V Ljubljani, petek 14« novembra 1930 Cena Din V Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — 2-Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFRAVNIŠTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica štev. 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE : MARIBOR, Grajski trg: St. 8. — — — CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska e, tel. St. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — — Račun pri poŠt. ček. zavodu v Ljubljani St. 10.351. GB OZNO RAZDEJANJE V LYONU Uničena fe cela četrt dela napredujejo zelo Lvon. 14. novembra. Katastrofa v Livono je mnogo večja, kakor pa se jje prvotno mislilo. Ves del mesta je po polnoma opustošen, število žrtev pa še sploh ni znano. Med prebivalstvom vlada nepopisno razburjenje, ker obstoja nevarnost nadaljnjih plazov. Po mnenju geoloških strokovnjakov, je ves hrib popolnoma izpodjeden od vode in plinov tako, da je to šele pričetek njegovega razpadanja. Oblasti so storile vse, da preprečiio nadaljnjo katastrofo. Reševalna dela se nadaljujejo z vso naglico, vendar pa napredujejo zelo počasi. Odkopavati morajo ogromne mase zemlje in kamenja, predno morejo priti do zasutih žrtev. Tekom včerajšnjega dne so po napornem delu odkopali komaj pet ponesrečencev. Vsi so bili tako zmečkani in razmesarjeni, da so le pri treh mogli ugotoviti identiteto. Po prvem službenem komunikeju, so cenili število žrtev na 30, toda — Število žrtev še ni ugotovljeno — Reševalna počasi — Nevarnost nadaljnjih razdejanj po nadaljnjih ugotovitvah bo skoro gotovo presegalo 100. 10 nadaljnjih hiš je tako poškodovanih, da obstoja nevarnost, da se vsak hip porušijo. Vse te hiše so morali takoj izprazniti, ljudje pa se sele tudi iz hiš, ki zaenkrat niso v nevarnosti. Tekom včerajšnjega in današnjega dne je prispelo v Lyon mnogo novinarjev iz Francije in inozemstva, da si na licu mesta ogledajo razdejanje. Lyon, 14. novembra. Plaz je porušil večinoma stare hiše. Med temi je bilo tudi nekaj osemnadstropnih hiš, čilih prebivalce je katastrofa presenetila v spanju. Hotei »Du petit Versailles«, ki je bil poln gostov, je bil porušen do tal. Katastrofa je bila zato tako strašna, ker je pridrlo več plazov z velikansko naglico. Pri rešilnih akcijah je izgubilo življenje 19 gasilcev in 4 stražniki. Pod ruševinami leže cele družine. Število mrtvih cenijo na 100. Veliko ranjenih je bilo prepeljanih v bolnico. Ker obstoja 1 nevarnost, da se poruši še več hiš, je bila izpraznjena cela mestna četrt. Prebivalstvo je zbežalo v katedralo. Pogled na kraj katastrofe je strašen. Cesta je na dolžini 200 metrov zasuta z 20 metrov debelo plastjo zemlje in kamenja. Odkopavanje ogromne mase zemlje bo trajalo več dni. Reševalna akcija se nadaljuje z vso naglico. Lyon, 14. novembra. Zemlja se je premikala do včeraj opoldne. Doslej so izkopali do 30 trupel. Rešilna dela vodi 20 gasilcev in 5 policistov. Boje se, da je pod plazom še več mrtvih. V bolnico so prepeljali deset težko ranjenih, od katerih jih je pet kmalu po prevozu umrlo. Pariz, 14. novembra. Rešilna dela v Lvonu se nadaljujejo. Po zadnjih poročilih število mrtvih ne bo preseglo 30. Rešilna dela se vrše zelo previdno, ker je velika nevarnost, da se podro hiše,* ki so poškodovane. Na mesto katastrofe je prišel bonski nadškof Naurin. Zaupnica Briandti Velika zunanjepolitična debata v francoski poslanski zbornici je bila ponoči zakliučetra z zaupnico Briandu in vladi Pariz. 14. novembra. Na včerajšnji seji francoske zbornice je prišlo nb priliki zunanjepolitične debate rlo ostrega prerekanja med zunanjim ministrom Briandom in komunističnimi poslanci. Briand je naglasil, da Francija ne namerava voditi križarske vojne proti komunistom, je pa prisiljena, da se obvaruje pred vsako nevarnostjo Nato je Briand govoril o locarnski pogodbi ter naglasil, da so zavezniki tako garantirali nedotakljivost francoskih meja. Briand je nadalje energično pobijal mnenje nekaterih političnih krogov, da je sporazum med Nemčijo in Francijo nemogoč. Če bi se odklonil, je nadaljeval Briand. vsak stik z Nemčijo, bi to nasprotovalo temeljni ideji statuta Društva narodov. Francija bo še nadalje tesno sodelovala s svojimi prijatelji v dobrobit Evrope. Res, da je v obeh državah nekaj mož, ki drže nevarne govore. Kljub temu se ne sme izgubiti hladnokrvnosti in poguma zaradi teh pojavov, kar nikakor ne ovira obrambe mirovnih dogovorov in francoskih meja. Končno je Briand naglasil, da mora Francija nadaljevati svojo dosedanjo zunanjo politiko in storiti vse, da se ohrani svetovni mir. Briand se je v svojem govoru dotaknil tudi težkega gospodarskega položaja v Nemčiji, ki šteje na milijone brezposelnih. Zato je tudi razumljivo, da ti nimajo preveč simpatij do Francije in njenih bivših zaveznikov. To še ni dokaz, da se je njegova zunanja politika ponesrečila. Francija bo nadaljevala delo za mir in Briand bo prej zapustil svoje mesto, kakor prenehal s sedanjo politiko. Seja poslanske zbornice je trajala pozno v noč. Pred zaključkom debate je povzel besedo ministrski predsednik Tardieu, ki je izjavil, da vlada popolnoma soglaša in osvaja politiko Brianda. Francija je lahko srečna, da ima Brianda. Zavračajoč očitke o oboroževanju in imperijalističnih težnjah Francije je Tardieu dokazoval, da ima Francija 183.000 mož manj kakor Nemčija in 189.000 mož manj kakor angleška armada. V Ženevi bo Francija pri evropski reorganizaciji stavila predloge, ki bodo zajezili boljševiško propagando in odstranili revizijonistično ofenzivo. Položaj v Evropi je prenevaren, da bi se smelo z njim igračkati. >Če hočete vreči mojo vlado,« je zaključil Tardieu, >jo vrzite jutri, danes pa pokažite, da je Francija v zasledovanju mirovne politike enotna in solidarna.« Govor ministrskega predsednika je napravil na zbornico globok vtis in pri glasovanju, ki se je vršilo kmalu po polnoči, je bila Briandu in vladi z večino 322 glasov izražena zaupnica. Popolna zmaga braziljske revolucije Revolucijonarfi so prevzeli vso oblast, ukinili ustavo in pričeli z izgonom pristašev bivšega režima Rio de Janeiro, 14. novembra, d. Objavljena je bila naredba predsednika Vargasa, glasom katere dobiva provizorna vlada absolutno zakonodajo in izvršno oblast, dokler ne bo izvojevana nova Narodna skupščina, ki bo sklepala o novi ustavi države. Naredba razpušča obenem vse provincijalne parlamente in odbore po mestih. V veljavi ostane še samo »habeas corpus« za vse one, ki bi bili obtoženi za kak zločin občega prava, razen za državne uradnike in krivice, ki spadajo pod kompetenco izjemnih sodišč. Zvezne države obdržijo še naprej svojo finančno avtonomijo. Tudi ie prevzela revolucionarna vlada vse obveze prejšnje zvezne vlade za posojila in operacije javnega kredita. V dekretu je dalje rečeno, da bo nova državna ustava tudi republikanska in osnovano je izjemno sodišče za vse politične delikte. Včeraj so se ukrcali prvi izgnanci Var-gasove vlade, med njimi tudi bivši senator v Rio de Janeiro Machado, ki je bil do predsedniških volitev zaradi svojega izrednega govorniškega daru idol ljudstva. Med izgnanci se nahajajo dalje še direktorji prejšnjih vladnih listov in ravnatelji nekih severo - ameriških podjetij. V nekaj dneh potujejo v izgnanstvo še drugi obsojenci, ponajveč bivši narodni poslanci, ki so se ob času revolucije zatekli na tuja poslaništva. Danes so zasedle senatno palačo revolucionarne čete iz Rio Grande do Sul. Vatikan priznal braziljsko vlado Vatikansko mesto, 14. novembra. Apostolski nuncij v Rio de Janeiru je prejel nalog, naj sporoči braziljski vladi, da jo priznava vatikanska država. Splošna stavka v Peruju Newyork, 14. nov. Iz Lime v Peru po= ročajo, da je tamkaj in v Callau izbruhni?! splošna stavka. V ozemlju Junin Limaso so proglasili obsedno stanje. V Cerbi de Pasco. kjer so veliki bakreni rudniki, je bilo pri predvčerajšnjih nemirih ubitih 13 oseb in 25 hudo ranjenih. Ukinitev ustave na Kubi Havana, 14. novembra. Zaradi zadnjih nemirov je predsednik Kube ukinil ustavo. Strahovito razdejanje ciklona Rangoon, 14. novembra. Strahovit orkan je do tal porušil tudi mesto Kijankupu, ki leži 350 km od Rangoona. Vsa poslopja vštev-ši vladne urade so popolnoma razdejana. V luki je vihar potopil več ladij. Število človeških žrtev je zelo veliko. Mesto nudi nepopisno sliko bede in razdejanja. Na pomoč so odhitele številne rešilne ekspedicije. Vesti iz Beograda Beograd, 14. nov. AA. Snoči je bila v oddelku za živinorejo ministrstva za polje* delstvo ofertna Hcitacija za nabavo foto* grafskih aparatov. Te aparate bodo upora« bili za posnetke živine in raznih živinskih predmetov in prizorov. S temi posnetki bo* do postavljeni živinski albumi, ki naj po» dajajo ilustriran pregled o naši živinoreji Beograd, 14. nov. AA. Pravni odsek mi» nistrstva za šume in rudnike je obvestil di» rekcije šum, da je treba smatrati občinska sodišča za samoupravna oblastva, V zmislu § 52 zakona o šumah. To pojasnilo je nor* mativnega značaja. Beograd, 14. nov. AA. Od 10. do 30. t m. bodo v oddelku za agrarno politiko mft» nistrstva za poljedelstvo pred posebno strokovno komisijo izpiti za profesorje srednjih in nižjih poljedelskih šol in držav« ni strokovni izpiti za uradnike L, II. in III. kategorije. Predsednika komisije sta dekan poljedelske fakultete v Beogradu M. Vlai» nac in načelnik ministrstva za poljedelstvo M. Djurić, člani pa so načelniki tega mini* strstva in profesorji poljedelskih fakultet. Prepovedane brošure Beograd, 14. novembra. AA. Z odlokom minstrstva za notranje zadeve 1 34225 z dne 7. t m. je prepovedan uvoz in razširjenje brošure ^Črnogorec brez domovine<. ki jo je izdala v jugoslovenskem jeziku knjigarna Ivana Krešiča v Xe\vyorku. Beograd. 14. novembra. AA. Z odlokom ministrstva za notranje zadeve I 34226 z dne 7. t. m. je prepovedan uvoz in razširjanje gospodarskega bulletina Grič. gospodarski pregled«, ki izhaja v jugoslovenskem in nemškem jeziku na Dunaju, a urednik mu je Ivan KoJani?. Rulletin poroča tendencijozno o nasi državi. Belirijska vladna kriza Bruselj. 14. novembra, s. Kralj je sprejel danes ministrskega predsednika Jas-parja ter ga prosil, naj preklice ostavko vlade, ki jo je podal, dne 11. t m. Jaspar je zaprosil, za dan pomisleka. Špansko oboroževanje Madrid. 14. novembra. Španski kralj je podpisal odlok, r katerim je odobril nakup 28 torpedovk za špansko vojno mornarico. Ruski industrijski dumpiu Vsa angleška tržišča so preplavljena z ruskimi ifidu strijsklml izdelki, ki jih prodajajo pod vsako ceno London, 14. novembra. Preiskava lista *Daily Mail« o metodah, ki iih uporabljalo boljševiki za uničenje angleške trgovine, ie pokazala, da preplavljajo ruski sovjeti angleška tržišča z industrijskimi proizvodi z namenom, da uničijo angleško trgovino po vsem svetu. Uničenje angleške industrije naj zrevolucijonira angleško delavstvo, ki bi bilo tako bolj dostopno za komunistično propagando. Načrt je zelo enostaven. Vsi ruski proizvodi prihajajo v Anglijo brez ovir, ker vlada ni ničesar storila za zaščito domače industrije. Mnogo ruskega blaga prihaja v severne angleške luke, večina na sovjetskih ladjah v London. Za razpečavo ruskih Izdelkov posluje boljševiška trgovinska misija popolnoma rednim trgovskim potom. Iz Moskve je prišla odredba, naj se blago proda za vsako ceno. London, 14. novembra. V spodnji zbornici je konservativna stranka predlagala carine na vse inozemske industrijske proizvode v svrho zaščite domače industrije. Konservativni predlog navaja, da se bo le tako preprečilo neizbežno znižanje delavskih plač. Predlog je zbornica odklonila z veliko večino. Proti so glasovali tudi nekateri konservativni poslanci. London, 14. novembra. Angleška vlada je predsednike dominionov obvestila oficijelno, da ne more sprejeti predloga dominjonov, naj se uvedelo recipročne preferenčne carine. Atentat na japonskega ministr predsednika Davi je streljal nanj neznan atentator In ga smrtno nevarno rani! Tokio, 14. novembra. Davi je bil izvršen atentat na japonskega ministr* skega predsednika Hamagušija. Ko je nameraval vstopiti v vlak, da bi se od* peljal na manevre japonske vojske, je pristopil k njemu neznan moški, i»a vljudno pozdravil in spregovoril z njim par besed. V naslednjem hipu pa je segel v žep, potegnil samokres in oddal iz neposredne bližine na ministrske* ga predsednika strel iz revolverja. Hamaguši se je na mestu zgrudil,, dočim so atentatorja prijeli še predno je mogel oddati drugi strel. Krogla je zadela Hamagušija v vrat. Naglo so ga prepeljali v bolnico, kjer je bil operiran. Nje* govo stanje pa je iako kritično, da se zdravniki boje, da mu ne bodo mogji rešiti življenja. Kdo je atentator, še ni znano. Razorožitvena konferenca ženeva, 14. novembra. AA. Pripravljalni odbor za razorožitveno konferenco Je nadaljeval razpravo o omejitvi oboroževanja. Britska delegacija je stavila predlog, naj bi pogodbene stranke izmenjavale vse podatke o oboroževanju in načinu, kako si zamišljajo razorožitev. Ta predlog je odbor sprejel. Italijanski predlog, naj bi se oboroževanje omejilo s črtanjem izdatkov v državnem proračunu, je bil odložen do prihodnje seje. Italijanski prekooceanski polet Rim, 14. novembra. Dne 15. decembra bo letel general Balbo z 12 letali iz Orte-bella v Bolamo na zapadni obali Afrike in od tu v port Natal v Braziliji. Razdalja tega poleta znaša 1800 milj. Ker bo sodelovalo pri tem poletu veliko letal, je nevarnost za letalce zelo zmanjšana. Balba bo spremljal general Valle, šef letalskega glavnega stana. Zaradi tropske klime, ki vlada v Bolami, bodo sodelovala pri poletu letala tipa »Savoia Marchetti«, ki so ameriškega tipa. Vsako letalo je opremljeno z dvema motorjema po 550 konjskih sil. Opijska konferenca London, 1 ! nov. AA. Konferenca vlad* nih zastopnikov dežel, ki produciralo opij, je po 14 dnevih zaključila svoja posveto* vania. Konferenca je izdelala preliminarni načrt za omejitev produkcije mamil, ki bo. kakor upajo, izpopolnjen s sprejetjem med» narodne konvencije na splošni konferenci, ki bo prihodnjega maja v Ženevi. Na kon= ferenci ie bil med drugim dosežen spora* zurr v vprašanju produkcije kokaina, ki ga bodo proizvajali zgolj v medicinske svr* he. Količina produkcije tega mamila bo razdeljena po potrebi posameznih držav Zastopniki neposredno prizadetih držav bo* do nadaljevali pogajanja, da se doseže spo* razum v vprašanju količin morfija in nlr* govih derivatov, ki naj jih produciralo no* samezne države Protestne demonstracije indijskih nacionalistov Kalk u ta. 1 novembra A A. Sno^i je manifestirala več ' , a povorka to glavnih ulicah. Manifestanti so nosili s ornimi trakovi obrobljene prapore nacionalističnega pokreta. Po končani povorki je bil shod. Govorniki so protestirali proti indijski konferenci v Londonu. Costes in Bellonte letita okoli Francije Pariz 1 ! novembra AA. Letalca Costes in Bellonte sta začela polet okoli Francije. Rumunfja izganja tujce Bukarešta, ... novembra AA. V zvezi s nedavno odkrito vohunsko afero je policija začela poizvedovati, s čim žive neki inozemci in kakšno je prav za prav njihovo pravo ime. Na podlagi teh poizvedb bo v kratkem izgnanih iz države okoli 100 oseb. Spopadi na Havani Newyork, O. uov. g. V Havani je prišlo danes do krvavih demonstracij proti reži* mu predsednika Machada. Dijaki so sku* šali prirediti obhod po mestu, proti čemur pa je nastopila policija in konjenica na konjih z orožjem v rokah ter pregnala de* monstrante. En dijak je bil ubit, 15 pa ra» njenih. Nad Havano in drugimi mesti je bil proglašen preki sod. Vlak povozil avtobus Bukarešta, 1«. novembra d. Ne daleč od Ploestia je pregazil osebni vlak neki avtobus. Pri tem je bilo 8 oseb ubitih, 15 pa težko ranjenih. Avtobus je bil popolnoma zdrobljen. Trupla ponesrečenih potnikov so bila strašno razmesarjena. Žrebanje državne razredne loteriie Pri včerajšnjem žrebanju so bili izžrebani med drugimi tudi sledeči dobitki: 40.000 Din srečka št. 35.319. 30.000 Din srečka št. 37.6S9. 20.000 Din srečki št. 14.261, 79.919. 10.000 Din srečka št. 71.506. 4.000 Din srečke št. 14.314, 20.052, 33.519, 39.024, 39.668, 43.876, 67.704, 72.833. 85.322. Manjši izžrebani dobitki so priobčeni na 4. strani v oglasu Zadružne hranilnice. Sv. Petra cesta 19. Sorzna poročila, LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.745. — Berlin 13.455 — 13.485 (13.47). — Bruselj 7.8,v>9. — Budimpešta 9.885. — Curh 1004.4 _ 1097.4 (1095.9). — Dunaj 795.63. — London 274.17 — 274.97 (274.57). — Ne\vyork 56.33 — 56.53 (56.43). — Praga 167.17 — 167.97 (167.57). — Trst 294.70 — 296.70 (?95.70). — Pariz 222. INOZEMSKE BORZE. Curfh. Beograd 9.1280. _ Par z 31.36. — London 25.05. — Newyork 515.80. — Bruselj 71.90. — Milan 26.99. — Madrid 59.60. — Berlin 122.85. — Dunaj 72.60. —. Sofija 3.73. — Praga 15.29 — Varšava 57.75. — Budimpešta 93.20. — Bukarešta 3.06. Pristopajte k Vodnikovi družbi Stran 2 SLOVENSKI NAROD« dne 14 novembra 1930 Nekrolog našemu najboljšemu slikarju Naš najpopularnejši slikar al Bohinjec, temveč iz Lorene Zadnji »Zbornik za umetnostno zgodovino« je potrdil že dolgo s strahom pričakovano vest, da Valentina Mencingerja ni več med slovenskimi umetniki. Neusmiljeni dr Stanko Vurnik ga je podrl in mon-ftignor Viktor Steska mu Je zapel v srce segajočo llbero, da so zaječale »Umirajoče duše« in mu je pisateljica Tika Burger-Va-štetova prižgala svečo na grob. 2>Naš najboljši umetnik v oljnem slikarstvu je Valentin M«tzinger« še v ne krologu piše msgr. Steska in vendar ne jokamo za njim. pa tudi gospej liki ne poči srce, če se je junak njenega romana »Umiirajoče duše« Valentin Mencinger iz Srednje vasi v Bohinju izkazal za Janeza Valentina Metzingerja iz St. Avolda v daljni Lorenii. Njen roman je še vedno edina in najboljša slika Ljubljane v XVIII. stoletju ln z nestrpno nepočakanostjo priča-. kujemo njenega Valvasorja Kdor hoče vedeti, kako so Ljubljančani živeli in kako so umetniki pred 200 leti ustvarjali lepoto našega mesta, naj čita »Umirajoče duše« In naučil in zapomnil si bo več kakor iz ■vseh zgodovinskih knjig. Za Metzingerjem nam ni treba tugovati, ker ni naš najboljši, pač pa naš najpopularnejši slikar. Vsi trije njegovi sodobniki Franc Ilovšek iz Mengša, Fortunat Bergant Iz Mekinj in Anton Cebej iz Ajdovščine, ki jih msgr. Steska imenuje, visoko presegajo po invenciji in kvaliteti Metzingerja, ki se je s svojimi deli le redko povzpel nad povprečnost ln stopil čez ono mejo, ki loči rokodelstvo od umetnosti. če hočemo primerjati Metzingerja z Dovškom, stopimo samo v šentpetersko cerkev. Ne da bi gledali veličastni Ilov-škov strop, ki že sam zmečka Metzingerja pod seboj, si oglejmo v desnih dveh sosednih oltarjih samo Tlovškov »Noli me tan-gere« in Metzingerjevoga »Kristusa na križu« In takoj postane Metzinger trd, mrzel in okoren ter pust rokodelec poleg Tlovška, umetnika v risbi, barvi, luči, da, zlasti v obdelavi luči, ki jo Nemci imenujejo >L.ichtf(ihrung rije. Prišli so študentje. »Poglej jih no, kako se tišče na tistem .oksenštant'!« je zarjul eden. — Samo tebe še manjka, pa bi bila ce* lotna narodna galerija vos>ov!« je zinil dru» gi ter zažvižgal kot da je na dijaškem sto* jišču. — Stražnik je pa povsod častno zasto* pa«! je naglasil tretji ter pokazal nanj s prstom. Delavec je tolkel po tirnici s kladiv oru da jo je na sklepu priravnal. Gospodične 30 se prijele za ušesa; ena je dejala; »Zdi se mi, kot da mene po glavi tolče. Kaj pa de* la, da je tak ropot? Ko se pn nas skregata oče in mama, je tako ropotanje! Druga je odgovorila: .Šino' pribija na tla, da se ne bo premikala, ko se bomo vozili! Skratka, vsak je vedel povedati kaj pa* metnega. — Glejte, glejte! Dva tira bodo izpeljali po Šelenburgovi ulici! Moj duš, koga pa sploh mislijo! so se zgražali ljubljanski ve» Ijaki. — Kje bomo pa hodili, to vas vprašam! Ceste so že itak tako ozke, da sosea sosedu pljuje v hišo! Zdaj pa še tramvaj, saj ne boš mogel več niti iz hiše stopiti na cesto! To vas vprašam, kdo pa davke pia* čuje, za čegav denar pa delajo a=>a*a? To bi pa rad vedel! Ne bev ne mev. nihče te nfc ne vpraša, pa ti spuste zlodja kar za vrat! Jaz pravim, da je škandal! Tramvaj je figa da veste! Tramvaj je vozil do trgovine Bat'a. Iz* stopili sta gospe. »Jazes! Sem mislila koga je, ko se je ustavil! Koga pa delajo prav za prav? Tramvaj delajo? Kako pa to, saj je že narejen kar pomnim. Prestopiti? Ja. kje je pa drugi voz Pri Figovcu? Boh se vas usmili, zdaj se bom pa morala peljati kar nazaj, tako daleč ne pridem peš! Ampak voznine bi mi zdaj ne smel več računati!« je stokala lepo rejena gospa. Po Prešernovi ulici je primahalo par ko* modnih Ljubljančanov, ki so se namenili na Dunajsko cesto. Pred pošto pa so se ustrašili kupov kamenja in ljudi. »Saj ni mogoče priti čez, rajši se peljimo s tram* vajem!« In so vstopili v tramvaj ter prese* nečeni opazili čez nekaj časa — da so zopet na Marijinem trgu. — Tramvaj je pa res od vraga! Dr. Windischer: Ljudska univerza za trgovske in obrtniške kroge Trgovsko društvo »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani ima za seboj dobrih 30 let stva* rilnega dela. Od početka svojega mnogo* stranskega delovanja si je stavilo za po* glavitni cilj svojega dela skrb za povzdigo splošne in strokovne izobrazbe ter je vsa leta zvesto sledilo svojemu izobraževalne* nemu cilju s predavanji, publikacijami, strokovnimi knjigami, časopisi, koledarji ter poučnimi tečaji. V pravilih začrtano delo je društvu v novih gospodarsko m narodno politično ugodnejših prilikah jako olajšano. Posebne -organizacije so prevzele besedo in zagovor stanovskih potreb m gospodarskih zahtev v vsakdanjem trenju praktičnega življenja. Društvu »Merkur« sedaj preostaja jo v prvi vrsti izobraževal* ne naloge in družabne prireditve, pa bo Trgovsko društvo »Merkur« v letošnji jesenski m zimski dobi nadaljevalo s pri* rejanjem pred leti začetih družabnih veče* rov Te večere zveze z rednimi predavanji iz najrazličnejših strok tako, da bodo ude« ležniki imeli priliko slišati od odličnih nas ših strokovnjakov res zanimive in koristne stvari. Poljudnost in mnogostranost bo vodilo za ta predavanja. Lepa vrsta naših mož, ki so vidni delavci na najrazličneiših poljih, se je odzvala z vzgl?dno ljubezni* vostjo našemu vabilu in obljubila svoje dragoceno sodelovanje Društvo »Merkur« si je izbralo lep in koristen cilj in smo prepričani, da ga dosežemo kar nam je zagotovljeno tako ponosno število zanimiv vih predavalnih predmetov Družabni ve* Čeri so pričeli oktobra meseca Udeležba je brezplačna in so gostie iskreno dobrodošli Niz predavani je pester in vabliiv Grešna zamuda bi bila na stram tistih na« ših ljudi, katerim so predavanja naraenje-. na, ako bi to lepo priliko zamudili. Predavanja so nam doslej obljubljena od naslednjih gospodov predavateljev: 1. Agnola Anton: Steklo in keramika v naši državi. 2. Prof dr Bohm Ludvik. Naša po* morska organizacija 3. Dr Dobrila Mario: Važnost borze v gospodarstvu in njena uredba. 4. Direktor drame Goba Pavel: O gledališču. 5 Ing. Gulič Gvido. Izraba pri* rodnih energij in napredek človeštva. 6. Podžupan prof Jarc Evgen: Nova Ljub* tjana. 7. Predsednik Zveze trgovskih gre* mijev Kavčič Josip J.: Psihotehn^ka v go* spodarstvu 8. Koce Jure: Trgovina in tr^ govinska politika. 9 Dr Lilleg Milan: Za? konska stabilizacija dinarja 10 Ravnatelj Lovšin Evgen: Kovine in kovinarska obrt* nost v naši domovini 11 Načelnik dr Marn Rudolf: Tujski promet in naše delo za pospeševanje tujskega prometa 12 Zbornični tajnik Mohonč Ivan: Carina in carinska politika. 13 Dr Obersnel Maks: Železo in naša železarska obrtnost 14 Dr Pless Ivan: Spomini na Sibirijo 15. Dr Pretnar Josip-: O naši domači obrtnosti v Sloveniji 16 Prof. Sič Franjo: Zakaj knji* žimo in po kakšnih načinih? 17 Dr Štele France: Kaj nam pričajo našn spomeniki? 18. Ing. Sivic Anton: Naši gozdovi in naše gozdno gospodarstvo. 1° Ing Šuklje Mi* lan: Tvomiški in trgovinski žigi ter njih zaščita v državi. 20. Monsignore prof dr Jo«ip A. Ujčič: Socialne gospodarske tazs mere ob času apostola Pavla 21 Akadem« ski slikar Vavpotič Ivan: O slovenskem modernem slikarstvu. 22 Upravnik Narod* ne galerije Zorman Ivan: LTmetnost in na* ša Narodna galerija. 23 Zbornični konzu* lent Žagar Fran: Viri državnih dohodkov 24. Dr. Dular Milan: Gospodarske in soci* alne prilike v današnji Belgiji. Zakonske skrbi. — Moja žena se je nekam zatekla. Si jo kje videl? — Trikrat sem jo že srečal, Tebe išče. Strupeno. — Pomisli, ta koklja zalezuje mojega moža! — Ta ima že od nekdaj strašen okusi Nevaren vlomilec pod ključem Včeraj so orožniki arerali v vasi Goliše Jožeta Tomšeta, ki je velik prijatelj tuje lastnine. Kresnice. 13. novembra. Danes se je pojavila v vasi Goliše i2 kresniške okolice orožniška patrulja, ki je aretirala 221etnega Josipa Tomšeta. posest* nikovega sina. Klabutenkov Jože. kakor se pravi po domače pn Tomšetovih. je v sod* nih zaporih že kaj domač. Kljub svoji mla* dosti je že večkrat »sedel", nedavno pa se je vrnil iz Ljubljane, kjer je presedel llmesečno ječo zaradi raznih grehov, veei= noma tatvin. O Klabutenkovem Jožetu ' pravijo so* sedje, da je tat iz navade in da bi ga mo» rala državna oblast obdržati v svojem var' stvu. To pot pa ima Jože med drugimi grehi na vesti tudi vlom v kresniško župnišče Koncem oktobra je vlomil v kresniško žup» nišče prebrisan vlomilec, ki je moral dobro poznati razmere v župnišču. Splazil se je v poslopje skozi klet, od koder je prišel v župnišče. Tu se je založil z vsem, kar mu je prišlo pod roke. Med drugim je olajšal župnika g Janeza Dolinarja za več parov čevljev, pobral mu je dva moška dežnika m še nekaj drugih predmetov iz župnikove garderobe. Vlomilec je okradel tudi farov» ško kuharico gdč. Jelnikarjevo in ji odnesel med drugim par zimskih čevljev in pte* teno zimsko jopico. Da si prežene glad. je stopil tudi v shrambo, kjer se je založil z raznimi priboljški Pred dnevi pa so Lukančičevi grabili steljo za živino. V majhni globeli, tik pod cesto, ki vodi do samotne Klabutenkove hi« še je zadel Martin z grabljami na nexaj trdega. Bi! je lonec masti. Martinu se Je takoj zdelo, da utegne biti lonec v zvezi z nedavnim vlomom v kresniško župnisce. Odnesel ga je h kuharici Jelnikarjevi, ki Jc spoznala za farovški lonec. S tem, da so našli lonec v bližini Tomšičeve hiše, je bila samo potrjena domneva, da je vlomil v župnišče TVvmšetov Jože. Tragična smrt dveh Slovenk v Zagrebu Že včeraj smo poročali o težki nesreći, ki se ie pripetila na zgradbi nove klavnice na Sajmištu v Zagrebu. S stavbnega odra je padla kakih osem metrov globoko delavka Kristina Habuš iz Goričan. Zadobila je težke notranje poškodbe in si pretresla možgane. Prepeljala so jo v bolnico, kjer se pa ni več zavedla in je že nekaj ur po prevozu podlegla poškodbam. Habuševa, ki je bila stara šele 21 let, je prišla nedavno v Zagreb iz Medjimurja. Oblasti so uvedle preiskavo, da doženejo. kdo je kriv nesreče. Včeraj opoldne se je pripetila na Mak-simirski cesti težka nesreča, katere žrtev je postala 421etna Štefanija Kukec. Kuk-čeva, ki je prodajala na JelaČicevem trgu sadje, se je vračala z vozom, na katerem je imela naloženo sadje, domov v Svetice po Maksimirski cesti. Vozila je pravilno po desni strani. Ko je prišla do hiše 52, je prevozil za njo tramvaj od glavnega kolodvora. Z Boronjjajske ceste je pa privozil istočasno na Maksimirsko cesto in proti Kva-ternikovemu trgu osebni avto. Ko je Kuk-čeva prišla do omenjene hiše, jo je dohitel tramvaj, istočasno je pa privozil za njo avto, ki je od strani zagrabil voziček. Sunek je bil tako silen, da je nesrečna ženica odletela naravnost pod tramvaj. Voznik ni opazil nesreče, pač pa je samo začutil, da nekaj n- v redu. Ustavil je takoj voz. Izpod tramvaja so potegnili razmesarjeno truplo Kukčeve. Počila ji ie lobanja in nesrečnica ie bila takoj mrtva. Očividci nesreče zatrjujejo, da zadene največja krivda šoferja, ki ni pravilno vozil. _ Novice iz litijske okolice Litija, 14. novembra. V soboto, 15. t. m. bo predaval v litijskem Sokolskem domu ljubljanski zdravnik dr. Franta Mis o zanimivi temi: o higijeni duše. Predavanje se bo vršilo v okviru sokolske idejne šole in je obvezno za vse na novo vstopivše člane. Pripominjamo, da k predavanju mladina nima dostopa. K predavanju ni nikake vstopnine in so vabljeni tudi širši krogi. To pot se prične dr. Miso-vo predavanje že ob 19., ker se vrne gospod predavatelj še isti večer z devetim vlakom v Ljubljano. V sredo zvečer je imel v naši prosvetni šoli predavanje g. Vekoslav Bučar iz Ljubljane, ki je seznanil navzoče z ustrojem so-sokolske organizacije * Ta teden sta se vršila v naši okolici dva pogreba tragično umrlih. V Zgornji Jablanci so pokopali ob prav lepi udeležbi posestnika Jožeta Bajea, po domače Jesi h a. Svojeea tovariša so spremili na njegovi zadnjf poti tudi mnogi gasilski zastopniki iz vse okolice. Kakor znano, je zadela Baj-ca kap, ko se je mudil v Ljubljani. Njegovo truplo je užaloščena družina prepeljala s pogrebnim avtom iz Ljubljane v Zgornje Jablanico. pokopali pa so ga na farno po kopališče Pokojnik zapušča vdovo in dvo je nepreskrbljenih otrok. Isti dan so pokopali na šentlamberlskem pokopali??. 21-letno Tončko 7oretovo iz SenožVti. >Pape?eva« kakoT *e pravi pri Zoretovib. ae je zastrupila t oretno kislino Vzrok nesrečna ljubezen. Dekle je bila na Hlapec kot detektiv Prav imenitno se je odrezal 171etni Bra» tunov hlapec Jožef Jagodic. Med drugimi v kresniški in jevniški okahci je bila de* ležna tatinskega poseta tudi Bratunova do* mačija. Najbolj je bil prizadet hlapce ^o* že. ki je imel ohranjeno obleko -n drage stvari v kašči. V nezaklenjeni skrinji io hranil svoje premoŽenje. Vlomilec je /» rabil ugodno priliko m okrude! Jožeta, da je bil fant ob vse. lagodic pa je že \ečkrat citai detjktTv« ske povesti in je hotel sam odknti đrznegi tatu. Od Bratunove^a dekleta jc izvedel da j" v času, ko je bilo vlomljeno v njeg »vo kamro opazila neznanega moškega. Opisila ga je in Jože ga je začel zasledovati. Pašno »i je ogledal stopinje okrog hiše, 2e prej je osumil vloma Kbbutenkovcga i Golil. D. se prepriča, će je res. je odšel k njemu na dom. Ogledal si ga je in spoznal, da te pravi. Ko je pa še opa/il da so Tomšičeve stopinje slične onim. ki jih i videl okri^ svojega doma, je b:l trdno prepričan, da ni tat nihče drugi kak'^r Tomšičev Jože Ob* vestil je orožnike, ki so Jožeta aretirali. Strah vse soseske Ko so odvedli Tomšičevega v zapor. <»i je oddahnila vsa okolica. ^Dokler bo sedel Jože pod ključem, bomo imeli gotovo mir«, pravijo kmetje. Jože je znan kot tudi velik prijatelj svinjskega mesa. ki ga hranijo kmetje čez zimo v sušilnicah. Pozna vse take prostorčke in se prav rad zalaga s kra» čami, kadar je doma. Po vlomih pa je so* diti, da mora imeti pomagače. Predno je nastopil zadnjo kazen, je imel na vesti večjo tatvino poljskih pridelkov. Med dru* gim je ukradel več mernikov pšenice, več krač, ajde in medu. Nakradenih pridelkov pa ni -ižival dolgo. Prišli so mu na sled m skoro leto dni je moral jesti državni riCet. Po aretaciji se je raznesel po Jevnici glas, da je Jože najbrže rudi v zvezi z v»o* mom v Benčičevo trgovino. Tega vloma mu pa še niso mogli dokazati. glasu kot pošteno in pridno dekle, v obupu pa je seglo po stupu, ki jo ie brž spravil s sveta. Izpila je neverjetno mnogo ocetne kisline, v polliterski steklenici jo je ostalo le še za prst. Nač članek o potrebi novega postajališča v Renkah, ki smo ga priobčili pred kratkim, je vzbudil pri nas precej pozornosti. Mnogo komentarjev in obujanja spominov je vzbudil tudi članek bivšega polšniškega šolskega upravitelja g. Lilije, ki se je oglasil iz Novega mesta s starimi spomini na nekdanje njegovo bivanje med Polšničani. Kakor smo poročali, tako se je tudi zgodilo. Dosedanji župan občine Polšnik g. Trelc je odstopil. Začasno ga nadomestuje g. Pograjec. Srezko načelstvo bo v kratkem imenovalo novega župana. Od njega vsi pričakujejo, da bo storil vse da dobimo postajališče v Renkah. Kakor se čuje med skega odbora zastopnik litijskega srezkega Polšničani, se udeleži ene prvih sej občin-načelstva, ki se bo na licu mesta prepričal v težnjah Polšničanov in bo po zaslišanju domačinov imenovan novi načelnik občinske uprave. Nova občinska uprava se bo morda res energično lotila tega perečega vprašanja. (Bel KOLEDAR Danes: 14. novembra 1980, katoličani: Venerand, pravoslavni: 1. novembra, Kuz-ma i Damjan. DANAŠNJE PRIREDITVE Drama: ob 15. Razbojniki. Opera: zaprto. Kino Matica: Drevfus. Kino Ljubljanski dvor: Somrak slave. Kino Ideal: Film ZKD: Simba. Zvočna predstava ZKD v Matici ob 14.30 za mladino in deco. DEŽLRVE LEKARNE Dan«?: Piccoli, Dunajska cesta; Bakarfclft, Sv. Jakoba trg. Iz gledališke pisarne DRAMA Nedelja v ljubljanski drami. Popoldne ob 15. uri se vprizori mladinska igra Snegulčica in škratje pri znižanih, ljudskih cenah. Izredno ljubka in lahko razumljiva igra privabi v gledališče vedno vse polno malčkov, ki uživajo na prizoru z odra. Zvečer ob 20. uri pa se ponovi izredno dobra komedija Gospa ministrica v običajni zasedbi, po znižanih cenah. OPERA Jutri se poje v opernem gledališču Verdijeva opera >Moč usode«. V *»lavni ženski partiji nastopi znana sopranistinja ga. Ida Juranič. Dalje sodelujejo ga. Kogojeva, gna. španova, gg. Marčec. Grba, Janko, Rumpeij, Zupan, Sancin. Magolič in dru^i. Nastopi celokupni baletni zbor Dirigent g. Neffat, režiser g. ravnatelj Polič. Predstava se vrši za abonma reda E V nedeljo popoldne ob to se poje večno lepa in mlada Smetanova opera >Proaana nevesta« z gospo Ribičevo v naslovni partiji Tenorsko partijo poje priljubljeni tenorist y šimernc. Kecala poje i> Zupan. Vaška g. Kovač itd. Sodeluje baletni zbor. Dirigent g. Neffat Predstava se vrši pri znižanih cenah - Zvečer ob 20 url se ponovi uspela opereta »La Mascotte< (Dekle sreče) z aospo Poličevo v naslovni partiji Zasedba, kot pri premijeri. Dirigent g. Stritof, režiser g. Kreft. Stran 2 4 vSLO VENSKI NAROD« dne 14 novembra 1930 Nekrolog našemu najboljšemu slikarju Naš nafpopularnelši slikar ni Bohinjec, temveč iz Lorene Zadnji >Zbornik za umetnostno zgodovino« je potrdil že dolgo s strahom pričakovano vest, da Valentina Mencingerja ni več med slovenskimi umetniki. Neusmiljeni dr Stanko Vurnik ga Je podrl in mon-signor Viktor Steska mu je za/pel v srce segajočo llbero, da so zaječale »Umirajoče duše« in mu je pisateljica Tika Burger-Va-štetova prižgala svečo na grob. »Naš najboljši umetnik v oljnem slikarstvu je Valentin Metziingor« še v ne krologu piše msgr. Steska ln vendar ne jokamo za njim. pa tudi gospej Tlkl ne poči srce, če se je junak njenega romana »Umirajoče duše« Valentin Mencinger Iz Srednje vasi v Bohinju izkazal za Janeza Valentina Metzingerja iz St. Avolda v dalj ni Lioremi. Njen roman Je Še vedno edina in najboljša slika Ljubljane v XVIII. stoletju ln z nestrpno nepočakanostjo priča- . kujemo njenega Valvasorja Kdor hoče vedeti, kako so Ljubljančani živeli in kako so umetniki pred 200 leti ustvarjali lepoto našega mesta, naj čita »Umirajoče duše« In naučil in zapomnil si bo več kakor Iz vseh zgodovinskih knjig. Za Metzingerjem nam ni treba tugovati, ker ni naš najboljši, pač pa naš najpopularnejši slikar Vsi trije njegovi sodobniki Prane Ilovšek iz Mengša, Fortunat Bergant Iz Mekinj In Anton Cebej iz Ajdovščine, ki jih msgr. Steska imenuje, visoko presegajo po invenciji in kvaliteti Metzingerja, ki se Je s svojimi deli le redko povzpel nad povprečnost ln stopil čez ono mejo, krt loči rokodelstvo od umetnosti. če hočemo primerjati Metzingerja z Bovškom, stopimo samo v šentpetersko cerkev. Ne da bi gledali veličastni Ilov-škov strop, ki že sam zmečka Metzingerja pod seboj, si oglejmo v desnih dveh sosednih oltarjih samo Ilovškov »Noll me tan-gere« in Metzlngerjevega »Kristusa na križu« in takoj postane Metzinger trd, mrzel in okoren ter pust rokodelec poleg Ilovška, umetnika v risbi, barvi, luči, da, zlasti v obdelavi luči, ki jo Nemci imenujejo »Lichtfuhrung«. V mehkobo prelivajoče se luči odeta Ilovškova živa Magdalena in le seni kip Magdalene na Metzingerjevem brezzračnem platnu si nista niti sestri. Ali pa signirana [lovškova »Sv. družina« v oltarju na levi strani! In kdaj si je Metzinger upal in mogel naslikati trans »Brezmadežne« in delirij »kapucinskega svetnika« pri uršulinkah ali pa krče otrplosti »sv. Frančiška Asi-Skega« v Nazarjih. kakor jih je vpodobil Fortunat Bergant, ki se je podpisaval za Werganta. Metzinger je sicer naslikal podobo grofa Lamberga, le njegovo podobo, pravim, Bergant je pa portretiral nobleso Jožefa Antona barona Codellija, čutnost opata Tauffrerja in sploh notranjost mož in delikatnost tedanjih dam, da nam je z njimi ohranil vsebino svoje dobe. Drznost pikantne luči in razblinjajoča ter ijopreminjasta se mehkoba Antona Ze- beya-Cebeja so Metzinger ju nedosegljive vrednote, če mislimo samo na čebejevo :>Mar*jino Vnebovzetje« v Kopanju, dosti nam pa pove skoraj tudi ie veliki oitar pri sv. Krištofu v Ldubljani. Ker so Metzinger in njegovi pomočniki pobarvali več platna, kakor vsi njegovi sodobniki skupaj, ln so po vsej deželi in čez raztresena dela njegove delarTpice odgovarala zahtevam naročnikov, bi bil Metzinger postal vendar elaven, četudi bi ne bil slikal za frančiškane v Brežicah in ne b»i bil napravil onih svojih najboljših del, ki se z njimi ta rutinirani eklektik lahko meri z imenovanimi tremi slovenskimi slikarji. Saj je tudi Layer slaven, če prav se je le redko dotaknil umetnosti, pa je zato poslikal vso Gorenjsko od končnic panjev do kupol farnih cerkva tako, da je bilo vsem všeč. Ko smo Imeli slavnega Koseškega in Langusa. smo komaj poznali Prešerna ln Stroja . . že l. 1928 je dr Stanko Vurnik v »Zborniku za umetnostno zgodovino« objavil, da je v Samoboru našel sliko s podpisom: Valetinu« Metzinger P1nx: Lo-therlngus 1.7.3.4. — in še se nismo mogli odpovedati Bohinjcu Mencingerju, ki Je msgr. Steska za njega ugotovil iz rojstne knjige, da je bil rojen 13 febr 1702 v Srednji vasi v Bohinju Vedno kritični in neugnano pridni naš zgodovinski raziskovalec msgr Steska je hladno reeigniral na Bohinjca in zavrgel naše gore list ter po najbolj zvitih ovinkih že po dveh letih prišel do krstnih bukev v Saint Avoldu v Loreni, kjer so zapisani neovrgljivl dokazi, da je tam krščen naš slikar Metzinger kot dvojček na velikonočno nedeljo 19 aprila 1699, iz Karlsruhe Je pa zvedel, da sta tudd v Metzingerjevi oporoki imenova na dediča Janez in Marija Melling otroka Valentinove sestre Neže Iz St Avolđa. Za uspeh zasluži msgr. Steska torej le priznanje in čestitke. Resnica je dognana, da Metzinger ni Slovenec, vendar ga pa lahko štejemo med svoje umetnike, saj je najmanj od svojega 28. leta pa do svoje smrti 12. marca 1759 v Ljubljani živel in delal v naših krajih ter postal celo ljubljanski meščan, skratka, podjetni tujec si Je pri nas uredil veliko delavnico z večimi pomočniki in izpodrival prave domače umetnike, da je končno obogatel in postal večkratni hišni posestnik. Udomačil se je. Pred nalogo, določiti rojstni kraj Metzingerja, je ob odkritju njegovega podpi sa v Samoboru sta! naš umetnoetno-histo-rični seminar in je tudi obstal pred njo. rešil je pa nalogo stari amater msgr. Steska ... Naj nam torej mladi strokovnjaki povedo, odkod je bil Metzingerjev sodobnik, ljubljanski meščan in veliki portretist Da- niel Šavove. Ali je Francoz ali Zavoje? A. G. Pred pošto je žalostno in veselo Kako Ljubljančani komentirajo polaganje tramvajskih tračnic po Dunajski cesti ^ Prešernovi ulici Ljubljana, 14. novembra. Torišče senzacije se stalno premika; če se hočemo nekoliko bolj drastično izraziti, bi se **eklo: železna kača leze, leze proti promenadi od Figovca in z njo gre razdeja* nje kot s hunsko vojsko. Beseda je o tram« vaju, da ne bo koga zapeljalo, da bi prišel razsajat v redakcijo. Treba pa je reči, da ta »tramvajska vojska« tudi vse za seboj popravi, kar poruši in razkoplje. »Kača« je prilezla pred pošto. Zmajali so z glavami — izvoščki in jo popihali lz» pred »Slona«. Namuznil se je prometni re» dar. Zavzdihnil je trgovec. Začudila se J"s Micka: »Koga pa delaaajaaaa?« ter vstala izza zmečkanih časnikov. Prestrašile so se številne gospodične: križ boš', moj ,ranđi\ jandi* . . . Nekatere pa so se namuznile ter krenile po par centimetrov ozkem trotoar« ju pred izložbo Elite in Bat'a. Pomislile so: Ni vrag, da bi nikdo ne šel mimo, poleg na kocke se menda le ne bo umaknil . . . Jeklen žvenket tirnic, šklopot kamenja, tiketakanje krampov in komentarji rado* vednežev — »kača« je pred pošto in nič ne pomaga, sprijazniti se je treba z njo. Vsak pa ima kaj pripomniti. Ženska starejšega kova je dejala: »Zdaj pa lohka umrema, hudič je roka stegnil po zemlji in babelon» ske .turne' zidaja; babelonska zmešnjava se bližal« — Gospodična in pol iz Rožne do» line je vzkliknila proti svojim tovarišicam: »Zdaj se borna pa s tromvajam vozile na promenada! To mi je pa res všeč! Nikdar več ne bom .randija' zamudila kot zadnjič!« — Tovarišica je pripomnila: »Boš pa prišla prezgodi, to je še slabš'!« — Dva bodoča možakarja sta ugibala, zakaj prav za prav mis« lijc tramvaj izpeljati na Vič. — »Viš ga zlodja, zaradi ,cigararc', šele zdaj se mi ie posvetilo!« — Saj tobačna tovarna ni na Viču! In tcigararce' se požvižgajo na tramvaj; imajo vražje dolge noge, tramvaj ne bo nikdar tako hitro vozil. Le poglej jih zvečer, ko se zalete domov! Malo .pošnofajo*. potem pazačnejo tako kihati kot bi užigal rakete; to jih pa tudi res poganja kot rakete! — Nu, čemu bo pa potem tekel tramvaj na Vič? Tam ni hoste. ne kopališča, ne kina, niti hotela, samo par hiš je. zaradi ti* stih pa nima tramvaj nobenega pomena. — Kam ga pa naj izpeljejo drugam? Saj je povsod tisto, kvečjemu če bi ga po* tegnili k Čadu pod Rožnik. Tržaška cesta je vsaj dovolj široka, to je pa že dovolj! Penzijonisti so občudovali lepo zakriv* Ijene tirnice. »Z vsem .žavbam' so namaza« ni dandanes ljudje, to pa moram reči; po> glej, tako je lepo zakrivljeno kot bi mesar klobase položil. Čudno je to, da nismo bili včasih tako bnhtni, ko je današnji svet proti nam vseno strašansko ,zarukan*!« — Beži, no beži, čvekač! Pa še kako smo bili brihtni! In boljše se nam je godilo! Vsak je imel svojega konjička, pa se je re* po .fural' kot grof m kot se zdaj najimenit* nejši gospodje v Ljubljanič Saj nismo bili tako .prifokan'. da bi razkopavali ceste in počeli tak halo zaradi tiste .škatle', ki iela po mestu samo napotje! Jaz se Že ne bom vozil, če bo tudi zastonj! — Seveda, ti se boš raje s konjičkom — s tistim, ki leze po steni! Hi*ho, trap. trap. ljubček .rus*! Kaj ne! ga je zbodel tovariš Pred knjigarno, na vogalu je bilo tudi vse prekopano, skoro do izložbe. Mimo so hitele številne dame ter se oprijemale iz* ložbe. Ena pa je obstala sredi poti pred strašnim .prepadom', in se ni upala ne na* prej, ne nazaj; noge so se ji tresie po liče* cu pa so polzele solze kot lešnik? debele Ponudil ji je roko priložuos'm kavalir. Premerila ga je od nog do glave, zaupati pa se mu ni hotela. »Kavalir« je bil namreč že precej star; mlajši so se neprikrito muzali. Končno pa je pristopil iz množice fant, ki je bil po njenem okusu; podala mu je z veseljem ročico, ni pa hotela iti naprej, pred pošto, potegnila je izvoljenca nazaj — proti Tivoliju. In sta šla. Kamenja je bilo čedalje več. Dovažali so ga s tovornim avtomooilom. Zagazili sta med kamenje dve študen '.ki, »lepi za ta svet. Sele. ko sta začutili trdoto kamenja na kurjih očesih, 9ta S3 vzdramili. »Moji čevlji, čevlji, poglej, »caico sem si jih odrgnila, pa še za ples sem jih imela!« je zasto* kala prva vsa obupana. »Tiho bodi. tiho. beživa! Moja noga. nogi!« se je potihem kremžila druga ter naglo odšantala proč. Izginili sta v avlo pošt.» kjer sta se v kotu sezuli in si pogladili skeleča kurja očesa Radovedneži so se tiščali čedalje bol) okoli delavcev in vedno več jih je bilo; tu* di promenada je bila polna proiheniralo ae je nemoteno, cesta je bila za vozni promet zaprta. Ljudje so zasedli vse kupe kame* nja in materiala, ki so jim služili za gale* rije. Prišli so študentje. »Poglej jih no. kako se tišče na tiste*-*) .oksenštant'1« je zar jul eden. — Samo tebe še manjka, pa bi bila celotna narodna galerija vosJ.ov!« je zinil dru* gi ter zažvižgal kot da je na dijaškem stojišču. — Stražnik je pa povsod častno zasto« pan! je naglasil tretji ter pokazal nanj s prstom. Delavec je tolkel po tirnici s kladn ora, da jo je na sklepu priravnal. Gospodične 30 se prijele za ušesa; ena je dejala: »Zdi se mi, kot da mene po glavi tolče. Kaj pa dela, da je tak ropot? Ko se pn nas skregata oče in mama. je tako ropotanje! Druga ie odgovorila: .Šino' pribija na tla, da se ne bo premikala, ko se bomo vozili! Skratka, vsak je vedel povedati kaj pa» metnega. — Glejte, glejte! Dva tira bodo izpeljali po Šelenburgovi ulici! Moj duš, koga pa sploh mislijo! so se zgražali ljubljanski ve» ljaki. — Kje bomo pa hodili, to vas vprašam! Ceste so že itak tako ozke, da sosea sosedu pljuje v hišo! Zdaj pa še tramvaj, saj ne boš mogel več niti iz hiše stopiti na cesto! To vas vprašam, kdo pa davke plačuje, za čegav denar pa delajo a=a»a? To bi pa rad vedel! Ne bev ne mev, nihče te me ne vpraša, pa ti spuste zlodja kar za vrat! Jaz pravim, da je škandal! Tramvaj je figa. da veste! Tramvaj je vozil do trgovine Bat'a. Izstopili sta gospe. »Jazes! Sem mislila koga je, ko se je ustavili Koga pa delajo prav za prav? Tramvaj delajo? Kako pa to, saj je že narejen kar pomnim. Prestopiti? Ja. kje je pa drugi voz Pri Figovcu? Boh se vas usmili, zdaj se bom pa morala peljati kar nazaj, tako daleč ne pridem peš! Ampak voznine bi mi zdaj ne smel več računati!« je stokala lepo rejena gospa. Po Prešernovi ulic* je primahalo par ko* modnih Ljubljančanov, ki so se namenili na Dunajsko cesto. Pred pošto pa so se ustrašili kupov kamenja in ljudi. »Saj m mogoče priti čez, rajši se peljimo s tramvajem!« In so vstopili v tramvaj ter prese-> nečeni opazili čez nekaj časa — da so zopet na Marijinem trgu. — Tramvaj je pa res od vraga! Dr. Windischer: Ljudska univerza za trgovske in obrtniške kroge Trgovsko društvo »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani ima za seboj dobrih 30 let stva* rilnega dela. Od početka svojega mnogo* stranskega delovanja si je stavilo za po* glavitni cilj svojega dela skrb za povzdigo splošne in strokovne izobrazbe ter je vsa leta zvesto sledilo svojemu izobraževalne* nemu cilju s predavanji, publikacijami, strokovnimi knjigami, časopisi, koledarji ter poučnimi tečaji. V pravilih začrtano delo je društvu v novih gospodarsko m narodno politično ugodnejših prilikah jako olajšano. Posebne -organizacije so prevzele besedo in zagovor stanovskih potreb m gospodarskih zahtev v vsakdanjem trenju praktičnega življenja. Društvu »Merkur« sedaj preostajajo v prvi vrsti izobraževalne naloge in družabne prireditve, pa bo Trgovsko društvo »Merkur« v letošnji jesenski in zimski dobi nadaljevalo s prirejanjem pred leti začetih družabnih večerov Te večere zveze z rednimi predavanji iz najrazličnejših strok tako, da bodo ude* ležniki imeli priliko slišati od odličnih na« ših strokovnjakov res zanimive in koristne stvari. Poljudnost in mnogostranost bo vodilo za ta predavanja. Lepa vrsta naših mož. ki so vidni delavci na najrazličnejših poljih, se je odzvala z vzgl^dno ljubezni* vostjo našemu vabilu in obljubila svoje dragoceno sodelovanje Društvo »Merkur« si je izbralo lep in koristen cilj in smo prepričani, da ga dosežemo, kar nam je zagotovljeno tako ponosno število zanimiv vih predavalnih predmetov Družabni ve* Čeri so pričeli oktobra meseca Udeležba ie brezplačna in so gostie iskreno dobro* došli Niz predavani ie pester in vabliiv Grešna zamuda bi bila na stran' tistih na* ših ljudi, katerim so predavanja namenjena, ako bi to lepo priliko zamudili. Predavanja so nam doslej obljubljena od naslednjih gospodov predavateljev: 1. Agnola Anton: Steklo in keramika v naši državi. 2. Prof dr Bohm Ludvik: Naša po* morska organizacija 3. Dr Dobrila Mario: Važnost borze v gospodarstvu in njena uredba. 4. Direktor drame Goha Pavel: O gledališču. 5 Ing. Gulič Gvido. Izraba pri* rodnih energij in napredek človeštva. 6. Podžupan prof Jarc Evgen: Nova Ljub* Ijana. 7. Predsednik Zveze trgovskih gre* mi jev Kavčič Josip J.: Psihotehn^ka v go* spodarstvu 8. Koce Jure: Trgovina in tr* govmska politika 9 Dr Lilleg Milan: Za? konska stabilizacija dinarja 10 Ravnatelj Lovšin Evgen: Kovine in kovinarska obrt* nost v naši domovini 11 Načelnik dr Mam Rudolf: Tujski promet in naše delo za pospeševanje tujskega prometa 12 Zbornični tajnik Mohonč Ivan: Carina in carinska politika. 13 Dr Obersnel Maks: Železo in naša železarska obrtnost 14 Dr Pless Ivan: Spomini na Sibirijo 15. Dr Pretnar Josip: O naši domači obrtnosti v Sloveniji 16 Prof. Sič Franjo: Zakaj knjižimo in po kakšnih načinih? 17 Dr Štele France: Kaj nam pričajo naši spomeniki? 18. Ing. Sivic Anton: Naši gozdovi in naše gozdno gospodarstvo. 19 Ing Šuklje Mi* lan: Tvomiški in trgovinski žigi ter njih zaščita v državi. 20 Monsignore prof dr Josip A. Ujčič: Socialne gospodarske ,azs mere ob času apostola Pavla 21 Akademski slikar Vavpotič Ivan: O slovenskem modernem slikarstvu. 22 Upravnik Narod* ne galerije Zorman Ivan: Umetnost m na* ša Narodna galerija. 23 Zbornični konzu* lent Žagar Fran: Viri državnih dohodkov 24. Dr. Dular Milan: Gospodarske in soci* alne prilike v današnji Belgiji. Zakonske skrbi. — Moja žena se je nekam zatekla. Si jo kje videl? — Trikrat sem jo že srečal, iebe išče. Strupeno. — Pomisli, ta koklja zalezuje mojega moža! — Ta ima že od nekdaj strašen okus! Nevaren vlomilec pod ključem Včeraj so orožniki arerali v vasi Goliše Jožeta Tomšeta, ki je velik prijatel] tuje lastnine. Kresnice. IS. novembra. Danes se je pojavila v vasi Goliše iz kresniške okolice orožniška patrulja, ki je aretirala 221etnega Josipa Tomšeta, posest« nikovega sina. Klabutenkov Jože, kakor se pravi po domače pn Tomšetovih, je v sod* nih zaporih že kaj domač. Kljub svoji mla* dosti je že večkrat »sedel-.', nedavno pa se je vrnil iz Ljubljane, kjer je presedel 11 mesečno ječo zaradi raznih grehov, več i* noma tatvin. O Klabutenkovem Jožetu ' pravijo bo* sedje. da je rat iz navade in da bi ga mo* rala državna oblast obdržati v svojem var* stvu. To pot pa ima Jože med drugimi grehi na vesti tudi vlom v kresniško župnišče Koncem oktobra je vlomil v kresniško žup» nišče prebrisan vlomilec, ki je moral dobro poznati razmere v župnišču. Splazil se je v poslopje skozi klet, od koder je prišel v župnišče. Tu se je založil z vsem, kar mu je prišlo pod roke. Med drugim je olajšal župnika g Janeza Doiinarja za več parov čevljev, pobral mu je dva moška dežnika in še nekaj drugih predmetov iz župnikove garderobe. Vlomilec je okradel tudi farov* ško kuharico gdč. Jelnikarjevo in ji odnesel med drugim par zimskih čevljev in pte* teno zimsko jopico. Da si prežene glad, je stopil tudi v shrambo, kjer se je založil z raznimi priboljški Pred dnevi pa so Lukančičevi grabili steljo za živino. V majhni globeli, tik pod cesto, ki vodi do samotne Klabutenkove hi« še je zadel Martin z grabljami na nesaj trdega. Bil je lonec masti. Martinu se je takoj zdelo, da utegne biti lonec v zvezi z nedavnim vlomom v kresniško župnišče. Odnesel ga je h kuharici Jelnikarjevi, ki J« spoznala za farovški lonec. S tem, da so našli lonec v bližini Tomšičeve hiše, je bila samo potrjena domneva, da je vlomil v župnišče Tomšetov Jože. Tragična smrt dveh Slovenk v Zagrebu Že včeraj smo poročali o težki nesreči, ki se je pripetila na zgradbi nove klavnice na Sajmištu v Zagrebu. S stavbnega odra je padla kakih osem metrov globoko delavka Kristina Habuš iz Goričan. Zadobila je težke notranje poškodbe in si pretresla možgane. Prepeljala so io v bolnico, kjer se pa ni več zavedla in je že nekaj ur po prevozu podlegla poškodbam. Habuševa, ki je bila stara šele 21 let, je prišla nedavno v Zagreb iz Medjimurja. Oblasti so uvedle preiskavo, da doženeio. kdo je kriv ne-sreče. Včeraj opoldne se je pripetila na Mak-simirski cesti težka nesreča, katere žrtev je postala 421etna Štefanija Kukec. Kuk-čeva, ki je prodajala na JelaČičevem trgu sadje, se je vračala z vozom, na katerem je imela naloženo sadje, domov v Svetice po Maksimirski cesti. Vozila ie pravilno po desni strani. Ko je prišla do hiše 52, je privozil za njo tramvaj od glavnega kolodvora. Z Borongajske ceste ie pa privozil istočasno na Maksimirsko cesto in proti Kva-ternikovemu trgu osebni avto. Ko je Kuk-Čeva prišla do omenjene hiše. jo je dohitel tramvaj, istočasno je pa privozil za njo avto, ki ie od strani zagrabil voziček. Sunek je bil tako silen, da je nesrečna ženica od-ietela naravnost pod tramvaj. Voznik ni opazil nesreče, pač pa je samo začutil, da nekaj n v redu. Ustavil je takoj voz. Izpod tramvaja so potegnili razmesarjeno truplo Kukčeve. Počila ji ie lobanja in nesrečnica je bila takoj mrtva. Očividci nesreče zatrjujejo, da zadene največja krivda šoferja, ki ni pravilno vozil. _^ Novice iz litijske okolice Litija, 14. novembra. V soboto, 15. t. m. bo predaval v litijskem Sokolskem domu ljubljanski zdravnik dr. Franta Mis o zanimivi temi: o higijeni duše. Predavanje se bo vršilo v okviru sokolske idejne šole in je obvezno za vse na novo vstopivše člane. Pripominjamo, da k predavanju mladina nima dostopa. K predavanju ni nikake vstopnine in so vabljeni tudi širši krogi. To pot se prične dr. Miso-vo predavanje že ob 19., ker se vrne gospod predavatelj še isti večer z devetim vlakom v Ljubljano. V sredo zvečer je imel v naši prosvetni šoli predavanje g. Vekoslav Bučar iz Ljubljane, ki je seznanil navzoče z ustrojem so-sokolske organizacije * Ta teden sta se vršila v naši okolici dva pogreba tragično umrlih. V Zgornji Jablanci so pokopali ob prav lepi udeležbi posestnika Jožeta Bajea, po domače Jesiha. Svojesa tovariša so spremili na njegovi zadnjf poti tudi mnogi gasilski zastopniki iz vse okolice. Kakor znano, je zadela Baj-ca kap. ko se ie mudil v Ljubljani. Niego-vo truplo je užaloščena družina prepeljala s pogrebnim avtom »z Ljubljane v Zgornje Jablonico. pokopali pa so ga na farno pokopališče Pokojnik zapušča vdovo in dvo je nepreskrbljenih otrou. Isti dan -o pokopali na šentlamber'.skem pokopališč-' 21-letno Tončko 7oretovo M Senožeti. >Pape?eva« kakoi / KOLEDAR Danes: 14. novembra 1990, katoličani: Venerand, pravoslavni: 1. novembra, Kuz-ma i Damjan. DANAŠNJE PRIREDITVE Drama: ob 15. Razbojniki. Opera: zaprto. Kino Matica: Drevfus. Kino Ljubljanski dvor: Somrak slave. Kino Ideal: Film ZKD: Simba. Zvočna predstava ZKD v Ifatid ob 14.30 za mladino in deco. DEŽ L R VE LEKARNE Dane»: Piccoh, Dunajska cesta; BakarČiČ, Sv. Jakoba trg. Iz gledališke pisarne DRAMA Nedelja v ljubljanski drami. Popoldne ob 15. uri se vprizori mladinska igra Snegulčica in škratje pri znižanih, ljudskih cenah. Izredno ljubka in lahko razumljiva igra privabi v gledališče vedno vse polno malčkov, ki uživajo na prizoru z odra. Zvečer ob 20. uri pa se ponovi izredno dobra komedija Gospa ministrica v običajni zasedbi, po znižanih cenah. OPERA Jutri se poje v opernem gledališču Verdijeva opera >Aloč usodec V glavni ženski partiji nastopi znana sopranistinja ga. Ida Juranič. Dalje sodelujejo ga. '\oszo-jeva, gna. španova, gg Marčec, Grba, Janko, Rumpelj, Zupan, Sancin. Magolič m dru^i. Nastopi lelokup.ii baletni zbor Dirigent g. Neffat, režiser g. ravnatelj Polič. Predstava se vrši za abonma reda E V nedeljo popoldne ob 15 se poje večno lepa in mlada Smetanova opera »Proaana nevesta« z gospo Ribičevo v naslovni partiji Tenorsko partijo poje priljubljeni tenorist g šiinefne. Kecala poje g Zupan, Vaška g. Kovač itd. Sodeluje baletni zbor Djrigent g- Neffat Predstava se vrši pri znižanih cenah — Zvečer ob 20 uri j se ponovi uspela opereta »La Mascotte« (Dekle sreče) z gospo Poličevo v naslovni partiji Zasedba, kot pri premi ieri. Dirigent g. Stritof, režiser g Kreft Stev 260 >8LOVEN8Kl NAROD« dno 14. novembra 1930 strati * Dnevne vesti — Minister Sernee vstopil v Sokola kraljevine Jugoslavije. Današnje >Novosti< poročajo iz Zagreba, da je minister za šume in rudnike g. inž. Dušan Sernec zaprosil za sprejem v Sokola kraljevine Jugoslavije. Starešinstvo je vzelo njegovo prošnjo na znanje, toda redni Član SKJ lahko po pravilih postane Šele čez šest mesecev. — Informirali smo se o tej zadevi in izvedeli, da je inž. Sernec res prosil za sprejem v SKJ. ker pa mora biti najprej član kakega sokolskega društva, po saveznih pravilih se je prijavil v matično društvo Sokol Ljubljana. Kakor vsak drugi, bo šele po šestmesečni preizkušnji sprejet za rednega člana. — >Novosti< tudi poročajo, da se jo v SKJ prijavil tudi bivši član Orla g. Franc Žebot. bivši narodni poslanec. _ Z beograjske univerze. Na poljedel- sko-gozdarski fakulteti beograjske univerze je razpisano mesto stalnega profesorja dentroinetrije in računanja vrednosti gozdov. Prošnje je treba vložiti do konca de-eembra. — Razpisana sodna sluiba. Pri okrožnem sodišču v Mariboru je razpisano an-sto scdnika. Prošnje je treba vložiti do konca novembra. _ Tujski promet na Gornjem Jadranu. Na Gornjem Jadranu je bilo letos do konca oktobra 1500 tujcev več kakor lani vse leto. Do konca leta poseti Gornji Jadran najmanj še 1000 tujcev in tako bo znašal porast tujskega prometa v primeri z lanskim letom približno 5%. S tem je lahko naša država docela zadovoljna, kajti v Franciji, Italiji, Švici in Nemčiji je tujski promet v primeri z lanskim letom nazadoval za 15—30%. lzpraznitivi Porenja je sledila živahna agitacija za poset teh južno-nemških krajev, kar je slabo vplivalo na poset Nemcev na naši revijeri. V primeri z lanskim letom je nazadovalo število nemških letovišča-jev na naši revijeri najmanj in 1400, dočim je bilo Avstrijcev 600 več. Število madžarskih letoviščarjev je naraslo letos pri nas za 200, Poljakov za 600, F-s . ozov, O.nofv za 400. Neka več kakor lan-. \t bilo ttdi -Angležev in Američanov, neko1-ko manj pa Rumunov, Šv^anev »n Italijanov. — Komisar v Ferijalnem Šavezn. Prosvetni minister je odredil, da se uvede v Jugoslovenskem ferijalnem savezu komisa-rijat. Za komisarja je imenovan inspektor prosvetnega ministrstva Privislav 2ajiČ, ki je že prevzel posle. — Plaz na cesti Stahovica - Gornji grad. Dne 9. t. m. se je utrgal plaz na cesti Stahovica - Gornji grad pod takozvano »Krlv-čevo rido« pod vasjo Podstudenec, občina Gozd. Cesta je popolnoma zadelana in za-suta s kamenjem in zemljo ter je vsak promet nemogoč, dokler plaz ne bo odstranjen. Ovira bo trajala do 14 dni. — Peter Majdič. Ker smo včeraj prejeli parte telefonično, je pač umljivo, da ie bil pokojnikov brat g. Fran Majdič zamenjan s sinom, ki Peter Majdič ni imel nobenega. Iz parte je prišla pogreška tudi v nekrolog in čitatelje prosimo, da to neljubo zamenjavo sami popravijo. — Strokovni izpiti v iluančnem ministrstvu. Finančni minister je odredil, da se čl. 4 pravilnika o polaganju državnih strokovnih izpitov v resoru finančnega ministrstva izpremeni v toliko, da bodo morali pripravniki državnih pravobraniteljstev pri prehodu iz pripravne v sledečo višjo skupino položiti državni strokovni izpit za uradnike I. kategorije, izvzemši primer, če so položili sodni (odvetniški) izpit po pravilih, ki veljajo za polaganje tega izpita. i Samo s rodnim (odvetniškim; izpitom lahko ti uradniki napredujejo iz pomožnih v glavne skupine. — Senzacljonalna številka »Zbornika za umetnostno zgodovino« je pravkar izšla. Upravičenr io imenujemo senzacijonalno, ker je msgr St e s k a v njej objavil ne-ovrgljiv dokaz, da naš najpopularnejši slikar 18. stoletja Valentin Mencinger ni Bohinjec temveč da je Metzmger rojen v sedaj francoski provinci Loreni, a o tem na drugem mestu. Ker se Društvo za umetnostno zgodovino v naših visoko kulturnih časih mora seveda otepati z gmotnimi zadregami, je šele sedaj v novembru izšla prva števi'ka za leto 1930. kot 1. in 2. zvezek »Zbornika«. Tudi rubriko »Razno« je napolnil vedno marljivi in iznajdljivi msgr. Steska, ki objavlia malo znan Metzinger-jev bakrorez, piše, kako je Kurz pl. Gol-den«=tein prišel do naročila fresk v Logu, turiste in izletnike na Sv. Goro nad Savo je pa poučil, da je tisti slavni občudovani pranger Ie delo puščavnika, ki je tu častil v one niše postavljene kipe začetnikcv III. reda in se zidovje z nišami še danes imenuje »puščava«, ki jih več poznamo tudi po drugih krajih dežele. Torej tudi senzacija ali pa tudi razočaranje! Razen Steskinih prispevkov je zanimiv tudi »Brnski zvonar Jan Krstnik Mallak«, goriški rojak, ki ga je orisa! P. FranL Stary, v muzejski »Glasnik« pa spadajo za zgodovino pomenljivi »Regesti kostanjeviškega samostana pri Krškem«, ki jih objavlja župnik Franc Pokom. Da smo Imeli poleg odličnega slikarstva tudi dobro gotsko plasti'ko, nam priča »Fragment gotskega pasijonskega oltarja«, če je namreč fragment domač, a tega dokaza ni, ker »nekih« zbiralcev in »nekih« stannarjev nismo vajeni v znanstvenih razpravah. Sicer je pa analiza Antona Stupice prav dobro in pridno seminarsko delo. Glavni del »Zbornika« je pa njegova pi.Io-ga »Umetnostni spomeniki Slovenije«, kjer Marijan Marolt nadaljuje opis dekanije Vrhnike s Kurenom, Veliko in Malo Ligoj-no, Lesriim br-jom. Sinjo gorico. Blatno Brezovico, Bevkami in s slavnim kartuzi-janskim samostanom Bistro, sedanjim Gal-letovim gradom. Nečesa pa pogrešamo v »Zborniku«, namreč poročil o avkcijah. Imeli smo Strahlovo in Szaparvjevo razprodajo, pa v »Zborniku« še vedno nismo čitali, kater predmeti, po čem in komu ^o bili prodani. Iz revije tudi nismo zvedeli, kaj je bilo z GutmannsthaJovo zbirko In niti omenjena ni bila razprodaja v Gornji Radgoni. Ali naši umetnostni zgodovinarji takih stvari ne smatrajo za spomina vredne? — Dramatski odsek Sokolskega društva v Kočevju priredi v soboto 15. t m. ob 8. uri zvečer v hotelu »Trst« trodejanko »Vozel«. Prodaja vstopnic v trafiki br. I. Lovšina. Vabljeni vsi! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, v splošnem pa lepo vreme. Včeraj je bilo po večini krajev naše države lepo. Najvišja temperatura Je znašala v Skoplju 16, v Ljubljani 11.8, v Zagrebu in Splitu 10, v Mariboru 9.2, v Sarajevu 8, v Beogradu 7 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 776.6 mm, temperatura je znašala 1.8. — 15 let ječe saradi za vratnega umora. Včeraj se je v Zagrebu vršila razprava proti poljedelcu Gjuru Galijašu zaradi zavrat-nega umora Jove Durmana iz Donje Goričke. Lani v septembru je Galijaš v spanju s sekiro ubil Durmana, imel je pa namen ubiti posestnika Maica, s katerim se že delj časa ni razumel. V temi ju je zamenjal. Galijaš je seveda trdovratno tajil zločin. Pred okrajnim sodiščem v Petrinji je bil zaradi pomanjkanja dokazov oproščen, toda zagrebško sodišče se je na podlagi zaslišanja prič prepričalo, da je Galijaš morilec in ga je obsodilo na 15 let težke ječe in na trajno izgubo meščanskih pravic Plačati bo moral tudi vdovi pokojnega Durmana 20.000 Din odškodnine. — Slovenec žrtev žepa rje v v Zagrebu. 7. avgusta so Štirji podjetni zagrebški že~ parji okradli posestnika Antona Slovnika iz Slovenije. Drzne žeparje so bili pa kmalu aretirali. Včeraj se je tatinska družba zagovarjala pred zagrebškim sodiščem. Soboslikar Marko Šobat je bil obsojen na leto dni ječe, Jure Beroša, delavec iz otoka Brača na 4, Marijan PleŠtina na 6 mesecev ječe, dočim je bil četrti Žepar, neki Vučko-vič, oproščen. PONOS VSAKE GOSPODINJE je kuhinjska posoda iz aluminija ali emajla raznih barv in kvalitet Oglej si bo ^ato zalogo, katero ti nudi najugodneje tvrdka z železni no STANKO FLORJANC1C. LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 35 Iz Lfublfane —lj Izvrsten portret Toneta Maleja je razstavljen v izložbenem oknu knjigarne Tiskovne zadruge v Selenburgovi ulici. Izraz pokojnega sokolskega borca je izredno živ in svež in človek bi mislil, da gre za originalno barvno risbo umetnika, v resnic: je pa le prav uspela fotorisba našega odličnega mojstra, fotografa g. Josipa Pogačnika, ki slovi zlasti po svojih slikovito razsvetljenih in aranžiranih ter nenavadno karakterističnih portretih, da ga po vsej pravici prištevamo med naše najboljše fotografe - umetnike, ki so njih dela tudi na fotografskih razstavah v inozemstvu na najboljšem glasu in dosegajo povsod tudi najvišje nagrade. Portret je posnet po stari fotografiji in je vsa risba prav elegantno povzdignjena z barvnimi efekti, da deluje prav živahno, gotovo pa je ta slika ne samo najboljši Malejev portret, temveč je Malej na njem tudi tako frapantno podoben, kakor bi gledali živega pred seboj. Tehnika fotorisbe, ki se da napraviti po vsaki fotografiji ali pa kar direktno po novem posnetku, razen svoje elegance garantira tudi največjo podobnost, ki se z njo le redko odlikujejo z oljnatimi barvami ali akvarelom slikane podobe. Gosp. Pogačnik, ki lahko napravi tak portret vsak^ai v svojem ateljeju na Mestnem trgu 17, je to svoje sijajno delo poklonil Sokolu I., ki ga obesi v malo dvorano na Taboru. Gotovo bo še mnogo društev naročilo tak Malejev ali portret kakega drugega svojega odličnega člana, še bolj bodo pa hiteli drugi k fotografu Pogačniku na Mestni trg, da tud: njih in njihove drage tako imenitno portretira. —lj Zimsko kopališče SK Ilirije bo ot-vorjeno že jutri ali pa v nedeljo in bo najbrž odprto vsak dan. Ker je bazen dolg 14 metrov In širok 4 m, lahko v njem kopalec plava tudi pozimi lepo na toplem kakor poleti v Savi. Seveda so v kopališču tudi prhe in sploh vse udobnosti, glavno pa je to, da se nikomur ni treba bati prehlajenja. seveda če ga sam ne išče. —lj Pred pošto je cesta vsa razdejana. Razkopali so jo zaradi napeljave telefono-vodov, največ pa tudi zaradi naprave tramvajskega križišča. Vozni promet je docela ukinjen, temveč pa je okoli delavcev radovednežev. Po Prešernovi ulici tirnice izmenjujejo zaenkrat do trgovine Bat'a, do kamor tudi vozi tramvaj od Marijinega trga. Na drugi strani je vozil včeraj še vedno le do trgovine Agnola. Tramvajski promet zaradi tega občutno trpi, —lj Kanaliziranje Levstikove ulice. To ulico so kanalizirali v treh etapah. Pred leti je bila napravljena kanalizacija na severnem koncu, letošnje poletje na bivšem svetu Stavbne družbe do Rutarjeve ulice, zdaj je pa v delu še ostali del, to je med Vrtačo in prvimi hišami v tej ulici —lj Opozorilo posetnikom vaditeljpkega tečaja Ljubljanskega Sokola in Sokola L V soboto, 15. t m. bo predaval br. Ivan Lavrenčič o telovadbi dece in naraščaja v telovadnici sokolskega društva Sokola I. na Taboru od 19. — 22. ure skupno za vso tečajnike Ljubljanskega Sokola in Sokola I. Prosimo točne in polnoštevilne udeležbe. Prinesite s seboj telovadno obleko. Zdravo! — lj Danes prva mladinska zvočna pred stava Z. K. D. v Elitnem kino Matici Opozarjamo občinstvo, zlasti pa starše, na današnjo prvo mladinsko predstavo Z. K. D. v Matici. Predstava se prične točno ob pol 3 s sledečim sporedom: Kot uvod najnovejši zvočni tednik o raznih dogodkih po svetu. Slede razne koncertne točke in sicer Garberov jaif orkester, ki bo odigra! tri nove skladbe za jazzband ter Georg IWashington, črnec bantonist, ki zapoje znano pesem o >Sonny Boyu<. Konec tvorita dve saloigri v dveh dejanjih in sicer >Na nebotičnika« in >V fini dražbi«. Program je tedaj skrbno izbran in nudi tako mladim, kakor tudi odraslim mnogo poučnega, pa tudi zabavnega in veselega. Predstave se vrše danes in jutri ob pol 3, v nedeljo pa se vršita dve predstavi in sier prva ob 10. druga pa ob 11. Cene sedežem od 2 Din do 10 Din za sedež v loži. Vstopnic? se bodo dobile na dan predstav pri blagajni kina Matice vselej eno uro pred začetkom predstave. Zanimanje za to noviteto Z. K. D. je izredno veliko, zato naj aa cenjeno občinstvo čimpreje omisli potrebne vstopnice. Radicseve Alte Hauser bi rad kupil A. G. v uredništvu našega lista. —lj Danes >Simba< film v kinu Ideal. Samo danes ob 4, pol 8 in 9 zvečer bo predvajala Z. K. D. v prostorih kina Ideal prekrasni naravoslovni film o življenju divjih zveri v afriškem pragozdu. Lov na leve, tigre, slone in druge eksotične živali ni popisan v nobenem filmu na tako sijajen način kot v filmu >Simbac. Ker mora Zveza K. D. poslati film že danes ponoči naprej drugemu kinematografu ae bo film predvajal samo danes. Občinstvo tedaj opozarjamo, da si ogleda film danes pri zgoraj navedenih predstavah. Cene ljudske od 2 Din za sedež. Mladini in prijateljem lepe narave ne moremo filma dovolj toplo priporočati. —lj Palača »Dunav« pod streho. V sredo so zbetonirali ploščo V. nadstropja pn te' pa.ač.. ki je obenem tirli njena *tr*la. Na strehi zgrade še paviljon za pralnico m streho nad stopniščem. V stavbi so 7e pii-čeli paziti stropove z deskami za takozvani štukaturni omet Tudi opeko za vmesne zidove imajo že pripravljeno po nadstropjih. — Stavba je bila teden dni pred terminom pod streho, Četudi je delo večkrat oviralo slabo vreme. —lj Poziv obrtnikom. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani vabi obrtnike na zanimivo predavanje o zakonski stabilizaciji dinarja, ki se vrši v soboto dne 15. t e ob pol 9. uri zvečer v restavraciji Zvezda. Predavanje bo v okviru društva »Merkur« za Slovenijo v Ljubljani v ciklu »Lludska univerza za trgovske in obrtniške kroge«. Predava g. dr. Milan L i 11 e g, urednik »Narodnega blagostanja« iz Beograda. Gospod Lilleg je odličen publicist ter se je mnogo pečal s tem vprašanjem. Njegovo predavanje bo brezdvomno za nas zanimiv dogodek. —lj Ljudska univerza za vajence. Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani priredi za obrtn.ške vajence v ponedeljek dne 17. in 24. novembra L L vsakokrat ob pol 7. zvečer v veliki dvorani Mestnega doma na Krekovem trgu (vhod s Streliške ulice) predavanji o alkoholizmu. Prvo predavanje bo brez slik, drugo pa s skioptičnimi slikami kot rekapitulacija prvega. Na zanimivo in poučno predavanje so vabljeni tudi obrtniški mojstri. Vstopnina Je prosta. —lj Javna dražba orožja. Dne 4. decembra t 1. od 9. ure dalje se bo vršila v veži sreskega načelstva v Ljubljani, Hrenova ulica št 11, javna dražba za orožje, katero je bilo odvzeto po čl. 22 in 40 zakona o posesti in nošenju orožja in fiL 35 pravilnika k temu zakonu, kakor tudi orožje, katero se hrani že več časa pri podpisanem srezkem načelstvu in sicer: lovske puške eno- iti dvocevke, karabinke, flober-tovke, pištole, samokresi itd. K dražbi bodo pripuščeni koncesijonirani trgovci z orožjem, ki se izkažejo s koncesijskimi listinami in osebe, ki se izkažejo, da imajo veljavne orožne liste, ali pa dovoljenje za nabavo orožja. Zdražilec mora plačati predpisano takso po tarifni postavki 81. tak. a. —lj Udruženje Jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, priredi za svoje člane in njihove goste skupen ogled gradnje palače zavarovalne družbe »Dunav« na Aleksandrovi cesti. Sestanek udeležencev v soboto 15. t. m. ob 15. na licu mesta. —lj Otvoritveno predavanje v 11. sezoni društva »Soča« v Ljubljani. V društvu »Soča« se bo vršilo v soboto 15. t. m. v salonu pn Levu otvoritveno predavanje v tej sezoni. Ta večer predava ravnatelj g. Kari M a h k o t a, ki bo govoril o temi: »lz dežele Jezer«, spremljano s krasnimi skioptičnimi slikami Potem se vrši prosta zabava, pri kateri nastopi odličen matični kvartet in deklamacije. Začetek ob pol 21. uri. Vabi i eni vsi! Vstop prosti 587n — ii Cela vrsta slovenskih četverospevov bo na sporedu koncerta, ki ga priredi Matični pevski kvartet v ponedeljek 17. t m Najbolj znani in najbolj priljubljeni, pa tudi najtežji slovenski čveterospevi so na tem programu. Zastopani so naši skladatelji od Maska pa do Janka Ravnika. Med njimi imate tudi Stanka P i r n a ta, ki je do sedaj napisal enega najtežjih, pa tudi najlepših, čeprav malo petih kvartetov »Pomlad in jesen«. Kdor se hoče naslajati ob prelepi slovenski melodiji in harmoniji, naj poseti ponedeljkov koncert priznanega kvarteta Matičnih pevcev. Predprodala vstopnic v Matični knjigarni. —lj Poziv članicam ženskih društev! Opozarjamo članice ženskih društev na proslavo dolgoletnega pevskega delovanja g. Završana ter jih vabimo, da se udeleže koncerta in prijateljskega sestanka dne 17. novembra. Spomnite se, da se Je slavljenec vselej radevolje odzval, kadar smo ga prosile za sodelovanje pri raznih naših človekoljubnih akcijah. — Franja Tavčar, podpreds. Jugoslov. fen. sa zeva. —- lj Zakonska stabilizacija d'narja. O tem aktualnem vprašanju predava v soboto dne 15. novembra g. dr. Milan L 111 e g. urednik »Narodnega blagostanja« iz Beograda Predavanje se vrši v okvirju cikla predavanj »Ljudska univerza za trgovske kroge«. Predavanje bo jutri v soboto ob pol o uri zvečer v restavracij* Zvezda, kjer bo hkrati drugi družabni večer Trgovskega društva »Merkur« za Slovenijo. Gosp. dr. Milan UUeg je strokovnjak na tem polju m bodo njegova izvajanja gotovo jako zanimiva in poučna. Vstop je brezplačen in so gostje dobrodošli. 568n —U Koncert pevskega kvarteta Glasbene Matice se vrši dne 1. novembra t I. ob 20. uri v veliki dvorani Kazine. Oblastni odbor Rdečega križa poživlja svoje članstvo, da se v čim največjem številu udeleži te prireditve in vpošteva, s kako požrtvovalnostjo vrši kvartet Glasbene Matice propagandno delo za Rdeči križ. 2e preko 40 koncertov v korist in propagando Rdečega križa je kvartet priredil in je dolžnost članov Rdečega križa, da pri tej priliki izkažejo svoje priznanje in svojo hvaležnost. —lj Novo cenišče SK Hlriie pod Cekino-vim gradom bo kmalu dograjeno. Ilirija je svoje dosedanje tenišče znatno razvila. Kopanje je bilo že pred tednom dni, zdaj pa dovažajo leš in niveliraj o teren. Prhodnji teden začno nasipati z drobnim podpeškim peskom, obenem pa napravijo ograjo in ka-naL Istočasno s povečanjem prostora pove- 47. Na vprašanje, ali se sme v ljubezni lagati, so nekateri prav modro odgovorili, marsikdo se je pa postavil s tako nesmiselnimi odgovori, da se mu po pravici lahko reče: če bi molčal, pa bi ostal modrijan. Seveda odgovoriti na to vprašanje je igrača, toda dokazati, da Je odgovor pravilen pa je zelo težka Moj odgovor se glasi: Lagati se ne sme nikdar, tudi v ljubezni ne. Lahko resnico prikriješ, lahko odvrneš pozornost od nje, lahko molčiš, toda lagati ne smeš nikdar, kajti če je laž pametna in na mestu tudi samo enkrat, tedaj je pametna in na mestu vedno ln povsod, će moreš samo enkrat nadomestiti resnico z lažjo, jo moreš nadomestiti vselej ln povsod. Ker pa v kraljestvu resnice ni prav nobene izjeme, ker, kar je enkrat resnica, ostane resnica za vse večne čase, zato tudi zares pameten človek ne bo delal izjeme in izjemoma zagovarjal laži v ljubezni. Samo ob sebi se pa razume, da laž iz usmiljenja al! iz človekoljubja ni tako veliko zlo, kakor n. pr. laž Is nevoščljivosti, mrtnje ali maščevalnosti. Toda vsaka tudi najmanjša laž dokazuje, da poizkušajo samo strahopetni duhovi ubežati neprijetnostim življenja b pomočjo laži, kajti Junaki zametavajo iaž tudi v skrajni sili. Vsaka, tudi najmanjša laž, Je nesmisel, je zlo. Tega dejstva ne spravijo s sveta nobeni zagovorniki laži. P. š. 48 Torej prijatelji laži obojega spola so že umolknili in se poskrili 1 V tej anketi se zrcali dokaz, da svet še ni tako satanski, ka kor si mnogi mislijo. Vedno še veljajo načela poštenosti in se tudi nobeden ne kesa, kdor se jih poslužuje. Da se ie bo treba nikomur kesati zaradi ljubezni in zakona, naj vsak prebere vsaj eno dobro zdravniško knjigo o tej stvari in potem naj išče svoje z duševnim očesom. Oni pa, ki mislijo, da zadostuje umetnost koketiranja in »polna sposobnost in začno to s komedijo, ne smejo nič drugega pričakovati, nego komedijo tudi * posledicah >dramo in blamažo«. Trpljenje ni prihranjeno nikomur, tudi poštenim in zadovoljnim ne. Vendar pa se često dogaja, da obupujejo taki, ki previdne in potrpežljive zasmehujejo. Kdor je sam varčen, se ne ujema z za pravi ji vko. Besni naj se ogiba razposajenih zapeljivk, fdeali-stinja naj se ne uda izrazitemu materijali-stu itd. Mož naj prizanaša ženi v slabi volji, žena pa naj skrbi za to, da bo mož vedno z veseljem odšel po svojih poslih. Če se znata pravilno najti, jima bo vse to neprisiljena, vestna dolžnost Ljubezen, spoštovanje in obzirnost so čuvarice reda in miru v zakonu. Zadovoljen zakonec. 49 Lahko je reči človeku, da je nespameten, težko pa mu je to povedati pametno. Opredeliti to in ono tudi ni posebno težko, če nam pride vsaka, tudi na pasjem repu prinesena definicija prav. Opredelba, naj bo še tako dobra, pa ima rada to slabo lastnost, da je dogmi podobna. Vsaka dogma pa je neživ-Ijenjska in kljub svoji bistvenosti ne more večno ostati to, kar je, v življenju se vse iz-preminja — ker baš to je življenje, izpremt-njanje, preoblikovanje. — Sicer pa definicija ni nič slabega sama na sebi, če se izvaja iz načela, če sloni na dejstvih, ne zgolj na besedni iari in če nima izvora v smešnem samoljublju in nepoznavanju življenja. Mnenja sem, da kdor hoče javno razpravljati o čemurkoli, mu mora biti jasno prvič o čem se razpravlja, drugič pa kako se razpravlja. Anketar mora biti anketar, ne pa gostilniški razgrajač, ki je pripravljen vsakemu vreči takoj steklenico v glavo ali mu pljuniti v obraz, Če ni njegovega mišljenja. Anketar mora zagovarjati svoje stališče a argumenti, s prepričanjem tako, da Je pripravljen zagovarjati se pred vsem svetom Njegova razprava in zagovor pa morata biti dostojna. Ni diskusija, če kdorkoli ko mentira v anketi odgovore ostalih anketa i jev, zlasti še. če so njegovi komentarji večinoma skrajno neokusni, deloma pa celo prostaški. Ne obsojam ga, obsodil se je sam Hočem pa povdariti, da še nismo zreli zh Javne diskusije, ker niti ne vemo kaj je nji h namen, ker jih zlorabljamo za osebna prerekanja in medsebojno taljenje in blatenje za izlive samoljublja in tribune za samopo veli Sevanje. Sleer je res, da Je ta anketa nekakšna izjema med resnimi anketami, je le bolj za . čava Ilirija tudi garderobo. Obe stari garderobi bosta odstranjeni in nadomeščeni z lepo komiortno zidano garderobo na malem teniškem prostoru, ki bo rezerviran za hokejske tekme na ledu. Ilirija bo torej imela spomladi šest teniŠČ, pozimi pa veliko drsališče. —lj V Sokolskem domu na Viču se vrši v nedeljo 16. novembra t. 1. Martinov večer z zabavnim programom. To je prva prireditev v začeti sezoni in sicer v popolnoma prenovljeni dvorani, ter upamo, da jo bodo vsi prijatelji našega Sokola poselili v polnem števielu. Začetek ob 8. zvečer. —lj Sobota in nedelja na Šentjakobskem odru. V soboto 15. novembra in v nedeljo 16. novembra se ponavlja na šemiikonskem odru izvrstna veseloigra »Križni pajek«, ki ie imela pri obeh dosedanjih predstavah popolen uspeh. Posetniki so se izborno zabavali. Pri predstav sodelujejo dame Baranova, Pctričeva, Bučarjeva in Gorupova ter gg. Košak, škerlj in Lavne. Vstopnice se dobe v trgovini g. Miloša Kar-ničnrka na Starem trgu. Poletite pred>tavi! zabavo čitalcem, ne pa zato, da bi osvetlila kakšen problem. Vendar pa s tem ni rečeno, da imajo v njej mesto psovke, da je njen namen izzivanje ljudi. Vsak človek ima pa5 neko osebno čast, ki mu je sveta, nedotakljiva in nihče nima pravice, da mu jo oplju-je, četudi se pri|teva med višje razvita bitja. Pribiti je Še treba, da ni znak kulture govoriti v pokroviteljskem tonu >anketarja«. Vsekakor pa mi naj bo dovoljeno še i»-pregovoriti par besed o problemu te ankete, Četudi se mi smili papir. Odkrito in naravnost: anketa, »ali ne sme v ljubezni lagatic, je po mojem mnenju brezpredmetna. Ljubezen, laž in kaj se sme ali ne sme — so trije problemi, ki bi morali biti za vsakega anketarja že razrešeni ako hoče razpravljati o naslovnem vprašanju, so pa večni problemi, katerim se ne bomo približali s podobnimi anketami. Kaj je ljubezen, o tem si niso edini filozofi, ne biologi in ne pesniki. Drugačna je ljubezen perverz-nežu kot idealistu, drugačna vročekrvnemu dekletu kot mrzli, topi lutki. Mlado dekle, polno življenja, ljubezen drugače definira kot shirana tercijalka, drugače mlečnozo-bež v pubertetni dobi, kot zrel mož. Definicij je nešteto in vse so le lahko več ali manj verjetne, ne pa resnične. — Lahko rečemo, da je ljubezen izraz spolnega nagona, ali po Freudu — notranja sekrecija izvestnih žlez, ali pa trdimo, da je nadzemeljsko aH celo metafizično od neznanega bitja poslana Čustvo, ni pa tudi pretirano. Če rečemo, da je bolezen. — 0 ljubezni govoriti, je neke vrste pesniška zadeva, neprimerno pa se mi zdi o njej javno in resno razpravljati, ker s tem odkrivamo svojo plitvost, vzbujamo perverznost in pitamo sadiste, poleg tega pa je to predvsem domena histeričnih žensk, mladostnikov in Čustveno neuravnovešenih, anormalnih ljudi. In morda je najbolje tako, da nam je ljubezen uganka, problem, ker, kakor hitro bi to več ne bila, bi izginil ves njen čar in z njim morda i ona sama. O laži še lahko rečem, da je ljubezni sorodna, ker ima menda v tem naša anketa trohico pomena. Ljubezen in laž — obe sta poetični, ker se ne ozirata na resnico, zato sta si sorodni. Ni čuda, če večkrat ne moreta biti ena brez druge. — Važen se mi zdi tudi moment: človek je sebično bitje, ljubezen je izraz sebičnosti, človek ljubi zaradi samougodja, ljubi iz nagona; ta nagon ga sili, da se uteŠi kakorkoli, zato se poslužuje vseh možnosti, tudi laži. Torej laž je sredstvo, ki služi ljubezni; človek se je pa poslužuje prej podzavestno kot namenoma preračunano. Ljubezen je težnja po združevanju, najmočnejši življenjski nagon, k: si zasužnjuje vse drugo, tudi tisto, kar nam je po naših papirnatih postavah najsvetejše; tudi resnico večkrat izrablja in io še bo, četudi se temu vsi upremo. Človek je predvsem drugim egoist, ker to mu omogoča obstoj; egoistu pa ni nobena reč sveta. 21-vimo tako kot nam veleva kri in narava, potem se Šele ravnamo, kar se po papirnatih postavah sme ali ne sme. Po formuli se ne da živeti, ne ljubiti; človek je revno nepopolno bitje, smešno je govoriti o njegovi svetosti, o vzvišenosti ljubezni in ljubezen idealizirati; človek je človek, tudi njegova ljubezen je le človeška. Čemu bi Še o tem lagali? Tudi anketar. Iz Ribnice — Nov gostilničar. V Ortneku je prevzel znano gostilno g. Rajko Picek najmlajši izmed trgovske rodbine Pauzerjeve« iz Ribnice. Novi »birt« je priredil v nedeljo domačo veselico, ki je bila prav dobro obiskana. Ob tej priliki je bil novi gostilničar tudi »štaliran«. Ribniški purgarji so mu namreč prinesli krčmarsko čepico in predpasnik in ga priznali za »birta«, kar so tudi morali, saj jim je postregel Izvrstno z vsem, kar so zahtevali. Novemu *birtu« p^av dobro pristoja nova uniforma no pa kako bi mu tudi ne, saj ie tudi mo* za to, tehii namreč okrog 130 kg, jnj-avno je star komaj 22 let. Želimo mu mnogo sreče n uspeha. — Premestitve. Pred dnevi je odšel od nas splošno priljubljeni orožnik Kotnik in sicer nekam v Prekmurje. Bil je res vsestransko priljubljen, le gotovim razgrajačem in nepoklicnim policajem Je bil trn v "»eti. V kratkem odide od nas tudi učitelj g. Alfonz Završnik in sicer za šolskega upravitelja na Vrhniko. Z nJim bomo izgubili marljivega delavca na kulturnem poliu in izvrstnega družabnika. Pogrešali za bomo težko. 0D 4U-Sf • $A\£-V-£/C/&£Z/SM i Lagati se tucfi v ljubezni ne sme — Načela poštenosti še drže — Ne sodite, da ne boste sojeni >8tOVENSKT NARO D< dne 14. novembra 1930 Stev. 2*0 G. Brovvn: 53 Vitez enega dne Roman — Oprostite, je dejal Peter, — bil bi vam zelo hvaležen, če bi mi vse to povedali lepo po vrsti še enkrat. Bojim se namreč, da bi se mi vse skupaj ne zmešalo. — In ko je možiček ustregel njegovi želji, se mu je lepo zahvalil in krenil na pot. Morda bi se bil Peter v drugačnih razmerah veselil tavanja križem kra-žem, toda danes je bil utrujen, lačen in slabe volje tako, da se za krasno jutro in prijeten izprehod še zmenil ni. Ta drzna pustolovščina ni bila brez mikavnosti, dokler sta bila z Jeanno skupaj, kajti nji na ljubo bi bil iretrpel vse. o-da zdaj, ko ga je tako neusmiljeno zapustila, se mu je zdel ves svet pekel. Vendar pa še ni obupaval. To ni bila njegova navada. Edina njegova želja je bila. dohiteti še pravočasno Jeanno in odvrniti jo od nevarnega početja. Toda možičkova navodila so bila tako zmedena, da ni bilo dosti upanja, da bi se mu to posrečilo. Zdaj si pa oglejte nepojmljiva pota Previdnost in čudovite kaprice Usode. Se tako izkušen strateg ali raziskovalec neznanih krajev bi se ustrašil, če bi moral najti pot skozi neznane kraje samo s pomočjo znamenj, ki so že davno izginila ali pa še niso bila napravljena. A Peter se je spoznal komaj na vozni red. Do bivše bajte gospe Peabodove, katero je spoznal po kupu kamenja in ometa, je za silo še šlo — potem se je pa pot izgubila na zapuščenem polju, kjer je videl samo tu pa tam kakšno kravico. Toda usoda mu je bila ..ienda posebno naklonjena in vodila je njegove nesigurne korake tako, da ga je privedla slednjič docela nepričakovano na cesto, kjer je bila na količku pribita deščica z napisom: »Sandhaven. 2'<> km«. Petru je bilo kakor mornarju, ki zagleda po hudem viharju in strašni borbi z razburkanimi valovi obalo svoje domovine. Globoko si je oddahnil in krenil po cesti proti Sandhavenu. Će pride pravočasno v Old Hali, lahko še prepreči zlo. Pospešil je korake. V arhivih Oriel College v Oxfordu je zabeleženo, da je neki P. Q. Cardinal nekoč zmagal na stafetnem teku na razdalji 1 milje v 40 : 43 in da je s to zmago zelo zaslovel. Toda takrat tekma ni veljala gospoda Cardinala niti četrtine poguma in krepke volje, katero je moral vpreči zdaj na teku proti Sandhavenu. Takrat je bil treniran in nalašč za tek oblečen, p«a tudi vsa šola je držala palec, da bi zmagal. Zdaj je bil utrujen, oblečen kakor za maškerado. Edina vzpodbuda mu je bila bojazen za Jeanno. In tako mu je v veliko čast i kot možu i kot atletu, da je tekel zdaj kakor še nikoli prej, pa tudi pozneje ne. Kdor ga je videl drveti po cesti, je mislil, da se trudi za film ali pa da ga kdo preganja, odnosno da je zblaznel. Toda Peter se ni zmenil za to, kaj kdo misli o njem. Hitel je naprej v stanju nekakšne otopelosti kot posledice stradanja in utrujenosti. Kako dolgo je tekel, ni mogel pozneje nikoli presoditi. Ko se mu je pa zdelo, da teče že sto let, se je zaletel na ovinku v nekaj, kar je najprej prestrašeno kriknilo, potem pa telebnilo na tla. Peter je obstal in se začudeno ozrl na vse strani. Pred seboj je zagledal motocikel, pri njem pa debeluhastega mladeniča v dežnem plašču. Sedel je na tleh in gledal Petra z izrazom, v '.a-terem se je mešalo občudovanje z jezo m radostjo. — Ta je pa dobra! — je vzkliknil debeluh. — Naš Cardinal, vrag me vzemi, če ni! — Bellerby! — je vzkliknil Peter ves srečen. — To je imenitno! — Peljem se iskat tebe in tvojo spremljevalko, — je dejal Tobbv in vstal. — Tole srečanje me je pa res silno presenetilo. Menda je tvoj poklic prevračati me. — Potem je natančneje pogledal tovariša in kar sapo mu je zaprlo. — Za boga, gotovo si bil še na eni maškaradi, prijatelj. Od kod ti sicer ta praznična obleka? Peter je težko dihal in gledal tovariša tako, da bi človek mislil, da mu bo z-daj zdaj padel okrog vratu. To srečno svidenje je vplivalo nanj zelo blagodejno. Zdelo se mu je, da ie ves prerojen. — Ne veš, kako sem vesel, Bellerby, da te vidim! Kako daleč sva od Old Halla? — Dober kilometer. Tedaj čuj, dragi prijatelj, mislil sem. da . . . _: Cim prej moram biti v Old Hal- lu. Ne veš nič o Jea... o gospodični Craigovi? _Ne. Kaj ni bila s teboj? Toda čaj, mislil sem. da si zaprt v garaži strica Horaca. — Strica Horaca? — Doktorja Buntinga. Telefoniral je mojemu staremu, da te je prijel in sicer še s ^riklado ... — (jromska strela! — je vzkliknil Peter. — To je tvoj stric? Zato torej... Da, bil sem v garaži, pa sem se srečno izmuznil iz nje. Med potjo ti povem se po vrsti. Zdaj pa le hitro na pot, da prispeva čim prej k vam. Me lahko vza-meš s seboj? Tobby ga je nekaj časa radovedno gledal, potem je pa prikimal. — Dobro. Toda bog mi je priča, da se v tem ne spoznam. Človek bi mislil — no, naj bo že karkoli, sedi tu sem za moj hrbet. Peter se je oklenil z rokami Tobby-jevega vratu in med vožnjo je pripovedoval, kaj vse sta z Jeanno od ranega jutra že doživela. Pravit je, kako je Jeanna zalotila Gibbsa pri tatvini, kako sta jo ubrala za njim z Marvelko in kako sta dobila sliko. Omenil je tudi svoje težave pri dr. Buntingu. Na dolgo in široko je pravil, kako se je rešil iz garaže, Jeannino sebičnost, izraženo v tem, da ga je tebi nič meni nič zapustila, ie pa omenil samo mimogrede. Bellerby je poslušal Petrovo pripovedovanje tako napeto, da je večkrat malo manjkalo, da se nista zvrnila v jarek. — No, to je pa res prigoda, da malo takih! — je dejal, ko je bilo Petrovega pripovedovanja konec. In pripomnil je nekam potrto: Nekateri ljudje imajo pa res srečo. O. če bi mogel jaz doživeti kaj takega! Torej Gibbs je bil, praviš? Ta lopov! In nas dragi Hopper — mož s kozjo bradico! Glei. glej! Povedati ti moram, dragi moj, da je bil moj stari zelo razburjen in ogorčen, ko je izvedel, da si nenadoma izginil. — Tega sem se bal. je dejal Peter. Ali ste že naročeni na .-ŽIVLJENJE IN SVET44? 30.000 20.000 10.000 d.000 2.000 Din Zadnji (milijonski) razred Din srečke št.: 3.901, 48.958, 71.278, 92.946; Din srečke št.: 229, 73.895, 85.706; Din srečke št.: 6.172, 34.533; Dill srečke št.: 6.667, 14.193, 17.412, 40.946, 70.495, 84.015, 98.745; srečke št.: 6.108, 7.917, 7.992, 8.525, 8.866, 10.899, 10.420, 15.501, 19.197, 21.049, 22.915, 24.671, 26.144, 29.592, 30.296, 31.822, 31.314, 32.009, 34.357, 36.044, 38.748, 46.850, 49.465, 52.546, 53.824, 55.209, 59.547, 63.454, 66.887, 66.805, 68.665, 69.499, 72.643, 74.697, 75.697, 76.374, 81.354, 81.198, 82.953, 85.750, 87.389, 89.189, 94.699, 94.852, 95.554, 96,302,97.118,99.045,99.224. 500 Din srečke št.: 1.876, 1.892, 8.007, 9.725, 9.734, 9.799, 16.036, 16.082, 17.999, 19.103, 19.104, 19.132, 19.158, 19.185, 19.187, 27.774, 29.202, 29.252, 29.269, 29.287, 34.180, 35.365, 35.395, 36.640, 36.659, 37.701, 37.717, 37.723, 37.748, 39.539, 39.563, 42.989, 44.111, 46.603, 46.648, 46.685, 46.693, 47.453, 47.498, 48.301, 48.316, 49.414, 49.446, 56.001, 56.059, 56.089, 57.306, 57.328, 57.355, 57.365, 57.381, 58.813, 58.870, 58.892, 59.535, 59.565, 66.412, 67.501, 67.530, 67.547, 67.552, 67.557, 67.589, 68.714, 69.137, 69.411, 69.455, 69.469, 69.495, 69.496, 73.782, 75.082, 75.155, 75.168, 75.173, 77.254, 77.271, 77.356, 77.377, 77.386, 78.091, 78.095, 82.492, 84.159, 86.962, 86.986, 86.988, 87.292, 87.300, 87.812, 87.820, 87.912, 87.915, 89.110, 89.113, 89.145, 89.151, 96.663, 96.806, 96.822, 96.839, 98.111, 98.160, 98.166, 98.976, 98.998. Dne 11. t. m. so bili izžrebani sledeči dobitki: Din ZOOO št. 59-547, 87.817, 89.I89. 92.394, 13.823, 30.877, 40.879, 64.037, 76.800. 91.197, 16.045, 29.207, 37.722, 47.438, 57.310, 66.482, 69.467, 77.348, 87.258, 89.153, Din 500 št. 1.890, 19.179, 19.193, 27.702, 38.115, 44.135, 49.404, 58.877, 8.023, 9.703, 9.759, 9.770, 16.021, 16.023, 17.958, 17.989, 37.785, 42.999, 49.403, 58.853, 39.503, 46.617, 49.406, 59.514, 17.998, 29.247, 29.272, 33.797, 34.165, 34.166, 36.622, 37.720, 37.760, 39.511, 39.544, 39.545, 39.552, 42.956, 42.980, 42.984, 42.986, 46.645, 46.682, 46.691, 47.458, 47.482, 48.311, 48.319, 49.402, 56.017, 56.027, 56.041, 56.055, 56.062, 57.309, 57.398, 58.820. , 66.421, 66.437, 68.769, 68.787, 69.119, 72.054, 75.070, 75.148, 76.616, 76.647, 76.683, 77.250, 77,256, 77.285, 77.291, 77.358, 77.399, 78.026, 78.032, 78.037, 78.042, 78.071, 82.467, 84.153, 84.167, 84.168, 84.183, 86.919, 86.922, 86.945, 87.207, 87.899, 89.116, 89.120, 89.141, 89.198, 96.687, 96.823. 96.846, 96.873, 98.109, 98.114, 98.125, 98.144, 98.958. 98.962, 98.965, 98.997. Komur je bila sreča izžrebana za manjši dobitek, naj nam jo v pošlje, da mn pošljemo neizžrebano srečko, da bo mogel igranje nadaljevati na visoke dobitke. Zamenjava srečk je neobvezna za nas in jih bomo zamenjavali le kratek čas, ker je le malo neizžrebanib oziroma neprodanih srečk na razpolago. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv« Petra c« 19 Smrt morilca nemškega poslanika Mirbacha Črezvičafka ga }e ustrelila, ker je bil v Carigradu v zvezi s Trockim Med onimi sovjetskimi uradniki v inozemstvu, ki se nočejo vrniti v Rusijo, se odlikuje poleg znanega spokorni-ka Besedovskega tudi član GPU Aga-bekov. Ta se je spravil na zloglasno črezvičajko in je povedal marsikaj o tej najzanesljivejši opori sovjetskega sistema. Približno pred letom dni je bil na zagoneten način ustreljen bivši levi socialni revolucijonar in prijatelj Troc-kega Bljumkin. V inozemskem tisku je dvignila njegova tragična smrt mnogo prahu. Nihče pa ni vedel, zakaj in kako je bil ustreljen. To je povedal zdaj bivši član GPU Agabekov. Bljurtikin, ki je ustrelil 1. 1918 nemškega poslanika v Moskvi Mirbacha, je služil zadnje čase v GPU in imel je velik vpliv, ker je uspešno deloval v Mongoliji. S ponarejenim perzijskim potnim listom je potoval pod imenom sultana Zade po orijentalskih deželah do lanskega leta, ko se je vrnil v Moskvo. Sprejet je bH zelo svečano. Dafi so mu na razpolago avtomobil in o svojih vtisih s potovanja po orijentu je govoril samo z zaupniki GPU. Sam načelnik GPU Menžinski ga je povabil na obed, da bi se mformrral o položaju v orijentu. Po laskavih naprtnicah mu je predložil, naj se vrne v orijent in stori vse, kar mu je bilo naročeno. V vseh večjih orijentalskih mestih naj bi nastavil zaupnike GPU, da bi organizirah atentate in pripravljali revolucijo. Aga-bekovu je pozneje sporočil, da je pripravljen sodelovati z njim in preskrbel mu je mesto v Carigradu. Agabekov se je večkrat mudil pri njem in govorila sta zlasti o političnih zadevah. Ostro sem obsojal pristaše Trocke-ga, pravi Agabekov. Po enem takem pogovoru se je Bljumkin odrekel Aga-bekovemu sodelovanju. Kmalu je pa prišel Bljumkin pod nadzorstvo in bil je aretiran. Agabekov trdi, da se je obrnil na GPU s prošnjo, naj mu pojasnijo vzrok Bljumkinove aretacije. Odgovorili so mu, da je bil Bljumkin v Carigradu v zvezi s Trockhn. Z njegovo pomočjo je pošiljal Trodki svojim pristašem v Rusijo tajna poročila m ko se je pripravljal Bljumkin nekoč na pot v Rusijo, mu je naročil, naj poseti Karla Radeka in druge njegove pristaše. Bljumkin je to naročilo izpolnil in tako je igral dvojno vlogo. Občeval je intimno s sotrudnico carigrajske inozemske sekcije Gorsko ter ji pravil o svojih stikih s Trockim. Hotel jo je pridobiti za opozicijo. GoTska je na videz pristala, drugi dan je pa informirala o vsem pomočnika ravnatelja GPU Tri-lisserja. Komisar operacijskega oddelka GPU je odšel neke noči na Bljumkinovo stanovanje. Bljumkin se je bil baš vrnil z Gorsko v avtomobilu. Takoj je spoznal, da je prišel komisar ponj. Zato je naročil šoferju, naj na vso moč požene avtomobil. Iz avtomobila GPU je padlo več strelov. Bljumkin je zaklical šoferju, naj ustavi in obrnjen h Gorski je dejal: Liza, ti si me izdala! Izstopil je iz avtomobila in se vrnil k agensom GPU, rekoč: Ne streljajte, udam se! Zaprli so ga in izročili njegovo zadevo tajnemu oddelku. Preiskavo je vodil pomočnik načelnika tajnega sveta Agranov. Pri hišni preiskavi so našli Bljumkinov dnevnik, obsegajoč 25 strani. Prvi listi so bili iztrgani, iz naslednjih je bilo pa razvidno, da se je nanašal prvi del na stike s Trockim. Dnevnik je bil naslovljen na Trilisser-ja. Bljumkin se je očividno kesal, da je postal izdajalec. Tik pred aretacijo je napisal izjavo, v kateri svoje dejanje obžaluje, toda s tem se ni rešil. Agabekov je izvedel za njegovo smrt v Carigradu. Bljumkin je bil znan pod psevdonimom »Živi«. Vest o njegovi usmrtitvi se je glasila: »2ivi je umrl!« BUumkin je bil ustreljen po odredbi GPU. Smrtna obsodba v Pragi Veliko zanimanje je vladalo zadnje dni med praškim prebivalstvom za porotno obravnavo proti morilcu praškega zlatarja Haberde Antonu Alekseje-viču Voloviku. Obravnava je trajala več dni in poTotna dvorana je bila vedno nabito polna. Občinstvo je v sredo napeto pričakovalo obsodbe. Govori državnega pravdnika in obeh zagovornikov so trajali ves dopoldan in s tem se je nestrpnost občinstva še povečala. Porotniki so dobili 11 vprašanj. Glavno vprašanje glede roparskega umora so z 11 glasovi potrdili in s tem je bila usoda glavnega obtoženca zapečatena. Soobtoženca Pavla Bružka so priznali krivim z večino glasov. Morilec je Rus in so mu morali pojasniti, kakšen je odgovor porotnikov. Oba obtoženca sta bila zelo razburjena. Volovik si je grizel ustnice in se neprestano oziral po pazniku. Predno je bila proglašena sodba, je obstopilo obtoženca pet paznikov. Končno je vstal predsednik porotnega sodišča in razglasil sodbo. Volovik je bil obsojen na smrt, soobtoženi Bružek pa na šest let težke ječe. Ko so Voloviku povedali, da je obsojen na smrt, je prosil, naj mu dovolijo izpregovoriti nekaj besed. Obrnjen k sodnikom in porotnikom je z drhtečim glasom izjavil, da ni našel pravice pred sodiščem in da jo bo moral iskati v grobu. Sporni Metuzalem Kakor smo že poročali, se mudi v Ameriki znani turški Metuzalem, bivši carigrajski postrešček Zaro Aga, ki ima črno na belem, da je bil rojsn v Carigradu 1. 1774 in da je torej star 156 let. V Ameriko so ga povabili pristaši prohibicije, da bi ga kazali na zborovanjih, češ, da je dočakal tako visoko starost zato, ker nikoli ni pil alkoholnih pijač. Do fti je šlo vse gladko. Naenkrat so pa nastale komplikacije. Glasilo ameriških zdravnikov je namreč povabilo najstarejšega moža na svetu< v uredništvo, kjer so bili že zbrani vsi zdravniki, ki so se zanj zanimali, da si ga ogledajo. Potem so v uredništvu vprašali zdrav- nike, kaj mislijo o starosti turškega Metuzalema. In večina zdravnikov je bila mnenja, da je izključeno, da bi bil Zaro Aga tako star, kakor pravi. Zdravniška veda mu lahko izda izpričevalo samo v tem smislu, da je že prekoračil 70. leto Nekateri zdravniki so še pripomnili, da je izključeno, da bi Hi 1 star nad 110 let. Slava turškega Metuzalema je torej v Ameriki obledeli. Ima sicer dokumente, iz katerih ie razvidno, da je bil neki Zaro Aga rojen 1. 1774. toda dokazati ne more, da je baš on Zaro Aga. Samomor solastnika Brionskih otokov Glavni solastnik Brionskih otokov Karel Kupelwieser se je te dni na vrtu za svojo vilo ustrelil. Star ie bil šele 50 let. Zadnja leta se ni več pečal s trgovino, temveč je živel samo za znanost in umetnost. Bil je znan mecen in vsako leto je žrtvoval mnogo denarja za podpiranje znanstvenih raziskavanj, zlasti zvezdoslo vskih. Nekaterim dunajskim profesorjem je na lastne stroške ustanovil in opremil privatne zvezdarne. TVtdi v Trstu in Pulju je ustanovil in vzdrževal zvezdami. Brionski otoki so v rokah Kupehvieserjeve rodbino Kupil jih je še njegov oče Karel, ki je spoznal, kako krasen je ta biser Jadrana. Ustanovil je na tej bivši avstrijski rivieri morsko letoviško ter zgradil več krasnih hotelov in vil In takoj so postni i-Brionski otoki zbirališče naiodličnei.-e avstrijske družbe s prestolonaslednikom Ferdinandom na čelu. Pa tudi milijonarji iz drugih držav so rudi prihajali na Brion-ke <>t<>ko. T.n>tniki «0 kmalu tako obountHi. da jo spadala rodbina Kupehvioser med največje finančne magnate. Med vojno jo pa tudi to letovišče močno trpelo, hoteli in igralnice so bile prazne in s tem so usahnili tudi bogati viri dohodkov tako, da si lastniki niso več opomogli. Stari Kupel-vvieser je umrl 1. 1920. Letovišče sta prevzela po njem pokojni Karel in mlajši sin Leopold, nadporočnik na Dunaju. Karel je postal italijanski državljan in celo fašist, kar so baje zahtevali interesi podjetja. Zakaj se je ustrelil, ni znano. Baje je bil zadnje čase zelo potrt. Njegovo truplo so položili na mrtvaški oder v vili in fašisti iz Pulja so postavili samomorilen častno stražo. NOCAVICl 'kuuc Najboljše, naftrafne^se, zato 13 ^aiceriejšeJ žrebanje v drž. raz. loterij? > mM al i og1asi< Vsaka ftoaoln W> p«r," Plača mo lahka tudi. 9 znamkah. Za odgovor znamko I — Ha vprašanja brez znamka mm **mmm o&tovaHamo* - Najmanja ©tflan Ofa» K--- Šofiranje s sigurnostjo, da napravite ispit za poklicnega ali samo vozača, podučnjem v dnevnih In večernih urah. — VpraSatl takoj v SlomSkovi ulici št. 27. 2764 Učenka se sprejme za strojno pletenje. Cegnerjeva 4. 2823 Učenca s primerno eolsko izobrazbo, zdravega in močnega, poštenih staršev, iz mariborskega ali ptujskega okraja sprejme takoj s hrano in stanovanjem v hiti Vinko Zorko, trgovec, Sv. Benedikt, Slov. gorice. 2821 Bukova drva Trboveljski premog pri tt. „KURIVO" Dunajska 33 (na Balkanu) Telefon 34-34 Ivan Magdič, krojač Ljubljana, Gledališka ulica št. 7 — se priporoča za jesensko sezono. 2822 Tkalski mojster 37 let star, absolvent tekstilne šole, vešč vseh del na tkalskih strojih kakor tudi montaže, išče mesta. Poleg češčine je vešč tudi nemščine in nekoliko srbohrvaščine. Ponudbe na naslov B. Adam, tkacovskv mistr, Horni Ko-stelec — CSR. 2820 MODROCE peresnice, otomane, divane (patent), fotelje, salonske in klubske garniture — dobite najso-lidneje pri SAJOVIC, LJUBLJANA, Stari trg 6 AKO ŽELITE KUPITI NA OBROKE obrnite se na Kreditno "idraeo detailnlh trgovcev r. z. z o. z. v LJubljani Krušno moko in vse mlevske izdelke ved* no sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Stari tri? 32 Ljubljana Pozor dame, gospodje! Likanje moške ali damske obleke Din 18. Ako hočete zopet imeti veselje s svojo obleko, dasi ni nova, pošljite jo v VVALLET EXPRES LJUBLJANA, STARI TRG 19, da jo kemično sčisti, zlika, posije, na željo obrne. Cena obračanju 300 Din. Po obleko se pošlje na dom. Na likanje se labko počaka. patrone z nemškim »Rothweilskim _ Sa opravo In tnamttil del Usta: Oton Chrlstof. _ Val t LjubUaai.