GLAS LJUDSTVA Mož, ki ne gasi ženinega ognja, naj se ne pritožuje, če mu žena hišo zažge. Nemški pregovor rs 15 Številka 29 Letnik 48 Cena 10,- šil. (60,- SIT) petek, 19. julija 1996 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec ZADNJA VEST Minister Šter na obisku pri EL in NSKS. Danes, v petek, se nahaja na obisku pri koroških Slovencih slovenski notranji minister Andrej Šter. Poleg tega se bo srečal z namestnikom deželnega glavarja mag. Grasserjem in najvišjimi predstavnik) koroških varnostnih organov. Že včeraj pa je obiskal koroške Slovence mestni svet Ljubljana pod vodstvom Dimitrija Kovačiča. Obe srečanji je organizirala EL. NSKS/ZSO - kako priti z mrtve točke? Olip predlagal dr. Sturmu novi Koordinacijski odbor .. Strani 2/3 Beneficm koncert v Selah popolnoma uspel OBČINSKA POLITIKA ŠPORT Globasnica je prva občina na Koroškem, ki bo dobila svojo lastno decentralno kanalizacijo. Stran 4 Benefični koncert za pomoč žrtvam zemeljskih plazov v Selah je bil popoln uspeh. Skupno z zbiralno akcijo, katere nositelja sta Naš tednik in MePZ Sele, je zbranih že nad 160.000 šilingov. V Borovljah pa so na dražbi še nadaljnje slike, katerih izkupiček je prav tako namenjen prizadetim Selanom in Bajdišanom. Slika: Na dražbi v Selah so med drugim prodali tudi sliko mladega umetnika Hanzija Mlečnika. Foto: Fera Prestopni rok v nogometu je mimo. SAK se je proti pričakovanju močno okrepil. Strani 12/13 2 Politika Politika 3 Marjan Pipp Z MOJEGA VIDIKA primeru zagotovljena večina. Pod sedanjimi predznaki in zadržanjem ZSO pa je sosvet koroškim Slovencem prej v škodo, kot v korist, saj ne legitimira zahtev, ki jih je slovenska manjšina postavljala skozi desetletja, temveč politiko tistih, ki so nas hoteli prikrajšati za naše pravice, Ko je bila ZSO še narodna organizacija Ko je bil 17. februarja 1988 podpisan memorandum med ministroma Loschna-kom in Neisserjem ter obema osrednjima organizacijama in so bili prvič v 2. republiki doseženi vidni napredki za koroške Slovence v štirih poglavitnih vprašanjih (trgovska akademija, tedenske slovenske TV-oddaje, delno financiranje dvojezičnih vrtcev in znatno povišanje podpor za slovenske ustanove in kulturna društva), se je zdelo, daje bil po letih nasilne asimilacije prebit led v avstrijski manjšinski politiki. Pragmatik Vranitzky se je bil tedaj očividno poslovil od političnih doktrin Kreiskega in VVagnerja, ki sta hotela rešiti vprašanje koroških Slovencev z asimilacijo in tega tudi nista prikrivala. Spoprijaznil se je bil z življenjsko voljo koroških Slovencev, sedemdeseta in osemdeseta leta so mu bila dokaz, da smo trdoživ narod. Pragmatik Vranitzky pa se je hotel predvsem tudi stresti neprijetnih in njegovemu ugledu škodljivih vprašanj in opominov na mednarodni ravni zaradi nerešenih manjšinskih vprašanj. Z razpadom koordinacijskega odbora pa so se prebudili politični strategi Wag-nerjevega kova, na novo je bila zasnovana politika asimilacije, vendar pod novimi predznaki. Sedaj imajo partnerja na slovenski strani. Kar strankam ni upselo z osebo Einspielerja, predsednika Zveze vindišarjev, jim sedaj uspeva z osebo Marjana Sturma. Marjan Sturm je zamudil tokove časa v narodni skupnosti, istočasno pa je izgubil izpred oči želje in zahteve koroških Slovencev, formulirane v številnih skupnih dokumentih obeh osrednjih organizacij, začenši od skupne spomenice iz leta 1955 vse tja do skupnega stališča k poročilu zvezne vlade o položaju avstrijskih manjšin iz leta 1990. Sedaj bije boj za politično preživetje Za Svojo Osebo v hlapčevski odvisnosti in podrejenosti večinskim strankam, predvsem SPO. Sosvet je poklican, da svetuje vladi, kako izboljšati položaj narodne manjšine. Ni možno drugače tolmačiti dejstva, da smo se člani NSKS v sosvetu pred zadnjo sejo sosveta v treh sestankih s predsednikom ZSO dogovorili, da v sosvetu skupno izglasujemo predloge za uradni jezik (za 9 občin), za ureditev manjšinskega mandata, za takojšnjo ureditev dvojezične skupine v vrtcu na Suhi, za zakonsko ureditev dvojezičnih vrtcev na celotnem ozemlju ter za enakopravno financiranje Slovenske glasbene šole, na seji sosveta pa glasujejo člani ZSO drugače. To je udarec v obraz vsem odbornikom, društvenikom in prizadetim staršem, ki se že skozi leta vsak na svojem področju trudijo za uveljavitev naših pravic in dvojezičnosti po naših krajih. Sosvet je poklican, da svetuje vladi, kako izboljšati položaj narodne manjšine. Pri svojih sklepih ni vezan na soglasje strank, nasprotno, osrednjima organizacijama je v sosvetu v vsakem politiko tistih, ki so podirali dvojezične table. Dolgoletni predsednik ZSO, dr. Franci Zvvitter, je v enem izmed svojih zadnji pogovorov za Slovenski vestnik dejal, „da je bila ustanovitev Zveze slovenskih organizacij na Koroškem leta 1955 tik pred podpisom Avstrijske državne pogodbe sad spoznanja potrebe po prilagoditvi novi politični situaciji v Avstriji, po strnitvi vseh koroških Slovencev za izboje-vanje v državni pogodbi zapisanih manjšinskih določil in končno tudi potrebe po izdelavi temu primernega temeljitega konkretnega kulturnega, gospodarskega in splošno narodnopolitičnega programa. . . Manifestativni izraz teh potreb je skupna Spomenica koroških Slovencev z dne 11. 10. 1995, ki je bila vse do predaje t. im. Operativnega koledarja zveznemu kanclerju Kreiskemu dne 7. 12. 1979 skupna platforma zahtev in vezni člen enotnosti koroških Slovencev. Tudi danes sem še prepričan, da je bila to edino pravilna pot, kajti Zakon o narodnih skupnostih nikakor ni uresničitev in izpolnitev določil Avstrijske državne pogodbe. Mislim, da je treba ob vsej potrebni odzivnosti do razvoja in prilagoditvi času, ki se izraža v Operativnem koledarju, slej ko prej videti in se zavedati, da 7. člen je in ostaja magna charta naših manjšinskih pravic tudi po spremembi tehtnosti posameznih podpisnic državne pogodbe. Ta je zagotovilo naših pravic tudi v bodoče in s tem stalna opora naše prepotrebne enotnosti." To je bilo, ko je ZSO še bila narodna organizacija. NSKS/ZSCkako priti z mrtve točke? Predlog predsednika hNantija Olipa predsedniku ZSO dr. Marjanu Sturmu: Predsednik NSKS Nanti Olip je v pismu predsedniku ZSO dr. Marjanu Sturmu predlagal ustanovitev novega koordinacijskega odbora NSKS-ZSO. Novi KOKS naj bi pomagal priti v odnosih med obema osrednjima organizacijama z mrtve točke in preprečiti medsebojno blokado. Naš tednik: V pismu dr. Sturmu daješ vedeti, da boš Zboru narodnih predstavnikov predlagal ustanovitev Koordinacijskega odbora NSKS-ZSO (KOKS), ki je že obstajal, vendar zaradi neučinkovitosti ukinil delovanje Zakaj si se kljub temu odločil, da boš predlagal novi KOKS? Nanti Olip: Neenotnost in neusklajenost med NSKS in ZSO sta glavni razlog za to, da v manjšinskem vprašanju ni več bistvenih napredkov. Ker sem neprestano na podeželju in med ljudmi, ugotavljam' da jih to zelo skrbi, povzroča nezadovoljstvo, škoduje ugledu narodne skupnosti' jemlje moč pri delu. Pri seji sosveta na Dunaju (14. maja 1996) sta klubska predsednika Khol in Kostelka naznanila, da sta pripravljena upoštevati in uresničevati vse predloge koroških Slovencev, če so t' skupni in usklajeni med NSKS in ZS0-Tudi koroške stranke so nas pozvale, da naj predložimo skupne predloge, in potem bo vse lažje. V tem vidim glavno nalog0 novega KOKS-a. V čem naj bi se novi KOKS razlikoval od starega? Stari koordinacijski odbor NSKS/ZSO je imel eno bistveno hibo - možni so bili samo soglasni sklepi. V nobenem demokratičnem sistemu ni možno absolutno soglasje v vseh vprašanjih. Zato je KOKS v stari obliki tudi razpadel. Novi KOKS, ki ga bom predlagal zboru narodnih predstavnikov in ki sem ga tudi že pismeno posredoval predsedniku ZSO dr. Marjanu Sturmi ima dve novosti: možno naj bi bilo odločanje s 3/4-večino, če se ta ne doseže-j predlagam obvezujoč korektiv, ki ga predstavljajo odborniki vseh slovenskih društev. To pomeni: če v zelo važnihi vprašanjih ne pride do jasnega sklepa-bodo o njih odločali vsi odborniki vseh slovenskih društev in ustanov. S tem bodo ° spornih vprašanjih odločali tisti, ki s° dnevno zavzemajo za interese naše narodne skupnosti in jih trenutna neenotnost najbolj hromi pri njihovem delu. Korektiv slovenskih odbornikov bi bil smerokaz zS Novi KOKS naj bi preprečil blokade Predlog o novem Koordinacijskem odboru je ponujena roka NSKS Zvezi slovenskih organizacij in vsem tem, ki jim je uspešen razvoj slovenske narodne skupnosti zelo pri srcu. Zato upam, da bo ta predlog dobil soglasje obeh organizacij. NANTI OLIP Politično delovanje organizacij, obenem pa iskanje skupne poti, ki se trenutno vse bolj razhajata. Naj bi se novi KOKS bavil z vsemi narodno političnimi vprašanji? Načelno da. Pomeni predlog o novem KOKS-u, da Zbor narodnih predstavnikov nima več tiste teže, ki jo je dobil z demokratičnimi volitvami novega NSKS? Absolutne ne. Zbor narodnih predstavnikov je gremij, ki je izvoljen od pripadnikov slo- venske narodne skupnosti neposredno. Neposredne volitve so prej ko slej najbolj demokratična oblika političnega zastopstva. Pot odpiranja in demokratizacije naših struktur bomo šli naprej. Kateri nadaljnji koraki naj bi po tvojem pismu dr. Sturmu še sledili? Septembra 1996 bo o mojem predlogu razpravljal in sklepal zbor narodnih predstavnikov. Hkrati sem pozval predsednika ZSO dr. Sturma, da ta predlog obravnava v ustreznih gremijih ZSO in nam posreduje stališča ZSO k temu predlogu do konec septembra 1996. Takoj za tem morajo slediti resne razprave med NSKS in ZSO. Prepričan sem, da se tudi ZSO zaveda resnosti trenutka - v tem primeru bi novi KOKS lahko začel delovati najkasneje januarja 1997. Kaj, če ne pride do predlaganega KOKS-a? Kdor me pozna, ve, da se s svojim delom trudim za uresničitev tistih ciljev, ki služijo ohranjevanju in razvoju slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Izključno ti cilji morajo biti v ospredju delovanja slovenskih organizacij. Trenutna situacija tem ciljem nikakor ne služi. Nakazana pot je ponujena roka NSKS Zvezi slovenskih organizacij in vsem tem, ki jim je uspešen razvoj slovenske narodne skupnosti zelo pri srcu. Zato upam, da bo ta predlog dobil soglasje obeh organizacij. Janko Kulmesch ANDREJ VVAKOtJN G: Manjšinski mandat še ni umrl Diskusija v deželnem zboru glede znižanja procentne klavzule za dežel-nozborski mandat je sprožil v EL lahno evforijo. Kljub obetavni diskusiji predsednik EL Andrej VVakounig ne vidi razloga za pretirano veselje. „Ni nam treba zapasti v evforijo, ampak dejstvo je, da zadnja beseda še ni izgovorjena. Vsekakor samostojni mandat ni umrl, kakor so nekateri časniki prenagljeno pisali," tako VVakounig. Prizadevanja EL gredo v smer posebnega volilnega okrožja, ki naj bi obsegalo celo Koroško, za kar je potrebna dvotretjinska večina v deželnem zboru. VVakounig: „Tako bi bilo treba spremeniti samo koroško ustavo." Kot je znano so svobodnjaki kot edina stranka v deželnem zboru podprli zahtevo EL, zelenih in LIF po znižanju procentne klavzule za mandat, saj nedemokratični volilni red na Koroškem majhnim strankam onemogoča aktivno udeležbo v deželnem zboru. Vendar „nam“, tako VVakounig, ,,5%-klavzula, kakor jo zahteva F, tudi ne pomaga, če bi nastopili zelo strnjeno". Prevelikega naslanjanja na F se VVakounig ne boji, ker si ..partnerja v tem vprašanju ne moremo izbrati". Glavno je, „da se nekaj giblje in da je gotovo zanimanje za ureditev manjšinskega mandata dano". Vsekakor EL napeto pričakuje nadaljevanje diskusije jeseni z željo, da bi prišlo do ureditve posebnega volilnega okrožja, kajti če že mandat, potem za Wa-kouniga šteje le polnopravni status mandatarja. 4 Rekli so na občinski seji „Ne gre, da se stvari zagrabijo pri repu." B. Sadovnik/EL K DNEVNEMU REDU „Zdaj postaja strokovno." župan Albert Sadjak ob začetku DISKUSIJE O KANALU „Saj moramo vedeti, o čem sklepamo" Odgovor B. Sadovnika „Sem odprt za vsako varianto - moralno, financialno in kot župan." ŽUPAN V LJUDSKEM TONU „Oče kanala je Reichold, mati pa Sickl." Paul Robnik (SP) o rojstvu VELEKANALA „Ne uporabljaj takšnih besed." Georg Wutte/SP na Sadovnikov OSTRI TON DO ŽUPANA „Treba je upoštevati tudi ve-lekanal." Paul Robnik/SP „SP se še vedno ni poslovila od velekanala." Stefan Pototschnig/F „Zveza pomeni večjo obremenitev etata prispevkov brez pravice soodločanja." Hubert Kordež/EL „Zveza onemogoča nižje stroške za občane, podpira le lobbi velikih firm." B. Sadovnik/EL „Dosti variant smo predisku-tirali. Treba je več korajže za odločitev." Simon Harrich/VP ..Mislim, da je samostojna občinska varianta v Globasnici vsekakor izvedljiva." dipl. inž. Herbert Serno Pliberk - Borovlje V mestih Pliberk in Borovlje je prebivalstvo ovrglo prometni koncept za center mesta. V Pliberku so zdaj odpravili cesto enosmernico, v Borovljah pa so spet odprli trg za avtomobile. V obeh mestih so to predvsem zahtevali trgovci. Iz naših občin V Globasnici dobijo lastno kanalizacijo Predlog Enotne liste je bil sprejet od vseh globaških občinskih frakcij Za napeto ozračje je bilo poskrbljeno, potem ko je občinski odbornik EL Bernard Sadovnik nekaj dni pred občinsko sejo zaradi nekorektnega dnevnega reda pozval (tudi z letaki) župana k odstopu. Zupan tega seveda ni storil. Zadeva (na dnevnem redu je pred točko ljudske iniciative „Glo-basnica proti velekanalu" bilo postavljeno sklepanje o predaji naloga in načrtovanja kanalskih del) ni šla brez sledov mimo župana, kar je pokazala njegova reakcija, da tega ni storil zlonamerno, ampak da je tako naneslo in je bil po lastnih besedah "po nedolžnem medialno bičan". EL je tokrat bila glavni akter. Ni samo vložila štiri predloge, uspelo ji je tudi glavne uresničiti. Tesno je postalo le pri predlogu za uresničitev samostojne občinske variante kanalizacije, kjer je glasovanje izpadlo z 8:7 za predlog EL. Paul Robnik (SP) je kot referent za odpadne vode vehementno zastopal stališče, da je v diskusiji treba upoštevati tudi velekanal, vendar se je dal vse manj uporno, ko mu je zmanjkovalo argumentov. Koalicija EL, VP in F je vsaj v kanalskem vprašanju držala in se uspešno upirala vsem tihim poskusom SP jo razdreti. Tako je kot prvi iz SP preskočil k ..koaliciji" obč. odb. Georg VVutte z utemeljitvijo, da je boljša občinska varianta, kakor vseskozi „krmiti različne zveze". Ljudska iniciativa s podporo nad 800 občanov je očitno dosti trden temelj. Po temeljitem in vihravem razpravljanju se je občinski svet soglasno izrekel za samostojno občinsko varianto, ki bo pod črto izračunano tudi najugodnejša. Prve previdne račune tudi glede stroškov za občane je EL že posredovala občinskemu svetu in dobila od navzočega strokovnjaka dipl. inž. Šema delno potrditev, poleg tega je Serno izničil zadnje pomisleke glede tehničnih problemov pri izvedbi. Župan Sadjak je nato takoj poudaril, da nikoli ni preferiral velekanala, ampak bil vedno za finančno in ekološko najprimernejšo kanalizacijo. Kljub temu je enotni sklep občinskemu svetu šteti v dobro, saj je upošteval željo občanov in s tem dokazal politično zrelost. Drugi predlog EL, ki mu je bilo ugodeno, je sestavitev koordinacijskega odbora kot svetovalnega gremija za kanalsko vprašanje, ki ga bosta poleg mandatarjev iz vseh frakcij dopolnila še vsaj dva zastopnika iz ljudske iniciative. Tudi projektant in izvajalec del je bil soglasno potrjen: kot naj-sugodnejši ponudnik je dobilo nalog podjetje dipl. inž. Herberta Serna iz Vogelj pri Sinči vasi. Adrian Kert Podžupan Janez Hudi odstopil Po več kot dveh desetletjih v občinskem odboru je oddal svoje občinske politične funkcije podžupan Janez Hudi, ki je desetletja merodajno sokrojil komunalno politiko v občini Globasnica in je kot občinski politik bil tudi zastopan v deželni Enotni listi. Njegov naslednik kot podžupan bo Bernard Sadovnik, ki bo vodil tudi frakcijo, prosto mesto občinskega odbornika pa bo zasedel VValter Gutovnik iz Podjune, ki je bil v prejšnji periodi podžupan in je zelo izkušen komunalni politik. Janez Hudi je oddal mesto globaškega podžupana. Vogrče: požar uničil gospodarsko poslopje kmetije V Vogrčah imajo gasilci polne roke dela. V zadnjih dveh letih je kar nekajkrat gorelo na vasi, vedno je nekdo ogenj podtaknil, storilca pa niso odkrili. Tokrat pa je gorelo čez dan. Pri Polesnigu, p.d. pri VVunčku, se je med spravljanjem sena vnel hlev. Čeprav so bili kot prvi na mestu hitri vogrški gasilci, katerim so prišli na pomoč tudi gasilci iz Repelj, ni bilo več pomoči. Gasilcem je uspelo pogasiti ogenj in tako preprečiti škodo na drugih poslopjih. Na hlevu pa je nastala škoda do 4 milijone šilingov, ki je k sreči verjetno pokrila zavarovalnica. Pri VVunčku v Vogrčah je med delom začel goreti hlev Pri nas doma 5 rrnr Oj te jormak S I ^ r" 1^ F" Pliberk. Priprave za le-La LF L. tošnji jormak že tečejo, tudi za ..slovenski šotor". Tako je dologoletni šef šotora Joško Hudi letos že zelo zgodaj sporočil program, ki ga bodo v petek, 30. avg. spet oblikovali upokojenci, v soboto in v nedeljo, 31. avg./1. sept. ..Podjunski muzikantje, v pon., 7. sept. ----------------------- pa „Fantje treh dolin". Predsednik SPD „Zarja“ mag. Jože Blajs v pogovoru s predsednikom NSKS Nantijem OHpom. Uspela Poletna noč v Železni Kapli Preteklo soboto, 13. julija, je bila v Železni Kapli že tradicionalna poletna noč, ki jo prireja tamkajšnje slovensko kulturno društvo „Zarja“. Predsednik SPD „Zar-ja" mag. Jože Blajs je lahko pozdravil lepo število častnih gostov, med njimi predsednika NSKS Nantija Olipa, kapelškega župana dr. Petra Haderlappa, občinskega odbornika EL Franca Jožefa Smrtnika, vodja urada za koroške Slovence pri deželni vladi mag. Vladimirja Smrtnika, direktorja Zveze dipl. trg. Joža Nabernika ter še mnoge druge. Za dobro zabavo je poskrbel slovenski kvintet, ki je zelo številne goste zabaval do zgodnjih jutranjih ur. Prireditelju je treba za izvrstno organizacijo prireditve iskreno čestitati. Želja udeležencev je, da bi tradicionalna ..Poletna noč" tudi v naslednjem letu tako uspela, kakor je letošnja. ul M fr) 1 i mAH «1 i!# Je I v 'J. ■ m ■ 'm wrd 7| 'w Msgr. Stanko Čegovnik se je s svojimi bivšimi šolarkami in šolarji srečaI v Globasnici. FOTO: FERA Srečanje šolarjev po 58 letih Globasnica. Pred 58 leti so v Mežici zaključili osnovno šolo, pred kratkim so se v Globasnici ponovno srečali šolarke in šolarji, h katerim spada tudi bivši profesor Slovenske gimnazije prof. Stanko Čegovnik. Po sveti maši v farni cerkvi so si skupno ogledali globaški „Elbejev“ grad, nato je sledila v gostišču Steki družabnost, na kateri so skupno obujali spomine na leta 1937/38, ko so tik pred izbruhom druge svetovne vojne skupno sedeli na šolski klopi. Življenje je nato zaneslo šolarje v vse smeri in je bilo slišati dosti zelo zanimivih življenjskih zgodb. Šmihel. Zelo kakovosten^koncert so obiskovalci slišali preteklo soboto zvečer v farni cerkvi v Šmihelu. MePZ Podjuna in pevsko društvo Gorotan sta vabila na koncert, ki so ga oblikovali Anja Kapun (kljunasta f|avta, sopran), Johannes Kobald (orgle, cemballo) in Gudrun Miterer (sopran). Mladi glasbeniki so predvajali dela komponistov Bacha, Corellija, Mandla, Mendelsohna Bartholdyja, Schuberta, Telemana in Aontaneja. Foto: Opetnik Švica. Znani domači ansambel ..Podjunski muzikantje" (nekoč so se imenovali ansambel „Yetti“) so trenutno na turneji po Švici, kjer slovenske muzikante čaka skoraj vsak dan nastop. Bralcem Našega tednika pošiljajo simpatični fantje, ki vadijo pri Prenarju na Blatu, prisrčne pozdrave. Želimo jim obilo uspeha. 6 Rož - Podjuna - Zilja Darovi za tiskovni sklad Jožef Ojcl, Polana 60,-; Gabriela Partl, Mače 40,-; dr. Tomaž Partl, Mače 60,-; Marko Hafner, Bistrica 60,-; Jakob VVeiss, Pod-sinja vas 60,-; Marija Kunčič, Podsinja vas 60,-; Ana Schvvarz, Podsinja vas 60,-; Marija Malle, Podsinja vas 60,-; Mihael Gabriel, Št. Janž 30,-; Ana Hribernik, Št. Janž 60,-; Majda Bluml, Št. Janž 60,-; Mihael Bluml, Št. Janž 60,-; Ivan Rus, Struga 60,-; Peter Metschina, Gora 60,-; Hanzi Valentinič, Gora 20,-; Gregor Metschina, Zg. Vesca 60,-; Albert Boštjančič, Branča vas 60,-; Marija Muller, Branča vas 30,-; Gregor Reichmann, Branča vas 20,-; Franc Gasser, Bilčovs 60,-; Johan Žnidar, Želuče 60,-; Ana Kropivnik, Velinja vas 60,-; Ferdinand Kulnik, Čahorče 30,-; Miha Zablatnik, Bilnjovs 160,-; Hilda Opetnik, Drveša vas 60,-; Ana Pristovnik, Drveša vas 60,-; Johan Maček, Grablje 60,-; Štefka Skuk, Senčni kraj 20,- Tajnik EL Bernard Sadovnik iz Podroj pri Globasnici je v sredo obhajal rojstni dan. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružujejo EL, NSKS, SJK in sodelavci. Kurti llavnik iz Železne Kaple je obhajal 34. rojstni dan. Čestitamo in vse lepo in dobro tudi v prihodnje! Društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Icjnacu Jerneju iz Čergovič pri Šmihelu, Zalki Černič iz Dvora, Marti Riedl iz Nonče vasi, Francu Schliesserju iz Bistrice, Metki Bricman iz Strpne vasi in Antoniji Kulmeš iz Suhe. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem prisrčno čestitajo in želijo vse najboljše, predvsem zdravja in ČESTITAMO zadovoljstva! Čestitkam in željam se pridružuje uredništvo NT. Elizabeta in Hanzi Kanzian iz Robež sta slavila 40-letnico poroke. Ob tem visokem skupnem jubileju iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga srečna in ljubezni polna skupna leta! Naslednje vošilo je namenjeno Marti Paulič iz Železne Kaple, ki je obhajala 27. rojstni dan. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje! Preteklo nedeljo je obhajala 75. rojstni dan Ana Piskernik iz Encelne vasi pri Galiciji. Slavljenki iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva! Na Dobrovi je obhajala rojstni dan Marija Paulič. Društvo upokojencev Podjuna prisrčno čestita in želi vse najboljše. Čestitkam in željam se pridružuje uredništvo NT. Za rojstni dan čestitamo tudi našemu sodelavcu - fotografu NT - Marjanu Feri, ki je praznoval pretekli torek. Na mnoga srečna in vesela leta! Aleksu in Mili Wang iz Galicije se je rodil sin Lukas. Srečnima staršema iskreno čestitamo, mlademu Lukasu pa želimo vse lepo in dobro na življenjski poti! V Selah obhajajo osebne praznike Hanzi Oraže, po domače Rožičev s Šajde ter brata Rudi in Jaki Mlečnik s Kota. Vsem slavljencem veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje! Rojstni dan je obhajala Amalija Ramše iz Železne Kaple. Iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta! Naslednje voščilo je namenjeno Pepiju Mertlu, ki je preteklo nedeljo obhajal rojstni dan. Čestitamo ter vse lepo in dobro tudi v prihodnje! 40. rojstni dan je prav tako preteklo nedeljo slavila Anka Hribar iz Železne Kaple. Slavljenki velajo naše iskrene čestitke in najboljše želje! Čestitkam se pridružujejo vsi domači. Pred nedavnim je obhajala osebni praznik Marta Pau-litsch iz Železne Kaple. Zdravja, veselja in mnogo osebne sreče ji po tej poti želijo vsi domači. Čestitkam se pridružuje uredništvo Našega tednika, ki kliče slavljenki na mnoga leta! Na letini je obhajal 75. rojstni dan Vinko Telič. Slavljencu ob tem visokem osebnem jubileju prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva! Pretekli ponedeljek je obhajal 64. rojstni dan Hendrich Paulič z Obirskega. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje, predvsem zdravja in osebne sreče! Prav tako na Obirskem je obhajala osebni jubilej, 75. rojstni dan, Greti Sitter. Ob tem lepem življenjskem prazniku iskreno čestitamo in želimo obilo Božjega blagoslova, zlasti zdravja in zadovoljstva! 57. rojstni dan je slavil Os-wald VVrienz, za kar prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše! Čestitkam se pridružujejo vsi domači. Društvo upokojencev Št. Jakob čestita za osebni praznik Greti Ressman z Reke in Zori Ferm iz Št. Jakoba. Vsi člani društva upokojencev prisrčno čestitajo ter slavljenkama kličejo na mnoga zdrava in sreče polna leta! Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Prihodnji torek bo obhajal rojstni dan tajnik Krščanske kulturne zveze Nužej Tolma-jer z Radiš. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam Našega tednika se pridružujejo sodelavci KKZ in NSKS. Včeraj je slavila rojstni dan tajnica SAK Heidi Maurer iz Brodi pod Ljubeljem. Prisrčno čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje. Čestitkam Našega tednika se pridružuje SAK. V torek, 23. julija, bo obhajal 85. življenjski jubilej Jokej Skuk iz Potoč pri Suhi. Želimo obilo Božjega blagoslova, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam Našega tednika se pridružujeta KPD Drava in EL Suha. Osebni jubilej Ančke Kraut Začetek julija je slavila 70. rojstni dan Ančka Kraut, po domače Kjielnova z Bistrice pri Šmihelu. Slavljenko poznamo kot zelo prijazno, dobro in verno žensko, in ki se kljub lepi starosti veseli dobrega zdravja. Rodila se je sicer v Sloveniji, toda drugo domovino je našla na Koroškem, saj se je poročila na Kjielnovo kmetijo (z rajnim Stefanom Krautom). Slavljenki ob tem lepem jubileju prisrčno čestitamo in želimo obilo Božjega blagoslova, predvsem trdnega zdravja, osebne sreče in zadovoljstva! Jokej Hirm 70-letnik Njegova velika ljubezen velja cerkvi Št. Jur pri Gornji vasi in Žvabeški farni cerkvi. Za šentjursko cerkev skrbi že 50 let kot mežnar, in tudi žvabeška farna cerkev je po njegovi zaslugi en sam kras, saj jo redno krasijo njegove rože. Poleg tega pomaga krepiti farno skupnost kot cerkveni pevec in član farnega sveta. V ponedeljek, 22. julija, bo Jokej Hirm iz Gornje vasi obhajal svoj 70. življenjski jubilej. Zvestemu rojaku in bralcu Našega tednika želimo obilo Božjega blagoslova, zdravja in mu kličemo še na mnoga leta! Čestitkam se pridružujejo KPD „Drava“, EL Suha in žvabeški farni svet. 7 Rož - Podjuna - Zilja O pridnih mladih bralcih Tudi letos je potekala v mesecu juniju podelitev bralne značke. Ta podelitev je bila že 19., bral-n° značko pa je osvojilo kar 70 °trok. Zelo razveseljivo je, da se jjsako leto povečuje število mlajših bralcev. Bralna značka je, kakor vsa leta do sedaj, vsebovala 5 slovenskih mladinskih knjig. Vsi otroci, ki so se potegovali za bralno Značko, pa so seveda prejeli tudi knjižna darila, katera sta podarili Slovenska prosvetna zveza in Slovenska študijska knjižnica, obenem pa so prejeli tudi Suhodolčanove, Trubarjeve in Ingo-ličeve značke, ki so simbol prid-nega branja. Pri tem se je še posebej izkaza dijakinja Katja Novak iz 2. B razreda Slovenske gimnazije, ki J® pod mentorstvom Slovenske študijske knjižnice prebrala kar 21 knjig. Bralne značke so prejeli: Bilčovs (mentorica Irena Reichman) Julija Einspieler, Darja Miškul-n'k, Andrej Reichmane; Gregor Einspieler, Christa Schellander; Mitja Koller, Florijan Reichmane (četrtič), Melina Reichmane (petič), Janja Kolter (šestič) frn Ji: (i'|j IM II s J \ 1 M 1 E 1 ► . BI PK j I mm j u i« jtVJ jjS Pridni mladi bralci (z leve): Marco, Dominik, Štefan, Gregor. Obirsko (mentorica Marta Polanšek) Marko Brumnik, Tanja Furjan, Sernard Jurič; Melita Karničar, Tatjana Oraže, Melanie Urschitz Sele-Kot (mentorica Marta Velik) Rudi Dovjak, Peter Max, Erika Roblek, Flori Supan, Jana Velik Radiše (mentorica Leni Ogris) Majda Ogris, Tomaž Ogris, Tanja Rogaunik, Romana Sad-lak, Arne Schiemann, Ines Schie-dtann, Anja VVieser, Manuela tMoschitz, Verena VVrulich Mladinski dom (mentorica vzg. Berta Piskernik) „ Gregor Blajs, Adrian Ciomaga, Stefan Gomez, Klemen Karisch, Edin Nuhanovič, Emir Nuhanovič, Marko Pandel, Andrea Podgornik, Dominik Rozman, Marco Toth, Andreas VVieser, Niki VVieser Modestov dom v Celovcu (mentorica vzg. Andrea Lepu-schitz) Elisabeth Kargl, Elisabeth Koch, Nataša Sienčnik, Dana Smrtnik, Jana Vrhnjak Slovenska študijska knjižnica Mirjam Breitfuss, Pliberk; Kristina Ciomaga, Celovec; Gregor Domej, Celovec; Nataša Hobel, Šentprimož; Katarina Kerbitz, Pliberk; Mateja Kerbitz, Pliberk; Elisabeth Kontschitsch, Pliberk; Gisela Kontschitsch, Pliberk; Afrodita Latifi, Celovec; Teuta Latifi, Celovec; Esned Mezič, Tinje; Kaja Novak, Celovec; Lojze Paulin, Celovec; Maša Paulin, Celovec; Andreja Sereinig, Celovec; Roman Sereinig, Celovec; Janja Sitter, Št. Jakob; Miham Strmenik, Encelna vas; Severin Strmenik, Encelna vas; Claudia Šumej, Pliberk; Nadja VVakounig, Mlinče; Tamara VVieser, Mladinski dom; Marja Žnidar, Celovec. Dijakinja 2. B razreda Slovenske gimnazije Katja Novak je pod mentorstvom Slovenske študijske knjižnice prebrala kar 21 knjig. METLOVA: V večnost je šel Jakob Butej Mežnarjev Jokl z Metlove je bolj po tihem vzel slovo. Pred dobrim tednom, ko je že precej čutil bolečine, se je podal v bolnico, od koder se je le še v krsti vrnil nazaj v faro. V sredo, 10. julija, smo ga številni žalujoči pospremili od mrtvašnice v farno cerkev Kazaze k zadušnici in h grobu poleg cerkve. Domači župnik Florjan Zergoi se je v nagovoru rajnemu zahvalil za 80-letno opravljanje mež-narije v podružnici. Tako rajni ni bil le lastnik male kmetije pri Mežnarju, ampak tudi oskrbovalec cerkve. Tedensko enkrat je asistiral župniku pri sv. maši, dvakrat dnevno pa zvonil k angelovemu oznanjenju. Da je bilo pri pogrebu izredno veliko žalnih gostov, je zasluga rajnega, kjer je bil daleč naokrog znan kot originalni barantač-„hantvovc“. Talent „hantvanja“ z živino je podedoval po očetu; ta posel je vršil po celi Podjuni in preko nje. Zato bodo zgovornega Joklna mnogokje pogrešali. Zadnja leta ni mogel več opravljati dela s traktorjem; postoril jih je nečak, mizarski mojster, Jozej. Ker je bil rajni samski, je Jozej vzorno poskrbel tudi za pogreb. Naj rajni Mežnarjev Jokej v miru počiva in uživa večno veselje. 8 Reportaža petek, 19. julij 1996 Reportaža 9 Z ofenzivo korak naprej Nič ni bilo iz napovedane diskusije v živo, tudi nič novega ni bilo povedano. Tema radijskega pogovora med predsednikom NSKS Nantijem Olipom in predsednikom ZSO Marjanom Sturmom je bil sosvet. Sosvet, kakor je znano, ni nesporen glede tega, da je bil ustanovljen za izboljšanje položaja avstrijskih narodnih manjšin. Oli-pu manjka večja učinkovitost tega gremija in bi bilo potrebno, „da ta gremij izboljšamo, da ga naredimo bolj funkcionalnega", medtem ko je Sturm glede prakse sosveta v skoraj resignativnem tonu dejal, daje treba iz obstoječega »naredi-ti najboljše, kar moremo, ker ni volje ali idej, kako bi se ta instru-mentarij spremenil". Glede tega je Sturm predlagal prioritetni katalog, ki bi zastopnikom večinskih strank dal boljši pregled nad potrebami slovenske narodne skupnosti. Olip se je sicer strinjal s tem predlogom, dal pa na znanje, da je bilo podobnih katalogov izdano že več in da je tudi temeljni zakon NSKS varianta takšnega spiska. Jasno se je iz pogovora izcimilo, da Sturm krčevito išče zaveznike v strankah, čeprav sestavlja zastopstvo slovenskih sosvetni-kov potrebno večino. »Kazalo je“, Glasbena šola Sveče Oddelek Sveče Glasbene šole na Koroškem je v zadnjih letih nekako sameval, v soboto, 22. 6. zvečer pa se je spet krepkeje oglasil in sicer pri skupnem nastopu z otroškim pevskim zborom, ki ga vodi ga. Amalija Feinig in ki v svojih vrstah združuje otroke iz Sveč, Polane in Ladin. Program je bil pester, dvojezičen in je vseboval ritmične in ljudske pesmi kot so to »Mojster Jaka", »VVahre Freundschaft", »Delajmo, delajmo zlata kolesa" ali »Moj očka ima konjička dva". . ., poleg tega pa so nastopili trije flavtisti-začetniki in ena pianistka. tako Sturm na kratko o pretekli seji sosveta, „da bi bil sklep izglasovan z glasovi NSKS, ZSO in Cerkve in jaz sem pač v tem trenutku smatral in videl možnost, da se ta konsenz v tem vprašanju razširi tudi na stranke." Rezultat tega je bil, da so padli sklepi o devetih dvojezičnih občinah pod mizo, in, tako Olip, »da smo uresničili en sklep in pol". Neznatni uspeh v sosvetu Sturm ne pripisuje majhni veljavi sosveta, ampak v še ne zadosti dobro izoblikovanem ozračju v deželnih strankah. Olip zagovarja ofenzivnejšo strategijo sosveta, ker je to »edina pot, kako mi kot zastopniki interesov narodne skupnosti pridemo korak naprej". Velik smisel vidi v vnaprejšnjem usklajevanju slovenskih zastopnikov, saj enotnost slovenskih organizacij zagotavlja vsaj občinske sklepe. Olip: »Kar bi lahko večinsko dosegli, sami nismo v stanju izpeljati." V vprašanju zastopstva v deželnem zboru se je začelo »farbanje". Tako je Olip očital socialdemokratom, da so z integracijskim modelom »farbali" Slovence, čeprav za model niti med socialdemokrati ni bilo nobene pripravljenosti in je po nedavni izjavi predsednika kluba socialdemokratov Ambro-zyja »neizvedljiv". Sturm je šel v konter in Olipu očital, da NSKS z samostojnim mandatom prav tako „farba“ ljudi, ker »spremembe avstrijske ustave ne more biti". Zaključno je Olip obtožil odnos strank do manjšin, saj že sklicevanje na zakonsko zabeležene pravice narodne manjšine, odvračajo kot »predrzne zahteve". Sturmu gre za »večjezičnost v prostoru", za jezik in kulturo, ne pa politiko, ker se »politična narodna skupnost lahko smatra kot nevarnost". Adrian Kert Oktet Suha v internetu Podatke o Oktetu Suha, Pevsko-insturmentalni skupini Žvabek, Vokalni skupini VOX in suški občinski politki lahko najdete v internetu pod naslednjim naslovom: http://members.magnet.at/stefan.logar/ To sliko domačega umetnika Gustava Januša je možno kupiti na J v posojiinici-Bank v Borovljah. Izkupiček je namenjen pomoči žrtvam plazov. Foto: Fera Umetnik Gustav Januš je dal za dražbo na razpolago eno svojih slik, ki jo je možno na »tihi dražbi" kupiti v Posojilnici v Borovljah. Vsak, ki želi sliko kupiti (začetna cena je 30.000,-šil.), lahko svojo ponudbo vpiše v Posojilnici v Borovljah ali pa se zglasi telefonsko pri poslovodju Francu Kelihu (04227/3235). V Posojilnici je na tihi dražbi tudi slika umetnika Ivana Klariča (klicna cena je 3.000,-). Velika solidarist in pomoč za žrtve zemeljski plazov v Selah Dobrodelni koncert za žrtve plazov pretekli petek v|e bil popoln uspeh. Skupno darovi bralcev NT ter izkupičkom koncerta je zbranih ž^ OOO,- šilingov. MePZ Sele in Naš tednik sta pretekli petek vabila v Sele na dobrodelni koncert za prizadete zemeljskih plazov, ki so v občini Sele in na Bajdišah opustošili ceste, poti, hiše, hleve, travnike in polja. Solidarnost bralcev Našega tednika s Selani je bila velika, kar se je zrcalilo pri obiskovalcih, ki so prišli iz vseh sosednjih občin ter pri nastopajočih, ki so prišli seveda brezplačno. V farni dvorani so nastopali domači MePZ Sele, MoPZ »Valentin Polanšek", MoPZ »S P D Borovlje", Dvojezični zbor in Šentjanški tamburaši. V imenu izdajatelja Našega tednika je spregovoril predsednik NSKS Nanti Olip, ki se je tudi kot selski podžupan zahvalil vsem za pomoč, ki jo prizadeti zelo potrebujejo. Čeprav je vsem doslej že pomagal Rdeči križ in lahko pričakujejo tudi gmotno pomoč iz fonda za katastrofe, škoda še dolgo ne bo pokrita. Že samo pri vstopnini so obiskovalci darovali nad 40.000,- šilingov. Skupno z izkupičkom dražbe slik in umetnin umetnikov Bernda Svetnika, Hanzija Mlečnika, Hanzija Čertova ter darov Posojilnice Borovlje (10.000,- šil.), EL Sele (5.000,-šil.) ter SJK (10.000,- /ček je v Selah predal Stefan Domej) tel bralcev Našega tednika (po položnicah) je na kontu že nad 150.000,- šilingov. Ta vsota pa se bo gotovo še zvišala, saj je dal eno svojih slik za dražbo tudi Gustav Januš-Slika je na ogled v Posojilnici v Borovljah, ponudbe pa sprejemajo tudi telefonično (04227 / 3235). V Borovljah je na dražbi tudi slika umetnika Ivana Klanca, ki jo je prav tako možno kupiti na »tihi dražbi". Slike si je možno ogledati do 31. julija, ta dan je tudi zadnji za ponudbe. Benefični koncert pretekli petek v Selah je izzvenel v obliki velikega žegnanja z udeležbo pri- jateljev Selanov iz vseh podjunskih in rožanskih krajev. Za glasbeni okvir ob jedači in pijači je poskrbel »Trio Drava", ves izkupiček gastronimije pa je bil seveda spet namenjen za dobrodelno akcijo. V imenu prirediteljev se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so brezplačno sodelovali in vsem, ki so finančno podprli akcijo. Posebna zahvala pa velja umetnikom, ki so bili pripravljeni dati eno svojih umetnin. Silvo Kumer Sosedska pomoč je prišla tud® Kaple. MoPZ „ Valentin Polanšek" je zapel na benefičnem koncertu. Čakanje na uradno priznanje Jezikovne počitnice v Novem mestu na Dolenjskem. Velika modrost leži v tem, da se v vsaki stvari skušaš čimbolj približati izviru, studencu. Če želiš torej spoznati npr. Michelangela, potem je neprimerno bolje se odpraviti v Rim in si na kraju samem ogledati sikstinsko kapelo kot pa si nabaviti še toliko učnih knjig, ki pa o njem govorijo morda le hladno, razumsko. Morda so nekaj podobnega čutili odgovorni pri Krščanski kulturni zvezi v Celovcu, ko so pred desetimi leti začeli razmišljati o poteh, kako izboljšati že precej naglodano znanje slovenščine južno-koroških oz. avstrijskih otrok. Kot ena možnih poti so se ponudile »jezikovne počitnice", oblika, ki jo že dalj časa uspešno organizirajo Angleži. Začelo se je iskanje: kateri kraj bi bil najbolj primeren za take jezikovne počitnice v slovenščini? Po neki prav zanimivi logiki se je iskanje potem osredotočilo na Dolenjsko, natančno na Novo mesto, na pokrajino, ki že od Trubarja naprej slovi po neskaljeni, izvirni slovenščini. Toda tudi Dolenjska se je morala odzvati na klic in je to tudi storila. Občina Novo mesto, več tamkajšnjih osnovnih šol, Slavistično društvo Dolenjske, Filozofska fakulteta v Ljubljani itd. so potem skupno pomagali najti neko simpatično notranjo in zunanjo obliko jezikovnih počitnic, ki povrhu niti niso smele biti predrage. Polagoma, tekom osmih let (od leta 1989 naprej) sta se preko izkušenj praksa in teorija jezikovnih počitnic vedno bolj izoblikovali. Tako je letos v gosteh 21 učencev, ki so v začetku julija dospeli v Novo mesto in se tam nastanili pri družinah-gostiteljicah; okvirno pa se skoraj vsak dan redno srečujejo z izkušenimi pedagogi za tri ure slovenskega pouka v treh skupinah, razdeljeni po znanju slovenščine. Ob tem pa so na programu razne spremljevalne dejavnosti (izleti, obiski ustanov in organizacij, kulturne prireditve) ter izbirne dejavnosti (npr. športna, likovna, glasbena vzgoja ali naravoslovje). Zgoraj sem omenil »izkušene pedagoge" ki vodijo pouk. To zveni precej obrabljeno. Kdor pa je že imel priložnost, da prisluhne njihovemu pouku in se tudi z njimi pogovarja, bo kmalu spoznal, da jim je ljubezen do slovenskega jezika postala druga narava in da jim tudi življenjepisi tistih osebnosti, ki so kaj velikega prispevale k slovenščini, niso znani le v glavi, ampak tudi v srcu, da so postale z njimi eno. Mislim, da govorim v imenu organizatorjev tu- in onstran Karavank: več so-delo-vanja, več so-čutenja bi bilo potrebno predvsem s strani koroških učiteljev, da bi se resnično upali povedati njihovim šolarjem na začetku šolskega leta, potem ko so bili na jezikovnih počitnicah: »Kar precej si napredoval v znanju slovenščine v teh treh tednih. Ponosen sem nate!" Ta majhen korak »uradnega" priznavanja bi bil potreben, še kako potreben. Če bi se koroški učitelji kdaj v večjem številu oglasili v Novem mestu, ne bi jim bilo žal. Kdor se je pobliže seznanil s sedanjim vodstvom in s pedagogi OŠ Grm, bo spoznal, da jim ne gre za denar, ne za čast, ne za politiko, ampak le za to, vzbuditi v otrocih, ki so jim za tri tedne zaupani, čim-več spoštovanja in ljubezni do slovenščine. To pa dosežeš le s trdim delom in s požrtvovalnostjo. mag. Andrej Feinig 10 Razno GORICA__________________ Sedem nagrad za „Ave“ Zbor „Ave“, znan tudi po nastopih na Koroškem, je na tehtnem zborovskem tekmovanju „G. A. Seghizzi“ v Gorici (Italija) osvojil kar sedem (!) nagrad: Kot najvišje točkovani zbor tekmovanja bo „Ave“ naslednje leto sodeloval na tekmovanju v Toursu (Francija), poleg tega bo predvidoma naslednje leto zopet odrinil na že drugo turnejo v kratkem času v ZDA. Čestitamo! KDZ_____________________ Čestitke ministra Dularja Kot smo poročali, je „film mladje" Koroške dijaške zveze (KDZ) s svojim filmom ..Backup - slovenska beseda na Koroškem" prejela na mednarodnem festivalu nekomercialnega filma v Ebenseeju zlatega medveda in povrhu še nagrado avstrijskega zveznega ministra dr. Rudolfa Scholt-na za najbolj inovativen avstrijski film tega festivala in nagrado gledalcev za najboljši film festivala. Za uspeh je mladim filmskim ustvarjalcem, ki jih vodi Miha Dolinšek, čestital tudi dr. Janez Dular, slovenski minister za kulturo. Spoštovani prijatelji in sonarodnjaki iz Žitare vasi Zahvaljujem se Vam za Vaš obisk v Brdih (9. junija v okviru izleta našega tednika ob Prazniku češenj), za čudovito doživetje ob nastopu Vaše folklorne skupine na trgu na Dobrovem in v sprevodu starih vozov in običajev iz Brd. Vaši prisrčni nastopi so bili za prebivalce Brd nekaj novega, bili smo prijetno presenečeni. Želeli bi, da bi se to sodelovanje nadaljevalo v smislu ustvarjanja enotnega slovenskega kulturnega prostora s predstavitvijo naših pevskih zborov, povezovanjem naše šole z vašimi. Zato bi Vam radi obisk vrnili. Še posebej se Vam zahvaljujejo vaščani vasi Cerovo za peto mašo v vaški cerkvi. Ob poslušanju Vašega čudovitega petja so bili najprej prijetno presenečeni, vzhičeni in na koncu globoko presunjeni. SLOVENSKA GIMNAZIJA: Poučna ekskurzija 7. AB razreda Ob koncu šolskega leta sta oba sedma razreda ZG/ZRG za Slovence obiskala koncentracijsko taborišče Auschvvitz in mesto Krakov. Dijakinje in dijake sta spremljala prof. Štefan Pinter in prof. Magda Errenst. Na ekskurzijo v koncentracijsko taborišče Auschvvitz smo se začeli pripravljati že zgodaj. 13. maja je prišla na našo šolo gospa Dagmar Ostermann, ki je preživela grozote Auschvvitza. Obema sedmima in šestima razredoma je pripovedovala, kako je prišla kot 21-ietna skupno s 522 sotrpinkami iz Ravensbrucka v Auschvvitz (Os-vviecim) in nato v Birkenau (Brze-zinka). Samo tri so ostale pri življenju. Pripovedovala nam je o grozotah, ki jih je preživela, o boleznih, ki jih je prestala, o duševni stiski, ko je videla, kako so odpeljali očeta v plinsko celico, o nemoči in obupu prijateljice ob bližajočem se koncu - smrti v plinski celici. „Da sem vse to preživela, je sama sreča," je povedala. ..Auschvvitz ne živi v meni, ampak z menoj." Sovraštva pa kljub vsemu ne pozna, čuti le dolžnost, da mladim sporoča, kako je prišlo do Auschvvitza. Tako smo bili vsi že bolj ali manj dobro pripravljeni na to, kar nas čaka. In vendar je le težko dojeti, kaj se je zgodilo v Ausch-vvitzu. Auschvvitz-Birkenau je bilo največje uničevalno taborišče tretjega rajha. Auschvvitz I je da- Na dvorišču jagielonske univerze v Krakovu. PISMI BRALCEV Prepričan sem, da ta način sodelovanja pomeni ponovno vzpostavitev pred stoletjem pretrganih stikov med nami. Obžalujem, da sem imel zaradi neštetih obveznosti kot župan premalo časa za osebno srečanje z Vami. Zato želim in Vas prisrčno povabim, da bi se še srečali, ter da bi se stiki z našo prijateljsko deželo Koroško še nadaljevali. Obžalujem spodrsljaj, do katerega pa ni prišlo po naši krivdi. Na isti dan je HIT Gorica priredil v Novi Gorici praznovanje nogometnemu moštvu iz Nove Gorice, državnemu prvaku. Organizatorji praznika češenj v Brdih so počakali na vse tiste, ki so si ogledali praznovanje nogometnega moštva v želji, da bi praznik češenj doživeli tudi oni. Obžalujem, da ste bili zaradi tega oškodovani tudi Vi, preljubi prijatelji iz Koroške. Vse še enkrat prav prisrčno pozdravljam in Vas vabim v Brda - slovensko Toskano, kot naše griče nekateri imenujejo. Župan Franc Mužič Občina Borovlje -slovenščina počasi umira! Medtem, ko so v nekaterih dvojezičnih občinah napredki glede enakopravnosti slovenščine pri poslovanju občinskih uradov pozitivni, pri nas v Borovljah napredka ni. Nasprotno - slovenščina se pri vodenju občine (občinske seje, zapisniki, razglasi, informacije občanom itd.) ne vidi. Že davno bi morala občina nastaviti vsaj enega ali dva uradnika, ki obvladata tudi slovenski jezik pismeno in ustmeno. Slovenski občinski odbornik mag. Peter VValdhauser, ki je na začetku svoje periode bil aktiven, v zadnjih letih ni več prisoten. Vo-lilci nimamo informacij, ne obvešča nas o dogajanjih v občinski hiši, pobud za več dvojezičnosti v občini ni. Isto velja tudi za dvojezičen vrtec. Ko sem kot občinski odbornik hotel sprožiti iniciativo za vrtec, me je gospod Verdel, predsednik društva SRD „Borov-ije", opozoril, da bo to že on uredil z gospodom županom. Minilo je že okoli 15 let, dvojezičnega vrtca ni. Občinska oblast v Borovljah želi pridne in mirne Slovence, ki morajo imeti razumevanje, da dvojezični napisi v Slovenjem Plajberku niso važni, čeprav nam po zakonu to pripada. Svoje odklonilno stališče ..utemeljujejo" s tem, da bi lahko dvojezični vrtec lahko koga motil in da dvojezičnost v boroveljski občini ni pot- Razno 11 e Auschvvitz in Krakov nes spominski kraj - muzej - s številnimi bloki za jetnike, krematorijem I, in pretresljivimi dokumenti nečloveškosti. Veliko večje ie bilo taborišče v Birkenauu (Br-zezinki), kjer so nacisti v velikanskih plinskih celicah industrijsko umorili več kot en milijon Judov in desettisoče pripadnikov drugih narodov, jih sežgali v krematorijih ali kar na prostem. Ogled muzeja v Auschvvitz I me je zelo prizadel. Ko nas je naš vodič Janusz v petek, 28. junija v°dil po nekdanjem taborišču, sem videla okrog sebe same resne in potrte obraze. Vsak od nas se je zavedal, kaj se je tu dogaja-!°. Ko sem videla velik kup otroških čevljev in si predstavljala, da je v vsakem paru čevljev bil otrok, me je zabolelo pri srcu. Pretresljiv je bil pogled na kupe les, bergelj, oblek, očal in kovčkov. Vsak kovček je imel lastnika, v vsaki obleki je bil človek. Molčali smo ob pogledu na vse to. Najbolj pretresljiv je bil blok 11 - blok smrti. V živem spominu bo vsakomur ostala pripoved našega vodiča Janusza. Pred neko sliko nam je pripovedoval o doživetju, ki ga je imel pred dvema letoma. Dve obiskovalki iz Izraela, ki sta preživeli Auschvvitz, sta bili v njegovi skupini. Iskali sta tu sledove svojih številnih sorodnikov. Ustavili sta se pred to sliko in se zazrli rebna, ker itak vsi občani znajo tudi nemško. Vse to se dogaja v času, ko se Evropa združuje, ko se je vzhod odprl, ko je sodelovanje s Slovenijo izvrstno in ko je znanje jezikov nekaj nujno potrebnega. V jrenutku, ko v Celovcu opevajo 'dilično sodelovanje s Slovenci v deželi, slovenščina v Borovljah nazaduje in umira. Da so za to odgovorni predstavniki VS (Wald-hauser in Verdel), mora biti jasno, saj v drugih občinah slovenščina v javnosti napreduje (Pliberk, Šmihel, Žitara vas, Železna Ka-Pto, Sele, Bilčovs, itd.). Tudi na okrajnem sodišču v Borovljah je vprašanje slovenščine vzorno urejeno. Vsak, ki pride na sodišče, točno ve, da lahko brez Problema spregovori slovensko. V občinski hiši v Borovljah žal ni tako oz. je prav nasprotno - ljudje že pri vstopu čutijo, da slovenščina ni zaželjena. Gospod VValdhauser in gospod Verdel se bosta morala odločiti vanjo. Začeli sta se jokati, skoraj vpiti od globoke žalosti. Jokali sta pol ure. Na sliki sta spoznali svojo mater, starega očeta, teto, brata, sestro, bratrance. Nihče od njih ni preživel ... in ni imel samo Janusz solznih oči, ko smo nadaljevali z ogledom muzeja. V tri kilometre oddaljeni Brze-zinki (Birkenau), najbrž največjem pokopališču na svetu, ni bilo nič manj pretresljivo. V spomin na žrtve je vsak položil kamen ob spomeniku. Zvečer smo se podali v krakovsko judovsko četrt Kazimierz, kjer v zadnjih letih obnavljajo judovsko kulturno življenje. Prelepo mesto smo si ogledali že v četrtek. Vodil nas je univ. prof. Emil Tokarz z univerze v So-snovcu. Ogledali smo si častitljivo jagielonsko univerzo, Marijino cerkev z znanim krilnim oltarjem Vita Stvvosa, čudovito frančiškansko cerkev ter seveda kraljev dvorec in stolnico na Vavlu. V soboto pa smo se peljali v svetovno znani rudnik soli v VVielicz-ki. Tam smo več kot 100 m pod zemljo občudovali naravne in od rudarjev ustvarjene zanimivosti in se sprehodili 5 km v čarobnem podzemeljskem svetu. Ekskurzija je bila nadvse zanimiva in za vse nepozabno doživetje. Andrea Kropiunig za bolj odločno prizadevanje za naš jezik. Da so pri odločnem vztrajanju za naše pravice uspehi tudi možni, dokazuje primer dvojezičnega napisa na plaj-berški ljudski šoli. Sprva je župan dvojezični napis odklonil z ..argumentom", da se morajo z dvojezičnim napisom strinjati vse občinske frakcije. Jaz kljub temu nisem popustil in dal županu jasno vedeti, da bomo po potrebi tudi sami poskrbeli za svojo pravico. Nato pa je občina izpolnila našo zahtevo. To pišem, ker me ta razvoj skrbi in ker se bojim, da se nam zaradi tega lahko zgodi, da bomo izgubili pri naslednjih občinskih volitvah našega slovenskega občinskega odbornika. Upam, da se bo kaj premaknilo in da se naši predstavniki ne bodo več pustili voditi žejni čez vodo. Lepe pozdrave in brez zamere. Feliks VVieser starejši, pd. Šošl v Slovenjem Plajberku Labodji spev Slovenca? Usoda časnika Slovenec je zelo negotova, saj novinarji in drugi zaposleni stavkajo že od ponedeljka. Poleg izplačila osebnih dohodkov za nazaj, zahteva stavkovni odbor tudi odgovor na vprašanje, ali ustanovitelje časnika, ki so iz krogov krščanske demokracije in katoliške Cerkve, sploh še zanima nadaljnje izhajanje. Čeprav ima Slovenec majhno naklado in zdaj proda med 10 in 13 tisoč izvodi, kar je manj kot pet odstotkov tržnega deleža med slovenskimi dnevniki, bi pomenila njegova ukinitev precej hud udarec slovenskemu medijskemu prostoru. Gre za časnik, ki si je pred petimi leti zadal nalogo, da bo budil slovensko krščansko zavest, da bo nadaljeval tradicijo predvojnega Slovenca oziroma da bo politično drugačen. Bil je izraz medijskega pluralizma, ki je sestavni del vsake demokracije. Zato je tudi Društvo novinarjev Slovenije, ki se je začuda tokrat pra-v o č a s n o oglasilo, pozvalo Slovenčeve lastnike, „naj vložijo vse napore v zagotavljanje fi-n a n č n i h sredstev, —— potrebnih za izhajanje", slovensko vlado pa pozvalo, „naj se končno zave svoje odgovornosti pri gmotnem zagotavljanju pluralistične medijske strukture v naši državi in časniku priskoči na pomoč s potrebnimi finančnimi sredstvi". Kje so vzroki za bližajoč se (upajmo, da ne) neslaven konec časnika. Že v začetku se je pokazalo pomanjkanje profesionalnega pristopa k delu. Pisci so bili zbrani iz vseh vetrov in le redki so bili pravi novinarji z referencami. Zato so bili tudi teksti novinarski diletantizem. Že to je mogoče bralce odbijalo, da bi ga brali. Jože Biščak SLOVENIJA V ŽARIŠČU Izkušnje so prinesle svoje in po dveh letih je bil Slovenec povsem soliden časnik s krščansko usmeritvijo. Vzgojil je nekaj izvrstnih novinarjev in urednikov, ki so v letih 1993 in 1994 pripomogli, da so časnik prodajali tudi po 20.000 izvodov, ob sobotah pa zavoljo priloge Sobotna branja tudi do 30.000. To so bili zlati časi Slovenčevega časnikarstva in zdelo se je, da bo postal dnevnik rentabilen. Ker pa so določeni krogi v krščanski demokraciji ocenili, da se je začel preveč nagibati k socialdemokratom (predvsem po razrešitvi obrambnega ministra Janeza Janše), so se začele „čistke“ in novinarsko hišo so morali do danes zapustiti nekateri dobri novinarji: Jadran Vatovec, Janez Mar-keš, Ivo Žajdela, Igor Kršinar in drugi. Ko pa je vajeti prevzel Janez Obreza, ki vodenja časnika ni znal profesionalizirati in ki ni doumel, da dober novinar ni nujno politično lojalen novinar - kar je samo dobro in nikakor ne slabo - je šlo vse po zlu. Ne novinarji, ki so po skromnih začetkih hitro prišli v profesionalne tire, temveč uredniške in vodstvene napake so bile tiste, ki so Slovenca pripeljale v nezavidljiv položaj. Niti sedanji novi urednik, niti predsednik upravnega odbora družbe Slovenec Izidor Rejc, ugledni član SKD, nista znala stavkajočim ničesar povedati. Namerno ali ne, je težko reči, toda neuradno sta dva scenarija za časnik: po prvem naj bi ga preprosto ukinili, krščanska demokracija pa naj bi z nekaterimi lojalnimi novinarji začela z izdajanjem novega glasila, po drugem scenariju pa naj bi preživel do volitev, vendar z „določenimi“ povolilnimi koncesijami za tistega, ki bo dal denar. 12 Šport šport 13 6 novih trenerjev pri naših ekipah v nižjih razreduh Toliko nenadnih menjav trenerjev že dolgo ni bilo. Bilčovs, Sele, Globasnica, Dobrla vas, Žvabek in Rikarja vas so imenovali novega, preostala sta le Bošnjak (Železna Kapla) in Ger-madnik (Šmihel). V Bilčovsu je zamenjal Hobla Igor Strugger, ki bo ekipi na voljo tudi kot igralec. Tudi Selani so se odločili za trenerja in igralca, Stojanoviča, ki je pred leti igral za Pliberk. Tudi iz Slovenije prihaja trener Dobrolčanov Pernek, ki naj bi skrbel za nov veter ter ekipo pripeljal na sredino lestvice. V Žvabeku je odbor zaupal BILČOVS: novi igralci: Herbert Schaunig (Kotmara vas), Alexander Schlemitz (Št. Jakob), Igor Strugger (ATUS Borovlje) odšli so: Grzič (na Hrvaško), Vincenc Ogris (Kotmara vas) kader: H. Schaunig, Slapnig, Kropivnik, Schel-lander, Rajnovič, Paril, Schlemitz, Durnig, Li-pusch, Fister, Kuess, Strugger, G. Schaunig, Andrejčič, Ouantschnig, Schriefl, Hartl trener: Strugger (nov) ŠMIHEL: novi igralci: Janez Tratar (Globasnica), Boštjan Ljubša (Korotan) odšli so: - kader: Leitgeb, Suschnig, Janet, Tratar, Ljubša, W. Motschilnik, H. Motschilnik, Andreas Gros, Aleksander Gros, Ch. Gros, Krevvalder, Germadnik, Žohar, Murič, R. Lutnik, A. Lutnik, Rodler, Kraiger trener: Germadnik (star) ŽELEZNA KAPLA: novi igralci: Siegfried Užnik (Sele), Bogomir Deisinger (Mengeš), Aleksander Lessnigg (SAK), Norbert Nerz (je zopet pričel igrati) odšli so: Germadnik (zopet v Šmihel), H. Gru-belnig (Metlova), F. Oraže (Rikarja vas), H. Kaschnig (zaključil nogometno pot) kader: KohlvveiR, Krassnig, S. Užnik, Kock, G. Grubelnig, Nerz, J. Ošina, M. Kaschnig, F. Li-pusch, S, Schorli, Baloh, Deisniger, Sporn, E. Schorli, T. Lipusch, Schurtl, Romano, Haller, Kržan, F. Ošina, Lessnig, O. Schorli trener: Bošnjak (star) SELE: novi igralci: Darko Stojanovič (Slovan), Marko Jordan (Svoboda), Aleksander Mak (nazaj iz DSG Borovelj), Adrian Kert (SAK) odšli so: Travnik (DSG Borovlje), Magič (Galicija), Bavdek (v Slovenijo), S. Užnik (Železna Kapla) kader: E. Oraže, Božič, K. Hribernik, A. Mak, D, Mak, M. Mak, F. Dovjak, Kert, Stojanovič, Jordan, I. Kelih, M. Oraže, F, Oraže, R, Roblek, I. Roblek, H. Olip trener: Stojanovič (nov) Kustru, v Rikarji vasi pa Tru-schnerju. Senzacionalni transfer pa je uspel Globašanom, kajti uspelo jim je pridobiti VVolbla, ki bo ekipi na voljo tudi kot igralec. Poleg tega so se Globašani okrepili še z napadalcema Bla-žejem in Buchvvaldom. S temi okrepitvami sodijo Globašani nedvomno med favorite v 2. razredu F. Veliki favorit v 1. razredu D pa je letos Šmihel, ki je pridobil dva igralca, odddal pa ni nikogar. S podobnimi nastopi kakor vigredi pretekle sezone se tokrat sme glasiti prvak le Šmihel. GLOBASNICA: novi igralci: Christian VVolbl (SAK), Adi Blažej (Šmihel/L.), Mario Buchvvald (SAK), Mischitz (Pliberk) odšli so: Tratar (Šmihel), Lesjak (Ruda) kader: Smrečnik, Tominc, VVolbl, Zanki, G. Sadjak, Mischitz, Hren, Silan, Buchwald, Hribar, Lipuš, Szabo, Blažej, Pasterk, Kordesch, Schatz trener: VVolbl (nov) DOBRLA VAS: novi igralci: Drago Pečnik (Mežica), Srečko Pernek (Mežica), Gerald Radif (Vetrinj), Hans Wurm (Žihpolje), Franz Kampi (Klopinj) odšli so: Appe (zopet v Velikovec) kader: Pečnik, Th. Jorg, M. Jorg, Pernek, Blajs, Ch. Lesjak, Zunder, Math, Dollinger, Radif, Kastrun, P. Nachbar, Opietnik, S. Sienčnik, Kul-terer, Wurm, Kampi, Roger trener: Pernek (nov) ŽVABEK: novi igralci: Jakob Boštjan (Dravograd), Nenad Filipič (Metlova), Kapp, Grobelnig, Th. VVriessnig, W. VVriessnig, Homar (vsi Pliberk) odšli so: Žlinder (Št. Peter na V.), Haspitz (Pliberk) kader: Jakob, Gutsche, W. VVriessnig, Th. VVriessnig, Homar, V. Berchtold, E. Berchtold, A. Berchtold, Grobelnig, Kapp, Brglež, Ramuš, čebul, P. Trampusch, Schlatte, Breitenegger, G. Lutnik, Juvan, Sumper, Pistotnik trener: Kuster (nov) RIKARJA VAS: novi igralci: VVerner Sovak (Sinča vas), Michael Kampusch (Klopinj), Jernot Tiganj (NK Jesenice) odšli so: Starz (Žitara vas), Bratič (Klopinj), Bašič (DSG Borovlje), F. Sienčnik (Klopinj) kader: Kaiser, Pandel, Gomernik, Urch, Stras-ser, Lipnik, F. Oraže, Truschner. F. Mochar, Neibersch, Tiganj, Kampusch, Sovak, M. Fera, R. VVeitzer, Figoutz trener: Truschner (nov) TEKMOVALNI NAČRT ZA PODLIGO VZHOD: 1. krog - 4. 8. 96 (14. krog -3.11. 96): DSG Borovlje - Mostič, ASK - Klopinj, Metlova - VVelzenegg, Pokrče -ATUS Borovlje, Št. Andraž - Podkrnos, Vetrinj - Liebenfels, Blatograd - Bilčovs: 2. krog — 11.8. 96 (15. krog-10,11.96): Mostič - ATUS Borovlje, VVelzenegg - Blatograd, Klopinj - Vetrinj, DSG Borovlje - St. Andraž, Bilčovs - Pokrče, Liebenfels ■ Metlova, Podkrnos - ASK; 3. krog -18. 8. 96 (16. krog - 30.3. 97): Št. Andraž - Mostič, Vetrinj - Podkrnos, Blatograd - Liebenfels, ATUS Borovlje - Bilčovs, ASK - DSG Borovlje, Metlova - Klopinj, Pokrče - VVelzenegg; 4. krog - 25. 8. 96 (17. krog - 6.4.97); Mostič - Bilčovs, Liebenfels - Pokrče, Podkrnos - Metlova, Št. Andraž -ASK, VVelzenegg - ATUS Borovlje, Klopinj - Blatograd, DSG Borovlje - Vetrinj; - VVelze- 6. krog - 8. 9. 96 (19. krog-20.4.97); Mostič - VVelzenegg, Klopinj - ATUS Borovlje, DSG Borovlje - Blatograd, ASK - Vetrinj, Liebenfels - Bilčovs, Podkrnos - Pokrče, Št. Andraž - Metlova; 5. krog negg °9 -1 - 9- 96 (18. krog -13.4.97); ASK - Mostič, Metlova - DSG Borovlje, Pokrče - Klopinj, Bilčovi Vetrinj - St. Andraž, Blatograd - Podkrnos, ATUS Borovlje - Liebenfels; „Novi SAK“ z dvena izrednima legionarjema Minuli ponedeljek je minil prestopni rok in SAK se je proti pričakovanju odlično okrepil. S to ekipo sodi nedvomno med favorite za naslov prvaka. Dolgo je kazalo kakor da bo SAK v letošnjem prestopnem roku ostal praznih rok - brez posebnih okrepitev. Schlatzer, Vor-deregger, Barač in Rupp so prav tako odpovedali kakor nekateri močni legionarji. Proti pričakovanju in tembolj presenetljivo pa je odgovornim SAK v zadnjem trenutku le še uspelo najti okrepitve in to zelo močne. Tako sta podpisala dva odlična legionarja, Zoran Škerjanec (31) in Nedim Omerovič (26). Škerjanec je sredinski igralec in prihaja od nogometnega kluba Reka. Pri Dinamu Zagrebu je igral med drugim tudi s Sukerjem, Bobanom in Mladenovičem, ki so vsakem opazovalcu letošnjega evropskega prvenstva še v dobrem spominu. Škerjanec je igral tudi v Španiji, v Franciji in v Nemčiji. Za letošnjo sezono je imel tudi ponudbo iz Švice, toda odločil se je za SAK. Drugi legionar Omerovič prihaja iz Bosne in je očitno tisti napadalec, katerega išče SAK že nekaj let - nevaren z glavo, hladnokrven, oster in natančen strel. Trener Kirisits: „Z njim bomo imeli še veliko veselja!" Omerovič je v pretekli sezoni igral pri pokalnem zmagovalcu BiH Sloboda Tuzla ter zadel 18 golov. Imel pa je tudi ponudbe iz Belgije. Naj večje presenečenje pa je bil podpis Mihija Ziehausa. Njega posebej predstavljati ni potrebno, saj je kot odličen nogometaš poznan daleč prek deželne meje. Z njim je SAK pridobil kar dvojno: po eni strani je Ziehaus velika okrepitev moštvu, po drugi pa ima veliki konkurent SAK Austria Celovec dobrega igralca manj, saj bi Ziehaus drugače podpisal zopet tam. Novi pri SAK so še Vlado Grujič (Spittal), Daniel Krivvitz (Trg/Feldkirchen) in Simon Sad- jak (Pliberk). Grujič je sredinski napadalec, ki pa mora šele dokazati, da je okrepitev klubu, saj je v pretekli sezoni v Spittalu bil več na klopi kakor na igrišču. Kakšno vlogo bo igral novi levi sredinski igralec Krivvitz, pa se bo šele izkazalo. Zopet nazaj k SAK se je vrnil mladi libero in sredinski igralec Simon Sadjak. Že na prvih pripravljenih tekmah je dokazal, da mu leto v Pliberku ni škodovalo, čisto nasprotno, saj je postal bistveno zrelejši in samozavestnejši. Odgovorni SAK so torej prispevali pomembne temeljne pogoje za uspešno sezono v regionalni ligi. Sedaj sta na vrsti trenerja Kirisits in Fera, ki morata najti najboljšo enajsterico. Pri igralcih pa se je že vnel veliki boj za majice. Trener Kirisits si je vsekakor oddahnil, saj še pred tednom ni vedel, ali mu bo na voljo sploh 11 enakovrednih igralcev. Sedaj jih ima blizu 20. Govori se celo, da ta „novi SAK" v pretekli sezoni ne bi izpadel iz II. zvezne lige. Treningi potekajo s polno paro (Kirisits: „Hrstič je celo tako utrujen, da med treningi nima moči za govorjenje...!") in prizadevnost igralcev je velika. Prav tako na pripravljalnih tekmah. Tako je na primer SAK preteklo sredo premagal Zeltvveg kar s 6:1 in to, čeprav sodi Zeltvveg med najboljše ekipe v štajerski ligi. V soboto tekmuje SAK proti Bad Bleibergu, v nedeljo pa čaka velika preizkušnja, saj se bo ekipa trener : Kirisitsa pomerila z Olimpijo v Ljubljani. Tri dni navrh naslednja težka preizkušnja: v Mežici proti Mag Korotanu. Prihodnje pripravljalne tekme: Bad Bleiberg - SAK (v soboto. 20. julija, ob 18. uri v Bad Bleibergu) Olimpija - SAK (v nedeljo, 21. julija, ob 18. uri j na stadionu za Bežigradom v Ljubljani) Mag Korotan - SAK (v sredo, 24. julija, ob 18.30 v Mežici) 7. krog -15. 9. 96 (20. krog - 27.4.97): Vetrinj - Mostič, Blatograd - Št. Andraž, ATUS Borovlje - Podkrnos, VVelzenegg - Liebenfels, Metlova - ASK, Pokrče - DSG Borovlje, Bilčovs - Klopinj; 8. krog - 22. 9.96 (21. krog - 4.5.97); Mostič - Liebenfels, Podkrnos - Bilčovs, Št. Andraž - Pokrče, Vetrinj - Metlova, Klopinj - VVelzenegg, DSG Borovlje - ATUS Borovlje, ASK - Blatograd; 9. krog - 29. 9. 96 (22. krog -11.5. 97); Liebenfels - Klopinj, Blatograd - Vetrinj, ATUS Borovlje - Št. Andraž, Bilčovs - DSG Borovlje, Metlova - Mostič, Pokrče - ASK, VVelzenegg - Podkrnos; 10. krog - 6.10. 96 (23. krog - 25. 5. 97); Mostič - Klopinj, DSG Borovlje - VVelzenegg, ASK - ATUS Borovlje, Metlova - Blatograd, Podkrnos - Liebenfels, Št. Andraž - Bilčovs, Vetrinj - Pokrče; 11. krog - 13.10. 96 (24. krog -1.6.97); Blatograd - Mostič, Liebenfels - DSG Borovlje, VVelzenegg - Št. Andraž, Bilčovs - ASK, Pokrče - Metlova, Klopinj - Podkrnos, ATUS Borovlje - Vetrinj; 12. krog - 20.10. 96 (25. krog - 8.6.97); Mostič - Podkrnos, Št. Andraž - Liebenfels, Vetrinj - Bilčovs, Blatograd - Pokrče, DSG Borovlje - Klopinj, ASK - VVelzenegg, Metlova - ATUS Borovlje; 13. krog - 27.10. 96 (26. krog -15.6.97); Podkrnos - DSG Borovlje, Liebenfels - ASK, Pokrče - Mostič, Bilčovs - Metlova, Klopinj - St. Andraž, VVelzenegg - Vetrinj, ATUS Borovlje - Blatograd. 22 igralcev obsega kader SAK za prihodnjo sezono v regionalni ligi. Glavni trener je ostal Kirisits, namesto Saviča pa je novi asistenčni trener Jože Fera. Adi Preschern vratar starost: 25 Heinz VVastian vratar starost: 26 Peter Hrstič branilec starost: 35 Alojz Sadjak branilec starost: 29 Robert Zanki branilec starost: 22 1 21 4 3 6 Glavni trener Asisitenčni Helmut Kiri- trener Jože sits Fera 15 Simon Sadjak branilec, sr. igralec starost: 22 sredinski igralec 18 Erwin Galo sredinski igralec starost: 31 — Marjan Sadjak sredinski igralec starost: 29 10 Zoran Škerjanec sredinski igralec ' starost: 31 'TTWTIII—fil Michael Ziehaus sredinski igralec starost: 28 VVolfgang Eberhard jtej sredinski igralec 8 Thomas VVuntschek sredinski igralec starost: 26 Daniel Krivvitz sredinski igralec starost: 25 Christian Petschenig napadalec starost: 22 Vlado Grujič napadalec starost: 33 ZAPUSTILI SO SAK Savič v Molltal, Blajs in Pihorner k ASV Pomožni trener in dolgoletni igralec SAK Rade Savič je podpisal za FC Molltal, kjer pa ne bo le treniral, ampak tudi igral. Za Saviča so kazali veliko zanimanje tudi Selani, toda ponudba Moll-tala je bila zanj zanimivejša. Savič: ..Selanom bom kljub temu pomagal v obliki treningov za mlade!" Od SAK sta se poslovila tudi Pihorner in Blajs, ki bosta v prihodnji sezoni ..služila denar" pri celovškem ASV. Z njima in s Prelogarjem želijo Celovčani v prihodnji sezoni zopet v podligo. Prvič je menjal klub SAK Radišan Marko Tolmajer. Podpisal je za Podkrnos (podliga), kjer želi končno igrati v članski ekipi. Kar zadeva legionarje, ki so v pretekli sezoni igrali za SAK, je trenutno očitno srečen le Kotri, ki je podpisal za II. ligaša Flavia Solva. Njegov kolega Martini pa je bil menda na poskusnem treningu na Portugalskem, pri Benfici iz Lizbone. Natančnih informacij o Martiniju žal nismo prejeli. Tretji legionar Susič pa se je vrnil v Spittal. Roman Oraže sredinski igralec starost: 16 22 m. »Sl?* » t Saša Sienčnik sredinski igralec starost: 18 T PETEK, 19. julij Kulturna obzorja. A SOBOTA, 20. julij 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi -od srca do srca. T E D E NEDELJA, 21. julij 6.00- 7.00 Dobro jutro. Koroška - G ute n Morgen, Karnten. Duhovna misel (šolske sestre) s. Veronika Supan iz Št. Petra 18.00- 18.30 6x6 Domače uspešnice. N PONED., 22. julij Kratek stik. Počitniško delo in delovni inšpektorat. V TOREK, 23. julij Partnerski magacin. R A SREDA, 24. julij Domača glasbena mavrica. 21.04-22.00 Glasbena odaja. D 1 ČETRTEK, 25. julij Rož-Podjuna-Žila. U PETEK, 26. julij Kulturna obzorja. [D©B@[^ B/ž\Kla 21. julij '96,13.30 PONEDELJEK, 22. julij 1996 ORF2, ob 1.30________ TV SLOVENI JA 1, ob 16.55 Med drugim z naslednjimi prispevki: • Vzreja koz - alternativna veja kmetijstva, ki je zanimiva zlasti z zdravstvenega gledišča -predvsem za ljudi, ki so alergični na mleko krav • „XY-nerešeno“: po uspešni gledališki monodrami nastaja TV-produkcija za „Dober dan, Koroška" • Iz narodopisne zbrike slovenske prosvetne zveze: „Ko bo cvetel lan" - etnološka zbirka vtkana v današnji čas • Ljubezen do slikarstva jim je v krvi: Michael, Erika in Birgit Jenko se prvič predstavljajo s skupno razstavo v domačem k&k-centru • Čudovita soteska pod Sapotnico je postala prava turistična atrakcija • „Ko poletje pride": Otroški zbor iz Galicije opeva najlepše obdobje v letu RADIO/TV, PRIREDITVE. OGLASI Petek, 19. julij ST. MARTIN PRI NEUMARKTU (ŠTAJERSKA) Predstava: „Woman“ -produkcija v sodelovanju z gradom LIND (v okviru SchloB Lind Sommertheater 1996) Čas: 19., 20., 21., 26., 27., 28. julija, vsakokrat ob 20. uri Kraj: grad LIND Sodelujejo: Ch. Polzi, F. Blauensteiner, Rezika Kanzian Predprodaja vstopnic: SchloB LIND, 8820, St. Marein bei Neumarkt, tel.: 03584/3091 vsakdan od 8.00 - 9.00 (Prenočitve v gradu možne!) SELE Informativni dopoldan strojnega krožka Podjuna Kraj: Zadruga Market Zelzna Kapla Čas: od 9. do 12. ure Prireditelj: Strojni park Podjuna RIKARJA VAS Open air koncert Rockskupina „Shankrock“ iz Slovenije Predskupina: „Alpe-Adrla-Sekstet" Čas: ob 20.30 uri Kraj: Na športnem igrišču v Rikarji vasi ob Zablaškem jezeru Prireditelj: SPD „Danica“ in SPZ Sobota, 20. julij HODIŠE Veselica na Gori Kraj: pri Kokeju na Gori Čas: ob 20. uri Nastopajo: „Koroški muzikantje" iz Slovenije, „Die Seental-Musikanten" iz Hodiš Prireditelj: SPD Zvezda ŽELEZNA KAPLA Informativni dopoldan strojnega krožka Podjuna Kraj: Zadruga Market Želzna Kapla Čas: od 9. do 12. ure Prireditelj: Strojni krožek Podjuna hcsehbibih ŽITARA VAS Poletni koncert Čas: ob 20.30 uri Kraj: v ljudski šoli v Žitari vasi Nastopajo: pevska skupina „Nomos", Mannerguartett KI. St. Veit, MoPZ in FS Trta Prireditelj: SPD „Trta“ v Žitari vasi RADIŠE Tekma koscev Čas: ob 14. uri Kraj: na Rožmanovem travniku Prireditelj: SPD „Radiše“ ŠT. JANŽ Odprtje etnološke razstave „Ko bo cvetel lan" (Etnološka razstava o lanu in ovci Narodnopisne zbirke SPZ) Kraj: k&k center v Št. Janžu v Rožu Prireditelj: k&k in SPZ ŠT. JANŽ Razstava Kristijana Sadnikarja „Pejsaž/ Paysage“. Slike iz narave, ki pa niso realistične Kraj: k&k center Prireditelj: k&k in SPZ SVEČE Otvoritev razstave Otto Kraigher (1886-1951) in njegovi umetniški sledovi v naših krajih Kraj: v galeriji Gorše v Svečah Razstava bo odprta od 14. do 21. julija 1996 (15.00 do 19.00 ure) Prireditelj: SPD ..Kočna" v Svečah (Prvič bodo slike, ki so v privatni lasti občanov, pred- RAZSTAVE stavljene širši publiki) TRŽIČ Razstava: ..Rokopisi Valentina Omana" Kraj: paviljon NOB Tržič Čas: od 10. junija naprej vsak dan med 17. in 19. uro, v sobotah in nedeljah pa tudi med 9. in 12. uro. Prireditelj: Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič CELOVEC Razstava Paola Pascuttija (slike) in Damjana Balbija (fotografije) Kraj: Pri Joklnu Prireditelj: Kulturno društvo Pri Joklnu PLIBERK Razstava ob 10. obletnici smrti Hermanna Falke Kraj: Falke-galerija, Libuče Odprtje: bo v soboto, dne 6. julija 1996, ob 19. uri. Pozdravne besede: Mag.Raimund Grilc, župan mestne občine Pliberk; uvod: Thomas Kemper, Schmallenberg. Po otvoritvi sledi koncert ansambla „PRO MUSIČA TIBICINIA MARIBOR" Razstava je odprta od 6. julija do 15. septembra 1996, od srede do nedelje med 15. in 19. uro ali po telefonskem dogovoru ROŽEK Razstava Konrad Koller „Kleines - Feines" Odprta do 28. julija 1996, od srede do nedelje od 15. do 18. ure. V petek, 19. julija 1996, ob 20. uri: Posredovanje umetnosti ..Približevanja" Kraj: galerija Šikoronja Rožek BEGUNJE Razstava slik Akadem. slikarja Ferda Mayerja Kraj: Galerija Avsenik v Begunjah na Gorenjskem Ob otvoritvi bo krajši kultruni spored Čas: 19. julija 1996 ob 18.00 uri Razstava bo na ogled do 11.9.1996 Nedelja, 21. julij KAZAZE Farni praznik v Kazazah Čas: 9.30 peta sv. maša Nato vesela družabnost pod šotori, tombola, za dobre jedi in pijače je poskrbljeno Petek, 26. julij ŠT. PRIMOŽ Kulturni večer Čas: 20.30 uri Kraj: kulturni dom v Št. Primožu Sodelujejo: otroški zbor SPD „Danica“, MePZ SPD „Dani-ca", dekliški zbor Nomos iz Škocijana Sobota, 27. julij PRI KOŠARJU NA GORI Vaščana pojo Kraj: pri Košarju na Gori Ob slabem vremenu bo koncert v ljudski šoli v Bilčovsu Čas: ob 20.30 uri Nastopajo: „Šentjanški tamburaši", Angelika in Eva Liebau, .Vaščana pojo" Torek, 30. julij ŠT. PRIMOŽ Kulturni večer Čas: 20.30 uri Kraj: na Breznikovem campu ob Zablaškem jezeru Sodelujejo: mešani pevski zbor SPD .Danica", tamburaška skupina SPD iz Št. Janža Nedelja, 4. avgust OBIRSKO SPD „Valentin Polanšek" vabi na pohod na Obir v spomin Hermanu Veliku in Valentinu Polanšku Čas: zbirališče ob 11. uri na vrhu Obirja Nazajgrede piknik na Marofu v torek, 13. avgusta, ob 20. url Galerija Tinje: Odprtje razstave del gospe Hedvvig Bledi „Slike in objekti" od ponedeljka, 26. . avgusta, ob 18. uri, do četrtka, 29 avgusta, ob 13. uri Duhovne vaje za duhovnike, nem. Hvaležnost in spoštovanje -Osnove duhovnikove eksistence Voditelj: p. dr. Ivan Sokolowsky, Dunaj-Rim Izobraževalna potovanja 1996: v nedeljo, 21. julija 1996 Ekskurzija za čebel-arke in čebelarje - čebelarstvo in kultura v Sloveniji na Vrhniki pri Ljubljani v petka, 10. avgusta 1996 Nabucco (Guiseppe Verdi) v Šmarjeti na Gradiščanskem od ponedeljka, 19. avgusta do sobote 24. avgusta 1996 Izobraževalno potovanje na vzhodno Slovaško Spremljata: dvorni svetnik dr. Johann Sturm in Jože Kopeinig od petka, 20. septembra, do sobote, 28. septembra 1996 Romanje v Lurd Voditelj: žpk. Valentin Gotthardt PRIREDITVE/O GLASI PAPEŽ PAVEL II. V SLOVENIJI | | a) PAPEŽ PAVEL II. V SLOVENIJI: 60-minutna kaseta o papeževem obisku v Sloveniji in sicer predstavlja vse tri kraje, ki jih je papež obiskal (Ljubljana, Postojna in Maribor) na zanimiv in potopisen način. CENA: OUU,— ATS L J b) PAPEŽ „IMA VAS RAD“: 90-minutna kaseta ob njegovem rojstnem dnevu in srečanju z mladimi v Postojni, na kaseti je izredno veliko glasbe, zanimivih prizorov in enkratnih trenutkov v družbi papeža. O AH CENA: OUU,- ATS Pri naročilu obeh kaset nudimo 10% popusta. Naročite VIDEO-KASETE ekskluzivno samo pri: ECCO MARKETING, SLO-2000 Maribor, Cankarjeva 10 ali na telefonsko številko 00386-62-226377 ali faks: 00386-62-226318 eri 00 R O Cl <£ o o E E 03 > 0 C/5 03 J*. SZ 0 _Q £ z >o o oc < z 1 I Q_ '0 ž 05 >00 o ČI- LO CL "O o Cl OGLASA Za tiskovni sklad so darovali V Poreču Dr. Franc Wutti, Iščemo oddajamo gradbeno parcelo počitniško hišico Borovlje s priključkom v bližini morja. Informacije: DOPUST elektrike in vode (okoli 1000 m2) oz. malo hišo v sončni telefon 0038661/813082 od 11.7.-28.7.1996 legi (lahko tudi v bregu) zvečer po 20. uri tel.: 042 27/7304 CLUB TRE POPOLI Spoznavati svoje sosede Jezikovne počitnice Tečaji slovenščine, italijanščine in nemščine z udeleženci iz Avstrije, Slovenije in Italije od 18. do 24. avgusta 1996 v Portorožu/Piranu Letos novo: tečaj za risanje Informacije: Milka Hudobnik, tel.: (0463) 54 0 79 - 22 26. likovna kolonija mladih v Sesljanu pri Trstu (Italija) od 25. do 31. avgusta 1996 (za otroke med 9. in 15. letom starosti) Število prijav je omejeno. Prijave bomo upoštevali po vrstnem redu. Prijave sprejema Slovenska prosvetna zveza, Tarviser Str. 16, tel.: (0463) 51 43 00- 20 Teden v planinah od nedelje, 18. 8., do petka, 23. 8.1996 Za vse tiste, ki želijo zbežati pred RAZNO nemirom vsakdanjega življenja v tišino kraljestva gor, Katoliška mladina tudi letos ponuja možnost ..življenjskih vaj" v gorah. Odkrili bomo srce Julijskih alp, in se povzepeli na Triglav, Razor, Kanjavec, Pihavec... Kakor vedno doslej udeleženci potrebujejo dobro kondicijo in nekaj gorskih izkušenj. Vodijo: Peter in Stanko Olip ter Hanzi Sticker Stroški: pribl. ATS 1000,-Podrobnješe informacije dobiš ob prijavi Prijave sprejema do 9. avgusta Hanzej Sticker (04253/597) ali Stanko Olip (04254/2002) ZVEZA KOROŠKIH PARTIZANOV Izlet ZKP na območje Svinške planine v nedeljo 4. avgusta 1996 Zbrali se bomo v Velikovcu na parkirišču pri glavni pošti med 9.30 in 10. uro, od koder bo odhod točno ob 10. uri Vozili se bomo z osebnimi avtomobili in predlagamo, da v Velikovcu presedejo eni k drugim, da bodo vozila bolj zasedena in izkoriščena. Pot nas bo vodila iz Velikovca (Volkermarkt) proti Grebinju (Griffen) in Šentlenartu (St. Leonhard) do Golovice (Wolf-nitz). Iz Golovice se bomo spet vračali mimo Lamingerjeve koče (Lammingerhutte) do koče nad Pollingom (Pollingerhutte), kje bo tovariško srečanje. Za tiste, ki si bodo želeli na vrh Svinške planine, je od koče nad Pollingom pol ure peš hoda po planiniskem svetu. Obisk krajev na Svinški planini bo v primeru slabega vremena izpadel. Pozor ! Zaradi velikega povpraševanja bo teden mladih umetnikov tudi od 29. julija do 3. avgusta 1996. Prijave so še možne do 22. julija 1996 v pisarni Krščanske kulturne zveze v Celovcu tel.: 516243 IMPRESUM nAŠ TEDNIK Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo ..Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopala predsednik Nanti Olip in osrednji tajnik Franc VVedenig, 9020 Celovec, 10.-Oktober-StraBe 25/IV. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch(glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, 10 -Oktober-StraBe 25/IV. Tisi': Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, telefon 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10,-Oktober-Stralle 25/IV, 9020 Celovec: telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 440,- Slovenija 3000,- SIT; ostalo inozemstvo 750,-šil.; zračna pošla letno 1000,- šil.: posamezna številka 10,- šil.: Slovenija: 100,- SIT. Ana Apovnik, Senčni kraj 60,-; Marija Trampusch, Pliberk 60,-; Maria Pachteu, Pliberk 10,-; Franc Trap, Drveša vas 10,-; Vinko Kušej, Pliberk 50,-; Joško Hudi, Nonča vas 60,-; Marjana Kresnik, Čirkovče 60,-; Josef Visočnik, Dob 20,-; Jožef Logar, Konovece 60,-; prof. Jože Wa-kounig, Kotmara vas 60,-; Marija Adlassnig, Vešava 50,-; Dominik Krušic, Kotmara vas 60,-; Barbara Hirm, Apače 60,-; N. N. Sele-Sr, Kot 60,-, N. N., Sele-Sr. Kot 60,-; Pavli Certov, Sele-Sr. Kot 20,-; Marija Dovjak, Sele-Sr. Kot 60,-; Kristijan Užnik, Sele-Sr. Kot 20,-; Apolonija Užnik, Sele-Cer-kev 60,-; Hermine Rakuschek, Sele-Borovnica 60,-; Ludmila Dovjak, Sele-Borovnica 20,-; Anton Olip, Sele-Šajda 60,-; Ane-marie Mak, Sele-Šajda 60,-; Adolf Mak, Sele-Sajda 60,-; Hanzi Roblek, Seje-Šajda 60,-; Jožef Mautz, Sele-Šajda 60,-; Stanka Pegrin Sele-Šajda 100,-; Joži Mautz, Sele-Šajda 60,-; Jakob Kelih, Sele-Cerkev 60,-; Tomaž Jug, Sele-Cerkev 100,-; Uršula Mak, Sele-Cerkev 60,-; Florijan Oraže, Sele-Cerkev 60,-; Johan Roblek, Sele-Borovnica 60,-; Heribert Kulmesch, Sele-Borovnica 60,-; Franci Roblek, Sele-Borovnica 60,-; Neži in Folti Čer-tov, Sele-Cerkev 60,-; Marija Čertov, Sele 60,-; Neži Olip, Sele-Cerkev 60,-; Franc Kelih, Sele-Cerkev 70,-; Judita Kravanja, Malošče 60,-; Johan Muller, Diča vas 60,-; Jurij Buch, Št. Jakob 60,-; dr. Milan Hoja, Št. Jakob 160,-; Josef Krištof, Velika vas 60,-; Michael Einspieler, Zg. Vesca 20,-; Marija Šimenc, Vodni at 20,-; Foltej Dragaschnig,-Koren 60,-; Gustav Januš, Brez-nica 60,-; Leopoldine Sitter, Št. Jakob 50,-; Ekskluzivno za Naš tednik 1/ ponedeljek bo odletel kolesar Peter VVrolich v Ameriko na olimpijske igre. Kakšne so njegove možnosti na olimpijskem tekmovanju še ne ve povedati, saj si mora najprej ogledati progo. Kot odgovor na to vprašanje ter o zanimivih doživljajih, o posebnih vtisih bo VVrolich iz Atlante redno poročal samo za bralce Našega tednika. Peter „Paco“ Wrolich poroča iz Atlante Pot do velikega cilja ..Projekt Atlanta" se je pričel pravzaprav že jeseni preteklega leta. Z avstrijsko reprezentanco sem sev Kolumbiji v višini 3000m tri tedne pripravljal na svetovno prvenstvo. Prav ta višinski efekt mi je olajšal zimski trening; že zdravstveni atesti meseca decembra so kazali, da so se osebne sposobnosti ogromno izboljšale. Skorajda ves december sem bil na tekaških stezah Podna. Treniral sem 3 do 6 ur dnevno, mimogrede pa sem na dunajski univerzi opravil še dva pomembna izpita. Konec januarja sem se odpravil na trening na kanarske otoke, od tam pa sem direktno letel na Mallorco, kjer je čakala reprezentanca. Že tam sem čutil, da sem na pravi poti, ko sem na zelo težki dirki zasedel 3. mesto. Konec marca sem se pripravljal v Kalabriji na prvo pomembno preizkušnjo v Nemčiji (Niedersachsenrundfahrt). Že tam sem dosegel B-limit in si s tem zagotovil mesto v ožjem krogu pretendentov za olimpijske igre. Dokončno pa sem potrebni limit dosegel meseca maja s 3. mestom na Češkem na „Dirki miru". Po Avstrijski dirki me je zvezni trener Lux imenoval za ekipo, ki bo 31. julija zastopala Avstrijo v Atlanti. Višek priprav na olimpijske igre pa je bila dirka „Rheinland-Pfalz“ (pretekli teden), kjer sem z 2. mestom na sedmi etapi dokazal, da sem v odlični formi. V Ameriko bom odletel prihodnji ponedeljek (22. julija). Že prvi dan si bom ogledal kolesarsko progo in navrh lahko rečem, kakšne so moje možnosti na tekmovanju. Vsekakor pričakujem zelo hitro in od vsega začetka živčno in napeto tekmo s hitrim finalom. 9 CLC Oy Dežela ob Dravi Koncerti so tu, da postanejo tradicija. Tako tudi koncert pod geslom Dežela ob Dravi, ki ga že nekaj let prireja Slovensko prosvetno društvo Srce v Dobrli vasi. Tokrat so se povabilu odzvali pevski zbor iz Grebinja, zbor A-capella iz Dobrle vasi, Kvartet bratov Smrtnik, Vokalni kvartet iz Radentheina in seveda hišni gospodar MePZ Srce. Ker je vreme dopustilo, je prireditelj izbral za pravi ambient deloma že lepo obnovljeni dobrolski samostan. Topli zveni pesmi o Dravi, ki je prek povezovalcev Hansa Mosserja in Zalke Kuchling v nostalgičnih čustvih tekla skozi spomin dela lepega števila poslušalcev, so za čas koncerta vsekakor dali poza- biti hladno vremensko realnost. Tudi številnim turistom je koroška pesem vidno ogrela srce. Tradicionalni koncert Dežela ob Dravi že nekaj let uspešno prireja Slovensko prosvetno društvo „Srce“ iz Dobrle vasi. Slika zgoraj: MePZ „Srce“, slika destno: zbor A-capella iz Dobrle vasi.