LSUJI BIBLIOTEKA LJU3LJAMA Si. 197 NMu mfajai CM omtiaiii V Trstu, v MBVStalMC. Posamezna Storilka 80 stat. Letnik Ll LM talujt 8 mM L 12.-, pol tata L 38.-, L CA) mL — rMimini Brrilke K 30 stat m t aw i m I mat pMfeOM otftn TS *at, ll L 2.- L & • EDINOST Dfd*Utw>ta (3L dn S m peUmo taUhribo fAau m T* — L«t »taft* ta tak Ttakame JBdtaoer ▼ Go/icL: ufia OConaft CMacrf K. T. L a. — TMAtf' Olivni ta odgovora! nedtak: prof. RBp Partt Vprašanle našega dllaStva (Is dijaških krogov.) Sedaj, ko se mova bliža čas, da pošljejo naši stariši svoje sinove in hčere študirat v mesta, se nam zdi nujno potrebno spregovoriti besedo o tem vprašanju. Vprašanje našega dijaštva. je vprašanje bodočnosti nas in naše inteligence, je življenjsko vprašanje naše narodne manjšine. Pisali smo o tem vprašanju že lani, ob času, ko so zaključevali šolsko leto vsi zavodi. Toda zeli se nam, da je šlo vse ono mimo nas brez vpliva- Zato moramo znova načeti to kočljivo vprašanje. Da vemo, s čim imamo opraviti, oglejmo si malo naš današnii diiaški svet: Današnje diiaštvo študira v glavnem na teh-le šcflah: na učiteljišču in gimnaziji v Tolminu, na tehničnem zavodu v Vidmu, letos zadnje leto na realki v Idriji in na jugoslovenskih zavodih v Ljubljani, Novem mestu, Kranju in v škofovskih zavodih v Št. Vidu nad Ljubi i a no. Deloma na zavodih v Gorici in v Trstu. Tu zvečine slovenski dijaki iz obeh mest in njiju bližnje okolice. Vsi zavodi v Italiji, t. j. oni v Tolminu, Vidmu, Gorici in Trstu so italijanski z italijanskim učnim jezikom. Tolminsko učiteljišče je sicer slovensko, toda samo po imenu. Naši dijaki morajo polagati zrelostne izpite pred komisijo v Vidmu v italijanščini, nalogi« so vse v istem jeziku. Zato morajo diiaki študirati vse predmete v italijanščini. Isto je v Vidmu. Tolminska gimnazija pa je vsa čisto italijanska, vsi profesorji so Italijani, ki ne pozna-jo našega jezika in torej ne morejo nuditi ničesar več slov. dijakom v njih Imendan kraljice Mene RIM, 18. Radi praznovanja dno Nj. Vet kraljice Helene so vse pa#-lače na Kapitolju okrašene z zastavami, zvečer pa bodo razsvetljene. Na kapitolinskih vratih vihra državna zastava. Vse dole, uradi, vladna poslopja in kasarne so razobesile zastave, zvečer pa bodo razsvetljene. £Ja trgu Co-lonna bo nocoj svirala godba. Mussolini pri polkih CAGLI, 18. On. Mussolini te dni pridno obiskuje razne polke, ki se na-Jaajajo na vežbah. Danes predpoldne se je pripeljal v avtomobilu na taborišče 158. pehotnega polka in 2. topni Carskega poljskega polka. Prebivalstvo ga je navdušenjem sprejelo. Prvega mini- | Računajo pa, da as bo to igodib jutri Nastaja sedal vprašanje, kako stališče naj zavzame Jugoslavija, če bi Bolgarska ne dala zadovoljivega odgovora* ali pa Če M zahtevala posredovanje Družbe narodov. Zunanji minister dr. Kinčič bo ostal par dni na Bledu. Danes ob 16. ga je kralj sprejel v avdijenci. Ninčić je kralja obvestil o najnovejši prijateljski zvezi z Grško, o zavlačevanju bolgarskega odgovora: in o zasedanju Družbe narodov. — Ob lflutt) se je odpeljal na dvor piinistrski predsednik Uzunović, ki je kralju poročal o občinskih volitvah. Novinarje je po konferenci odslovil po krajtkem razgovoru, obljubil je pa, da bo jutri podal daljšo izjavo. V avdijenci je bil danes tudi dr. Ni-kić, ki je kralju poročajo resortnih zadevah ter mu predložil v podpis par z stra sta spremljala državni podtajnik vojnega ministrstva in general Caval- _ .. lero. On. Mussolini je pregledal vojaški! Bled bo prtspel baje tudi notranji tabor in čete in izrazil poveljnikom i minister Boža Maksimović. svoje zadoščenje radi vzornega reda. Pregledal je tudi čete, ki so se zbrale na bližnjem travniku. Zbral je častnike polka ter imel kratek nagovor. Ministrski predsednik je nato odšel v Cagli, kjer je tudi nagovoril zbrano množico. Ugotovil je, da je fašizem prinesel v vojsko novega duha in da je povsem zadovoljen s polki, ki jih je obiskal. _ Nova zra&aa prosa med Benetkami in Dunajem BENETKE, 18. Danes predpoldne ob 10. je bila na svečan način otvorjena nova zračna proga, ki bo vezala Benetke z Dunajem. Siavnosti, ki se je vršila na rtiču San Nicold del Lido, se ------, ,je udeležil tudi državni podtajnik g£n- jeziku. Te le par ur slovenscme na te- i ki stopal vlado. Po blago- den. Idrijske realke s prmodnjm sol-js]ovUvi letala sta gDVorila predsednik skim letom sploh ne bo vec, vršijo se družbe ^ zra£no plovbo in gen. Bon-pa letošnje jeseni še zadnji zrelostni Qb n -e letaJo Zletelo proti Du- rseni izpiti. Ravne tako bo tolminsko učiteljišče umrlo v teku dveh let, letos sta od vseh 7 tečajev samo se dva. Kaj nam torej ostane? Od vseh nekdanjih šol nam ostane samo tolminska gimnazija (nižja) in videmska tehnična šola. to je nižii razredi zavoda. Toda tudi ta šola v šolskem letu 30/31 preneha popolnoma. To je slika. . Tako stojimo glede šol. Poglejmo sedaj, kako stojimo glede dijaštva. Po- |,ejoXit:PSndij^ neTul™ #» začudi v vsej, P-j^K*«- au- naju. Prispelo bo na Dunaj ob 14.30. Letala bodo odhajala iz Benetk vsak pondeljek, sredo in petek ob 8-15, na Dunaj pa bodo prispela ob 12.45. Z Dunaja pa bodo odhajali vsak toVek, četrtek in soboto ob isti uri. Letala bodo pristajala samo v Celovcu, in sicer ob 10.15. _ P^Sres v Kessini MESSINA, 18. Preteklo noč ob 2.40 reda. Človeških zato, da si pridobi predvsem znanje, Samo na Eolskih ototih, v Santi žrtev v ni i nek četrtega da razširi sr^je obzorje da; M^rtoi, S. Štefanu di Klicudi in v Tiovib svetov, ta b.Jihi potom obrnili poškodoval nekatere korist nafcmu . JJfdrtTa. Ono ne ^ Prefekt je takoj poslal na lice luje v naših društvih, ono jih ne or^a- posebnega funkcijonarja civil- rnzira in ne propagira društvene m ^li-! "j" 1 *> uradfl. da se oreorife Stoji ob strani Z'o oT^ni^A o usodi našega naroda. (Govorim tu o Nocoj je kralj priredil večerjo, na katero je povabil vse štiri ministre. Važnost prijateljske poMe med logodavijo in Grško BEOGRAD, 18. Že delj Časa so se v Atenah vršila pogajanja med predstavniki Grške in Jugoslavije, da se zaključi konvencija, ki naj bi rešila vprašaji je svobodne cone v Solunu ter nekatera drug« sporna vprašanja, ki vise med obema državama. Oficijelni komunike, ki ga. je včeraj izdalo zunanje m i ntiiraiv o, pravi v glavnem sledeče: «Danes stat naš« in grška delegacija podpisali konvencije, ki regulirajo solunsko vprašanje in s katerim se obenem podaljšuje zvezna pogodba. Sporazum, zaključen z Grčijo 17. t. m., predstavlja brez dvoma uspeh za obe strani. Ti sporazumi namreč ne prinašajo nobenih sprememb v odnošajih med obema drfi&vama, ki 90 bili že prej prijateljski in odkriti. Kot dokaz temu lahko služi poslednji skupni diplomatski korak v Sofiji, ki je bil važna, manifestacija medsebojnega, prijateljstva Le radi nesporazuma med delegacijami so se pogodbe malo zategnile, ne pa radi težkoč vprašanja samega. Mi smo bili v nadaljnjem edini v tem, da naSa država ničesar ne zahteva, kar bi se v Grčiji moglo smatrati kot kršitev suverenitete grške države. Grčija z druge strani pa je bila pripravljena, da neon stori vse one tehnične koncesije, s katerimi bi se- zasigural prevoz blaga iz solunske cone na naš teritorij. To je is španskega protektorata v Maroku Tanger in oni del ozemlja, ki leži severno od tega mesta. Po 17 trudapolnih letih v Maroku, letih, v katerih j« žrtvovala 40.000 mož in 500 milijonov pe-zet, je Španska; doživela neljubo razočaranj e; njene težnje po vključitvi tan-gerske cone v protektorat se niso uresničile. Dokler ne bo Tanger izročen Španski, bo vedno predstavljal vzrok za razne spore med državami*. Te izjave španskega ministrskega predsednika so seveda dvignile v mednarodnih krogih mnogo prahu. Prav posebno so se pa razburili na Angleškem in na Francoskem, «Paris Soire» piše, da je De Rivera da je včeraj v rudniku Walfottle nad 100 rudarjev odšlo na delo na podlagi osemurnega delavnika in pri prejšnji višini plač. LONDON, 18* Konferenca rudarskih delegatov je pooblastila člane izvršilnega odbora, da skušajo doseči zopet-na pogajanja z lastniki rudnikov in vlado. Nadalje so sklenili, da morajo pogajanja za rešitev rudarske krize imeti veljavo za vso deželo, ne pa le za posamezne pokrajine. GprcSanje Soeta Družbe nerodou Stališče Nemčije, Poljske in španske LONDON, 18. Študijska komisija za s svojimi novimi zahtevami izdal ma- sestavo sveta Družbe narodov se bo se-roško zavezništvo. »Anglija, piše list* stala najbrže 30. septembra. «Observer» je leta 1904 odločno nastopila proti te-1 javlja, da se bo razpravljalo pred vsem mu, da bi Tanger dobila Španska, ker o načrtu lorda Cecila, da se razdele se- se je bala, da bi to škodovalo njeni pomorski plovbi. Mesto je ostalo rvobod- deži v tri kategorije. Za ta načrt je sedaj veliko ugodnejši teren kot pri prvi no. Tekom nedavnih pogajanj s Fran-] seji komisije. Brazilija, ki je ugo var jaci jo za ureditev rifskega vprašanja je la, je odstopila, Španska in Poljska pa De Rivera lepo molčal in ni nič zinil o i sta zavzeli stališče v zmislu tega na-svojih načrtih. Sedaj pa, teden dni pp črta. Če pa se ponovi tragedija, kakr-sklenitvi pogodbe z Italijo, meni špan- šna je bila ina zadnjem zasedanju v ski prvi minister, da ni več treba imeti Ženevi, se zruši mirovna politika*, ali prevelikih obzirov.» i vsaj dobila bo take udarce, ki jih ne bo Francoski listi so prepričani, da so več mogoče popraviti te nove španske zahteve v zvezi z itali-j BERLIN, 18. Berlinska vlada še ni jansko-špansko pogodbo, in «Journal dobila povabila k seji študijske komi-des Debats» piše: «Kako naj si tolma-!sije. Če bo Nemčija dobila povabilo k čimo inicijativo generala Prima de Fi-iseji komisije, bo vabilo sprejela in jo vere? Prva misel, ki se človeku porodi bo zastopal na seji poslanik v Parizu v glavi, je ta, da je — tekom pogajanj j v. Hosch in ministerijalni ravnatelj za pogodbo med Špansko in Italijo — )jG»us. K zasedanju skupščine Družbe italijanska vlada obljubila španskemu narodov Nemčija ne bo odposlala svo-diktatorju, da ga bo podpirala v vpra-' jih delegatov prej, dokler ne bo vpra-šanju Tangerja, če bo Španska pedpi- \ šanje njenega stalnega mesta v svetu rala Italijo na drugih poljih. Izgleda; I končno rešeno. da vidi Italija v priključitvi Tangerjaj Ministrski svet se bo sestal na iz-k španskemu protektoratu možnost za j redno sejo dne 27. avgusta, da izdela ot var j ali je novih sredozemskih vpra-1 predloge Nemčije za študijsko komi-šanj; saj je italijanski tisk zmerom za-! si jo, ki se bo bavila z razdelitvijo mest govarjal tezo, da bi s kakršnokoli spre-Iv svetu Družbe narodov, membo v Maroku Itattja zadobila pra-i Španska vlada je vložila pri tajništvu vico, da zahteva zase kompenzacije.« Družbe narodov predlog, da se skliče Vendar pa list sam pravi, da bi Italiji < študijska komisija, ki ima nalogo pro-gotovo ne koristilo, če bi se ne odpove-; učevati sestave sveta, še pred pri h oddala svojim zahtevam glede Tangerja, rjim. zasedanjem skupščine. Španska in je najbrže (tako domneva tudi «Echo hoče komisiji predložiti končno formu-de Paris») sedanji nastop De Rivere lirane svoje predloge. Poljska bo mosto samo taktična poteza, ki naj zagotovi stalnega sedeža zahtevala vsaj nestalno Španski stalen sedež v Svetu Družbe mesto, s funkcijsko dobo 5 let. narodov. Za cisnstfiev pošM v Angliji med rudarji in lastniki rudnikov LONDON, 18. Cook je v avtomobilu Neyrje v Ameriki LONDON, 18. «Timesu» poročajo iz New-Yorka: Hud ciklon, ki je prišel z morja in silen vihar sta sinoči povzro- dijaštvu naših krajev, ki pri nas študira). Naši fantje gredo študirat le zato, da pridejo do lažjega kruha. To je skoro povsod. Priznajmo, da tak dijak ni popoln dijak! Kakor vedno, se rekrutira naše di- Nobile pri papežu RIM, 18. Papež je danes sprejel v posebni avdijenci generala Nobile. Razgovor je trajal kake tri četrt ure in se je nanašal na polarno ekspedicijo. No- jaštvo po enem delu iz vrst našega j bile je papežu izročil malo krono iz kmeta in delavca. In to se pozna. Dru- • si0n0ve kosti, katero so mu izročili migi del izhaja iz meščanskih stanov, si-1 sijonarji v Alaski. Papež pa je gene- novi advokatov, trgovcev, učiteljev, tudi veleposestnikov itd. Če bi me kdo vprašal, kje je več zdravja, razumevanja in trdnosti, bi se z mirno vestjo in takoj odločil za prve. Toda tudi prva vrsta ni idealna. To je naše današnje dijaštvo. So vmes nekatere izjeme, so in jih pri poznam. Izjeme, ki mi služijo za merilo, zakaj moramo poznati te in take izje-jnika Uzunoviča, zunanjega ministra me, ko bi moralo danes vse dijaštvo!dr. NinČića, vojnega ministra generala služiti enemu samemu smotru: vztraj-!.Trifunovica, ministra za Šume in rude nemu in trdnemu delu povsod! Pripo-^dr. Nikića in načelnika HSS Stjepana znam potem še neko drugo dejstvo: \Radića Še sinoči je Radić izjavil novi-stremljenje za čim večjim in višjim. >narjem, da bo danes odšel na Bled z ralu daroval veliko zlato svetinjo. Avdijence na Bledu Uzunović, Ninčić, gen. Triiunović in Nikić pri kralju BLED, 18. (Izv.) Za danes je bil na-Todal.povedan prihod ministrskega predsed- prepotoval skoro vse distrikte. Pred- člla v Glenodeu in v Long Islandu ve-vsem je obiskal tiste, ki so glasovaii lifco Škodo. Mnogim hišam je odtrgalo proti posredovalnim predlogom VI strehe in vihar je odnesel par sto šoto-bilo za nas najvažnejše in zato ni bilo (fej-atkih govorih, ki jih je govoril Cookirov z nekega taborišča. Človeških žrtev za nas nobene zapreke, da ne bi prišlo do popolnega sporazuma z Grčijo navzlic nekaterim manjšim nesoglasjem Radi tega je bila dana možnost, da izenačita obe vladi svoji stališči. In tako je prišlo do sporazuma, s katerim se na eni strani jamči, da se ne žali občutljivost grškega naroda v pogledu suverenitete njegove drŽave, na drugi strani pa, da nam je zasigurana zveza z Egejskim morjem. Zato je sklenjen tako ugoden sporazum za eno in drugo stran. Ravnotako govori sporazum v pogledu vseh drugih vprašanj. Brezdvomno je, da bo naša javnost sprejela ta sporazum z največjimi simpatijami. Politični sporazum, ki predstavlja kar iz avtomobila, je opozarjal na ve- k sreči ni hno- Na svoii Poti ie ci" iiko škodo in nevarnost, ki bi se ji iz-!klon izruval na stotine dreves in po-postavile delavske organizacije, če bi i škodoval električno napeljavo, tako da sedaj razbili pogajanja. Če bo konle-|ie mesto ostalo v temi. renca delegatov dala izvršilnemu od-i Drug ciklon pa je povzročil mnogo boru pooblastilo za obnovo pogajanj, j zla v Radgefiedu v Novem Yerseyu; žabo vlada najbrže aktivno posegla v spor jrezal si Je široko sled po mestu in po- ln povzročila, da se pogajanja med delavci in delodajalci obnove še ta teden. Cook je dejal, da bi delavstvo moralo sprejeti posredovalne predloge angleških škofov kot bazo za pogajanja. Vse-kako pa delavci še vedno odklanjajo osemurni delavnik. Konferenca delegatov je ugotovila, da so glasovalci s 367.650 glasovi proti 333.036 odklonili posredovalne predlo- drl je mnogo dreves. Strašna nevihta na morju PARIZ, 18. Listom poročajo iz Hali-faxa, da ni nikakega sledu o treh manjših ladjah in o norveškem parniku «Kingarn», ki so se potopili v nedeljo zvečer, ko je na morju razsajala stra^-hovita nevihta Na la^djah se je nalia^ jalo vsega skupaj 54 mož; zdi se, da so vsi utonili. Hotenje, želja za delom. Toda to je le hotenje, delo ni še. Govorimo o mladinskih pokretih, naše dijaštvo pa izvečine ni sodelovalo pri njih. Dijaške organizacije treba postaviti na trdo, da prežive še enkrat svoj čas in opuste komodnost, ki jih muči. So poslovilni večeri, je kaka igra, drugega ni. Pokreta ne vidimo. Kmečki fantje pošiljajo vesti za časopise, a. mnogi naši dijaki niti časopisov ne berejo. Bolezen, ki razjeda naše vrste, se imenuje z eno besedo: indiferentizem. To je brezbrižnost, malomarnost na vseh poljih, ugasla luč stremljenja po višjih vzorih. Mnogi se bolezni zavedajo, a kljub temu se odtegujejo operaciji, ki bi jo morali izvršiti na sebi in svoji duševno s ti. Toda moramo se ozdraviti, ako hočemo vršiti v svojem narodu one naloge, ki nam jih odkazuje naš bodoči položaj v družbi, naša izobrazba in naša ljubezen do našega kmetskega in delavskega ljudstva. Bivši ministrski predsednik iz Grške ATENE, 18. Papanastasiu, bivši ministrski predsednik in načelnik republikanske zvezie, je bil aretiran. Oblasti pravijo, da je on povzročil zadnji dve ijcvolucijona-rni gibanji. Odpotoval bo še te dni v inozemstvo, ker je Pangalos podpisal dekret o izgonu. Uzunovičem, tekom noči pa je dobil iz .Beograda brzojavko, s katero so ga prosili, naj bi ostal v Zagrebu ter se udeležil seje poslanskega kluba HSS. Tako se je njegov sestanek z Uzunovičem omejil na kratko konferenco v salonskem vozu na postaji v Zagrebu. Uzunović ni hotel dati novinarjem ni-kake izjave o podrobnostih te konference. Rekel je samo, da Radič in Da-vidovič polagata preveč važnosti na izid občinskih volitev v Srbiji, ki pa gotovo ne bodo nikakor izpremenile političnega položaja. Uzunović je tudi povdar-jal, da je radikalska stranka odnesla zmago. Ministrski predsednik je prispel v Ljubljano ob 11. predpoldne: spremljala sta ga dr. Ninčić in dr. Jojić. Z Lesc se je odpeljal v avtomobilu na Bled in se nastanil v Park-hotelu, dočim je Ninčić odšel v svojo vilo. Avdijence na Bledu so v tesni zvezi z važnimi dogodki zadnjih dni. Gre predvsem za kolektivno noto, ki je bila izročena Bolgarski in za odgovor, ki ga v Beogradu Še zmerom pričakujejo. Poročila iz Sofije pravijo, da klic Bolgarske po Družbi narodov, naj ona reši spor s .sosedi, postaja vsak dan glasnejši; inozemski tisk sekundira v tem vprašanju bolgarsko časopisje. Vest, da je bolgarska vlada že odgovorila, se ne potrjuje. Dr- Ninčić do danes še ni prejel _ , x ige angleških škofov. Če se upošteva, novo zvemo pogodbo med obema drža- § "Tf v6dstvo dalo Darolo glasovati vama, odgovarja tudi interesom enega ^^inletena^la SSiJZ^J z ^ foif^^ £ ™P1J,a P(V i kakšno razpoloženje vlada po revirjih godbe iz L 1915., ampak je popolnoma «Reuter>> ^ vsak^an ZI^va _________________________ „ nova m sklenjena v duhu onih načel, veiifco delavcev zopet k delu. Ida sta prekoračili cono, ki je odkazana ki prevejajo vse pogodbe, registrirane 1 pri Družbi narodov. Ta pogodba ni naperjena proti nobenemu drugemu narodu, našemu narodu pa je zajamčen v bodočnosti mir.» Japonci protestirajo v Moskvi LONDON, 18. Iz Tokija javljajo, da bo japonska vlada energično protestirala v Moskvi, ker so sovjetske oblasti «Reuter» poroča, da se vsak dan znova zajele dve japonski ribiški ladji, češ Vtis t Atenah ATENE, 18. Grški tisk in grško javno mnenje sta sprejela z velikim zadoščenjem vest o sklenitvi zvezne in prijateljske pogodbe med Grško in Jugoslavijo. Listi pišejo, da je ta pogodba važen mejnik v zgodovini mirnega raz- ZnaČilno za popuščanje rudarjev je,1 ribolovu. DNEVNE VESTI Še par besed o plesu se spremenijo vedno take «šagre» v noro plesarjenje, pri katerem zapravi Na drugem mestu priobčujemo do-1 marsikatero mlado življenje svoje pis iz Plavij, .v katerem se poroča, da zdravje, za marsikaterega mladeniča in se je vršila tain v nedeljo običajna fan- za marsikatero dekle je postal brjar tovska «ša#ra» (vaški ples). Dopisnik1 usodepoln za vse življenje. Če jih ne omenja med drugim tudi našo borbo spravi pretirano plesarjenje v prerani voja balkanskih držav. Prijateljske ve- proti plesni noriji ter izraža upanje, da'grob, pa si nakopljejo posledice, ki jih zi med obema državama morajo postati j naša širša javnost ne bo zamerila tam- nosijo potem celo življenje, ^^f Prisrčne, kakor so bile pred letom Višnji mladini, da se je po starodav- ~......" ' ' nem običaju enkrat malo poveselila Ta dopis nam daje priliko, da zopet 1915. Zunanji minister Rufos je poslal jugoslovenskemu zunanjemu ministru dr. Ninčiću brzojavko, kjer izraža svoje zadoščenje radi sklenjene pogodbe in žeti obema narodoma srečno bodočnost. Rufos upa, da bodo v doglednem času podpisane tudi pogodbe z Romunsko in s Turško, kar bo zagotovilo Grški mir za bodoče dni. Hovo spono vprafrnje Vznemirjale v Londonu In Parizu radi Evo proti takemu norenju smo in mislimo, da ga mora obsojati vsak človek, ki količkaj čuti za našo mladino in ki zavzamemo načelno stališče glede tega ji hoče resnično dobro. Na drugi strani vprašanja. To, kar smo mi pobijali do pa si nismo nikakor postavili za na- sedaj in bomo tudi v bodoče, je ona plesna norija, ki se je pojavila ponekod logo, da bi iztrebili one starodavne običajne plese, ki jih imajo fantje enkrat po vojni kot pravi sistem. Fantje po na leto ter jih smatrajo kot nekako PARIZ, 18. V razgovoru z dopisnikom madridskega lista A. B. C. je španski ministrski predsednik De Rivera na-glašal, da bo Španska zahtevala zase mesto Tanger, čigar uprava je sedaj v mednarodnih rokah. Primo de Rivera Je izjavil: »Španska smatra, da je bilo nikakega odgovora, krivično in da ni bilo prav izključiti onih krajih se niso hoteli več zadovoljiti z običajno letno Šagro, ki jo nar vadno priredijo prvo nedeljo po opa-silu, temveč so se začele take «šagre» množiti na prav čuden način. Ponekod so se plesi začeli Že vršiti drug za drugim, kakor da bi bila to edina zabava, katere je še sposobna naša mladina. Dotični so hoteli vpeljati pravo plesno norijo med naše ljudstvo. Neglede na to, da se pri takih prilikah denar slepo zapravlja, da gredo iz žepov težko prisluženi stotaki, kar se potem bridko občuti v gospodarstvu posameznikov in družin cele mesece in včasih celo leto in še več. Poleg tega vemo vsi, da svojo fantovsko «pravico». Nasprotno — ako se mladina enkrat na leto na pošten način malo poveseli, ni to samo na sebi nič tako slabega. Pošteno in spodobno veselje je dovoljeno. V nobenem slučaju pa ne sme postati pravilo, da je ples edina ali celo najvišja zabava. Nasprotno: vsak ples je zadnja vrsta zabave in ne prinaša nikjer — ne na brjarjih ne po salonih — nikakega dobička. Delovanje po društvih, v pevskih zborih, čitanje listov, samoizobrazba — telesna in duševna — to mora postati glavni cilj naše mladine ob nedeljah, ko opravi svoje nedeljske dolžnosti n. (EDINOST* V Trstu, dne 19. avgusta 1928. V naših časih je mladina zrela za tako udejstTOvanje. Če bi se vdajala pustemu veseljačenju, bi se le poniževala To je smisel na5e borbe proti «plesni noriji». Naše pisanje je izzvalo tupa-tam kako zamerico. Upajmo, da po tem pojasnilu zgine slehrno nesporazumi j e-nje in da bodo vsi videli v tem našem stališču le to, . kar se v njem zrcali, namreč skrb za narodno zdravje, ki mora biti skrb vseh nas brez razlike. Imendan kraljice Včeraj je Nj. Vel. kraljica Jelena praznovala svoj imendan. Ob tej priliki so bile na vseh javnih in tudi na nekaterih zasebnih poslopjih v mestu izvešene zastave. Zvečer so bila javna poslopja slavnostno razsvetljena. France Bevk v svobodi Jutri v petek se bodo odprla po dolgih štirih mesecih trpinu pisatelju Francu Bevku vrata ječe in se bo zopet vrnil med nas. Kmalu po prvih tednih, ko se mu je duša uravnovesila po hudem udarcu, ki ga je zadel, se je posvetil zopet svojemu poklicu pisateljevanju. Spisal je v ječi knjigo o asiškem ubožcu sv. Frančišku Asiškem, katero bo letos izdala med svojimi knjigami Goriška Matica. Piše in dokončuje v ječi knjigo «Na£i kraji v preteklosti« za Goriško Matico. Dalje je spisal tudi razne druge povesti. Vse naše ljudstvo radostno pozdravlja zopetno uživanje svobode enega izmed najboljših svojih sinov! Hov poizkus reorganizacije Sole Naša doba je doba iskanja. Od poizkusa do poizkusa teka ves svet in obenem čuti ves svet, da vse staro ne zadovoljuje več. Ta boj za novim načinom se je zauesel tudi na vzgojno polje, kar je samoobsebi ra-'amijivo Današnja šola ne odgovarja več yabiev.*nn našega časa. "v si mogoč' neuspehi, zlasti v srednjih šolali, dokazujejo, da mladina dozoreva že zgodaj, da postaja samostojna že v ranih letih in hoče postati. Izrabiti v vzgojen namen to njci.o samostojnost je želja novih učnih metod. In te metode se poslužujejo vseh sredstev. Žensko vseučilišče v Vassari (Amerika) je odprlo vzgojno poizkusen tečaj, kjer bodo zahajali k pouku deca in stariši. Oni pravijo, da mora biti nova šola skupno delo, skupna vzgoja starih in mladih, skup* no delo. Trde, da so dandanes stariši enako potrebni vzgoje kot otroci. Tečaj se vrši v prostorih otroškega vrtca in je razdeljen na 1) skupne lekcije — 2) samo za stariše 3, samo za otroke. — Pri skupnih lekcijah se vrši čisto navaden pouk in je informativen, kot je vsa današnja šola le akade-mično informativna. Važna je točka, da ima vsak otrok v svoji materi pomoč. — Pri lekcijah za stariše se vrše debate, izrečejo nasveti, opazovanja, določila itd. Ko so otroci sami sklepajo isto o sebi. — Je to poizkusen tečaj, značilen za naše Čase. ________ Kulturni vestnik PRREDITVE NA PROSTEM Pisali smo zadnjič o taki prireditvi ne samo na prostem, temveč v sami naravi, ki se je vršila v Vipolžah. Kako so drugje spoznali dobro stran teh in takih prireditev, nam najboljše dokazujejo primeri v Nemčiji, kjer imajo prava gledališča in družbe tega stila. Že ves julij in še ves avgust se vršijo take prireditve v mestu Luifenburg pri Wunfiedlu v Nemčiji, kjer igrajo za/Inje dni Eichingerjevo «Jean Paulus Verklarung« z velikim uspehom. Scena je izbrana za dvoje izprememb tako, da se vrši ena na eni strani gledalcev, druga na drugi in gledalci v odmoru med eno in drugo sceno kar obrnejo stolice in se znova usedejo. Zato je vstopnina za vse enaka. Enake prireditve se vršijo na Češkem. Nastopa sokolsko društvo in večkrat gostujejo poklicni igralci. Prireditve so ob nedeljah in je udeležba vse okolice precejšnja. Sodeluje domači orkester in dajajo tudi operete. VRTNA VESELICA se bo vršila v nedeljo 22. t. m. v prostorih D. K. D. pri Sv. Jakobu. Za stare in mlade ob popoldanskih urah: petje, glasba, šaljiva pošta itd. Ob večernih urah — v dvorani prosta zabava. Vselica bo trajala od IG. do 24. ure. M. D. «Prosveta», Trst. Zgodovinska panorama netom vojne Te dni nas je obiskal v našem uredništvu jugoslovenski slikar g. A. Bocarič, profesor novosadskega učiteljišča, ter nam obrazložil svoj načrt zgodovinske panorame svetovne vojne. Sedaj se nahaja na tozadevnem propagandnem potovanju V inozemstvu, in sicer v Italiji. Pri tukajšnjih oblastih je zaprosil dovoljenje za propagiranje ideje in nabiranje sredstev. V naslednjem objavljamo njegov poziv, naslovljen na vse narode. ZA ZGODOVINSKO PANORAMO 1914-1918. Prvi stolp Svetovnega Miru na ognfUSv, iz katerega |e Švignil prvi plamen svetovne vojno. Največji vesoljni dolžnosti najveličastnejši spomenik, ki naj ga postavi človeštvo v spomin vseh svojih neštetih junakov in mučenikov brez razlike plemena, narodnosti in vere, padlih za čast lastne domovine, padlih plemenito za vse sedanje in bodoče rodove. V takem spomeniku vesoljne dolžnosti, postavljenem od naše hvaležnosti v znak najviSjega človečanstva in rodeljubja na znane in neznane grobove naših sinov in bratov padlih tam, kjer po nepreglednih, sramotnozapuščenih in pozabljenih pokopališčih pasejo črede, ... tam, kjer v krVi krijejo zemljo in reška in morska dna s lastnimi kostmi*.... tam, kjer so padli za nas, zgubljeni, zapuščeni in pozabljeni, daleč od ljubeznjivega pogleda, od toplega glasu in srca svojih dragih,____ naši bratje, prijatelji in sovražniki, ki so v smrti, pomešani, našli medsebojni večni mir in spijo v skupnem pozabi jen ju: v takem spomeniku bo morala goreti lučka našega srca, našega občudovanja, sočutja in hvaležnosti nas vseh, ki naj gori za vse enako in osvetljuje vsem našim rodovom pot proti najvišjemu človečanstvu......1 Ta splošni spomenik naše vesoljne dolžnosti, ki naj ga postavijo vsi, sedanji in bodoči rodovi, in za vse, ki so padli; ta prvi stolp Svetovnega miru na ognjišču pravega plamena, ki je zavil ves svet v ogenj, bo predstavil in prikazoval v sliki in za večne čase vse grozote velike vojne ter bo na ta način z ene strani najjasneje, najenostavneje in najučinkoviteje govoril za človeško civilizacijo, za vzgojo duše in si;-ca v naši generaciji, a z druge strani vzbujal v nji občutke groze, gnusa in sramu zato, da se slični primeri zverinske brutalnosti in krutosti ne ponovijo več, vsaj nad slabotnimi in nedolžnimi ne, pa naj pripadajo kateremukoli narodu našega od človeške krvi namakanega planeta. In tedaj, ko vsak občuti to svojo dolžnost in dostojno izvrši ta zgodovinski spomenik največje važnosti, tedaj bo storjen mogočen korak naprej k uresničenju Svetovnega miru, kakor si ga želijo in sanjajo o njem vse dobre duše pod svetlo zvezdo Severnih Benetk........ Že od začetka svetovne vojne se trudim z vsemi svojimi močmi in se nesebično žrtvujem za uresničenje tega svojega velikega in težkega podjetja, a ravno radi tega visokega kulturnega in človečanskega cilja sem se napotil v svet, da obvestim o tem svojem načrtu vse prave civilizirane in človečanske, rodoljubne in inteligentne ljudi in jim vzbudim zanimanje zanj, da vabim vse na sodelovanje k temu delu, pričakujoč najtoplejše simpatije ter moralne in materijalne podpore. V imenu zgodovine in civilizacije Človeštva pričakujem, da ta moja prošnja, ta moj poziv najde dostojen odmev za vso kri, ki je tekla, za vse solze, ki so se točile radi časti domovine, radi nas, radi neštetih junakov in mučenikov, in da zamore v tem skupnem spomeniku vesoljne dolžnosti zemljanov brez razlike plemena, narodnosti in vere odsevati za večne čase naše največje rodoljubje, naše najvišje in najpo-nosnejše človečanstvo. TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG Cene dne 18. 8. 1926 na debelo: Zelenjava: Solata 100 dol30; radič 60 dO 300; kumare 75; pesa rudeča 35 do 60; pesa bela 30 do 50; korenje 80 do 100; malan-cane 80 do 120; jelje belo 80 100; vrzote 60 100; paprika (zelena) 120 do 200; poper (zelen) 100; grah 160 do 180; paradižnik 20 do 80; krompir 45 do 60; spinača 50 do 70; fižol v stročju zelen velik 50 do 100; fižol v stročju za luščenje, lisast 170 do 200; fižol nov 200; fižol v stročju zelen mali 140 do 200; čebula 50 do 80; česen 180. Sadje: češplje 80 do 120; jabolka 80 do 200; hruške 100 do 380; breskve 100 do520; fige 170 do 300: indijske fige 80 do 100; grozdje 150 do 280; limone 25 do 45. Narašča povpraševanje po krompirju. Brezdvomno je sedaj najboljši čas za prodajo istega. Na trgu ga je precej. Sad je lep, toda še vedno sorazmerno močan v ceni. Tudi zelje je začelo prodirati. Še vedno je na trgu mnogo paradižnika, ki odhaja neprestano s trga. Buče («zucchette») so iskan predmet. Lepa je kupčija z malancani. Poper in paprika Še vedno mrtva. Sadni trg živahen. Vladajo hruške. Iskane so maslemce, ki jih je na trgu mnogo. Grozdje odhaja še ie kot dezert v restau-rante. Začenjajo se oglašati fige, ki padajo naglo v ceni. Teb še ni mnogo, a jih bo brezdvomno v najkrajšem času. Kupčija z jabolki, kakor vedno, srednja. To sadje se v Trstu malo upošteva. Le kanadska vrsta jabolk odhaja kot Specijaliteta. Mnogo je na trgu indijskih fig, ki so se pojavile kar na enkrat. Največ blaga iz Istre. Kupčija na splošnjo «mirna». — dalje, dm m tadš D. Adria u»U*ovi lastno četo, katera bo (tabo tekmovala za njene barve. Ni v interesu društva, da « preskrbi dobre dirkače, samo ko se tekmuje za lmpe. Nalotfa S. U. bo nadaljevati z organizacijo kolesarjev, ki so danes razkropljeni po celi deteti is med katerimi je mnogo zelo dobrih moči. Pnoizkos je dobro u$>el« •edaj je potrebno nadaljevanje.. Točno ob 9. 22 je komisar S. U. g. Koruza dal znamenje za odhod. Bliskovito se je spustila lepa in mnogobarvaa četa dirkačev skoći Prošek proti Gabrovici. Na motociklih sta spremljala kolesarje g. Kovačič in komisar g. Kralj Joiko. Že takoj po Gabrovici so prevzeli vodstvo dirke že znani nam dirkači; vedno veseli Milan Rupelj, kateremu humoristična žilica se na dirki nc da miru, sledil mu je Gorkič, ki se mu je poznala dobra vaja, Stare Drago, Kralj Ivan, za njimi Bol-tezar, kateri je ta dan že pretekel progo Vipava-Prošek, da se je lahko udeležil dirke. Ostali dirkači, od katerih sta se pa dva odtegnila, so pogumno sledili prvim, Čeprav se je razdalja med nj:rni neprestano večala. V Komen pridirkajo omenjeni, vedno na čelu naš Milan. Razdalja med Komnom in Rihember-goir. ie bila v par minutah pretečena. Zlasti v FJhemberg se je pridirjalo z neverjetno hitrostjo. Na nevarnih ovinkih in slabi cesti so*dirkači prc se je podal in zakaj ga ni bilo na spregled, | o tem ni znal nihče ničesar povedati. U-ganjka je bila rešena šele včeraj zjutraj. Ko je komi j, kateremu so bili poverjeni ključi mirodilnice, kakor navadno vsako jutro odprl trgovino mu je udaril v nos močan duh po karbolni kislini. Mladeniča ta okolščina ni ni( iznenadila; menil je. da je precejšnji večer kdo pozabil posodo s karbolno kislino odmašeno. Toda ko je stopil v ozadje trgovine, je v svoje velika presenečenje zapazil, da nekdo leži na zabojih; ko se je ojunačil, se je mladenič približal k možu in ga takoj spoznal; bil je Zanier, njegov gospodar. Kaj je neki počenjal tam? Toda mladeniču ni bilo treba dolgo ugibati; na prvi pogled je spoznal, da se je zgodilo nekaj groznega. Zanier je bil močno ožgan okoli ust in njegove oste-klenele oči, ki so motno bulile kvišku, so pričale, da je mrtev. Nesrečnik se je bil zastrupil; poleg njega je ležal kozarec z ostanki karbolne kisline. Mladenič je skočil k telefonu in obvestil o žalostnm odkritju orožnike, ki so takoj prihiteli na lice mesta. Seveda niso mogli storiti drugega, nego ugotoviti, da gre za samomor. Zanier se je še isti večer vrnil v mirodilnico — imel je svoje posebne ključe — in se zastrupil. * Skušali so dognati, kaj je nesrečnega mirodilničarja privedlo do obupnega koraka, a njihovo prizadevanje je bilo zaman. Niti njegova žena, ki je bila medtem s previdnostjo obveščena o tragičnem dogodku, niti njegovi sorodniki niso vedeli o tem ničesar povedati. Tudi ni Zanier zapustil nikgLkega pisanja, ki bi pojasnilo vzroke samomora. Žalostni dogodek obseva s tragično in skrivnosno lučjo okolščina, da se je Zv nier poročil šele pretekli pondeljek z neko vdovo, ki je izgubila moža v svetovni vojni. Za to priliko je kupil na Greti majhno vilo, v kateri se je nastanil z ženo. Zanier Je bil v dobrem gmotnem položaju in dozdevno ni imel nikakih neprilik v Življenju. Zakaj je potemtakem dan po poroki šel v smrt? Odnesel je tajnost s seboj v grob. Mladenič ne taji — je celo nekoliko cinizma v njegovem priznanju. Omenja, da ima družino šestih članov, katere glavar, obtožen če v oče, je nezmožen za delo po ne-* zgodi. Državni pravdnik zahteva spremembo obtožnice. Vlom v stanovanje se ni vršil okolnostjo, ki jo predvideva člen 404, šesti del kazenskega zakonika, ki govori o prekoračenju zidov, visokih oken in drugih takih zaprek. Branilec odv. Bologna se oprime od državnega pravdnika navedenega dejstva, opiše družinski položaj obtoženca, ki ga sicer ne opravičuje, a ga on navaja, da spozna v sodnikih ljudi in ne le sodnike. Kazen 6 mesecev, ki jih je zahteval drž. pravdnik, je veliko pretirana in on predlaga sodišču, da prisodi obtožencu minimum kazni in to pogojno in brez vpisa v kazensko knjigo. Sodišče je po tričetrturnem posvetovanju obsodilo Salvinija na pet mesecev ječe z olajšavo pogojnosti. Odv. Bologna je vložil priziv radi vpisa. Iz triaSke pokrajina NABREŽINA. Visoki costjo. Dne 4. t. m. je obiskal Nabrežino tržaški S. prefekt. Sprejem se je vršil na dvorišču «Cave Romane«, kjer ga je pričakoval lastnik Cave Romane g. kom. Villa-Santa, či- i--U(.č2>iai, icr mnogo drugih povabljen- J cev. Na zbrano delavstvo, kjer so bili zastopani vsi kamnolomi, je imel daljši go-4 vor.Obisk pa je veljal le Gavi Romani, ker se je g. prefekt od tam odpeljal spet proti Trstu. Pretekli pondeljek so imeli ravnotam spet visokega gosta. Na poti v Trst se je ustavil v Cavi Romani maršal L. Cadorna. Občinski urad je že dan prej razposlal vabila, da se tudi drugo občinstvo udeleži sprejema, ki je bil določen za 9 uro zjutraj. Ob isti uri so bili na označenem prostoru zbrani že vsi zastopniki lokalnih oblasti ter mnogo drugega občinstva. Zraven teh je bilo navzočih več civilnih, vojaških in fašistovskih dostojanstvenikov iz Trsta. Nekaj pred 10. uro se je pripeljal maršal Cadorna s svojim spremstvom. Sprejel ga je kom. Villa-Santa, kateri mu je predstavil vse navzočne zastopnike ob-lastev in drugih korporacij. Tržaški škof mons. Fogar, ki se je pripeljal z maršalom, mu je predstavil navzočne g. duhovnike. Po sprejemu je kom. Villa-Santa razkazal maršalu in vsem gostom vse industrijske naprave in razne vzorce kraških kamnov. Vodstvo Cave Romane mu je podarilo v spomin krasno izdelan kamenit podstavek za črnilnik. Po mali zakuski, katero je ponudil kom. Villa-Santa fciaršalu in drugim gostom, se je maršal Cadorna s spremstvom odpeljal proti Trstu. Občinska godba, ki je bila tudi navzočna, je pri sprejemu kakor tudi pri poslovitvi zasvirala par primernih komadov. Vlom v trgovino. V noči od pondeljka na torek so neznani ljubitelji tujega bl&ga odprli s ponarejenimi ključi trgovino z manufakturo last g Vodopivca. Odnesli so več vrst raznega blaga v skupni vrednosti približno 500 lir. Tatvina je bila takoj zjutraj naznanjena orožnikom, ki sedaj skrbno stikajo za' vlomilci, a dosedaj še brez uspeha. Upanje pa je, da bodo vlomilci padli v roke pravici. Cerkveni patron. V nedeljo dne 22. t. m. obhajamo tu slovesnost praznika cerkvenega patrona Sv. Roka. Zjutraj bo kakor po navadi običajna procesija ki bo pa še slovesnejša kot druga leta, ker bo isti dan tudi zaključek slavnosti v Čast sv. letu. Popoldne ob 5. uri priredi občinska godba na trgu kratek koncert. IZ PLAVIJ Običajna fantovska veselica. Preteklo nedeljo smo imeli tu pri nas fantovski ples, ki je po običaju združen vsako leto z našim opasilom, praznikom sv. Roka. V «Edinosti» smo večkrat čitali, da naj se mladina ne vdaja plesni noriji, ker s tem le zapravlja zdravje in tako težko prisiuženi denar. Zato pripominjamo, da je bil to edini ples v naši vasi v vsem letu. Je pri nas običajen, kakor smo že povedali, takoimcr.ovana «šagra». V prejšnjih letih se je vršila ta naša običajna šagra na isti dan kot opasLlo. Ze preti več leti pa se je po zaslugi naših dusuih pastirjev ta navada opustila. To je po v.- m v redu, zakaj spodobi se, da bodi ta da« posvečen le cerkvenim slovesnostim brez veseljačenja. Zato se je bila vpeljala navada, da se vrši običajna veselica prvo nedeljo po opasilu. L.etos pa se je zgodilo narobe, kajti praznik našega patrona sv. Iloka bomo obhajali še le v nedeljo. «Šagra» se je torej vršila še le v nedeljo prej in ne pozneje. To so zahtevali prebivalci sami z ozirom na naše vinograde. Ob takih prilikah se nabere mnogo ljudi od vseh krajev in zvečer se lahko zgodi, da razposajenci pozabijo, da vinogradi niso njihovi in da napravijo veliko škodo. Sedaj, ko je groz-. dje še zeleno, je bila ta nevarnost izključena. «Šagro» so priredili po starem običaju štirje domači fantje, ki so se ta dan oblekli v naše lepe narodne noše. Ker gre tu za naš starodavni običaj, mislimo, da širša naša javnost ne bo zamerila naši mladini, če se je ta dan malo poveselila. Sicer pa so naši fantje in naša dekleta pridni društve-niki. Udeležujejo se marljivo dela v našem pevskem društvu «Straža», katero daje tudi cerkveni pevski zbor. Mnogo nam je na tem pri nas, da bi se dovršila poprava cerkve, ki se je začela že lansko leto. Delo se je moralo ustaviti, ker so zmanjkala sredstva. Za dovršitev poprav bi zadostovala svota kakih 5000 lir. Ako bi dala občina svoj prispevek v znesku 3000 lir, bi domačini gotovo zbrali še ostalih par tisoč, tako da bi se moglo delo nadaljevati. Upajmo, da se bo tudi ta zadeva v kratkem uredila. ¥@sfi s Goriškega Tržaško sodišče Vlom v stanovanja. Dne dvajsetega junija L 1. je Salvini Bruno, dvajsetleten fant, doznavši, da se gospod Venezian, nahaja z družino na letovišču, in ko je izvedel od vratarice iste hiše, da ni nikogar v stanovanju, udri v isto skozi okno terase. V stanovanju je pobral, kar mu je prišlo pod roke, t. j. 1 obleko, eno zimsko suknjo, dežni plašč in opremo za toaleto v skupni vrednosti L 1500.—. Zasačila ga je mlekarica, ki je oskrbovala omenjeno družino z mlekom, ko je slučajno hotela doznati, ali eo se njeni odjemalci že vrnili. 2snska je skočila za njim in vpijoča: «tai, tati* opozorila na mladeniča precej ljudi in dva agenta iz' bližnjega komisarijata v uL SaniU, ki sta mladeniča aretirala. Obravnava se ¥r£ brez prič' — čita jo se izpovedbe pri preiskovalnem sodniku. Goriške mestne vesti KARLE KI NAD A V TRGOVSKEM DOMU. Dne 21. t. m. ob pol 9. uri zvečer priredi dijaško društvo «Adrija» v goriškem Trgovskem domu Umetniški večer mladih. Glavna točka večera je Wildgansova groteska «Harlekinada». Cirkus, igralci, akrobati, Cirkuška godba «Jazz-band», kloni — prekipevajoče življenje artistov, še eden med njimi — harlekm — loči strogo sebe — človeka in sebe plačanega klovna. In tu se začenja tragedija človeka. Na ta večer, ki bo v Gorici edini te vrste vabimo vse, ki simpatizirajo z mladimi ustvarjajočimi močmi in vede ceniti stremljenje mladine, ki se bori proti v^emu preživelemu in išče one lepe, večno-žive »Resnice«. Da bo ta predstava dostopna širšim slojem, je sklenilo dijaško društvo «Adr:ja» znižati cene prostorom na 5, i in 2 L. Občinstvo naj ne zamudi te ugodne prilike in naj prireditev poseti v kar največjem številu 1 POZIV STAREŠINAM DIJ. DRUŠTVA «ADHIJE»1 Pozivamo naše absolvirane in diplomirane akademike naobražene v Gorici in na deželi, da se včlanijo v «Dij. društvo «Adri-ja» kot starešine ter s tem podprejo prizadevanje mladih, doraščajočih. Obenem prosimo cenj. starešine, ki so že včlanjeni, da poravnajo članarino za tekoče leto v znesku 25.— L, da ne bo imel sitnosti niti odbor z revizijami članstva in odborniki z nadležnim pisanjem. Odbor. Sklopi upravnega odbora furlanske pokrajine iz seje dne 17. avgusta 1926. Zadeve, ki so se odobrile. Podgora: Zamena zemljišča; Cerkno: Prispevek v znesku L 25 Italijanski zvezi v pomoč otrokom; Podgora: Izprememba pravilnika občinske policije; Rihemberg: Ureditev obvarovanja pred pasjo steklino; fitan-drež: Odstop delnic vipavske železniške družbe; Kobarid: Pristop k narodnemu patronatu; Trnovo: Ureditev davka na pse; Idrija: Bolnišnica Viktorja Emanu-ela III., notranja ureditev; Vrabče: Bilan-ca za 1. 1926. Zadeve, ki so se odložile: Avče: Ureditev davka na pse. Različne odredbe: Bovec: dr. Huber Ed. rekurz proti družinskemu davku ^sprejet) Biljana: Rekurz proti družinskemu davku Sfiligoj in Galinosi (se ugodi in zniža). Davek na papirčka In cigaretno stročnice Goriška trgovska zbornica sporoča, da je vsled nepredvidene zakasnitve kolkov za davek na cigaretne papirčke, podaljšan rok za prodajo teh kolkov in sicer je podaljšan ta rok definitivno do 30. septembra i. L Pnnuitttsf podprefekta «Edinost« je že poročala, da bo go-riftki podprefekt premeščen. Imenoval se je njegov naslednik, ne da bi se bila obenem uradno naznanila premestitev tukajšnjega podprefekta cav. Scotti-ja. Vse dotedanje vesti so bile le ugibajija^ ki jih sedaj v toliko izpopolnjujemo, da se je podprefekt včeraj poslovil na podprefekturi in se včeraj zjutraj ob 5. uri odpeljal z avtom. IZ ŠT. PETRA Od blizu in daieč ste prižli, da z nami proslavite dvajsetletnico «Prešernaj>. Iskrena vam hvala, ker dvignili sto nam duha. Vidimo, da nas umevale. To nas bodri k nadaljnernu dolu. No bomo se zahvaljevali posameznim vasem. Vse bližnje in celo oddaljene vasi so se častno odzvale našemu vabilu. Saj so nas obiskali celo iz daljnih 7A\r jpadriih Brd. Ćast jim in naša hvaležnost. Posebna hvala zhorom iz Ši. \n-dreža, Vogerskega, Solkana in donia-ičemu «Mladina». Vam vsem se imamo 'zahvaliti za prijazno pomoč, da smo svoje goste odškodovali za njihovo požrtvovalnost z lepim petjem. Še enkrat hvala vsem! — Odbor. VOL6JADRASA Dolgo časa ni lulo glasu o onih neznanili zlikovcih, ki so ledno vsak teden kradli bakreno živo med postajami: St. Peter pri Gorici, Volčjadraga, Prvačina in Dornberp. Zdcio se je, da so se izselili, ali pa tenieffc- 1 to poboljšali. Toda zdaj so t$e zopet ogia- i sili. Na progi med našo postajo in med bližnjo Prvačino je zmanjkalo kakih dvajset kg bakrene žice, napete med posameznimi brzojavnimi drogi. GOJAČE. V nedeljo je priredilo društvo «Sv. Pa-vel» prvo povojno vrtno prireditev. Na : vzporedu je bila igra »Navaden človeka, | deklamacija in petje. Nočem se spuščati v podrobnosti. Clov^? itak jie more mnogo zahtevati od diletan-tov-začetnikov, priporočal bi pa, naj bi izbirali igralci za začetek lažje stvari. Na kratko: Igralci so se potrudili in igra je dobro uspela, zdi se le, da režija ni bila prav na mestu. Občinstvo je bilo zadovolV no. Ženske so bile boljše od moških, posebno dobro se je odrezala gdč. Lozar v vlogi Marije. Ana se kreta po odru kakor bi bila doma. Enako je bilo pri deklamaciji, kjer je žela najlepši uspeh. G. DomjanoviČ je bil povsem kos nalogi, le pretiho je govoril. Pri gdč. Bavconovi se opazi takoj talent za igranje. Gdč. Ličen je bil vredna pohvale tako v igri kot tudi kot deklamoval k a. So seveda tu pa tam hibe, ki se pa t vajo in z večkratnim nastopom kakor tudi pod dobrim režiserjem dado odpraviti. Nedeljska prireditev je bila ena izmet* najlepših v naši okolici po vojni. Velika zasluga za to gre tudi pevskim zborom i7 Cernič-Sela, Dobravelj in Ajdovščine. Na? Btopi so bili lepi in dobri, prednašanje pra viino in točno, v enem zboru sem naša1 cek> iadrridtMinost. Pevski materijal je rk> ber, s svojimi glasovi ne silijo v ospredj« in se omejuje j da lepo pobarvajo ostal« glasove. O prireditvi bi dalo ie mnogo govoriti Dekletom in fantom kličem: po tej poti na V Trstu, dne 19. avgusta l!2i IIL prej, s prvim nastopom tse lahko zadovoljni! Dokažite z vztrajnim delom, da so «e tudi Gojače začele oživljati 1 SU2ID PSI KOBARIDU. V nedeljo, dne 22. t. m. priredi naše »Izobraževalno društvo «Mataja» svojo prvo letošnjo prireditev z Ganglovo dramo «Sad greha«. Sodelujejo tudi sosednja društva, — med odmori udarja društveni tamburaški zbor. VEDRIJAN V BRDIH Časi so tako težki, gospodarske prilike, že prej in sedaj po toči še bolj, tako obupne, da ni prav nič na mestu veseljačenje in popivanje nekaterih ljudi. Hvala Bogru, da so le izjeme, a opozoriti pa le moramo te ljudi na to, da smo naveličani njihovega ponočnega mo danes pa o našem poljedelstvu. Glavna skoraj edina pridelka sta krompir in sirk. Prvi kaše letos bolje, nego je bilo pričakovati ob izredno deževnem vremenu. Treba nam je le še par tednov solnca, da ga lahko spravimo ob suhem vremenu in nam ne bo gnfl, česar se je letos upravičeno bati. K temu nam ne pripomore le deževje, ampak še v večji meri lastna neprevidnost. Gnil krompir se ob kopanju pušč^ kar na njivi, tako da je že za prihodnji pridelek dobro preskrbljeno za glivice. Oni krompir, ki segnije doma se lepo vrže na gnoj, z gnojem zopet na njivo in le Čuditi se je, da nam krompirjeva gniloba ne povzroča še večje škode I Slaba sirkova letina. Slabo pa stojimo letos s sirkom. V kolikor ni škodoval zadnji veter, kažejo nji- Scania. Ako jih sedaj pamet ne sreča, "JJE ion^^ne jih nikdar več ne bo. Pa tudi marsikaj ni biIo in Je najbrže ne bo tudi več, zato tercmu našemu dekletu, večina se prav se je upravičeno bati, da sirk ne dozori, dobro obnaša., bi priporočili mnogo; Ako pomislimo, da je polenta naš vsak- mnogo več resnosti, ako si hočejo prihraniti zasmehovanje fantov iz bližnjih vasi. , Toča nam je pobrala 3A pridelka in zato gledamo vsi obupani zimi na^ sproti. Delali smo sicer nekateri prija/-ve za odpis davka, pa vemo, da nam bodo odpisali le par lir zemljiškega davka, ako ga nam sploh odpišejo. SV. LUCIJA danji kruh, potem lahko vidimo, da ne moremo pričakovati mnogo dobrega in da nam bo šla letos trda za prehranitev. Pridelek sirka nam je začel v zadnjem času sploh odpovedovati in se je bati, da nam v doglednem času popolnoma odpove. Vzroki za to so različni. Naše njive leže v povprečni višini 500 m nad morjem in ta lega je za sirk neugodna. Klimatične razmere postajajo ostrejše: Pozne pomladi in zgodnje zime! Ako še med tema dve- . ma ni ugodnega vremena in potrebne top-i Mislili smo že, da ne bo letos nič z j lote, potem je umevno, da ne moremo pri-letoviščarsko sezono, pa se je v enem čakovati posehnosti. Res gojimo pri nas tednu tako zelo napolnila vas z letovi- sirk kakor drugod najplemenitejše rastli-ščarji, da jih je prepolno nele v prosto- ne> odgrebamo in zagrebamo ga z rokami, rih gostilničarjev, ampak da so oddali pojimo mu večinoma po 2krat, ako bi ta- vse svoje sohe tudi vsi vaščani, ki ima. ga^nTpSli^itTTaTe^ jo le količkaj prostora. Je pa tudi čudovito lepa naša okolica v teh lepih solnčnih dnevih. VRTOJBA Odhod g. nadučitelja Zorna. Šele v zadnjem trenutku je udarila po vasi vest: G. nadučiteli Zorn ne bo več učil v Vrtojbi, on odide. Mnogo jih je, ki niso vcijeli. Pa kako bi verjeli, da nas zapusti človek, ki je naši Ia on je zares naš! Kajti 32 Zet neumornega in požrtvovalnega dela mu daje polno pravico, Ja se imenuje in r!a ga imenujemo: našega. In on je vendar r. *čb — Nadvse gu»jiv bi! sam od-Lo t Zt-ne, matere do se joka«e ua glas ia • j'r-ki otroci so ga s o ^*:pnvali s cvetjem — kot bi izgubljali svojega očeta.... V intimnem krogu tam v Zadnji sobi pri g. M. Batističu smo se poslavljali. Bil je lep večer in g. nadučitelj sam je rekel, da se je pomladil za 10 let. In kdo bi s n pomladil, kadar ti liki nebeška trobenta u-darja na uho prijeten in zvočen glas našega «Luviža»! Po skromni, a okusno izbrani in napravljeni večerji mu izreče eden iz- i med bivših hvaležnih učencev sledeči go- j vor: Spoštov. g. nadučitelj! — Mi, vaša mladina, Vaši bivši učenci danes jočemo, danes trpko čutimo, ker izgubljamo po 32 letih dolgih in pomembnih onega, ki nam je dajal prve duševne hrane. Onega, čigar vzorno in očetovsko delo nas spominja prvih detinskih let! Kako lepi spomini na Va-š uprav materinsko prizadevanje vzg^fttl iz nas dobre, značajne in velike može! Kje so oni sladki časi, ko smo Vas potnega, a svežega in delavnega z vnemo in ljubeznijo gledali pred seboj iz otročjih šolskih klopi! Zakaj in čemu govorim? Zato, da Vas v imenu vseh Vaših hvaležnih učencev pozdravljam zadnjikrat, ko se Vaše čelo neha. potiti, ko nas Vaša ostra, a tako dobrohotna beseda neha bodriti in učiti. Vstajamo vendar pri vsej skrbi in negi ne gre več. Stalno biranje sirka. — Vzroki. Navadno prištevamo sirk onim poljskim rastlinam, ki ne potrebuj eo nobenega ko-lobarjenja. A to je najbrž le navidezno. Tudi sirk potrebuje iz zemlje gotovih snovi, različnih od drugih rastlin, in naj bo kup še tako velik, ako vedno le odjemi jemo, se kup slednjič zmanjša. Gnojenje samo ne zadošča, ker potrebuje rastlina snovi, katere črpa direktno iz zemlje. Teh snovi ne moremo zlepa nadomestiti, amrpak moramo pustiti, da se zemlja odpočije ter si tako sama zopet opomore.' Drugod, kjer imajo mnogo obediane zemlje, tudi sadijo sirk več let zaporedoma na tisto me&o, a po tolikih letih vendar pride nehote do kolobarjenja in lastniki tega niti ne kontrolirajo. Pri nas imamo malo obdelane zemlje, glavni pridelek je ravno sirk in tako se zgodi, da raste širit zaporedoma po 50 in več let na isti njivi, kar rastlinam gotovo ni v prilog. Nasledki takega ravnanja se sicer ne poznajo takoj kakor pri drugih poljskih rastlinah, a nastopajo pa prav gotovo. Mati, katera vidi svojega otroka vsak dan, ne more določiti vsak dan sproti, se ji li otrok redi ali jej hira, pač pa lahko opazi kaj takega kdo drug, ki vidi otroka vsak mesec. Enako je pri sirku. Od leta do leta ne opazimo posebne razlike, a v razdalji 50 let je raeli-ka že precej občutna. Skoraj brezdvomno je ta pojav največji vzrok, da sirk hira in se bližamo dobi, ko se njegovo pridelovanje ne bo več izplačalo. posebno ker takrat še ni bilo vozne ceste v Kot. Takrat je bilo občinsko zemljišče še skupno, zato je bilo obdelanega zemljišča še manj, kmetijsko kolobar jen je je bilo takrat še neznano in radi prejšnjega vzroka tudi onemogočeno in posledica te« ga je bila, da je začel žitni pridelek hirati. K temu je pripomogla še druga okolnost. Hiše so se množile, stavbnega lesa se je porabilo mnogo in senožeti je bilo treba zasajati in to se je vršilo z jelšami. Prej se je rabilo za steljo in gnoj večinoma bukovo listje, ki se pa v zemlji jako počasi razkraja in radi tega malo gnoji. Sedaj se je gnojilo z jelševim listjem, ki jako hitro segnije in dobro gnoji. To pa je imelo za neprijetno posledico, da je žito jako bujno rastlo, a so ga pomladanski vetrovi ravno radi te bujnosti . Treba bo torej pravočasno ukreniti potrebno, da se naše poljedelstvo korenito izpremeni. Taka izprememba bo gotovo v prilog takozvani žitni bitki. Dandanes imamo dovolj pametnih sredstev, ko*ikor jih ni, se sčasoma »polnijo. Nekdaj je bi-zato, da se Vam iskreno zahvalimo za Va- j lo to drugače. Ceste so bile redke in sta- ža plemenita dela in prizadevanja, ki ste nam jih po očetovski izkazoval tekom svojega dolgoletnega službovanja med nami. Ko vstajamo, m telim, da izražam odkrita čustva in misli vseh, ki so in ki niso danes tu prisotni. Verujte nam, da občutimo težko bol, ker nas zapuščate. Besede so pretrde in okorne, da bi mogle izražati naša hvaležna Ču? stva. Mi vsi čutimo, da je Vaša izguba nenadomestljiva, da se nam težko povrne mož Vaše vrste. Gosp. nadučitelj! — Vi odhajate z dela! Pretrudni ste! A Vaga dela in uspehi bodo ostali še pozno, dolgo; To Vam bodi najboljše in najslajše bodrilo do konca dni. Mi Vas izgubljamo od dela a ne iz svoje srede! V novem kraju, ki ste si ga izbrali za svoj zasluženi počitek, Vam želimo srečnih dni in zadovoljstva. Vi odhajate, pa morda se še vrnete, kajti mi Vas želimo do konca dni v svoji sredi. Jaz Vam danes v imenu: Na mnoga leta in skorajšnje nasvidenje! . 1-1-15 KGBARIŠKI KOT V LUČI POUEDEL-SKLGA OBDELOVANJA V DESETLETJIH. Vesti li Istre HRU&IOA. V »Edinosti* št 189 od 10. avgusta vab? neki dopisnik fante in dekleta iz Hrušice k društvenemu življenju, kar je vse prav In lepo. Navdušeno v spodbuja našo mladino za razne, posebno pevske prireditve, sklicujoč se pri tem na veliko množino prekrasno čistih in močnih glasov, kateri so neki skriti v Hrušici, da pa zato manjka pevovodje. G. dopisnik mora imeti res čudna ušesa, da se mu ti glasovi ob večernih urah tako dopada jo. Baje taksnih ni slišati od Trsta do Rake, (oho Kozinci!?), kar podpisani prav rad verjamem. Jaz n. pr. še 15 let iščem te glasove po Hrušici, ali tistih finih sopranov in tenorjev, o katerih sanja g. dopisnik, do danes to nisem mogel najti. Kar je tekaj uporabljivega, to je v našem cerkvenem. 18 oseb broječemu zboru, s katerim Ae precej ubrano prepevamo ob nedeljah in prrrnllrih pri cerkv. opra vi ki hi tudi pri drogtti priHhah. Tite fine in močne glasove! T prepuščam rada vol je dopisnih«, to ie tako stremi za koncertnim krožkom. O obojestranski vetji požrtvovalnosti pa je bil kmet primoran pridelovati doma j to«Je: vse ono, kar je potreboval, neglede na to, Vse cerkvene mezfluUlje — čez 500 pese mu li pridelovanje izplača ali ne. Sedaj smi — s glasovi sa 25 pevcev sem oskrbel smo v tem o žiru gotovo na boljšem. Sirk s prepisovanjem sam, kajti cerkv. uprava prepustimo dolincem, tr tore jo Vipavcem in j dosertaj ni isriala niti vinarja za note. Vse Bricem, mi pa se lotimo v tem večji meri {pesmi, med temi nekj težjih, tudi v cer-pridelovanja krompirja in živinoreje. Pre- j kvi 4 glasao proizvajamo, čeprav moram vozni stroški za izmenjavo teh medse bo j- j pevce k vajam dostikrat naravnost prosi-nih pridelkov so gotovo manjši nego stane i ti in de ne pridejo. be, železnice še niso poznali in radi teg^j trud in delo za pridelke, ki pri nas ne jispevajo. Razvoj kmetijstva v zadnjih M letih. Seveda bi bila to precej korenita izpre- Pred tremi leti smo priredili pri nabito polni dvorani prav dobro naš tudi rano igro «Repođtev», sa katero se je potrosilo (za maske in kostume) čez lir 300. Vstopnine _ pa smo prejeli samo 45 lir, kar je Šlo za memba, a je gotovo mogoča, za kar nam : takse. Ker sem režijo igre sam prevzel, sem nudi ravno naš Kot sijajno primero, ki " ----- .. — nam obenem kaže, kako vplivajo klimatične razmere in njih izpremembe na poljedelstvo. Poglejmo za kakih 70 ali 80 let nazaj! Kakor drugod po naših goratih krajih so pridelovali ječmen, rž, oves j pšenico,____w ________,___o________ ............. in ajdo. Zime so bile dolge in mrzle. Sne- i ki ga omenja g. Planinšek, bridek, o tem ZADNJIH 15a Je bi!o ^^ kišne strehe so morale ni dvoma. Ali pa naj sklepamo H tega, bita strme, daje sneg lahko drčal raz nje.j da je vsakemu društvenemu delovanju Znanost m umetnost Dmetniiki veter mladine v Trgovskem domu v Gorici Prejeli smo od odbora mladih in pri-občujemo sledeče vabilo na umetniški večer: Z ozirom na ta večer, ki se bo vršil v soboto dne 21. t. m. ob 8. uri in pol zvečer v Trgovskem domu pod okriljem našega dijaškega društva «Adrija» se nam zdi potrebno, da spregovorimo javnosti kratko besedo: Ni dolgo tega, ko je naš mladi pisatelj Karlo Kocjančič objavil v »Edinosti« članek o moderni. Mislil je izrecno samo na moderno literaturo in se dramske umetnosti in odra ni dotaknil. Toda člajnek je bil aktiven, ker je pač nesmiselno ne pisati o stvareh, ki so tako mlade, nove in na vseh koncih se pojavljajoče, kot so ravno moderne struje. Ni vse umetnost, kar se pojavlja, ni vse zlato, kar se sveti, toda vendar se nam zdi, da je prenujnat zahteva našega Časa po svojem posebnem izrazu. Umetnost ni slika življenja, ki je bilo, ki naj bi bilo, ona je verna podoba našega časa, nadih dni. Danes pa živimo na#lo, hitro se vrste dogodki drug za UČENEC s primerno šoUko izobrazbo «e sprejme drugim in vsi ti so globoki, so silni. - x—' * * • ~ * " Smo pa navadno počasni ljudje, ki stopicamo za ostalimi. To je tudi drugje, zato naA naziv mladih, ker je res, da mi^riin^ hiti sa novimi obzorji na nova pota. Tu ni morda sovraštva ali kateregakoli boja, novi svetovi se uveljavljajo ▼ teku let. Vendar je velik oni, ki more slediti svetu. Velik za nas je oni, ki k novimi sredstvi, v novi formi zna udariti na ono struno, ki je vsem Slovanom lastna: struno globokosti, ne hrane, mirnosti, ne vročekrvnosti, GLYKOL }e pravi dobrolDlk vsch onih ki trpijo jemejstva, ne kantorstva. Zaruzita se na iivčni oslabelosti, glavobolu, pomanjkanju sla- tu dva svetova- nova forma, naš svet. i sti. Glykol je splošen in energičen obnovitelj. Pro- Zato ne smemo in ne moremo mimo dai* se v lekarni Castellanovicfa. Trst Via Giu- tega stremljenja našega časa, Če hočemo dalje po novi poti. Kar se je drugje že uveljavilo^ se pri nas šele pričenja uveljavljati. Kar drugje že dobro poznajo, pri nas šele z dvomi pričakujemo. Pravilo pa. je, da je izobražen, oni, ki pozna vsako disciplino vsaj toliko, da ji more slediti. Zato čutimo nujno potrebo, da pozovemo vse k naSi predstavi Seznanili se boste s tem novim stremljenjem mladih evropskih moči, potem t*™ je vseeno, če sprejmete naš j program ali pa ovriete. Toda ovrgli j ga ne boste. Kakor niste ovrgli moderne inscenacije pri drami «Za srečo«, i čeravno se je z dvomom pričakovala, ker je pač življenje m resničnost, tako ne boete ovrgli tega, kar vam bomo mi nudili. Naša umetnost, zlasti dramska, zasleduje ta namen: združiti, spojiti v eno dwvLXu» z občinstvom in oder, ■družiti v eno igra, t. j. besedo z insce-} nacijo. Nam je beseda glavna, vsa inscenacija služi le v to, da to besedo dvigne v monument. Beseda pa je izraz, beseda je svet, beseda je misel, dustvo, beseda je življenje. Hočemo, da smo igralci med ljudmi. Hočemo, da občinstvo samo igra. Občinstvo ni SOBNO slikarskega in pleskarskega pomočnika •prejme takoj Mira Vičič, Postojna 7. 1252 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Via Ma-donnina 10. 1257 BRIVSKEGA pomočnika sprejme takoj J. Vremec, Opčine 401. 1272 : liani 42. 1268 ELIZIR CHJNA. Jako okusen. Vzbuja tečnost in je najboljše zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvalescenco. Steklenica L 6.—. Dobiva se samo v lekarni Castellanovich, Via Giuliani 42. __1269 VODA «DELL'ALABARDA» PROTI IZPADANJU LASI. Vaebaje kinin in je vsled tega posebno priporočljiva proti prhljaju in za ojačenje korenin. Steklenica po L 6 se dobiva samo v lekarni «Ca-stellanovich, Trst, Via Giuliani 42. 1240 Mehko baržimasto kožo dobite z novega neprekoslfivega mita = BANFI znamka Zlati petelin Poskusite ga, ker je rmjfinejše na svetu. Škrob, boraks Ban H je najbojše za likanje perila. 1277 (Dalje na IV. strani) moral seveda tudi atrofike sam trpeti. Da me je pri takih okolfičinab minilo veselje za nadaljne prireditve, mi bo pač vsak lahkA pritrdil. Mart. Planinšek. Prip. ured. Priobčujemo drage volje ta dopis, ker pojasijuje bolje kulturni položaj v HruSici. Da je bil gmotni neuspeh, Krompirjeva gniloba. Zadnjič smo opisali, kako je .pri nas z letošnjim senenim pridelkom, naj govori- I Cementa, eternita in drugega krovnega i odzvonilo? Ali bi ne fill s tem predaleč? materijala, ki omogoča napravljanje i Ako smo prav razumeli besede g. Planin-strmih streh, takrat še niso poznali, zato ška, ne izključuje možnosti, da bi prevzel so si morah pomagati z lesom in slamo, | poučevanje petja. Nadalnje torej ni odra- Zalaga kobiorske enim (sliste) posodo Najnižje konkurenčne cene* PRODAJA SAHO NA DESELO lasem p|pa, s plutcem češkega izvora, iull In suetiljk, Jedilnega orodja, ŠKAFOV, VEDER prve vrste in po zmernih cenah, decimalnih mer za tekočine, strgulj, mlinov za kavo, kotlov, ponev, ščipalk zaperilo, llkalttlkov in vseh drugih potrebščin iz železa, cinka in pokositrenega železa. FRATELLI LEDERER TRST — Vla O. Galattl 14 nasproti glavno pošte — TRST PODLISTEK JULES VERNE: (100; Skrivnost ni otok Če se mu je kdo izmed naseljencev približal, se je plašno umaknil in globoki vzdihi so mu vreli iz prsi, kakor da so jib prepolna. Ali ga je mučila slaba vest? Zdelo se je tako in Gedeon Spilett je nekoč dejal: Mislim, da neče govoriti, ker bi moral Izpovedati bude stvari!» Morali so torej potrpeti ter čakati nada 1 j nega razvoja. Nekaj dni pozneje, 3. decembra, je neznanec, ki je delal na planoti, nenadoma obstal ter vrgel lopato na tla. Cir Smlth, ki ga je od daleč opazoval, ie zopet videl, kako mu solze polže po licu. Ni mogel £ omagati svojega sočutja, stopil je k ne- ečneftu in narahlo položil roko na njegove rame rekoč. •Oragl prijatelji* Neznanec je odvrnil pogled, in ko ga je Ctr Smith hotel prijeti za roko, se je plačno odmaknil. «Dragi prijatelj, je ponovil Cir Smith z odločnim glasom, poglejte me, to želim!« Neznanec je dvignil oči in zdelo se je, da je podlegel inženir je vemu vplivu, kakor da ga je magnetizira!. Hotel je bežati. Nato se je njegovo obličje čudno izpreme-nilo. Besede so mu silile na ustne; ni se mogel več zadržavati. Končno je prekrižal lakte ter začel s topim glasom: «Kdo ste vi?» je vpražal inženirja. •— Brodolomniki kakor vi, je odgovoril inženir v silnem razburjenju. Pripeljali smo vas semkaj med vaše vrstnike. — Vratnike!.„ Jaz nimam vrstnikov! — Nahajate se pri prijateljih... . — prijateljih? Jaz... pri prijateljih! J® vzkliknil neznanec ter si pokril obraz z rokami. Ne, nikoli... pustite me!» Nato je del na tisto stran planote, ki je gledala na morje, in tam je ostal dolgo časa, ne da bi se zganil. Cir Smith je poiskal tovariže in jim povedal, kaj se je zgodilo. «Da, v življenju tega človeka se skriva tajna, je dejal Gedeon Spilett in zdi se mu, da se vrača k človeštvu vated sile pekoče vesti. — Meni je še zdaj nejasno, kak Sne vrsto človeka smo semkaj pripeljali, je dejal mornar. Tu so skrivnosti.M — Ki jih moramo z vso obzirnostjo upoštevati, ga ie prekinil živahno Cir Smith. Ce je napravil kaj hudega, se je »tratop pokoril in v naših očeh je očiščen. Dve uri je ostal neznanec sam; oči vidno je bil pod vtisom spominov, ki so se vr- stili v njegovi duši. Ti spomini so tvorili morda grozotne slike, toda naseljenci ga hiso motili v njegovi samoti; dasi ga niso izpustili izpred oči. Tisti čas pa je prišel do nekega sklepa in sam je poiskal Cira Smith a. Njegove oči so bile rdeče od solz, vendar pa ni več jokal. Bil je videti strašno potrt. Bil je boječ, sram ga je bilo, ves prepaden je geldal v tla. «Gospod, je dejal Čiru Smlthu, vi in va£i spremljevalci ste Angleži? — Ne, je odgovoril inženir, smo Amerikanci — Ah, tako! je odgovoril neznanec in pristavil polglasno: «To mi je ljubše! — In vi, prijatelj? je vprašal Inženir. — Anglež,« je odgovoril hlastno. In kakor da mu je bilo težko izpregovo- riti že te besede, se je oddaljil ter v silni razburjenosti prehodil obrežje od slapa do kliva Rvale. Ko je prišel medtem mimo Harberta, ga je vpzašal a čudnim glasom: •Kateri mesec imamo? — December, je odgovoril Harbert. — Katero leto? — 1866 — Dvanajst let! je vzkliknil, dvanajst dolgih lett» Nato niča. se je naglo odstranil od mlade- Harbert je povedal tovarišem ta vprašanja in zadnji odgovor. «Nesrečnež, je dejal Gedeon Spilett, ni vedel ne za mesec ne za letnico. — Da, je pristavil Harbert, dvanajst let je prebival že na otoku, ko smo ga našli. — Dvanajst let! je ponovil Cir Smith, o, dvanajst let samote, morda po življenju, katerega spomini ga še mučijo, je dovolj, da pripravijo človeka ob razum! — Meni se zdi, je rekel Pencroff, da ni prišel ta mož na otok Tabor vsled brodoloma, ampak da so ga tam izpostavili zaradi kakšnega zločina. — Morda imate prav, Pencroff, je pripomnil inženir, in če je tako, sedaj ni iz- ključeno, da pridejo nekoč ponj oni, ki so ga izpostavili — Zdaj pa ga ne bodo več našli, je rekel Harbert. — Torej bi ga marali zopet tja peljati in... — Ne govorimo o tem vprašanju, prijatelji, je dejal Cir Smith, dokler ne vemo, kako je. Kar se mene tiče, sem mnenja, da je nesrečnež mnogo pretrpel, da se je za svoje morebitne pregreške strašno pokoril m da čuti strašno potrebo, olajšati si srce. Ne bomo ga silili, da bi nam povedal svojo zgodovino. To bo že sam od sebe napravil, in ko jo bomo zvedeli, se bo že odločilo, kaj je napraviti. On sam nam bo pojasnil, če je še mogoče, da se povrne v domovino; o tem pa dvomim. — Cemu? je vprašal poročevalec. — Ker bi bil počakal ure svoje prostosti, ne da bi bil vrgel v vodo ta list. Ne, velikp verjetneje je, da je bil obsojen v dosmrtno izgnanstvo na otoku. — Nekaj pa, ga je prekinil poročevalec, ne morem razumeti. — Kaj pa? — Ce je ta mož že dvanajst let živel sam na otoku, tedaj je verjetno, da se je nahajal že dolgo časa v tem podivjanem stanju, v katerem smo ga našli. — Bržkone. — Tedaj pa je bil list napisan že pred mnogimi leti. — Brez dvoma... in vendar se je pisava zdela precej svežal... — In kako bi mogli verjeti, da je steklenica z listom rabila nekaj let, da je prišla z otoka Tabora na Lincoln? — To ni izključeno, je rekel poročevalec. Morda je dolgo časa plavala v bližini otoka. — Ne, je rekel Pencroff, ni mogoče, da< je dolgo časa plavala ob obrežju, ker bi jc bil tok odnesel ter razbil ob bližnjih kle-> čeh. — Tako je, je odgovoril Cir Smith, te« se sanjavo zamislil. IV. cMiiJlOflT* V Trstu, dne 19. avfjTist« i§2£. r _ nas pasivno, gledajoča, doživljajoče in spremenljivo v najboljiem alu- Cajn, ono je aktivno, sodelujoče. Oder oam je forum ea vzbujanje njegovih kastnih sil. Zato pa. hočemo dati najboljše, ljudi hočemo, toplega izraza. Zato je naš program pester in enovit obenem, zato družimo predavanje z umetnostjo. Zato ni ena rampa, ki do danes sluti za mejo med občinstvom in igralcem, več meja. Mi gremo preko. Nam je dvorana tudi oder, luč nam postane doživljanje, naša umetnost je umetnost katerekoli ceste. Drama je, ko se vrže mlado dekle z Dkiia v III. nadstropju. Drama, ko pijejo ljudje strupove, za nas je drama oni berač brez noge, ki stoji včasih na trotoar j u Verdijevega tekališča. To je življenje, drama nove, moderne družbe. Mi jo bomo skušali podati v soboto zvečer v Trgovskem domu. Vsi oni, ki želijo poznati ta novi svet, kateremu se bomo morali nekoč udati, ker smo premajhni za velik odpor, dovolj veliki pa, da ustvarimo tudi tu svojo umetnost, svojo lastno umetnost, naj pridejo! Mladi. €0s90darsty0. KMETIJSKI STROJI Tržaški kmetijski družbi v Trsta je dospela velika izbera raznih kmetijskih strojev iz inozemstva in sicer: . Slamoreznice znamke «MAYFARTH» z ^verigami raznih velikosti. Grozdne stiskalnice (preše), grozdni mlini znamke «Mayfarth» in drugih znamk. t Gnoj nične sesalke, plnžna telesa, travniške brane, mlečni posnemalniki itd« Kmetovalce, ki se zanimajo za te stroje, vabimo, da si jih ogledajo v naših skladiščili v ulici Torre bianca 19 in v ulici Raf-finera 7, Telefon štev. 44-39. SEMENA, KMETIJSKE POTREBŠČINE. Tržaška kmetijska dražba v Trstu. ima največjo izbero zajamčenih semen od najboljših nemških tvrdk. Te dni je prijela novo pošiljatev semena jesenske repe okrogle, solate en divi je, motovllca, kasnih brokljev, cvetočega karfljola, razne vrste špinače in razna druga poljska in vrtna semena. Seme Inkarnatke ali rdeče detelje, ki nam je za nekaj dni zmanjkalo, nam je zopet dospelo. Razno kmetijsko ročno In vprežno orodje. Živinska soL Naročnikom živinske soli smo odposlali po železnici naročeno količino. Umetna gnojila Zbiramo še vedno pred-znambo .za superfosfat, kalijevo sol in fcveplenokisli amonijak. Priporočamo kmeovalcem naj ne odlašajo s prijavami za umetna gnojila, ker se na prepozno dospela naročila ne bomo ozirali. Kmetijske stroje vseh vrst imamo v naših skladiščih, ulica Torre bianca 19 in Kaffineria 7. Telefon 44-39. Naš izvoz sadja Na D u n a j u 14. avgusta. V svojih dopisih sem jako raznovrsten. Od visoke politike, od svetonih vprašanj, do radiofonije, do kupčije s sadjem in krompirjem. Živim že devet let v tem svetonem mestu, kjer se stekajo niti z vsega sveta in kjer tradicije minulih stoletij še vedno igrajo veliko vlogo. Stoletne vezi z našo domovino so ustvarile položaj, da na pr. še danes, poznajo na Dunaju naše dežele bolje nego v Beogradu. In to poznanje nadih "dežel, naših zakladov, naše ^primitivnosti itd. prihaja prav tudi meni, ki ne hodim po Dunaju z glavo v žaklju, marveč imam stotere prilike, da mnogo slišim in vidim in si tako izpopolnim svoje lastno znanje in spoznanje. Odtod mnoge slike v mojih dopisih, ki jih iz tujine pošiljam v polni zavesti odgovornosti in resnosti. In tako sem prišel tudi do dopisov o izvozu sadja in drugih pridelkov, ki so bili objavljeni v Ljubljani, Trstu in Gorici. Na zadnja dva dopisa v «Narodnem Dnevniku« sem si nabral nekaj jako zanimivih izkušenj, ki sem jih namenil javnosti v namenu, da jih naši izvozniki u važu je jo in s tem koristijo sebi in spravijo izvoz v pravi tir. Na to misel me je spravil člančič «Nekaj misli o vnovčenju sadja» v aman ao se truditi zdravniki, Hughes je umrl, oziroma se je zadušil. „— SvetUkafaB m nohti. Najnovejša iznajdba v kraljestvu mode so svetlikajoči se nohti. Kakor hitro se bliia večer, si maže dama iz višje družbe svoje nohte s posebno snovjo, ki napravi, da se nohti v temi v mnogih barvah svetijo. Na šetališču se zdi, kakor bi letale kresnice med ljudmi. — Najvišje poalopfo na svetu. S prvim julija se je začel graditi v Detroitu (Mi-chigan, Zed. države Sev. Amerike) tako zvani Rook Tower, ki bo največje in najvišje poslopje na svetu. Načrte je napravil nemški arhitekt Louis Kamper. To poslopje bo visoko 283. 50 m. 334 m visoki Eifflov stolp v Parizu je res višji, toda ne smemo ga šteti med poslopja Nad zemljo bo imel Book Tower 81, pod zemljo štiri nadstropja prekašal bo do sedaj najvišjo poslopje tako zvani Woolworth Buiding za 23 nadstropij. Na vrhu poslopja bo žaromet. Kot gradivo bo služilo jeklo in cement, granit in svetlorumene opeke. V pritličju bodo nastanjene trgovine, v drugem, tretjem in četrtem nadstropju bodo banke in drugi finačni zavodi, vsa druga nadstropja bodo pa služila za pisarne. Graditelj tega poslopja je I. B. Book (iz nemške rodbine), lastnik številnih hotelov v Detroitu. Stroški se niso mogli še natančno določiti, vsekakor se pa sklepa, da bodo ogromni. — Vesele peripetije razsipnega grofa. Dunajski in tudi drugi listi so te dni poročali, da je grof Fran £sterhazy, eden izmed najbolj bogatih ogrskih magnatov, zaprosil sodišče v Budimpešti, da bi mu določilo sodnega skrbnika, ki naj bi ga nadzoroval pri vseh zadevah v življenju, pri katerih gre za denar. Grof je utemeljil to svojo prošnjo e trditvijo, da je radi neizkušenosti zabredel v razne neugodne kupčije, pri katerih je izgubil velike zneske denarja. Sodišče je ugodilo njegovi prošnji ter imenovalo za skrbnika njegov-vo ženo grofico Marijo. Listi, ki so poročali o tem nenavadnem koraku bogatega grofa, so objavili tudi nekatere zanimive podrobnosti iz njegovega življenja Grof Esterhazy, še mlad mož, je živel kakor princ iz «Tisoč in ene noči». Dohodki, ki mu jih je donašalo njegovo premoženje, obstoječe iz rudnikov, razn& velikih tovarn 17.000 oralov zem- j fm~eli oMfo" posla/kajti lje ter drugega premičnega m nepremiC- ki so imeli hudo vročico; nega bogastva, so mu omogočali vsakovrstne drage zabave, za katere je zajemal s polnimi rokami iz preobloženih blagajn. Pred petimi leti, ko je imel v gosteh biv-Sega avstrijskega cesarja in ogrskega kralja Karla, je kupil iz njegovih konjušnic 200 pristnih arabskih konj, ki jih je nameraval pokloniti v dar kraljevski družini, ko bi se vrnila na Ogrsko. Potrosil je zanje ogromno svoto denarja. Razen avtomobilov in konj se je grof strastno zanimal za umetnine. Pogostoma je potoval z letalom na Dunaj, kjer je po cele ure iztikal pri raznih starinar jih za umetninami, za katere je z veliko ravnodušnost jo trosil milijone lir. Svojemu odvetniku, ki mu je odpovedal službo, je odštel približno dva milijona lir odškodnine. Razsipni grof je rad obiskoval razna po noč na zabavišča na Dunaju in tudi tam je seveda trosil denar s polnimi rokami. Neki plesalki, v katero se je pred kratkim, zaljubil, je že na prvem sestanku podari! gosr»osko vilo, razne dragulje in celo zbirko dragocenih oblek. Radodarni grof je imel seveda* tudi cel štab več ali manj odličnih prijateljev, ki so pridno molzli njegt)v reje ni mošnjiček. Svoje ogromno posestvo v Totiju je grof dal ograditi z bodečo žico, ker ni hotel, da bi kdo nepovabljen stopil na njegovo zemljo. Nekega dne je pes nekega potujočega ghimca preskočil ograjo ter se zatekel v park. Komaj je grcrf to zapazil, je zgrabil puško ter predrznega psa ustrelil. Glumcu pa je odštel 500.000 lir odškodnine. Za vsakdanje male stroške je grof prejemal j Zlato kupuje v vsaki množim po najviših c^nah od upravitelja njegovega ogromnega imet- i Krene plačuje Tišje kot to drugi, ja 3500 lir dnevno, a ta znesek mu ni ni- i Zaloga raznovrstnih ur in zi*teaiae. koti zadostoval. &D mu je nekoč zmanjka- ,-------— lo gotovine, si je izposodil pri nekem oderuhu 600.000 lir. Za to posojilo je plača i ogromne obresti, kot nameček p& je oderuhu podpisal menico za znesek 600.000 lir. V zadnjem času se je hotel razsipni grof cpotboljšati», zato je potoval v inozemstvo. Pa ker tudi to ni nič pomagalo, se je končno obrnil do sodišča, da bi ga ozdravilo radodarne bolezni. Pod skrbništvom žene bo vihravi milijonar menda «ozdravel». — Prevelika sreča v ljubezni, Portugalski konzul v BukareSti grof Bredorowo se pač lahko prišteva — kar se tiče ljubezni — med srečne ljudi. Kar dve lepi, mladi in ugledni dami sta se potegovali za njegovo srce. Tako vroča je bila njuna ljubezen do lepega konzula, da sta se nekega dne, ko sta se srečali v veži hotela, kjer je on bival, zgrabili za lase in se obdelovali, da je bilo joj. Listi so poskrbeli da je mastna zadeva prišla v javnost, kar je seveda spravilo konzula v zelo neprijetno zadrego. Da se izogne nadaljnim sitnostim, ki bi mu jih zaljubljeni dami lahko še nakopali na glavo, je moral odpo tovati iz Bukarešte. — Kaj se vse lahko zgodi v prosviiljenem XX. stoletju. Dogodek se je pripetil v Bo-logni. V zadnjem času so tamošnji poštr> uslužbenci pri pobiranju pošte iz poštnih skrinjic v mestu pogostoma našli med pismi in dopisnicam majhne zavoje, vsebujoče pravcato človeško blato. Ker so bila taka... odkritja skoro na dnevnem redu^ je poštna uprava dala nadzorovati najbolj izpostavljene poštne skrinjice. Končno so nekega dne uslužbenci zasačili postarnega gospoda, baš ko je basal v skrinjico tak... parfumiran zavoj. Mož je bil odveden na kvesturo, kjer se je ob velikem presenečenju policijskih uradnikov izkazal za 60 letnega Uga Pizzoli, doktorja zdravništva in profesorja na Obrtni šoli v ModenL Vzorni profesor je priznal, da je aodpoši-ljal» nesnažne zavoje, da je to. počenjaj zato, ker doma ni imel stranišča. Mož se bo moral zagovarjati pred sodiščem, ki ga bo gotovo poučilo, da poštne skrinjice niso stranišča. — 800 oseb zastrupljenih s pokvarjenim mesom. V deželni norišnici v Oberborho-wiczu na Češkem se je pripetil izreden slučaj zastrupi jenja s pokvarjenim mesom. Kakih 800 bolnikov in strežnikov so po kosilu, pri katerem so dobili telečjo pečenko, popadle hude bolečine v želodcu. Norci so pričeli divjati in ker jih nihče ni mogel umiriti je nastala v blaznici strašna zmešnjava. Šele ko so prihiteli zdravniki in strežniki iz drugih bolnišnic, je bil mir zopet vzpostavljal. Zdravniki skoro vsi bolni-»anogi so se na-i hajaii v smrtni neva* nosti. Preiskava, ki je bila takoj uvedena, je pokazala, da so i bile pečenke pripravljene iz napol gnilega ! mesa. r DAROV! Za Šolsko društvo daroval Neimenovani L 100. (Denar hrani uprava.) BdUor UuMirasRssa vzorčnega Veteselnm priredi od 4. do 13. septembra 1926 L Deželno ljubljansko razstavo pod imenom LJBLJANA V JESENI Razstava obsega sledeče panoge: poljedelstvo, mlekarstvo, vrtnarstvo, čebelorejo, vinogradništvo, živinorejo, avtomobilizem, radij, umetnost, splošno razstavo industrijskih izdelkov, zdravstvo itd. Obiskavalci bodo deležni sledečih olajšav: 50% popust na jugoslovanskih železnicah, 30% popust na italijanskih ž^lznicah. — Lir 12 konzularni vizum. _ Legitimacije, ki dajo pravico do imenovanih znižanj, se prodajajo po Lir 16 pri komisariu razstave Glasni zavod G. Čehovm - Trsrt, Viale XX Settembre 65, I. - Telefon 33-17. NB. - Preskrbi se konzularni vizum in dostavi legitimacija. K gornjemu znesku naj se doda še Lir 7 za poštne in režijske troške. 870 JAKOB BEVC Trst, urama in zlatarna Campo S« Glacomo S (854 !EHSEBS3S£*S5S3BE3aBI TISKARNA ,EDIN0ST'v TRSTU Naročajte in Sirite „EDINOST" v najmodemejem stihi kakor j bghj^ v— tiskarska deta tudi ¥ vCblnmem *igku._Razpolaflanajmodernejimi stroji, j črkami, Lynotypa, 3tereotypijo tar rotacijskim strojem. : Vsa naročita se izvršujejo točno in po zmernih cenah. U Ulica S. Francesco d'Assisi 20 J IZŠEL JE: Roman v treh delih MOC PRETEKLOSTI V. 1. Kriftanorska. Iz reKte* prmM IVAN VOUK. L • po polti priporočeno L 7*40. V inozemstvo proti v naprej poslanemu znesku.-Roman je iz* Is floti U TIskarna Edinost. • Prodaja: Tiskarna ft v Trsta, Via S. Francesco 28/L, - Knjigarna J. Via Milano 57 in Žen. dobr. udruženje v Trstu, Carducci 7. - Kraigher Josip, Postojna. i Dr. Sardoč D. ordinira v TRSTU Wa N. B. tabriirilUMIM. BranO od 9-12 In od 5-7 8*0 KRONE plačuje vedno par cent, več kot drugI ALOJZU POUH, Plflzza Garibaldl 2 842 prvo nadstropje Hazit* na naslov! Pazite na naslovi Gospodarsko društvo „Pri Uroku" Sv. Marija Magdalena zg. 77 razpisuje službo TOČAJA Nastop službe z 19. septembrom. Pismene ponudbe na odbor. 872 Velikanski dohodi dunajskega «5« navadne in finejse vrste ki se bo prodajalo po starih, nizkih cenah Ma drobno ftSa dabe!o Največje jamstvo. R. CAMPONOVO Tal. 793 - ViaO XX Seftftii.-nbra 33 TRST - litlrll! t i 11 P S SRL , a • ičLm&MUt Ne pozabite, da ima tvrdka i !? M Enšlonf čm*j Trst, Carso V. E. III, 26 * r.fiproM zastavljalnici feSOiCSlJ. GuiSKč 855 tu-in inozemsko blage [ v Lastna krojaška l. reda i Govori se slovensko 9? W trgovina GORICA — Corso Verdi 3} Fcssbflost: Vel ka zalojd raznih čcbljcv za spor iiilm itmm i ^mato GORICA — Via C. FaveUi 9 MM knjigama mM i papirnico GORICA — Via G. Corducci 7, Dvokolesa, šivalni stroji, puške GORICA — Piazza Cavoor 9. Martin Poznajelšek odlikovana krojačnica z izbiro vzore«v TRST — Via Giosue Carduccl 36. platnic« (cena K. IO-—) se dobi ▼ knjigarni STOKA. ESE in hranilnica regfstrovana radruga t omejenl*n poroStvvu uradu)« v svoji lastni hiši ulica Torrebianca li), 1. nadst. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun i7 vlo^a čekovni promet, ter jih obrestuje ir po 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Sprefema „Dinarje" na tekoti ra&n In jih obrestni« po dogovoru. Davek od vtag ptaia zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Na razpolago varnostna celice (safe) Orodne ure za stranke oi 8 V, do 13 Id od 16 do 13 Ob nedeljah Je urad zaprt. Stav. tole?. 25-07. 750 Najstarejši sloo. denarni zavod