Kulturnega doma.
25. aprila bodo v Miljah uradno odkrili spomenik padlim partizanom, na katerem je vdelan dvojezičen napis. Tako je sklenilo vodstvo miljske sekcije partizanskega združenja ANPI. Na seji združenja, ki je bila pretekli teden, so z zadovoljstvom ugotovili, da je državni svet ovrgel zapreke, ki so jih postavljali šovinistični krogi.
Zmagala je pravica!
Od te ugotovitve izhaja nova, ki pravi, da je bilo z razsodbo državnega sveta priznano, da morajo oblasti skrbeti za vse državljane ter jim z enako mero priznavati pravico tudi glede uporabe jezika in postavljanja napisov. Državni svet potrjuje, da dvojezičnost ne predstavlja nevarnosti za nikogar.
Sedaj je čas, da se začne vprašanje postavljati načelno : Dvojezičen napis na miljskem spomeniku je zakonit. Tudi dvojezičen napis na partizanskem spomeniku na tržaškem pokopališču ne more biti v navzkrižju z zakonodajo.
Mi smo vedno trdili, da so dvojezični napisi sploh načelno vprašanje, ker gre za priznanje pravice slovenskemu prebivalstvu, da tudi uradno imenuje svoje ustanove in kraje s svojim domačim imenom. Tisti, ki so trdili, da so bile zahteve tovariša Padovana v tržaškem občinskem svetu le maksimalizem, so bili v slabi veri.
Osnova za skupno zahtevo nam je dana, treba je le zahtevati in to predvsem od tistih, ki v volilnih kampanjah sveto zagotavljajo, da jim je korist manjšine najvišji zakon.
Izgovori ne veljajo več. Tržaška občina je dolžna poskrbeti za postavitev dvojezičnih napisov tako na partizanskem spomeniku na tržaškem pokopališču kakor tudi za postavitev dvojezičnih napisov v slovenskih vaseh. Seveda je treba
PEVMA se razprostira ob cesti, ki iz Gorice pelje v Oslavje in Šte-verjan. Nekoč čisto slovenska kmečka vas, je skoraj združena z Gorico. Od mesta jo loči samo Soča, Čeravno je Pevma razmeroma nevelik kraj, ima vendar svojo zgodovino in svoje tradicije. V pred-fašistični dobi je bila skupaj s Pod-goro združena v samostojni obči-
vrniti okoliškim krajem prvotno ime. Opčine se morajo tudi uradno imenovati Opčine in ne Poggioreale kot za časa fašizma.
Slovensko gledališče v Trstu
Predstave v Kulturnem domu
Sobota, 26. februarja ob 21. uri in nedelja, 27. februarja ob 16 uri: Carlo Goldoni: GROBIJANI.
V	MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA
Danes, petek, 25. februarja ob 21. uri in jutri, sobota, 26. februarja ob 17. uri :	Samuel Beckett :
«ČAKAJOČ NA GODOTA» in «POSLEDNJI TRAK».
V	LJUDSKEM DOMU V TREBČAH
Danes, petek, 25. februarja ob 20.30:	W. Shakespeare:	SKOZI
ŽIVLJENJE (recital).
Prosvetno društvo «Vesna» priredi
v Ljudskem domu v Križu
v	nedeljo 27. februarja ob
16. uri
Prešernovo proslavo
Program :
Govor — recitacije — solospe-
vi	— koncert moškega pevskega zbora
Prireditev na Opčinah
Dramska skupina PD Ivan Cankar gostuje v torek L marca ob 21. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, kjer priredi komedijo v treh dejanjih :
Peppino De Filippo:
«Ni res... pa le verjamem»
ni. Danes je vključena v veliko go-riško mestno občino. Sicer pa je tudi gospodarsko odvisna od Gorice. Večina prebivavcev Pevme dela v goriški industriji, zlasti v podgorski tekstilni tovarni in v kovinarskem podjetju SAFOG.
Tik za vasjo v smeri Soče stoje na novo sezidane kolonske hišice, last agrarne ustanove «Ente Ire Venezie». Ta ustanova jih je zgradila z namenom, da jih odda even-tuelnim kolonom, ki bi bili voljni obdelovati njeno zemljo. Kaže pa, da ni še nihče sprejel pogodbe. Nove hišice samevajo zapuščene in deloma že propadajo.
Značilno je dejstvo, da zgoraj omenjena ustanova ima svoja posestva tudi v Visokem Poadižju, kjer pa se ji Nemci odločno pro-tivijo, ker menijo, da ograža njihovo ekonomsko bazo.
V resnici se je ta ustanova pojavila tudi pri nas že za časa fašizma in je že tedaj imela izrazito raznarodovalno vlogo.
Domačini menijo, da je pevmska agrarna ustanova deficitarna. Če je tako, potem je zares čudno, zakaj jo država podpira.
Pred nedavnim so komunistični svetovavci predlagali občinski upravi. naj v mestnih rajonih in v okoliških vaseh ustanovi krajevne kon-zulte. Te konzulte naj bi proučevale krajevno problematiko in bi služile kot vez med volivci in občinsko upravo. Uresničitev tega predloga bi nedvomno koristila tudi Pevmi, saj ima kraj svoje specifične probleme, zahteve in potrebe. Seveda pa bi s tem ne bila avtomatično rešena slovenska vprašanja. Za reševanje slovenskih problemov so najprej potrebni novi odnosi med političnimi silami, predvsem pa je nujno potrebna odprava sleherne diskriminacije.
Valentin Duca
Vojko Cesar in Gabrijel Piščanec na Radiu Trst
V petek 11. februarja je bil v I avditoriju tržaške radijske postaje komorni koncert. Nastopila sta fagotist Vojko Cesar in pianist Gabrijel Piščanec. Izvajala sta skladbe G. Ph. Telemanna, C. Saint-Saensa, P. Hindemitha, L Petriča in G. Viozzija. Koncerta se je udeležilo precejšnje število ljubiteljev komorne glasbe. Ciba mlada umetnika sta program mojstrsko izvajala. Zlasti sta se izkazala pri Hindemithovi in pri Viozzijevi sonati. Tržaška postaja Italijanske radiotelevizije je celoten koncert posnela in ga bo vključila v svoj program.
Kot smo poročali že v prejšnji številki je sedež Italijanske radiotelevizije v Trstu priredil za tekočo sezono vrsto javnih koncertov s sodelovanjem vidnejših solistov. Obe krajevni radijski postaji, slovenska in italijanska bosta pozneje oddajali ciklus javnih koncertov.
Ta pobuda zasluži vse priznanje in to tembolj, ker daje možnosti tudi slovenskim solistom, da pokažejo svoje tehnične in iz-vajavske sposobnosti. Prav tako zasluži priznanje tudi to, da so na generalko, ki je bila en dan pred javnim snemalnim nastopom, povabili diiake višjih slovenskih srednjih šol. Tako ima ta pobuda tudi svoj pedagoški pomen.
žal, ne moremo končati teh beležk samo s priznanji. Kot smo razumeli, ie bil koncert, o katerem poročamo, v režiji slovenske radijske postaje. Toda to nikakor ni razvidno iz vabila, ki je pisano samo v italijanščini. Pa tudi imeni nastonaiočih mladih umetnikov sta izmaličeni. To pa je kritike vredno.
m. k.
Mešani pevski zbor v Boljuncu se je zopet oglasil. Pod vodstvom Draga Žerjala je nastopil na Prešernovi proslavi v vaški kinodvorani. Hvaležno občinstvo je pesem obnovljenega zbora toplo pozdravilo
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOUOOOO iOOOUUOOOuuciuoOOOOOOOOOOOOOO
25. aprila bodo v Miljah uradno odkrili spomenik padlim partizanom
4 • DELO
25.2.1966
Gorica
S seje občinskega sveta v Doberdobu
Pretekli petek je bila v Doberdobu seja občinskega sveta. Dnevni red je vseboval 12 točk. Na prvem mestu so bile interpelacije svetovavke Marije Ferletič in tov. Jožeta Pahorja. Slednji je vprašal za pojasnila glede razdeljevanja podpore dijakom. Omenjeni je namreč izvoljen od občinskega sveta v komisijo šolskega patronata, toda preteklo nedeljo so v župnišču razdeljevali dijakom denar ne, da bi bil on o tem obveščen. Župan mu je odgovoril, da je bila uprava obveščena o vsoti denarja, da bo nastopil na primernem mestu, da dobi pojasnila v zvezi s pristojnostjo občinskega predstavnika pri šolskem patronatu. Nato je župan izčrpno in potrpežljivo odgovarjal na muholovske interpelacije svetovavke opozicije Marije Ferletič. V eni izmed teh svetovavka sprašuje zakaj uprava odlaša z asfaltiranjem vaških cest v Doberdobu. Župan ji je odgovoril, da nosi ta interpelacija datum 16. januarja. Ko je zapadel sneg so morali prekiniti vsa dela. Svetovavka se s tem odgovorom ni zadovoljila, ker verjetno ne ve, da v goriški pokrajini ni čudežnih strojev, ki bi dovoljevali asfaltiranje cest tudi s temperaturo pod ničlo. Spet je prišla na dan z argumenti, ki so bili že stokrat dokazani. Med drugim je govorila tudi o vaški čitalnici in o stanju pokrajinske ceste pri Selcah, kjer gradijo avtocesto. O vseh teh problemih in o ukrepih občinske uprave je bilo že precej napisanega. Župan, čeprav si je Kat. Glas prizadeval, da bi ga prikazal kot «diktatorja», je na vsa ta vprašanja, tudi tista, ki niso bila na dnevnem redu, odgovarjal z veliko potrpežljivostjo ter podrobno obrazložil vsako zadevo posebej.
Odbornik Černič je dejal, da imajo interpelacije svoj pomen, dokler se ne spremene v dlakocepstvo. Sicer pa si kateri koli občinski sveto-vavec, ne glede na to, kateri skupini pripada, lahko ogleda vse dokumente, ki so v zvezi z občinskim upravljanjem. Prav tako si vse dokumente lahko ogleda sleherni občan.
Opozicijska svetovavka pa, «ki se na upravne zadeve razume», je v zvezi z razpravo o ureditvi turističnih cest dejala, naj občina predloži zahteve po obnovitvi večjega števila cest, ker bi tako, mogoče, ena ali druga prišla v poštev. Seveda ni pri tem upoštevala dejstva, da je pokrajinska uprava tista, ki določi prednostno lestvico ter jo predloži deželi v odobritev. (Gre namreč za deželni zakon št. 24.)
Krminski župan o stikih s Slovenijo
Mestece Krmin je neposredno zainteresirano z gospodarskimi in kulturnimi problemi onstran meje. To izhaja bodisi zaradi tega, ker leži tik ob jugoslovanski meji, bodisi zato, ker je prebivalstvo z obeh strani nekoč živelo skupaj.
V	torek, 1. marca bo predsednik novogoriške občine tov. Štrukelj skupno s sodelavci uradno obiskal krminsko občinsko upravo.
V	razgovoru z nami je župan Benedetti poudaril, «da so se ti stiki porodili zaradi želje občinskega sveta, da s slovensko republiko naveže tesne vezi. To pa ima širši pomen, ker prispeva h krepitvi prijateljstva med prebivalstvom, ki je v preteklosti živelo skupaj in ima zaradi tega skupne probleme, tradicije in običaje.
Čeprav se tu dobro razvija maloobmejni promet, ki nekako integrira ekonomijo obeh obmejnih področij, smo smatrali, da morajo
biti stiki širši in globlji. Primerno i se nam je zdelo, da seznanimo predsednika Štruklja s problemi naše krajevne ekonomije. V občini je nekaj majhnih kmetijskih posestev, ki s tehničnega vidika dobro funkcionirajo. Tradicionalna so tu obrtniška podjetja pohištva. Industrija pa obsega nekaj opekarn in v zadnjem času tudi tovarne, ki izdelujejo hladilnike. Te stike — tako je poudaril župan Be-netti — ki so predvsem administrativnega in tehničnega značaja, mislimo razširiti tudi na kulturno področje. O tem bomo razpravljali na omenjenem sestanku s predstavniki novogoriške občine. Verjetno bomo že ob tej priliki določili datum našega obiska v Novi Gorici. Naš namen je, predvsem ta, da se s prijateljskimi ekonomskimi in kulturnimi stiki okrepijo in izboljšajo odnosi med obema deželama. Čim bolj se bomo poznali tembolj se bomo razumeli».
Vesti iz Števerjana
Občinski svet v Števerjanu je na svoji zadnji seji razpravljal o krajevnih financah, o asfaltiranju turistične ceste Slovenca-Bukovje in o pristopu h konzorciju za pospe- i šitev razvoja. V razpravo sta posegla tudi svetovavca Občinske e-notnosti Slavko Štekar in Ciril Klanjšček. Občinski odbor je vzel v poštev njune tehtne predloge. Sicer pa sta omenjena svetovavca znana po svoji resnosti in se povsem razlikujeta od svetovavcev opozicije v Doberdobu.
Na isti seji je svetovavec Štekar predlagal, naj bi olepšali prostor ob partizanskem spomeniku v Števerjanu ter vsadili tudi nekaj o-krasnih dreves. Vprašal je, kako je z regulacijskim načrtom štever-janskega trga. Opozoril je tudi, da je potrebna razširitev mostu pri Grojni, za kar pa je pristojna go-riška občina.
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je bil v veliki dvorani Ljudskega doma v Ulici Madonnina kulturni večer pod naslovom «Prešeren danes». Dejansko je bil to poskus sodobne proslave. Prireditev je organiziral mladinski
krožek «Pino Tomažič». Sergij Lipovec je imel uvodni negovor, recitirala sta člana Slovenskega gledališča Nora Jankovič in Edvard Martinuzzi. Sodeloval je tudi «Tržaški jazz-ensemble». Spored je režiral dijak )urij Uršič.
ooooooooooooooooooooooooooooooo jooooooooooooooooooooooooooo
Trst
Komemoracija sovjetskih partizanov
V torek 22. februarja je bila na vojaškem pokopališču v Trstu proslava sovjetskih vojakov, ki so se udeležili osvobodilne borbe v sklopu IX korpusa in so padli na Opčinah 2. maja 1945.
Proslave so se udeležili prvi sekretar sovjetske ambasade v Rimu, dr. Oleg Ivaniski, kapetan sovjetske mornarice Grigorijev, zastopniki ANPI, FIAP, ANPPIA, združenja deportirancev v nacistična
taborišča, senator Vidah, poslanka Marija Bernetič, deželni, pokrajinski in občinski svetovavci, predstavniki PSI, PSIUP in KPI člani vodstva Združenja Italija-ZSSR.
Po polaganju vencev, so govorili: za Združenje Italija-ZSSR, tajnica J. Gerbec, za združenje ANPI, predsednik Arturo Calabria in dr. Oleg Ivaniski. Govorniki so se spomnili velikega doprinosa, ki so ga dali padli borci za osvoboditev teh krajev, za stvar miru, demokracije.
Ob tej priliki je predstavnica I-talija-ZSSR prebrala seznam 22 borcev, katerih imena so sedaj znana — dočim je ostalih 7 neznanih —
Spomnila se je tudi junaštva heroja Mehdija Gusnjenova - Mihajla, ki je padel v Vitovljah 1944, v boju z nacisti.
Uradni list objavil predmetnik slov. srednjih šol
Predsednik republike je pred kratkim podpisal dekret o učnih načrtih, urnikih in izpitih na slovenskih licejih in učiteljiščih. Ta dekret je objavljen v Uradnem listu.
To je razveseljiva vest. Med drugim nas ta vest navdaja z upanjem, da bodo odgovorne šolske oblasti s hitrejšim tempom izvajale določila zakona za slovensko šolo. Dosedaj so te oblasti trdile, da ne morejo pristopiti k reševanju položaja učnega osebja na šolah s slovenskim učnim jezikom zato ker ni še dekreta predsednika republike o učnih načrtih, urnikih in izpitih.
Sveža grobova
Tovariš Ernesto Batich, član pod-lonjercke glasbene skupine je umrl 18. t.m. zvečer ga je neki skuterist povozil na cesti pri Sv. Jakobu v Trstu. Pokojni, ki je sicer stanoval na Ponziani, je več let sodeloval s prej omenjeno podlonjersko skupino.
Ohranili ga bomo v lepem spominu.
Svojcem izrekamo iskreno sožalje.
* * *
Umrla je Nina Tence, roj. Košuta. Pokopali so jo v sredo popoldne. Na njeni zadnji poti je spremljala velika množica.
Pokojna Nina je bila žena enega od znanih štirih bratov Tence, ki so padli v borbi proti nacizmu.
Svojcem izrekamo iskreno sožalje.
0000000000000000000000000000000 0000000000000000000000090000000 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOc M »K» »>0000001 HOOOOOOOOOOOOCK
N adalj e vanj e
Deželni levi center
omejevati problematiko manjšine na enakopravnost med državljani in ne omenjati, da gre tu predvsem za bistveni odnos do narodne manjšine, ki predstavlja določeno celoto s svojimi specifičnostmi, ki jih je treba upoštevati, če se hočejo razumeti njene potrebe in če se hočejo uresničiti na konkretnem področju njene zahteve.
Nadalje odbor obljublja le «demokratično politiko» do manjšine medtem ko na konkretnem področju se omenjuje na «podporo» tistim «predlogom» (in parlamentarnim pobudam), ki naj uresničijo potrebe in zahteve manjšine. Tako že v začetku vidimo, da odbor ne misli biti iniciator takšnih predlogov in pobud, kar bi prav gotovo drugače odjeknilo pri slovenskih ljudeh in pri demokratih.
Ponovno se je vrinil v gornje stavke nemogoč in nesprejemljiv pojem «jezikovne skupine», kar Slovenci niso, ker predstavljajo zelo konkretno in zgodovinsko narodnost. Zelo nevarno je tudi dejstvo, da se napoveduje boj proti «vsakršni obliki pobesnelega nacionalizma in ostankov rasistične miselnosti, kjer koli bi se pojavili», kar pomeni indirektno natolcevati, da so tudi Slovenci nacionalisti in rasisti, medtem ko je zelo znano vsakemu poštenjaku, od kod je do sedaj izviral nacionalističen in rasističen izpad v naši deželi.
Predzadnja trditev je smešna, ker sloni ne neutemeljeni in stvarnosti neodgovarjajoči trditvi. Pravi se, da se politika levega centra do manjšine že s konkretnimi dejanji uresničuje. Ne vemo, kako se more nekaj takega trditi, ko je znano, da se v deželnem merilu vse skupaj omejuje na izdajanje neuradnega, ciklostiliranega prevoda deželnih zakonov in na enega ali dva
prevajalca. Vse drugo je ostalo pri starem, kar ni treba posebej dokazovati.
Zadnja trditev pa je najbolj nevarna in dejansko izhaja iz pojmovanja levega centra o manjšinah. Manjšina je za levi center skupek individualnosti, ne pa skup-nosb ki ima svoje značilnosti in mora biti kot taka tudi tretirana. Ker jo smatrajo za seštevek oseb, ne pa za pravo skupnost, se v programskih izjavah pravi, da je treba te individualnosti pridobiti za «demokratično politiko». To pa pomeni razkosati manjšino na demokrate in nedemokrate. Patent demokracije pa naj bi izdajale stranke levega centra. V tem smislu naj bi služila izjava o točno določeni meji večine, o diskriminaciji proti komunistom in proti vsem, ki se s politiko levega centra ne strinjajo. Skratka pomeni določiti poleg treh že obstoječih kategorij med Slovenci (Tržačani, Goričani in Benečani), še drugi dve: kategorijo simpatizerjev levega centra in kategorijo njegovih nasprotnikov. To naj bi bila torej «demokratična politika» do manjšine.
Morda pa ta «pridobitev» naj bi pomenila še nekaj drugega : stranke levega centra menijo, da Slovenci v celoti niso demokrat je in da jih je treba zato pridobiti za «demokracijo». Če. je mišljeno tako, pomeni, da se morajo čutiti užaljeni vsi Slovenci, saj so dokazali svojo privrženost načelom demokracije v svoji borbi proti fašizmu in v svojem revolucionarnem oboroženem boju proti nacifaši-zmu. Patentov o demokratičnosti Slovenci ne sprejemajo od nikogar!
Na koncu naj omenimo, da v izjavi ni besedice o beneških Slo-
vencih, kar bi bilo zelo oportuno, ker je znano, da nekatere stranke levega centra (DC, PSDI in PRI) ne priznavajo obstoja slovenske manjšine v videmski pokrajini. Tudi to je negativno v programskih izjavah, ki jih je v imenu DC, PSI, PSDI in PRI podal v petek 18. februarja t.l. dr. Berzanti.
V glanem je to med drugim povedal na torkovi seji tov. Sema, kar je precej razburilo nekatere svetovalce večine, med temi tudi nekatere socialistične tovariše, ki so še pred nekaj meseci podpirali prav te naše teze.
Zaradi navedenih razlogov slovenska narodna manjšina v celoti ne more biti zadovoljna s programom levega centra.
Tržaški občinski svet
tovavci Hreščak, Simčič in on in | ker ni sprejela najmanjšega ukre- | pa v korist kmetijstvu.
«Tako ne more dalje, je poudaril govornik, kajti kmetijstvo je važen gospodarski m družbeni činitelj in kot takega mora tudi občinska u-prava upoštevati. Ni mogoče še dlje ignorirati stvarnosti. V tržaški občini je okrog 1.700 kmetijskih vrtnarskih in cvetličarskih podjetij. Ta podjetja res niso velika, so pa v glavnem specializirana. Pridelki, ki jih kmetovavci, vrtnarji in cvetli-čar ji v glavnem prodajo na tržaškem trgu vržejo letno okrog milijardo lir.
V zadnjem času se je poleg vrtnarstva začelo razvijati tudi cvetličarstvo. Tudi občinska uprava bi morala razvoju te važne panoge posvetiti potrebno skrb. Podpreti
bi morala razne iniciative, ki so že v teku in sprožiti še nove.
Statistike dokazujejo, da je tudi pridelek grozdja v tržaški občini večji od pridelka v ostalih občinah tržaške pokrajine. Toda tržaška občinska uprava ni doslej sprejela nobenega ukrepa, ki bi koristil razvoju vinogradništva. Občinskim u-praviteljem ni prišlo na misel, da bi organizirali podobne vinske razstave kot jih vsako leto prirejajo druge občinske uprave.
Ob koncu svojega govora je tovariš Grbec pripomnil, da se sicer zaveda dejstva, da občina nima dovolj pristojnosti in ne potrebnih sredstev, da pa je vendar trdno prepričan, da bi se dalo z nekaj dobre volje marsikaj narediti ali doseči. Zato, tako je poudaril govornik, je potrebno, da občinska uprava pristopi k delu, k proučevanju in uresničevanju koristnih iniciativ.
Vojna največje zlo
«Če se vprašamo, zakaj je potrebna manifestacija sile v Vietnamu, potem vse kaže, da gre v veliki meri za interese in ugled velike sile»,
«Toda ugled bi si bilo laže in hitreje pridobiti s tem, da bi se velike sile bolj zavzele za reševanje drugih odprtih vprašanj po svetu, tam, kjer je njihova prisotnost zaželena. na primer pri pomoči nerazvitim delom Azije, Afrike in Južne Amerike, tam, kjer sta od njihovega odnosa v veliki meri odvisna stabilnost in razvoj v pozitivni smeri».
Svoj govor pa je Božidar Gorjan končal takole : «Vojna je največje zlo v mednarodnih odnosih. Teže jo je končati kot začeti. Da bi končali vojno, je namreč potrebna hrabrost vseh, ki so zapleteni v vojni spopad.
DELO — GLASILO K.P.I. ZA SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO — DIREKTOR: MARIJA BERNETIČ — ODGOVORNI UREDNIK:	ANTON MIRKO KAPELJ -
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. CAPITOLINA t - TISK: TIP. RIVA. TRST UL. TORREBfANCA 12