\s
Leto XIII - št. 168 (3703)	TRST,	nedelja	14.	julija	1957	Cena	30	Br
Deželna samouprava
Po ustavi, ki je stopila v veljavo 1. 1. 1948, je država upravno razdeljena na devetnajst samoupravnih dežel. Štirinajst od teh bi moralo imeti navadno samoupravo, ostalih pet pa posebno. Pravim, da bi moralo imeti, ker do danes, čeravno je ustava stopila v veljavo skoraj pred desetimi leti, so ostale ustavne določbe o navadni samoupravi, kakor tudi mnoge druge doiočbe, le obljube, kos papirja. Proti njihovi uveljavitvi so se krčevito upirali in se še upirajo vse desničarske stranke in del demokristjanov. Upirajo se pač vsi, ki so proti dosledni izvedbi v ustavi uzakonjenih demokratičnih načel in pridobitev ljudstva v težki borbi med odporom, med katerimi pridobitvami je ena najpomembnejših ravno dezema samouprava, ki ne približuje same uprave ljudstvu, temveč mu odpira vrata do samoupravljanja.
Od petih dežel s posebno samoupravo, kot jo predvideva clen 116 republiške ustave, so začele delovati kmalu po razglasitvi ustave štiri:	Sicilija,
Sardinija, Dolina Aosta in Trentin-Zgornje Poacužje. Peta dežela — Furlanija-Julijska krajina pa ni bila ustanovljena tudi zato, ker je bilo Tržaško ozemlje, ki bi moralo postati njen sestavni del, pod an-glo-amerisko upiavo in je prišlo z londonskim dogovorom od 5. 10. 1954 pod zaupno upravo Italije. Nekateri pravniki in politiki zastopajo še danes mnenje, da Italija ne bi smela u-stanoviti te dežele, ker izdaja na delu deželnega o-zemlja, t. j. na Tržaškem ozemlju le zaupno upravo. Toda ti razlogi ne držijo. Po londonskem dogovoru i-ma Italija pravico, da raztegne v celoti svoj pravni sistem na Tržaško ozemlje in s tem seveda tudi u-stavne določbe o samoupravi. Mislim, da ji tudi ne gre odvzemat te pravice, ker se bo z ustanovitvijo samoupravne dežele položaj prebivalstva in s tem seveda tudi Slovencev v vsakem pogledu zboljšal in nikakor ne poslabšal.
Delitev dežel z navadno in posebno samoupravo so narekovali razni razlogi. Za Sicilijo in Sardinijo je bilo odločujoče močno avtonomistično gibanje, ki je dobilo v Siciliji že oblike separatizma, torej težnje po lastni državnosti. Za ostale tri dežele s posebno avtonomijo (Dolina Aosta, Trentin-Zgornje Po-adižje in Furlani j a-Julijska krajina) je bilo merodajno, da so obmejna in etnično mešana ozemlja.
K ustanovitvi dežele Doline Aosta je brez dvoma prispeval dogovor z Bi-daultom, ki je nekaj dni po razglasitvi ustavnega zakona o ustanovitvi te avtonomne dežele slovesno podal tako imenovano tripartitno izjavo od 20. 3 1948, ki je, kakor je vsem dobro znano, sprožila plaz ogorčene borbe proti obstoju STOja. Tudi na u-stanovitev avtonomne dežele Trentin-Zgornje Poa-dižje je vplival dogovor med Gruberjem in De Ga-sperijem. In ne bo daleč od resnice mnenje, da je bila zunanjepolitična perspektiva odločilna, ko je ustavodajna skupščina razpravljala in sklepala o u-stanovitvi avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina. Predsednik ustavodajnega odbora senator Ruini je tedaj izjavil, da bo mogoče laže reševati sporna jezikovna vprašanja v okviru avtonomne dežele, kakor bi bilo sicer, in da bo samoupravna dežela Furlanija-Julijska krajina prispevala k razumevanju in pomiritvi med o-bema obmejnima narodoma.
Že to kaže dovolj na važnost, ki bi jo morala odigrati ta najpomembnejša pridobitev italijanskega ljudstva v notranjem državnem življenju, kakor tudi v odnosih med obema narodoma, ki živita na deželnem ozemlju.
Razlika med navadno in posebno samoupravo je v bistvu v vzrokih njihovega nastanka, ki se odraža v obsegu zakonodajne oblasti. Žakoncdajno oblast dežel z navadno samoupravo omejujejo namreč določbe tako imenovanih o-kvimih zakonov, ki urejajo zakonsko snov v glavnih obrisih, načelno, in prepuščajo deželnim parlamentom, da podrobneje obdelajo uzakonjena načela in jih prilagodijo potrebam in zahtevam posameznih dežel. Pomen zakonodajne avtonomije nam bo jasen, ko pomislimo na posledice, ki jih bo imela prilagoditev istega načela na razmere v zgornji Italiji, ki je napreden in visoko razvit gospodarski predel, in na drugi strani na razmere v južni Italiji, ki še zdaleč ni dosegel e-nake stopnje razvoja kot v zgornji Italiji.
Seveda s samo zakonodajno oblastjo ni izčrpana samouprava. Brez finančne samouprave in brez samouprave v ožjem smislu besede bi bila zakonodajna oblast brez resničnega učinka, bi bila le mrtvorojeno dete. Samouprava je nujen pogoj za uveljavitev demokratičnih načel v upravi, še več; lahko se
trdi; kjer ni samouprave, ni demokracije.
Kljub silam, ki danes nasprotujejo uveljavitvi samouprave in ki so se po razglasitvi ustave očitno o-krepile, je postalo vprašanje ustanovitve naše dežele s posebno samoupravo zelo aktualno. Vse politične stranke se v zadnjem času bavijo z vprašanjem In pripravljajo osnutke posebnega statuta ali predloge o osnovnih problemih, ki naj bi bili vneseni v bodoči statut. Z njimi se bavijo tudi pokrajinski in občinski sveti, ki so že izglasovali zahteve po ustanovitvi avtonomne dežele in zavzeli tudi stališče do nekaterih osnovnih vprašanj, kot n. pr. do glavnega mesta bodoče avtonomne dežele, do pokrajinske zakonodajne, finančne in upravne avtonomije v okviru bodoče dežele.
Do sedaj so bili že pripravljeni razni osnutki za posebni statut avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine. Parlamentu pa so bili predloženi zaenkrat trije osnutki: demokrščan-ski, komunistični in socialistični, ki bodo podlaga bodoče diskusije v poslanski zbornici in v senatu. Demokrščanski osnutek je proti pokrajinski zakonodajni, finančni in upravni avtonomiji Tržaškega o-zemlja. Slovencev ne o-menja in se temu dosledno ne ukvarja z manjšinsko problematiko. Osnutka Komunistične partije in Socialistične stranke u-poštevata specifičen položaj Tržaškega ozemlja in se dotikata tudi manjšinskega vprašanja, vendar tako, da v iznešeni formulaciji ne moreta zadovoljiti Slovencev v Italiji.
Pred vladno krizo je obstajalo upanje, da bo sprejet posebni deželni statut ze v tej poslovni dobi, ki bi se morala redno končati marca 1958. Padec Se-gnijeve vlade, dolgotrajna kriza in sestava enobarvne vlade, oprte na desnico, ki je odkrita nasprotnica vsake samouprave in še posebej avtonomnih dežel s posebnim statutom, bodo imeli za posledico, da bo to vprašanje reševal bodoči novo izvoljeni parlament.
Neodvisna socialistična zveza, KP TO in slovenske politične skupine so zavzeli glede narodnostnih pravic Slovencev v Italiji, ki naj bi bile vključene v posebni deželni statut, e-nako stališče in pripravljajo enotno spomenico o narodnostnih in jezikovnih pravicah. Pri tem izhajajo seveda s stališča, da morajo uživati vsi Slo-
Poziv z
PO POTRESU, KI JE ZAHTEVAL NAD 2000 MRTVIH IN 50.000 RANJENIH
5000 perzijskim otrokom grozi smrt zaradi lakote
Vidali priznava «ideološke, politične in organizacijske napake» in trdi, da se ga še vedno drži «nekaj starega sektaštva, dogmatizma in maksima-lizma» - Fanfani dolži Intersoc, da je razbila centristično koalicijo v Italiji Izdatki za vojsko povišani za 56 milijard lir
ki še ni zaključen, ki se mora razširiti in nadaljevati, kajti tržaški komunisti hočejo prispevati k vključitvi v italijansko demokratično gibanje ne samo s svojimi tovariši, temveč z vsemi delavci in z vsemi levičarji in z vsemi demokratičnimi Tržačani. Svoj govor je govornik zaključil z besedami: ((Tovariši, obvezujemo se. da bomo delali tako, da bomo hitro dohiteli ostale federacije KPI.» Govor so navzoči živahno odobravali in spojitev tržaške federacije s KPf soglasno izglasovali. Prav tako je bil soglasno sprejet predlog, da se koop-tirajo v CK KPI: Vittorio Vidali, Giuseppe Burlo in Karel Siškovič, v osrednjo kontrolno komisijo pa Marija Bernetič in Giordano Pacco. Togliatti pa je v imenu vse partije izrekel tržaški delegaciji bratski pozdrav in se spomnil padlih tržaških komunistov.
V začetku današnje seje CK je govoril tudi poslanec Gullo, kti je izrazil nekatere dvome o stališču KPI glede povezovanja komunistov s katoliki spričo sedanje klerikalne invazije v upravo države. Gullo se je skliceval na glasovanje o členu 7 Mussolinijevega konkordata in dejal, da se mu glasovanje za ta člen zdi
.^pravilno, vendar pa je dodal, da vnašanje konkordata v italijansko ustavo ne pomeni vzpostavljanje konfesionalne države, čeprav se je to mnenje nekako utrdilo pri državnih oblastvenih organih zlasti pa pri sodnih. Po diskusiji je govoril Togliatti. Dejal ^ je, da je že Gramsoi trdil, da katoliško gibanje, kolikor je to giba-
nje množic, teži za zavzemanjem naprednih socialnih stališč. Nekaj drugega pa je vprašanje Vatikana, katerega politiko je treba obravnavati v svetovnem merilu. Nato je zavrnil Gullove trditve, češ da jih je mogoče smatrati kot kritiko večletne politične linije KP do
(Nadaljevanje na S. strani)
IZ VSEBINE
Vpliv zalivskega toka
na evropsko podnebje
Italijanska literatura
v slovenskem prevodu
Dediščina solkanskega rojaka:
Klemenčičeve lutke so oživele
Stoletnica izuma anilinskih barv
V severnih predelih Perzije, na področju, kr meji s Kaspijskim morjem, je potres terjal velikanske žrtve: dva tisoč mrtvih, petnajst tisoč ljudi brez strehe. Petim tisočem otrok pa grozi že smrtna nevarnost zaradi pomanjkanja materinega mleka, ker so njihove matere ostale pod ruševinami. Poleg tega pa preti še nevarnost epidemij, predvsem tifusa, ki da se je že pojavil, in azijske influence. Ruske, ameriške, kanadske, holandske in druge organizacije rdečega križa že zbirajo sredstva za prvo pomoč
venci v Italiji v duhu u-stave enake pravice ne glede na pokrajino, v kateri so naseljeni. Tudi ta akcija bo imela uspeh le, če jo bodo podprli predstavniki demokratičnega gibanja v državi.
DR. JOŽE DEKLEVA
Z zasedanja CK KPI in glavnega odbora KD
Samokritičen govor Vidali j a pred CK KPI Togliatti proti ponavljanju stališč KP ZSSR
kt tčpmo 7EMIIO! KLIČEMO ZEMLJO! HALO! ZEMLJA! ALI ŠE OBSTAJATE?...
KLILcjMU iblHUJ	..	fa-nnica	»Dailv	P
(Iz časopisa «Daily Mlrrorn)
(Od našega dopisnika)
RIM, 13. — Na današnji zaključni seji centralnega komiteja Komunistične partije Italije, ko je bila na dnevnem redu spojitev Tržaške avtonomne federacije KP s KPI in kooptiranje njenih vodilnih elanov v CK KPI, je Vittorio Vidali izjavil med drugim:
«Res je, da smo majhna vpisanih članov, kajti na vsakega člana partije pride osem volivcev; množične organizacije so ozke; pečat naše težavne preteklosti nas še vedno teži in nas je zapeljal v ideološke, politične in organizacijske napake, ki smo jih plačevali in še vedno drago plačujemo. Storili smo, kar je bilo mogoče, da bi te napake premagali, toda v nas je ostalo nekaj starega sektaštva. dogmatizma, ma-ksimalizma. Z vstopom v veliko partijo, kakršna je KPI, nam bo pomagano premagati naše napake tudi zato, ker bo olajšan politični pritisk na naše malo ozemlje.«
Po teh samokritičnih besedah je Vidali nadaljeval: «Naše osnovno vprašanje je notranja politična enotnost naše partije, enotnost, ki nd formalna, temveč katero je potrebno nenehno utrjevati na podlagi razredne borbe, proletarskega internacionalizma, naše globoke privrženosti Sovjetski zvezi.«
((Tržaški delavski razred
federacija glede števila
je napredoval, se je povezoval z boji italijanskih delavcev in ima znatno težo v sedanji obnovitvi gibanj v tovarnah. Izdelali smo program o gospodarski obnovi mesta, okrog katerega hočemo mobilizirati vse meščane. Prihodnje leto se bomo udeležili prvič po tridesetih letih splošnih italijanskih političnih volitev. Imamo torej pred seboj v bližnji bodočnosti veliko delo, ki ga bomo skupno opravili. Z naše strani se bomo trudili predvsem zboljšati sicer že zelo zboljšane odnose z jugoslovanskimi tovariši.« je nato ponovil Vidali že na tržaškem kongresu izrečeni stavek.
V začetku svojega govora pa je dejal, da. se tržaški komunisti vračajo v KPI po trinajstih letih ločitve in trde borbe. Poudaril je, da to ni zgolj upravni akt, temveč da je to zaključek procesa, k! se je začel pred mnogimi leti kot nujnost vedno bolj tesne povezave borb tržaškega z italijanskim delavskim razredom. Rekel je, da je to proces,
meniti atomsko jedro
IZV O«
At at ut
1TLMNTSK! OCiON
Sedem dni v svetu
ELEMENT 102 - NOBELIUM
ALI VEŠ...
Pot Zalivskega toka, ki iz Mehiškega zaliva gre vse do Spitzbergških otokov, posamezni odcepki pa do Islandije, Norveške, Anglije, Španije,
verni Nemčiji se je kopalna sezona podaljšala za cele tri tedne. Srednjeevropsko področje pa ni itnelo od tega kakšne posebne koristi. Blage zime so sicer postale blažje, toda one ostre so ostale še nadalje ostre. Najbolj so se od tega okoristili Spitz-bergški otokii. Pred štirimi
I desetletji se je ladijski promet tam vršil komaj 96 dni v letu, kaneš pa se je skoro podvojil (174 dni) Atlantski ocean južno od Islandije je imel ob koncu prejšnjega stoletja plus 4 stop. C., pred desetimi leti pa je njegova temperatura znašala že plus 7.5 stop. C.
Novi člani prezidija
Aktualni
portreti
Umetni elementi onstran tiranija nimajo do sedaj, razen plutonija, nobene praktične vrednostni, ker niso stabilni
WILLIAM GIRARD narednik ameriške vojske na Japonskem, zaradi katerega je prišlo do diplomatske polemike med ZDA in Japonsko. Girard Je namreč obtožen uboja neke Japonke in skupina ameriških parlamentarcev se je upirala izročitvi Girarda japonskim sodnim oblastem. Najvišje ameriško sodišče je sedaj odredilo, da bo u-bijalca sodilo japonsko sodišče v skladu s sporazumom, ki ureja pravice in dolžnosti ameriških vojakov na Japonskem.
GEORGE ZLATOVSKI katerega je ameriško sodisče obtožilo skupno z žene Jane vohunstva v korist Sovjetske zveze. Za Zlatovskega, ki živi kot ameriški državljan ze 8 let regularno v Franciji, bodo ameriške sodne oblasti zahtevale ekstradikcijo, vendar pa bodo pri tem morale po francoski u-stavi dokazati, da je Zlatovski zagrešil kriminalne in ne samo po-Htične prestopke.
— da se je tudi znani angleški filozof, matematik in nosilec Nobelove nagrade Russell zavzel za prenehanje atomskih poizkusov in za razorožitev? Mednarodni konferenci znanstvenikov v Pug-wašu je poslal spomenico, V kateri pravi, da se mora človeštvo rešiti vojne, ker bo sd-' cer uničeno. Tudi samo nadaljevanje atomskih poizkusov predstavlja za človeštvo veliko nevarnost.
* * *
— da v češkoslovaških tovarnah letal preizkušajo a-vionske propelerje iz plastičnih snovi? Pravijo, da so poizkusi uspeli in da bodo letala s takimi propelerji v u-porabi predvsem v tropskih krajih.
* * *
— da je znana angleška u-metnica Vivien Leigh bila «izgnana» iz britanskega parlamenta? Med neko razpravo je na ves glas protestirala proti rušenju gledališča «St. Jamesa«, ki je bilo zgrajeno pred več ko sto leti in ga sedaj nameravajo porušiti, da bi na istem mestu gradili neko poslovno palačo.
* * *
— da bo otroška paraliza, prihodnje leto v ZDA verjetno že premagana? Tako napoveduje Basil 0’Connor, predsednik ameriške ustanove za borbo proti otroški paralizi. To pa bo možno le, če bo uspelo v tem letu cepiti s cepivom proti tej bolezni vse državljane pod štiridesetim letom starosti.
* * *
— da se v ZDA rasizem ponovno prebuja? V Birminghamu, v državi Alabama, v ZDA je osem belcev ugrabilo dva črnca, ki sta bila v družbi dveh deklet. Tolpa je pri-, silila mladeniča, da sta stopila v avtomovil, nato so ju odpeljali z vso naglico. Vrnila sta se naslednji dan vsa potolčena in krvava. Tolpa ju je odpeljala v neki gozd na obronku mesta in ju pretepala z gumasto cevjo. Tudi dekleti sta bili v nevarnosti, vendar se tolpa ni upala kaj več storiti, ker je bilo na ulici še mnogo ljudi.
* * *
— da so trije mladi jugoslovanski športniki dosegli nov svetovni rekord v skakanju s padalom na določen cilj? Bili so to trije Srbi, ki so se v neposredni okolici U-žičke Požege spustili s 1000-metrske višine na določen cilj. Pristali so 6,07 m od določenega cilja. Prejšnji rekord je znašal 6.7S m in ji pripadal Rusom.
• * *
— da zahteva ameriška filmska igralka Maureen O’ Hara kar milijon dolarjev ali po naše več ko 600 milijonov lir odškodnine zaradi žalitve, ki ji jo je prizadejala ameriška revija «Magazine Confi-dential«. Žaljivi članek je izšel letos marca.
* * *
— da je baje za raka na pljučih bolj kriv cigaretni papir kot tobak? Tega mnenja je zagrebški znanstvenik dr. Juraj Koerbler, ki povezuje rak z lanjo, ki jo vsebuje cigaretni papir. V njegovem zavodu so se z zadevo že dolgo ukvarjali in poizkusi so jim baje dali prav.
Hiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiimiiitifiniiiiiiiiuiiginiif
CK KP SZ
Kozlov
AR1STOV, bližnji sodelavec Hruščeva, potem ko je bil že bližnji sodelavec Stalina, ima 52 let in je bil izvoljen prvič za člana pre-zidiuma centralnega komiteja v oktobru 1952. II. aprila lani je postal član politbiroja centralnega komiteja KP Sovjetske zveze.
BELJAJEV, strokovnjak za vprašanja poljedeljstva; je član centralnega komiteja KP ZSSR od 19. kongresa, ki se je vršil leta 1952, in tajnik centralnega komiteja od 12. julija 1955.
BREJNEV je star 51 let. Visok partijski funkcionar po vojaški karieri. Od leta 1953 do 1954 je bil šef političnega vodstva Rdeče armade. Na 20. kongresu je bil izvoljen za tajnika in člana namestnika prezidiu-ma centralnega komiteja.
i FURCEVA, 47 let, visoka I partijska fukcionarka, poslanka vrhovnega sovjeta od leta 1954, članica namestnika prezidiuma po 20. kongresu. Bližnja sodelavka Hruščeva, ki ga je spremljala v Peking. Furceva je žena Firjubina, veleposlanika ZSSR v Beogradu.
KOZLOV, sodelavec Hrn-ščeua, se je pojavil na. politični pozornici ZSSR šele po Stalinovi smrti. 23. novembra 1953 je postal prvi tajnik leningrajskega področja in 15. 2. 1957 član namestnik prezidiuma centralnega komiteja.
SVERN1K, strokovnjak za sindikalna vprašanja. Bil je predsednik osrednjega sveta sindikatov ZSSR in uisolc državni	funkcionar (pred-
sednik vrhovneoa sovjeta RSFSR,	podpredsednik vr-
hovnega sovjeta ZSSR. predsednik prezidiuma vrhovnega sovjeta ZSSR). 16.	3.
1956 je	postal predsednik
kontrolne komisije centralnega komiteja KP Sovjetske. zveze. Spremljal je Hruščeva v Peking.
ZUKOV, obrambni minister ZSSR po 9. februarju 1955; po 27. februarju 1956, član namestnik prezidiuma centralnega komiteja. Njegov vpliv postaja iz dneva o dan večji, odkar' se je leta 1953 vrnil iz zakotne garnizije, kamor ga je Stalin poslal takoj po vojni.
KUSINEN, eden od usfa-noniteljet) finske komunistične partije. Od leta 1940 do 1956 je bil predsednik prezidiuma vrhovnega sovjeta avtonomne karelo-Jinske republike. Je član mednarodnega partijskega a-
■ parata. V teh poslednjih le-I tih se njegovo ime ni pojavljalo mnogo v javnem življenju v ZSSR.
IGNATIEV, minister državne varnosti za časa «zdravniške afere» v začetku leta 1953. Po Stalinovi smrti je bil odstavljen, pa je izgubil funkcijo strankinega tajnika, ki jo je vršil en sam mesec.
C'ani namestniki prezidiuma KP ZSSR so postali še naslednji: POSPELOV, tajnik centralnega komiteja; KOROCENKO, predsednik prezidiuma vrhovnega sovjeta Ukrajine; KIRILENKO, tajnik sverdlovske partijske organizacije; KOSIGIN, prvi. podpredsednik Gosplana; MAZUROV, prvi tajnik beloruske KP in MJAVANZE, prvi sekretar georgijske KP.
Ignjatov *
dom, da se je Molotov upiral zlasti dobrim odnosom z Jugoslavijo, iz česar sledi, da je politika, ki jo je določalo vodstvo, v katerem so bili tudi omenjeni štirje, morala nujno biti nekak kompromis med stališčem posameznih članov vodstva. Verjetno se bo borba za izločitev še preostalih stalinistov iz vodstva in predvsem za odpravo stalinistične mentalitete, ki se od časa do časa še. vedno opaža tudi pri Hruščevu, Se nadaljevala, kar si je vsekakor želeti.
Razumljivo, da vzbuja o-bisk Bulganina tn Hruščeva v CSR, ki je njun prvi o-bisk v tujini po nedavnih dogodkih, veliko pozornost v svetu, zlasti še, ker je znano, da se vodstvo CSR izmed vseh vzhodnoevropskih držav še. najbolj trmasto oprijem-Ije stalinizma, fn tako je govor Hruščeva, ki ga je imel v praški tovarni »Stalingradu, nepričakovano izzvenel vse preveč stalinistično, kar se tiče Jugoslavije in tudi Kitajske. Hruščev je ponovno očital Jugoslaviji stališče, ki ga je zavzela ob madžarskih dogodkih, ironično in jedko je govoril o delavskih svetih v Jugoslaviji in ponovno pozval Jugoslavijo, naj pride v socialistični »taboru. Očital je Jugoslaviji, da vsiljuje drugim svoj sistem. Z nekam čudno prispodobo pa je govoril o socialistični izgradnji, potem ko je dejal, da so poti v socializem lahko različne. Takoj je namreč dodal, da je tudi »glavna pot, ki je skupna vsem:	partikularizmi	so
dotoki, toda reka je marksi-zem-leninizem». Kakor da je hotel reči, da ta reka teče skozi Moskvo, kamor se morajo stekati vsi ostali dotoki. Ze zopet teza o »vodilni državi».
Razumljivo je, da so take besede povzročile v Beogradu veliko nezadovoljstvo in da bo jugoslovanska vlada verjetno protestirala po diplomatski poti, zlasti še ker so besede Hruščeva v nasprotju s trditvami, da se želi izboljšanje odnosov z Jugoslavijo in sodelovanje z njo.
Hruščev je tudi izjavil, da
bo vse to povedal Titu, oziroma Kardelju in Rankoviču, ki sta sedaj na počitnicah na Krimu. Znano je, da je maršal Tito v svojem zadnjem govoru izjavil, da so jugoslovanski voditelji svoj čas
Kardelj in Rankovič prav gotovo sedaj ponovila, ko jima bo skušal Hruščev morda dajati nekakšne lekcije, češ, «kje ste bili vi, ko smo mi že gradili socializem#, kakor sc je izrazil v svojem govoru v Pragi. Hruščev se je na kratko obregnil tudi ob Kitajsko, češ da tam «delajo vse po kitajsko». Jugoslaviji je očital tudi pomoč, ki jo dobiva od nekaterih zahodnih držav. Pri tem je verjetno mislil tudi Poljsko, ki je tudi nedavno dobila a-meriško pomoč 90 milijonov dolarjev.
Ne glede na vse to pa je pričakovati nadaljnji pozitivni razvoj v odnosih Sovjetske zveze ne samo z Jugoslavijo, temveč z vsemi ostalimi državami, ker se bo proces odstranjevanja posledic in ostankov stalinistične politike in tistih, ki to politiko še zagovarjajo, nedvomno nadaljeval.
Razorožitev
V delu razorožitvenega pododbora v Londonu je nastal nekak zastoj. Na Zahodu trdijo, da je to treba pripisati «čakanju» Zorina, češ da se mora «nova» sovjetska politika, tudi kar se tiče razorožitve, še izkristalizirati po zadnjih spremembah v Kremlju. Toda dejansko so stvari drugačne. Zorin je sporočil, da ne more odobriti nekaterih toč k zadnjih zahodnih predlogov o prekinitvi jedrskih poizkusov in povezovanju te prekinitve z nekaterimi pogoji. V tist'h zahodnih krogih, kt se stalno bojijo, da se bodo morali odpovedati hladni vojni, so že z veseljem govorili o popolnem neuspehu londonskih razgovorov. Toda v Washing-tonu se uradno niso hoteli predati temu pesimizmu ter poudarjajo, da misli ameriška vlada nadaljevati pogajanja, kajti še vedno so dani pogoj i za prvi delen sporazum.
Večkrat se je že zdelo, da bo sporazum vsak trenutek dosežen, a zopet so se pojavile nove ovire. Zdi se, kakor da se na eni in drugi strani bojijo izreči končni «da» iz strahu, da nasprotna stran nima kaj za bregom.
JAMES STEVVARD znani ameriški filmski igralec, ki je bil pred kratkim imenovan za brigadnega generala a-meriškega letalstva. Ste-svard je bil zaradi tega poklican na dvotedenske vojaške vaje v strateško bazo Lering. Na sliki ga vidimo v uniformi ob prihodu v bazo.
PREDSEDNIK NASSER ima kljub svoji intenzivni politični dejavnosti še vedno čas, da opravlja svoje verske dolžnosti. Na sliki ga vidimo v značilni pozi med verskim obredom v osrednji mošeji v Kairu ob priliki muslimanskega praznika iiBairamai).
Hruščev in Jugoslavija
Vpliv	Zalivskega
na evropsko podnebje
Zgoraj: človek v ameriški poskusni kabini- Spodaj: psiček, ki se je živ vrnil s posebnim padalom s 100 kilometrske višine, do koder ga je odnesla ruska raketa «Pak»
hčerka filmske igralke Ingrid Bergman iz njenega prvega zakona s švedskim zdravnikom Lindstromom. Mati in hči se nista videli že S let. Iz Pariza, kjer sta se pričakali, sta odpo tovali v Rim, Kjer se je Jenny seznanila s svojima polsestrama-dvojčkama in polbratom iz zakona Bergmanove z Rosellinijsm, ki se mudi v Indiji in ki nal bi po zadnjih vesteh o-bolel za azijsko influenco.
Se vedno je svetovni tisk poln komentarjev in ugibanj v zvezi z nedavnimi spremembami v vodstvu Sovjetske zveze. Medtem ko je zahodni tisk ugibal in napovedoval nrve procese stalinističnega tipa proti štirim odstranjenim prvakom, so iz Moskve javili, da je bil Malenkiv loslan za ravnatelja neke e-ektrične centrale v Vzhodnem Kazaikstanu 3200 kilometrov od Moskve, Molotov bo baje imenovan za poslanika v Argentini, Sepilov u-niverzitetni profesor, Kaga-novič pa bo vodi! neko podjetje za gradbeni material. »Vsakdo od njih bo dobil zaposlitev po svoji poklicni sposobnosti.s je izjavil predstavnik sovjetskega zunanjega ministrstva na zadevna vjrrašanja novinarjev.
Kakor smo ze poudarili, bo izločitev najbolj zagrizenih stalinistov iz vodstva SZ pozitivno vplivalo tudi na razvoj mednarodnih odnosov, čeprav v Moskvi poudarjajo da se sovjetska zunanja politika ne bo v ničemer spremenila, ker da je zunanjo politiko določalo kolektivno vodstvo in ne omenjeni štirje. Vendar pa je treba pripomniti, da so izključeni prvaki bili obtoženi, da so nasprotovali politiki miroljubnega sožitja z Zaho-
jasno povedali Moskvi, da se mora kampanja proti Jugoslaviji prenehati, če se želi nadaljnji razvoj prijateljskega sodelovanja. In to bosta
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHfiiiiiiiniiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiKiiiiiiKiHiiHviiiiiii
Polenovke so se umaknile 600 km proti severu - V severni Nemčiji se je kopalna sezona podaljšala za tri tedne - Ob Spitzbergških otokih je morje plovno 174 dni v letu namesto prejšnjih 96 dni
JENNV ANN LIND-STROM
Japonci demonstrirajo proti ameriško-japonskim razgovorom glede povečanja ameriškega letalskega oporišča v Takikavi. Na sliki skupina demonstratov z zastavami v neposredni bližini oporišča
rožja. Proizvajati ga je moč v znatnih količinah tudi v baterijah. Plutonij je tud: edini od umetnih elementov, ki je doživel do danes neko praktično uporabo.
V letih 1954—55 so Sea-bord in njegovi sodelavci odkrili z bombardiranjem plutonija elementa 95 in 96. ki so ju imenovali americium (v čast Amerike, kjer so ga iznašli) oziroma cunum (v spomin Marije in Petra Curie). Element 97, ki so ga odkrili leta 1950 pa so imenovali berkelium, v čast kalifornijske univerze v Ber-keleyu, kjer so se vršila ta raziskovanja; elementu 98, ki so ga odkrili kmalu nato pa so iz istega razloga nadeli ime californium. Elemente 99 in 100 pa so odkrili med radioaktivnim prahom neke bombe, ki so jo razstrelili v novembru 1952, na nekem koralskem otočku v Pacifiku. Imenovali so ju einstei-nium in fermium, v čast Eisteina in Fermia.
Na precejšnje težave so naleteli pri izdelovanju elementa 101, ki so ga v čast ruskega kemika Mendeleje-va imenovali mendelevium. (Mendelejev je bil prvi, ki je določil periodično klasifikacijo elementov). Sedaj smo prišli do elementa 102, | ki so mu nadeli ime nobe- . lium, v čast švedskega |
znanstvenika Nobela, iznajditelja dinamita, ki je vse svoje imetje zapustil posebnemu skladu, iz katerega delijo vsako leto precejšnje nagrade znanstvenikom in književnikom-
Prav gotovo pa se znanstveniki ne bodo ustavili pri elementu 102: že sedaj govore o petih ali šestih novih elementih, katerih značilnosti že predvidevajo. Toda nadaljevati v tej smeri ne bo tako lahko, ker čimbolj se oddaljujemo od naravnih elementov, naletimo na vedno večje težave, kajti pri umetnih elementih se radioaktivnost vedno bclj stopnuje in so zato zelo nestabilni.
Dodati je treba, da ta študij, kakor je sam po sebi skrajno zanimiv in bogat na izkustvih, ne bo po vsej verjetnosti privedel do rezultatov, ki bi imeli praktično vrednost. Za naše potrebe so najprimernejše take snovi, ki jih moremo pridobivati v večjih količinah in ki so stabilnejše. Industrija se je zato ustavila pri plutoniju, ki je edina med snovmi onstran uranija, ki traja daljše razdobje (desetine tisočletij). Skoda le, da služi za proizvajanje bomb. Toda v kratkem ga bodo prav gotovo uporabljali tudi pri baterijah namesto u-ranija.
«Voda je voda,» bodo menili mnogi. Kako je sploh moč opaziti neki tok? In vendar se Zalivski tok razlikuje od ostale morsike vode, in to ne le po svoji toploti. Po njeni intenzivno plavi barvi in večji količini Soli se ta tok ostro loči od ostale morske vode, ki je svetlozelenkaste barve.
Zalivski tok so izmerili leta 1950 z znanstvenim podvigom, ki je znan pod imenom «Gperacija Cabot«. 350 znanstvenih delavcev in pomorščakov ga je hkrati proučevalo na različni krajih okrog New Fundlanda na površini nad 5000 krv. km.
Meritve so po-kazale, da se Zalivski tok dejansko pretaka kot reka čez Atlantik. Pogosto je moč v oddaljenosti kiomaj 5 km ugotoviti razliko v temperaturi, ki more znašati celo 6 stop. C.
Zalivski tok ublažuje evropsko podnebje. Zapadna in severna Evropa imata od njega veliko korist. Medtem ko se n. pr. v severni Ameriki spuščajo ledene gore vse do 42. vzporednika, to je do zemljepisne širine Rima, je v severni Evropi ta meja nekje pri 75. vzporedniku! Zahvaljujoč Zalivski tok i-majo zračne mase med Norveško in Islandijo letno temperaturo 12 stopinj C.
Vzemimo n. pr. meteorološko karto od 30. januarja 1955. V vzhodni Kanadi je takrat temperatura na 49. vzporedniku, to je na višini južno od Frankfurta, znašala minus 48 stop. C; v Brestu v Franciji, to je na isti zemljepisni širini, pa so i-stega dne zabeležili 12 stop. C! Otočje Scilly v Angliji i-ma povprečno letno temperaturo plus 11 stop. C, kar bi ustrezalo kraju, ki leži 600 Jem južneje od njih.
Toda Zalivski tok nam ne nudi le dobrot. Ce bi tega toka ne bilo, bi imeli prijetnejše, hladnejše poletje. Toda zato pa bi bile zime mnogo hladnejše. Zalivskemu toku se imamo torej zahvalita, da ima Evropa zmerno podnebje. Meje Zalivskega toka pripomorejo k temu, da se ustvarjajo področja nizkega zračnega pritiska, ki povzroča nestanovitno vreme. Kljub temu pa so prednosti Zalivskega toka znatno večje kot njegove slabe strani.
V poslednjih desetletjih o-pažajo v severnih predelih zemeljske oble občutne spremembe v podnebju. Polarno področje postaja toplejše, zračna tokova med severom in jugom pa živahnejši. Meritve temperature morja Južno od Islandije so pokazale, da se je toplota Zalivskega tokia povečala. Tudi v Mehiškem zalivu samem je toplota morja porasla. S tem se je temperatura vodne mase v Atlantiku povišala za pol stopinje. Malenkost, bodo menili nekateri. To pa ni tako. Zaradi povečanja temperature so se polenovke od leta 1918 umaknile na zapad-no obalo Groenlandije, to je 600 km proti severu! V se-
Ob proslavi 250-obletnice	ustanovitve	Leningrada	je Hruščev obiskal mesto,
kjer je	govoril	množici	o	izločitvi antipartijske	skupine Molotova, Malen-
kova in	ostalih.	Na sliki	leningrajske	množice odobravajo njegova izvajanja
Temu je predvsem krivo pomanjkanje zaupanja in zato je upati, da bodo zadnje spremembe v Moskvi le pozitivno vplivale k ustvaritvi potrebnega zaupanja, ki bo odprlo vrata za številne druge sporazume,
(Nadaljevanje na 8. strani)
Ze kakih 20 let so se znanstveniki vrgli na iskanje umetnih elementov. Kemija je menila da je že u-gotovila vse elemente: od najlažjega, vodikovega atoma, ki so ga označili s številko 1 do najtežjega, ura-nijevega atoma, ki so ga označili s številko 92. (Ta števila niso le navadna zaporedna števila, ampak o-značujejo dejansko neki fizični podatek, namreč število elementarnih električnih nabojev, ki jih vsebuje a-tomsko jedro).
Iskanje elementov, težjih od uranija, se je začelo takrat, ko so ugotovili, da je moč bombardirati atome s subatomskimi delci in da je v tem primeru uspelo spre-in sicer navadno tako, da je a-tomsko jedro postalo teže za delec, ki so ga z njim bombardirali. Tako niso dosegli le nekih posebnih a-tomskih zvrsti, imenovanih izotopi, ampak celo nove, do tedaj še nepoznane elemente. Tako so odkrili element štev. 93, .neptunij, kar je uspelo Mac Millanu in A-belsonu leta 1940:	gre za
radioaktivno snov, ki ugasne v nekaj dneh in se spremeni v stabilnejšo snov, plutonij, ki ima število 94. Plutonij je jedrsko razstrelivo, ki se danes uporablja pri izdelovanju jedrskega o-
Proti koncu avgusta 1951 se je v svetovnem časopisju pojavila senzacionalna vest: kar naenkrat niso več občutili Zalivskega toka ob severni norveški obali. V onem letu so namreč zabeležili zelo velik padec temperature morja. Zaradi tega se je sklepalo, da gre morda za premikanje ogromnih mas hladne vode. Nekateri plaš-ljivci so celo domnevali, da ni izključeno, da bo Zalivski tok spremenil svojo dosedanjo smer!
Zalivski tok nastaja v Mehiškem zalivu, kjer ima 26 stopinj C. Od tam začne svojo 10.000 km dolgo in 500 km široko pot do Spitzbergških otokov, najsevernejših evropskih otokov, kjer je o-paziti njen najsevernejši od-cepek. S svojimi odcepki obliva Zalivski tok obale Anglije, Norveške in Islandije, pa tudi Španije, Portugalske In Afrike.
Na gornjih slikali vidimo dve eksperimentalni raketi za proučevanje stratosfere- Na levi ruska raketa «Pak» v kateri so pognali tudi psička, ki je z tišine 100 km s posebnim padalom pristal povsem zdrav- Na desni vidimo ameriško raketo, ki je dosegla višino 230 kilometrov
PrlmorsM "(Tnevrnk
14. julija 1957,
ukadna metna
Prav verjetno se je vsakdo, ki je že kdaj stopal preko enega praških mostov, potem ko je stal na mostu, zavedal, kako pomemben je bil tisti trenutek. Strogi pogledi uniformiranih mož v mitnici in pred njo, resna dostojanstvena podoba policijskega stražmojstra na ulici in tabla, ki trezno našteva veljavne pristojbine za ljudi in živali — vse to vzbuja vtis pomembnega dogodka.
če opazujete postave pred mitnico, ki jih ne gane niti zapeljiv ženski nasmešek, bi najraje poljubili roko, ki se steguje, da bi pobrala predpisani novčič. Ljubezen do magistrata občutite, cenite prizadevnost in nepodkupljivost mitničarjev, in če se zavedate, da te može s ploščatimi čepicami varujejo paragrafi, ki temeljijo na kaznovanju žalitve uradnikov, spoštljivo snemate klobuk in vestno položite svoj krajcar v roko teh neizprosnih Brutov mesta Prage.
Med temi možmi se je zaradi posebne uradne vnetosti odlikoval štepan Brveh, mitničar na mostu cesarja Franca Jožefa.
Kakor kragulj je oprezoval za civilisti, ki so hoteli prekoračiti most.
Sale ni razumel, pa tudi pojasnjevanj ni ljubil.
če se je kdo izmed civilistov (častnikom namreč ni bilo treba plačevati mit-nine), kdo izmed teh prekletih civilistov znašel le za dolžino nosu za iztegnjeno roko Štepana Bry-cha, ni bilo milosti, ne o-pravičil. Ali je plačal svoj krajcar ali pa je bil izgubljen.
štepan Brych je kar pomahal in policijski straž-mojster pred mostom je vedel, za kaj gre. Z roko na torbici za samokres je pristopil z umerjenimi koraki. štepan Brych je pokazal na osebo, ki ni hotela plačati mostnine, in rekel le eno besedo: ^Odpeljati!*
Potem je stražmojster o-menjenega zgrabil za laket in kratko vprašal:	«Ali
pojdete z menoj, ali moram uporabiti silo?*
Običajno je vsakdo izbral prvo, da bi prišel do policijskega ravnateljstva.
Tam se je moral sleči. Potem so ga preiskali, izmerili, fotografirali, ga zaslišali in ga končno odpeljali v samico in dan ali največ teden dni zatem poizvedovali, ali stanuje zapornik res tam, kjer je navedel. Potem so ga izpustili. če pa je medtem dokazal, da ne soglaša z vsemi temi zakonitimi ukrepi, so ga odpeljali v deželno kazensko sodišče na Karlovem trgu, od koder so ga po odsluženi kazni poslali naravnost v domačo občino — toda vse ro je bila razmeroma nizka kazen z ozirom na zločin, ki si ga je dovolil uperni grešnik proti financam gradbenega odseka praškega magistrata.
Marat praškega mostu, mitničar Štepan Brych, je ob vsem tem ostal povsem neprizadet.
Nekega dne je prišel gospod svetnik Pojsl z gradbenega odseka magistrata k mitnici in dejal gospodu štepanu Brychu:	«Ljubi
moj, pustite me danes enkrat zastonj preko mostu! Mudi se mi v Smihov, denar sem pa pozabil doma.* Kako naj bi Štepan Brveh ne poznal svojega predstojnika? Imel go. je zelo rad in ga visoko cenil in ta ljubezen do predstojnika je bila v njegovih prsih hud boj s čutom uradne dolžnosti.
Magistratni svetnik je prekoračil mejo, ki jo ?e označevala iztegnjena roka, in štepan Brych je potegnil gospoda Pojsla za suknjič, čut dolžnosti je zmagal.
*Takoj se obrnite, ali poplačajte krajcar!* je dejal s suhim uradnim glasom. *še v glavo mi ne pade!* štepan Brych je dol
stražmojstru, ki je prežal kakor pajek na žrtev, znamenje in spregovoril vajeno besedo: «Odpeljati!»
Ko je stražmojster po svojem običajnem rotilu: «Ali pojdete dobrovoljno z menoj, ali moram uporabiti silo?* odpeljal gospoda magistratnega svetnika, je v očeh Bruta praškega mostu blestela solza in Štepan Brych je prvič v svojem življenju jokal.
štirinajst dni zatem je bila v gradbenem odseku majhna, vendar presunljiva slovesnost: magistrat je mitničarju Štepanu Bry-chu podelil medaljo za zvesto službovanje. To je zahteval sam magistratni svetnik Pojsl, katerega po njegovi aferi niso odpeljali naravnost v urad.
Po tem odlikovanju je Štepan Brych še strože o-pravljal svojo službo.
* * *
Bilo jc v noči od 2. na 3. maj istega leta. Štepan Brveh je stal pred mitnico nasproti Narodnemu di-vadlu, ko je nenadoma zagledal moža, ki je stekel prek mostu. Stražmojstra ni bilo, ker je peljal nekoga, ki mu ni hotel plačati, na stražnico. Tako je štepan Brych sam stekel za moškim in zavpil: «Stoj, krajcar morate plačati!*
Neznanec se je obnašal kakor da ne sliši, in stekel naprej. Štepan Brych za njim. Vmes je rjovel v temo. zPatrola, ustavite ga, krajcar mora plačati!*
že sta bila na Mali stra-ny, zdrvela sta prek Aujez-da in Radeckega trga, odhitela po Waldsteinski u-lici in tako je šlo dalje, mimo Chotenkovega parita, spredaj neznanec, za njim pa sopihajoč od jeze gospod Štepan Brych, ki je nenehno kričal:	ečlovek,
dajte mi vendar krajcar, ali vas pa ustrelim!*
In tako je šlo naprej: navzgor k Deviškim vratom in po cesti proti Pod-babi, in ko se je prikazal mesec izza oblaka in se je ubežnik ozrl za zasledovalcem, je videl, da ima mož s službeno čepico peno na ustih in da strahotno obrača oči.
V smrtnem strahu je mož stekel k reki in skočil v valove, da bi si rešil življenje.
še en skok v vodo — Stepa n Brych je plaval za beguncem.
Sredi reke ga je končno ujel in glasno zaklical: «Plačajte vendar tisti krajcar!* Potem ga je objel s obema rokama.
Val ju je ooa potegnil v vrtinec...
Tri dni pozneje so pri Klecanvh potegnili iz Mol-dave dva utopljenca, ki sta bila krčevito objeta.
V pesti enega obeh utopljencev so našli krajcar. To je bilo truplo štepana Brycha, kateremu je še v smrtnem boju uspelo, da je iz ubežnikovega žepa potegnil krajcar.
# # *
Od tistega časa straši o-polnoči ob Moldavi med Podbabo in Podhnro. s srede reke je slišati glas: «Plačajte krajcar!*
To je duh štepana Bry-cha, mitničarja s praškega mostu.
JAROSLAV HAŠEK
SL0VENSK0-1TAL1JANSKI LITERARNI STIKI IMAJO VEČSTOLETNO PRETEKLOST
Italijanska literatura v slovenskem prevodu
Ustvarjeni so bili duhovni mostovi od naroda k narodu, novi humanistični nazori so premagali ozke nacionalne pregraje
Naslovna stran slovenskega prevoda Kronike revnih, ljubimcev, romana Vasca Pratolinija• Prevod je pred kratkim izdala Državna založba Slovenije.
Malone ob istem času so izšli v slovenščini trije italijanski avtorji:	Cankarje-
va založba v Ljubljani je izdala Alberta Moravie roman «Rimljanka» (v prevodu Cirila Zlobca), koprska založba «Lipa» pa je objavila Foscolovo pesnitev »Gomile« (I Sepolcri) v prevodu Alojza Gradnika in Gio-vannija Germanetta «Briv-čeve spomine« v prevodu Ivana Skuška. Nekaj mesecev poprej je izšel v predelavi Geme Hafnerjeve Giovagnolijev roman «Spar-tak«. V zadnjih treh letih 1954-56) je izšlo v slovenščini devet italijanskih avtorjev, če pa upoštevamo mladinske spise, jih je bilo še več.
Ze teh nekaj podatkov kaže, da se najmanjši narod na mejah Italije živo zanima za literaturo svojega soseda. Sicer pa imajo slovensko-italijanski literarni stiki že večstoletno preteklost. Prav letos poteka 460 let, kar sta se na tako imenovanem čedadskem rokopisu srečala slovenščina (v svojem beneškem narečju) in italijanščina oziroma furlanščina. Skoraj sto let pozneje (1592), v času naše protestantske književnosti, je bila ta konfrontacija dveh sosednih jezikov že bolj določena: Magiser je v svojem «Dictionarium quattuor linguarum« pridružil latinščini in nemščini še italijanščino in slo-
venščino. V protireformacij-ski dobi je Alasia da Som-maripa olajšal stike obeh sosedov z italijansko-sloven-Skim besednjakom, ki je izšel 1. 160.7 v Vidmu, Janez Svetokriški pa je dal svoje slovenske pridige, ki so največji literarni tekst slovenskega baroka, natisniti v Benetkah. Zgodovina medsebojnih kulturnih stikov in vplivov je kajpada še obsežnejša, a ne samo na slovstvenem področju, marveč tudi v upodabljajoči u-metnosti in v glasbi (tu zlasti gostovanje italijanskih opernih ansamblov v 18. stoletju).
Čeprav se je slovenska literatura pravzaprav začela s prevodi (Trubarjeva
DEDIŠČINA SOLKANSKEGA ROJAKA
Klemenčičeve lutke
Milan Klemenčič je dal Slovencem	tfi
prvo javno lutkovno gledališče, a
doživel je mnogo razočaranj - Njegov sin Savo je z obnovit-vijo predstav v mojstrovem ateljeju proslavil tudi spomin Milenka Doberleta, edinstvenega slovenskega Gašperčka
Mojstra Milana Klemenčiča, akademskega slikarja, prvega slovenskega lutkarja, solkanskega rojaka, smo pokopali letos 7. februarja v Ljubljani mesec dni prej, preden je učakal 82 let.
Impozantna postava tega svojevrstnega moža se že nekaj let ni dosti kazala v javnosti. Telesno in duševno čil skoraj do zadnjega, je o-stajal vendarle najrajši doma v svojem ateljeju, gledal z visokega tretjega nadstropja na ljubljanski Grad in na strehe poljanskega dela mesta ter sledil dejanju in nehanju časa okoli sebe.
On, ki je dal Slovencem leta 1920 prvo javno lutkovno gledališče v Ljubljani — bilo je tudi prvo gledališče te vrste v Jugoslaviji — in doživel na svoji lutkarski poti toliko razočaranj, si je ustvaril svoje slavne miniature — komaj 10 cm visoke — lutke jn miniaturen, a tehnično dovršen oder v svojem ateljeju. Tako si je ohranil svoj čarovni lutkovni svet v malem, ker ga rojaki tako dolgo niso znali prav ceniti v velikem . .. Ohrainil si ga je kakor «-vojo pravljico sam zase prav do svojih zadnjih dni. Predstav, ki jih je namenjal samo svojim prijateljem, sicer že nekaj' let ni bilo več, oder je bil zložen in lutke v škatlah. A vendar je bila zavest, da stari mojster vse to hrani, za vse ljubitelje lutk in vse njegove številne prijatelje nekaj tolažilnega in toplega.
Ob njegovi smrti pa smo se zavedli, da so osirotele tudi njegove lutke. Kaj bo z njimi? Ali jih res nikoli več ne bomo videli?
Življenjske skušnje nam potrjujejo, da vse, kar je dobrega m vrednega, zlepa ne zamre. Mojstrov duh živi v njegovem sinu Savu, ki je bil od vsega začetka — tedaj še gimnazijec — njegova desna roka. Moistrovi prijatelji so z velikim veseljem zvedeli, da pripravlja Savo Klemenčič obnovitev predstav v mojstrovem ateljeju. Ta naj bi se polagoma spremenil v majhen Klemenčičev muzej, kjer bi bili razstavljeni poleg postavljenega odra lutk in mojstrovih slik tudi drago-
(Pismo iz Ljubljane)
ceni arhivalni predmeti: lepaki in vabila, skice in rokopisi, ki jih je mojster skrbno hranil od svojih prvih predstav v Sturjah do zadnjih let.
Bilo je nekaj težav, dobiti v kratkem času primernih sodelavcev. Danes težko najdeš ljudi, ki bi bili pripravljeni žrtvovati večer za večerom brez nagrade za stvar, ki je je vrhu tega deležen le ozek krog. Savo Klemenčič je premagal tudi to oviro. Vsega priznanja 'vredni maloštevilni krog sodelavcev je požrtvovalno začel vaje za obnovitev Poccijeve igre «Sovji grad«. Junija tega leta so začele prihajati k starim prijateljem Klemenčičevih lutk dobro znana stara vabila. In potem se je nekaj večerov zapored napolnil mojstrov atelje s starimi znanci, a tudi z novimi povabljenci. Vsi se niti zvrstiti niso mogli in bodo morali potrpeti ao jeseni.
V mojstrovem ateljeju jih je presenetila najprej majhna razstava in razveselil pogled na dobro znani, u-metniške dovršeni zastorček in obetajoči miniaturni pro-scenij.
Zdelo se nam je skoraj tako kakor nekoč. Mojstra ni bilo. A saj se tudi za živih dni ob predstavah ni pokazal. Imel je preveč posla za odrom. Le v črnino oblečena njegova gospa in vaza cvetja pred njegovim portretom sta nas spominjala, da smo nepozabnega mojstra izgubili.
In ko se je predstava začela, smo se tudi ob prologu zavedli, da proslavljamo predvsem njegov spomin, a tudi spomin nepozabnega Milenka Doberleta e-dinstvenega slovenskega Gašperčka, ki je umrl nekaj mesecev pred našim moj-| strom. Prolog, ki so ga sestavili mojstrovi prijatelji, nam je pokazal razdejan o-der s križem kražem ležečimi lutkami. Sam ravnatelj je topo visel ob strani, le Gašperček je kdaj pa kdaj pokukal izza kulis.
Miniaturne lutke slikarja M- Klemenčiča. aSovji g rade — Gašperček in hlapec.
Ravnatelj je otrpnil, ker ni več mojstra, Gašperček pa je ob glas, ki mu ga je leta in leta posojal Milenko Do-berlet. .. Tedaj pa mogočno žadom izza odra:
Kaj jadikuje stari, se solzi?
Saj mojstrov duh je tukaj, saj živi!
Za niti primite, tako veli,,
In zaigrajte kakor njega dni!
Kar sem ustvaril, pravi, več ne mine — zasuje čas, a — lej — odkrije spet.
Ta iskra pod pepelom ne izgine, s plamenom zagori v slovenski svet!
Lutke zaživijo, vse se loti priprav za predstavo in ravnatelj se ove za dolg prolog:
... Preden se začne predstava,
naj misel naša k njemu splava, ki tod je ustvarjal in rezljal, tod slikal, risal, pisal, bral.
On v nas živi in živel bo,
dokler bo na Slovenskem kdo, da ljubil bo naš bajni svet,
ki vanj je bil naš mojster ujet.
Odšel je, a vendar živi, njegov nas duh ne zapusti!
GAŠPERČEK:
A na Milenka jaz enako vas spomnil bom predstavo vsako.
To smeha je bilo, vedrine — spomin nanj nikdar ne izgine, dokler bo nekaj vas ljudi,
ki smeli ste ga slišati! RAVNATELJ:
Telo trohni. Duh raz-boriti
ne da se smrti ukloniti. To pričaj vam predstava ta, ki kot spominek naj velja,
in naj obet bo, da izročilo
ne bo nikoli ugasnilo!
V ganotju je molčala zbrana družba ko je padel zastorček. Nato pa je sledil vsem dobro znani Poccijev «Sovji grad« s prečudovito inscenacijo in sijajnimi luk-kami rajnega mojstra. Novi krog igralcev in sodelujočih se je pod vodstvom Sava Klemenčiča, ki je hkrati u-spešno prevzel težko vlogo Gašperčka, predstavil kot , dobro uorana in mnogo o-
V:
" v	:	'
Miniaturne lutke M. Klemenčiča. «Prolog» šperček pred direktorjem.
Ga
betajoča skupinica, ki bo, ako bo vztrajala, pripravita vsako leto enkrat vrsto predstav za stare m nove ljubitelje mojstrovih miniaturnih lutk. Tako bodo tudi one v edinstvenem okviru mojstrovega ateljeja imela nekakšen muzejski značaj ter s tem kar se da dolgo ohranjale umetniško izročilo nepozabnega mojstra Milana Klemenčiča. Priznanje in občudovanje dolgujemo skrb-
nosti in prizadevnosti Sava Klemenčiča in trudu njegovih sodelavcev, stalna skrb vseh ljubiteljev njegove u-metloosti in vseh tistih, ki o takih rečeh odločajo, pa bodi, da se mojstra zbirka arhivalij z lutkami in odrčkom vred ohrani kot ena izmed zanimivosti Ljubljane in kot predragocen biser v zakladnici slovenske kulture!
drnk
llllllllllll!l>lllllllltimillllllllllltllllllllll!lllll!IMIIillMIMIHI,|||||||||||ll|ll|||l(lllll!IIIIIIIHIIMIII
ROBERT GRAVES
JAZ KLA
Pri Cankarjevi založbi je kot zadnja knjiga lanskoletne zbirke Bios ki je izhajala pri Slovenskem knjižnem zavodu, izšla knjiga z naslovom «Jaz Klavdij«. Ta naslov nosi zgodovinski roman iz življenja starega Rima, ki ga je napisal malo znani angleški pisatelj Robert Graves. Graves je avtor več zgodovinskih romanov, vendar pa je prav z romanom «Jaz Klavdij« vzbudil največjo pozornost. Bil je tudi nagrajen z dvema literarnima nagradama. Literarni kritiki pa štejejo delo za enega najboljših zgodovinskih romanov.
Gravesa pri nas doslej nismo poznali. Njegov prvi roman v slovenščini pa dokazuje velikega mojstra in je zato utemeljeno pričakovati, da bo tudi slovenskim bralcem delo všeč, kakor je bilo drugim bralcem po svetu. In res je treba priznati, da je zgodovinski roman z nenavadnim naslovom odlično delo. To je roman iz e-nega najsramotnejših obdobij rimske zgodovine, iz dobe od leta 10 pred našim štetjem pa do leta 41 našega štetja, ko so rimskemu imperiju vladali Cezar Avgust, posinovljenec Julija Cezarja, za njim sprijeni pohotnež Tiberij in nato po-
blazneli Kaligula.
Pisatelj je z izredno domišljijo orisal družbeno, politično in kulturno življenje starega Rima ter razkril številne spletke, umore ih druge nepravilnosti, ki so se dogajale v vrhovih tedanje rimske družbe. To je zato roman o strasteh, umorih, posilstvih, častihlepju, pa tudi o razkošju, sijaju, igrah in potratnostih tedanjega Rima, o zastrupitvah in samomorih skratka delo, ki prikazuje dobre in slabe strani tedanjega življenja.
Ves roman je napisan v prvi osebi. Tiberijev nečak Klavdij, ki od daleč opazuje življenje vodilnih rimskih ljudi, pripoveduje o svojih opazovanjih na rimskem dvoru in sploh o rimskem čivljenju ter svoja doživetja ob tedanjih propadlih rimskih cesarjih.
Pisateljevo pripovedovanje je zanimivo, napeto pisano in privlači bralca. Dogodkov je obilo, dogajanja so napeta in tako je zgodovinski roman res zanimivo in hvaležno branje.
Lep slovenski prevod je oskrbel Avgust Petriš.č. Knjiga je tudi lepo opremljena in predstavlja tako vsestransko lep prispevek našemu knjižnemu trgu.
Sl- Ru.
dela, Dalmatinov prevod biblije), opažamo pravi razcvet prevodov šele v zadnjih petdesetih letih. Takrat je zlasti pesnik Oton Zupančič s svojimi prevodi Shakespeara in drugih svetovnih pesnikov postavil zglede prevajanja in spremenil dotedanje »prestavljanje« v kreativno umetniško prevajanje. Tako se je začela sodobna slovenska prevodna književnost, ki — merjena s številom Slovencev in z razširjenostjo knjige v Sloveniji, kjer odpadejo na enega prebivalca tri knjige — sodi med največje v vsej Evropi. Niti v starih kulturnih deželah z visokim številom prebivalstva ne izhaja relativno toliko prevodov iz svetovne književnosti, kakor izhaja v zadnjih dveh, treh desetletjih pri malem slovenskem narodu.
Čeprav vidimo v statistikah o prevodih, da Slovenci prevajamo največ iz slovanskih književnosti, iz angleške, ameriške in francoske literature, ima vendar v dosedanjih naših prevajalnih prizadevanjih dovolj lepo mesto tudi italijanska literatura. Ne smemo pozabiti, da je izprva oviralo nje'večje uveljavljanje dvoje dejstev, ki veljata takisto za prevode iz nemške literature: relativno precejšnje število Slovencev, ki berejo v izvirniku in kočljivost medsebojnih odnosov spričo šovinističnih in imperialističnih teženj nekdanjih italijanskih in nemških oziroma avstrijskih režimov.
Zlasti v zadnjih desetih letih opažamo, da je med Slovenci precej naraslo zanimanje za italijansko literaturo. Toda začetki tega zanimanja segajo desetletja nazaj- Ze pred prvo svetovno vojno je dr. Josip Debevec poslovenil vrhunsko delo stare italijanske literature, Dantejetio ((Divino Commedio«, ki je žal izšla samo v literarni reviji («Dom in svet«), le nekaj spevov je .bilo ponatisnjenih v knjigi (v predelavi T. Debeljaka). Okrog Danteja se vedno znova suče pozornost Slovencev; tako so ob šestoletnici pesnikove smrti izdali velik zbornik s prispevki domačih in italijanskih dantologov, k ((Peklu# so se vračali nekateri mojstrski prevajalci, kakor
0. Zupančič in Alojz Gradnik (slednji je nedavno dokončal celoten prevod »Pekla«), v zadnjih letih pa tudi Ciril Zlobec, ki je mimo posameznih spevov «Pekla prevedel tudi Dantejevo «Novo življenje«. Izmed samostojnih dantolo-ških študij je treba posebej omeniti daljše delo slovenskega italianista dr. Stanka Lebna o problemu Dantejeve Beatrice.
L. 1926. smo Slovenci dobili prvi celoten prevod Boccacciovega «Decamero-na». Delo je prevedel dr. Andrej Budal, eden najpri-zadevnejših informatorjev o italijanski literaturi med Slovenci. Njegov predelani prevod bo prihodnje leto izdala Cankarjeva založba v krasotni knjigi s številnimi izvirnimi ilustracijami Vla-dimira Lakoviča in s spremno študijo iz peresa dr. Erosa Sequija.
Zanimanje za Petrorco sega že k Prešernu in v njegov krog. Vplive Petrar-ca na največjega slovenskega pesnika 19. stoletja je prvi raziskal biolog dr. Pavel Grošelj, ki se je ukvarjal tudi z literaturo in je posebno cenil italijansko poezijo. Izmed sodobnih slovenskih pesnikov zlasti čisla Petrarco dr. Alojzij Gradnik, ki je 1. 1955 izdal pri koprski založbi zbirko Soneti in kancone«, opremljeno z odličnim uvodom najpomembnejšega slovenskega italianista, profesorja ljubljanske univerze dr. Stanka Škerla.
Izmed lirikov Cinquecen-ta je pri Slovencih prevajan veliki Michelangelo Buo-narroti. Tudi zanj je zastavil svojo pesniško izkušenost Alojz Gradnik in izdal
1. 1954 v posebni knjigi njegove sonete.
Iz renesančne dobe je bil prevajan Machiavelli (Principe, Mandragola), le delno je prevedeno Cellinijevo ((Življenje«, zelo fragmentarno sta zastopana v slovenski prevodni književnosti Ariosto in Torguato Tasso. Izmed avtorjev 18. stoletja je najbolj priljubljen Goldoni, še pred nekaj leti je izšel v slovenščini njegov ((Lažnivec«, več komedij pa imamo za gledališke namene v rokopisih. Iz prve polovice 19- stoletja smo dobili Slovenci izbor Leopar-dijeve poezije v prevodu Cirila Zlobca (1954). njegove «Canti» je prevedel tudi Alojz Gradnik in uvrstil devet pesmi v svojo 1. 1940 1 izšlo knjigo ((Italijanska lirika«. Ta Gradnikov izbor iz italijanske poezije od Frančiška Asiškega do Li-bera de Libero obsega malone 40Q strani in je naj-
večje dosedanje dejanje na področju prevajanja italijanske poezije v slovenščino. Iz italijanske proze v dobi romantike je omeniti dr. Budalov prevod Manzo-nijevih ((Zaročencev«.
V razdobju med dvema vojnama so bili prevajani razni novejši italijanski pisatelji. Tako je Alojz Gradnik prevedel izbor novel Ade Negri (1934) in dve Sem Benellijevi igri (Ljubezen treh kraljev in Okrutna šala), drugi prevajalci pa so poslovenili mimo že o-mejenih del D’Amicisovo «Srce», »Sardinske novele« Grazie Deladde, Fogazzaro-
vega »Svetnika« in «Mali svet naših očetov«, Piran-detlovega ((Matijo Pascalaj), A!be de Cespedes «Nihče se ne vrne« itd. Niti okvir niti namen tega sestavka ne dopuščata, da bi navedli vse knjižne izdaje prevodov i^, italijanščine ter številne
literarno - zgodovinske in kritične prispevke v slovensko italianistiko. — V dvojezični izdaji so	izšli U.
Urbania članki	«Piccolo
mondo sloveno«.
Po osvoboditvi smo dobili celo vrsto prevodov iz sodobne italijanske literature. Naj omenim krasen izbor Pirandellovih	novel v
knjigi «Vrtnica»	(prevod
Silvestra Škerla), Carla Levijo knjigo ((Kristus« se je ustavil v Eboliju, Jovinova ((Polja Sacramenta«, Igna-zia Siloneja «Fontamaro» in »Vino in kruh«, Giovannija Ver ga «Malavoglieve», ((Črni kruh«, »Fastirja Jelija« in ((Kmečko čast«, Vittorini-jevc ((Pogovore na Siciliji«, «Gramscijeva «Pisma» iz ječe«, ne ca bi bil ta seznam popoln. Med prevajalci so Božo Vodušek, Bogomir Stopar, Silvester Škerl, Niko Kuret i. dr. Marsikateri prevod je izšel v revijah in dnevnikih; tako so se v
Vasco Pratolini
((Besedi« zanimali zlasti za poezijo De Libera, Diega Valerija in Daria de Tuo-nija, Foscolove «1 Sepolcri« je mimo Gradnika začel prevajati tudi Zlobec, prevedene so razne krajše proze Prampolinija, C. Levija, Siloneja, Guaresca, Loren-zini - Collodija, Moravie. Ce-sara Paveseja in številnih drugih. V revijah in dnevnikih so izšla številna ‘poročila o italijanskih kulturnih zadevah in posebej • še o književnih novitetah, ki so jih pisali A. Budal, dr. S. Škerlj, dr. Anton Debeljak, dr. Vladimir Bartol, Fr. Dobrovoljce, Niko Košir, Silvester Škerlj in mnogi drugi-
Med prevodi iz sodobne italijanske literalure v slovenščino je treba vsekakor omeniti še ((Zbirko osmih italijanskih novel« v prevodu Frančka Bohanca in drugih, ki jo je izdala mariborska založba ((Obzorja« z obsežnim uvodom o sodobni italijanski literaturi Frančka Bohanca.
Po vsem tem lahko ugotovimo, da pri Slovencih o* čitno narašča zanimanje za italijansko literaturo. Dele nekaterih zasluzflih italijanskih slavistov, kakor so poznavalci slovenske literature Umberto Urbani, Damia-ni, B. Calvi, A. Cronia in zlasti še nedavno umrli Luigi Salvini, je imelo v majhr.em. .toda kulturno zelo razgibanem krogu, katerega središče tvori Ljubljana, ugodne in podnetne odmeve. Ustvarjeni so bili duhovni mostovi od naroda k narodu, novi humanistični nazori so premagali ozke nacionalne ograje, Prešernova misel o dobrem sosedstvu je sto let po pesnikovi smrti začela tudi na tem sektorju dobivati konkretnejše oblike. Marsikaj bo treba še storiti, toda prav z literarnimi stiki slovenskega in latinskega soseda je nastala zdrava in rodovitna tradicija, ki bo d;^ trdno podlago nadaljnjemu delu.
BOŽIDAR BORKO
Kolib ri naj m anj ši
in naj lepši ptič
Domovina kolibrija sta obe Ameriki. V vzhodnih državah Zedinjenih držav se menda nikoli ne pokaže, čeprav se ne prestraši vselej mrzlega podnebja, saj pravijo, da se redoma pojavi tudi v južnih predelih Aljaske. Kdo more vedeti, zakaj? Zakaj ni na Krasu srak? V Ljubljani so, po Dolenjskem so, v Istri sem jo že videl in kdove kod po nasi Sloveniji jih poznajo, le na Krasu jih ni. Ali je morda vzrok v tem, da smo Kraševci že sami na sebi velike srake?,Le bogovom je to znano.
Prava domovina kolibrijev je od Floride tja proti zapadu in jugu. Tam se počutijo doma. Na zahodnoindijskih otokih so doma. In pomislite, ta kepica mesa, ki tehta komaj nekaj gramov., more igraje preleteti, brez vmesnega počitka, iz Yukatana cez Mehiški zaliv — okoli 800 kilometrov razdalje!
Kolibrijev je nad 650 vrst in znanstveniki imajo obilo opravka, ko jih poskušajo z učenimi imeni deliti v razrede. Skupno ime za vse je «colubris», ko pa hočejo povedati, da je neka zvrst s krvavorde-čim ali rubinastim vra-
tom, zapišejo «Archilo-chus colubris*. S takimi neumljivimi imeni jih delijo v razne družine.
Po lepoti so živi dragulji najrazličnejših barv. In te barve niso v pravem pomenu besede «barve» njihovega perja. Morda veste, kako je zgrajeno ptičje pero: Najprej imamo tu tisto dolgo cevko, ki bi ji lahko rekli »hrbtenica*. Spodaj je razmeroma debela, potem se pa oži in je na vrhu drobnejša od najtanjše bilke. Od te hrbtenice, nekoliko od dna, gredo na desno in levo drobcene nitke - plumule - ki so včasih proste, včasih pa zlepljene druga k drugi. «Hrbtenica* je lahko bela ali ne, barvo peresu pa dajejo le plumule. Kroka'- ima črne plumule, papiga pa rdeče ali zelene. Kakor jaz, ki imam včasih rdeč nos, včasih pa zelenega, lo je «barva». Pri kolibrijih pa ne smemo rabiti te besede. Nitke kolibrijevih plumul so posebno čudo — sestavljene so iz mikroskopično drobcenih ogledalc, ki drobijo svetlobo kakor diamant. Vsaka nitka njihove plumule je prizma, ki se igračka s svetlobnimi žarki. V prvem trenutku boste mislili, da ima kolibri črn vrat, pozneje se vam bo zdelo, da je rubinasto-rdeč, in končno boste spoznali, da je pravzaprav zelen kot smaragd.
Na vznožju And, tega visokega pogorja v Južni A-meriki, je kolibrijev «ko listja in trave*. In vse vrste so čudovito krasne. Pravi leteči dragulji, ki bi jim moral biti samo pravljični raj njihov dom. To so živi rubini, ametisti, smaragdi, akvamarini in vse tja do konca rudninskih krasot. Kdo more izbrati iz te bleščeče lepote tiste, ki so najlepši. Nekateri pravijo, da jih ni lepših od onih, ki so doma v Kolumbiji. Zlatozeleni so, imajo rep trikrat daljši od trupelca, krila pa iz nekake eterično-violetne barve. Drugi so pa, ki menijo, da je višek lepote v onih, ki imajo vratove to-pazovega bleska in tako dalje.
Kolibri ne leta kot navaden ptič, on ne maha s krili, on brni kot žuželka. Njegov polet slišimo ko petje strune. Čudimo se mi včasih, kako more naša žolna s tako brzino trkati s kljunom po deblu, da slišimo le dolg «drrrr». Kako more pa kolibri s svojimi krili udariti pet-insedemdesetkrat v eni sekundi? Kdor ga opazuje letečega,‘ne vidi njegovih kril, ne neko meglico okoli njega.
In kdaj bomo mi, ljudje, s svojimi neokretnimi letali dosegli čudovito spretnost kolibrijev? Njihova brzina je osemdeset kilometrov na uro. Aero-plani to zmorejo, ne zmorejo pa tistega bliskovitega kretanja na levo in desno, naprej in nazaj, in ne morejo obmirovati v zraku. Najmodernejšim helikopterjem se kolibriji smejejo v pest. Kolibri brni na enem mestu minute dolgo, če je dobre volje, potem pa sine nekam s tako brzim, da mu naše oko ne more slediti. Nič ne vemo, ali je izginil na desno ali na levo, ali morda nazaj. Vedeti morate namreč, da zna kolibri letati tudi ritensko, česar se človeški letalci niso še naučili.
In mora kolibri obstati nepremičen v zraku! Prehranjuje se z drobnimi žuželkami, ki se opajajo z hektarjem trobentastih cvetnih čaš. Dostikrat se ne more s svojimi skoro neznatnimi nožicami oprijeti cvetne čaše. Kar v zraku obstane in vtakne svoj kot igla drobni, pa sorazmerno zelo dolgi kljunček v cvet. V pretežni večini je ta kljunček ukrivljen navzgor, da v vodoravnem letu z lahkoto polovi svoje žrtve v visečem cvetu. Kolibrijev jeziček je tudi nekaj posebnega. Sestavljen je iz dveh cevk, ki sta, kakor da bi bili zlepljeni skupaj, šele na koncu sta nekoliko razprostrti. Z njim bloskovi-to pobere drobne mušice, ki srebajo sladki nektar v cvetovih orhidej. Mnogi o-pazovalci so mnenja, da se tudi kolibri sladka z nektarjem, drugi trdijo, da to ni res, da je samo žužkojed. Naj bo kakor koli, jaz mu privoščim o-boje.
Nasproti človeku je ko libri sila krotka živalica, bolj kot naša lastovka, ki se človeka skoro ne boji.
Le malo bi bilo še treba, pa bi se kolibri vsedel človeku na nos. Seveda je pametno, da tega ne stori. Pogostoma frka okoli ljudi in brez dvoma premišljuje, po kaki prirodni zablodi so se mogli roditi na svet taki nestvori.
- Kolibrijeva gospa zgradi gnezdece v enem samem dnevu. Prav umetno je, čeprav ni večje od polovice golobjega jajca. To gnez: dece včasih namesti na robu lilijinega cveta, vča-
sih na vrhu zoreče pomaranče, včasih pa kje drugje. Njen kavalir se v tem casu čudovito šopiri in razkazuje svoje lepote. Hoče ji dokazati, da je zares fant od fare. In ko mu zlobna namera uspe, pokaže, da je prav dober družinski oče. Samica položi v gnezdece le dve jajci, ki sta pri vseh vrstah popolnoma beli. Debeli pa kot dvoje zrn graha, Ko se mladiči izležejo, jih res ne vem komu primerjati — to so prav zares majhni črvički in sama golt jih je. Vsako minuto morajo biti krmljeni, če ne, je slabo.
Bili so časi, ko so brezsrčni ljudje pobijali kolibrije na milijone. Potrebovali so njihove kožice in perje za okrasitev človeških samic. Delali so iz njih razno umetno »cvetje* in tako dalje, pa se je končno tudi dobrohotni a-meriški stric Sam zdramil in je prepovedal uničevanje teh čarobnih bitij prirode. Na srečo je danes moda ptičjih okraskov izginila.
F-* MAGAJNA
Pretepi siamskih ribic Beta ali s čim vse se človek zabava
svo-
Dežela Siam, ali kakor ji domačini pravijo Muang Thai — dežela bode, ali kakor upeljujejo zanjo novi naziv Tajland, je dežela med Indijo in Kitajsko. Potniki ji pravijo dežela rumenih oblek. Siamci so v glavnem budistične vere, njih duhovniki so oblečeni v rumene obleke. Toliko je v tej srečni deželi duhovnikov, da se potniku, ki zaide v Tajlandijo, zdi, da vidi samo rumeno oblečene ljudi. Imajo tudi kralja- Naslov njih kralja je — gospodar življenja in lastnik štiriindvajsetih zlatih dežnikov. Mi poznamo Siam bolj malo- Vemo, da je Siam dežela 1-elega slona in slišali smo nekoč v življenju o siamskih dvojčkih. Ljudje so ubogi, kot so ubogi po vsem svetu. Njih hrana je v glavnem riž in ribe. Riža zraste po njihovi vlažni zemlji precej in v mnogih vodah je rib na pretek. Kaj bo torej kaj čudnega, če so si Siamci izbrali za svojo narodno zabavo borbo in pretep med dvema ribama-Ujemite pri nas v mor-
noči nas bo zbudilo ropo-1 izdiha in nadiha, se bova
ju dve živi ribi, recimo dve sardeli ali dva škom-bra ali pa dva guža, kaj bi vam še našteval, pa ju dajte v stekleno posodo skupaj- Kaj mislite, da se bosta začeli med seboj za šalo takole mikastiti in drezati, da bi nam pripravili veselje? Mislim, da mi verjamete, ne da bi poizkušali. da iz te kaše ne bo večerje. Tudi če bi vzeli dve ribici iz naših sladkih voda, bi zaman čakali in upali, da bo kaj. Kaj takega se dogodi samo v Siamu. Tam, v deželi rumenih oblek in kralja, ki je lastnik štiriin-
dvajsetih zlatih dežnikov, pa žive v ribnikih in jarkih ribice, ki se po dve in dve med seboj namakata tako za kratek čas in ljudem v zabavo.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimimMiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiimmiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiHiiiii .....
Stoletnica izuma
anilinskih barv
: '■*	gjp
v'
Tak je bil videti kemični laboratorij v sredini preteklega stoletja
Petdeset let je minilo, kar je umrl Sir William Henry Perkin, izumitelj prvega umetnega barvila. Dne 14. julija 1907. leta je ta slavni kemik za vedno zatisnil oči v Harro-wu.
* » #
V tistih časih, ko še ni bilo industrije umetnih barvil, katere temelje je postavil angleški kemik Perkin, so naši predniki barvali svoja oblačila z raznimi rastlinskimi in živalskimi sokovi.
Prenivalci dežel, ki se raztezajo ob vzhodni o-bali Sredozemskega morja, so že v davnini poznali rastlino broč, katero naravoslovci nazivajo z latinskim imenom Ru-bia tinctorum. Zmleta bročeva korenika daje zelo .čislano barvilo aliza-rin. V starem veku so z bročevo koreniko rdeče o-barvali tkanine, Turki so pa v bročevo barvilo namakali svoje fese. Nekdaj so tudi v Evropi gojili to rastlino. Prostrani nasadi broča so bili predvsem v južni Evropi, pa tudi na Nizozemskem. Sredi preteklega stoletja so v Evropi letno pridelali skoraj 70.000 ton broča. Sedaj ga več ne goje. Kemiki so namreč ugotovili postopek, po katerem lahko alizarin umetno izdelamo.
V starem veku so tudi poznali zelo čislano modro barvilo — indigo. Pridobivali so ga iz rastlin vrste Indigofera. Preden se je na tržišču pojavil umetni indigo, so letno pridelali približno 9 milijonov kg rastlinskega indiga. Ker rastlina Indigofera uspeva le v tropskih krajih, so jo gojili predvsem v Indiji, na Javi, v Gvatemali in v nekaterih predelih Afrike. Iz Indije je indigo precej pozno pri.šel v Evropo, namreč na pragu 19. stoletja. To pač zato, ker so ga odklanjali gojitelji evropske, indigo vse bujoče rastline Isatis tinc-toria. Kljub temu da je v tej rastlini zelo malo indiga, so se evropski gojitelji na vso moč branili indijske konkurence. Da nes sta izgubili vsak pomen tako evropska kakor tudi indijska rastlina U metni indigo je nadomestil naravno barvilo l.
Kdo še ni slišal o škrlatnih oblačilih, ki so jih nosili najvišji dostojanstveniki? S škriatom barvane tkanine so bile izredno dragocene. To pač zato, ker je škrlat zelo redko barvilo, poleg tega pa še izredno obstojno. Nekdaj so škrlat pridobivali iz soka žlez nekega polža, ki živi na obalah Sredozemskega morja. Nabrati so morali ogromno količino polžev, da so pobarvali le en sam kos blaga. Nemški kemik Friedlaen-der, ki se je posvetil proučevanju te barvi Ine snovi, je iz okoli 100.000 polžev izoliral le nekaj gramov škrlatnega barvila!
In ker smo z našim pripovedovanjem zašli v živalski svet, se še spomnimo uši Cocus cacti, ki živi na nekaterih kaktejah v Mehiki. Iz teh ušic pridobivajo krasno karmina-•sto barvilo, ki ga j'e svo-ječasno predvsem čislala industrija ustničnih rde-
dalje dala vedno večje število umetnih barvnih snovi.
# * #
-V,..' A N.y-
čil. Z njim namreč lahko ustvarjamo krasne in obstojne barvne odtenke. Ker pa je naravni karmin zaradi zelo zamudnega pridobivanja izredno drag, raje segamo po cenejših u-metnih barvilih. Da dobimo 1 kg karmina, moramo namreč pobiti okoli 140.0'0 uši. Uničimo jih z vodno paro in zatem zmeljemo.
S Perkinovim odkritjem na je za barvarstvo nastopilo povsem novo obdobje. Izdelovalci tkanin niso več odvisni od dragocenih naravnih barvil, kajti ke mijska industrija jim je od Perkinovega odkritja
William Henry Perkin je ugledal luč sveta 12. marca 1838. leta v Londonu.
že mlad se je Perkin zelo zanimal za kemijo. Star 15 let se je leta 1853 vpisal v «Royal College of Chemistry». Njegov profesor je bil znameniti nemški kemik Hofmann. Ta znanstvenik je kmalu spoznal izredne sposobnosti mladega Perkina in ga je zato imenoval za svojega asistenta. Perkin je budno sledil Hofmannovemu laboratorijskemu delu in v svojem mladostnem zagonu je želel v steklenih posodah delati kinin, ki ga rabimo za zdravljenje malarije. Iz anilina, ki ga je sintetiziral njegov učitelj Hofmann, je hotel umetno pridobiti snov, ki nam jo sicer daje kininovo drevo.
Delal je najrazličnejše poskuse z anilinom. Nekega dne je oksidiral nečisti anilin s kalijevim bi-kromatom in žvepleno kislino. Pri tem, kar je videl, mu je kar dih zastal: v epruveti je nastala gosta črna usedlina. Ko je to snov podrobneje opazoval, je med črnino ugledal neko modro-vijoličasto tekočino. Odločil jo je od o-borine. V obarvano tekočino je pomočil svilo: pobarvala se je vijoličasto. Svilo je potem močno izpiral z vodo, a ni se hotela razbarvati. Vijoličasto barvilo se je trdovratno držalo svilene tkanine in tako je Perkin dokazal, da mu je uspelo sintetizirati prvo umetno barvilo!
To je bilo 1856. leta. Perkin je bil tedaj komaj 18 let star. Ni mu uspelo, da bi sintetiziral kinin, a srečno naključje ga je privedlo do tega, da je podal temelj novi panogi organske kemije, namreč kemiji umetnih barvil.
Mauvein je ime barvilu, ki je napravilo ta preobrat v barvarstvu. Perkin je bil prvi, ki se je okoristil s tem odkritjem. Poglobil je raziskavanja o naravi in tvorbi mauvei-j na in tako mu je kmalu uspelo izdelati postopek ! tovarniškega pridobivanja svojega vijoličastega bar-l vila. še isto leto je vse 1 svoje izsledke prijavil an-
gleškemu patentnemu uradu, kjer je bila metoda za pridobivanje mauveina registrirana s številko 1884.
Perkin se je tudi bavil z mislijo, da bi postavil tovarno, v kateri bi izdeloval mauvein. Oče in brat sta ga denarno podprla in tako so vsi trije ustanovili družbo «Perkin in sinova:*. Eno leto po tem znamenitem odkritju je že Perkin izdeloval prvo umetno barvilo v tovarni, ki je bila v Greenford Greenu, nedaleč od Har-rowa. To je bila prva tovarna sintetičnih barvil, kateri so v teku let sledili številni obrati, posejani po vsem svetu.
Toda Perkinovo znanstveno delo se ni ustavilo pri tem uspehu. L. 1869 je sintetiziral alizarin. Postopek za pridobivanje umetnega alizarina je dal patentirati, izdeloval ga je pa v svoji tovarni. Bil je prvi proizvajalec alizarina in več let je sploh imel monopol za alizarin. In tem Perkinovim odkritjem so sledila še mnoga druga.
Kaj ljudje vse ne opazijo. Tako so tudi Siamci opazili v njih ribnikih mali ribici, ki sta se med seboj pretepali na življenje in smrt. še pred dobrimi sto leti so po manjših vodah lovili te ribe, jih nosili domov in jih lovili tudi za druge in jim jih prodajali, da so tudi drugi imeli z njimi svoje / veselje. Sedaj pa je že tega dobro stoletje, ko so začeli te male srčkane živalice gojiti tudi v svojih domovih in skrbeti zanje kot za punčico svojega očesa. Ljudje so res «dobri». In ribice kot da bi vedele, kako so ljudje «dobri» in ka-
ko iz same ljubezni do živalic skrbe zanje, so jim njihov trud in njih skrb bogato poplačale. Tej bojeviti ribici so učenjaki nadeli ime Beta. Ribica Beta, ki živi kot svobodno bitje po manjših vodah Siama, •je neznatno bitje, temno-rjavo ali temno-zeleno. Toda pretepaško kri ima v sebi. Vse drugačna je ta
Ves znanstveni svet je kmalu spoznal izreden pomen Perkinovih odkritij. Z vseh strani je prejemal izraze priznanja, pa tudi številna odlikovanja. Najvišje priznanje za svoje znanstveno delo pa je Perkin prejel 1993. leta, namreč takrat, ko ga je angleški kralj Edvard VII. povzdignil v plemiški stan. A Perkin ni dolgo časa u-žival te časti. Eno leto kasneje je umrl.
M p
Beta, potomka onih Bet, katere predniki so že davno, od tega je že sto let, živeli svobodno življenje po lužah Siama.
Vzemimo človeka. Živel je na zemlji kot kmet. Preprost kmet. Potomci so šli v mesto. Pogospodili so se. Še ni sto let tega, niti sledu ni več na meščanu, da je njegov prednik še pred sto leti z motiko preobračal zemljo in z vilami po njej raztresal gnoj. Njegovi potomci so docela drugačni. Menjali so obleko, menjali stanovanje, menjali način življenja, čestokrat menjali jezik svojih prednikov, še sram jih je čestokrat jezika svojih prednikov. In ribica Beta? Kdo bi ji zameril, saj je samo ribica. Pogospodila se je v šteklenih posodah in sita najboljše hrane v človekovi bližini. Barva telesa je zažarela v vse bojj živih barvah. In njene plavuti! Načičkane so, kot bi svatovale ali pa bi šle v postne maškare. Od njenih prednikov ji je samo še o-stalo to, da je riba in pa želja po rvanju in kosanju v moči z drugimi sovrstniki. Povedati moram, da se ta vroča kri, ki išče spora in prepira, preliva po žilah samo samcem. Samice so pač krotke in dobre, kakršne bi pač morale biti ženske. Samci so pa brdavsi, dovolj da vidijo svojo lastno podobo v zrcalu, že se zaženejo vanjo. Res, da odidejo z razbitim nosom, toda kaj kmalu pozabijo na to in začnejo znova; toda ker je navadno zrcalo trše od njihovega smrčka, morajo končno odjenjati oni in ne zrcalo.
Ljudje napravijo, da se zagledata samca, ki se o-
ba pišeta Beta. Najprej se grdo pogledata. Nato se drug k drugemu obrneta. Za hip mirujeta. Potem se nasršita. Zravnata plavuti in mahata z njima. Nato se jima dvigne pokrivalo, ki pokriva škrge. Krvavo-rdeče. škrge izstopijo od same jeze. Potem zaplavata parkrat drug mimo drugega. Ne izpustita se izpred oči. Potem. Da, ah, potem. Umljivo. Kaj bi napravili mi?
Vsako soboto gremo v naj bližji bar. Vzamemo par listkov, lepo pobarvanih. Tam so navpične črte in podolžne črte. V okenca, ki jih dajo navpične in podolžne črte, pišemo x, 1, 2, kot se nam zdi. Plačamo sto lir, če smo pametni; če smo manj pametni, pla-
čamo več in potem blaženo sanjamo. V nedeljo po-1 popoln mir. «Naj se tovariš
tanje na vrata. Prišli bodo gospodje z odprtimi notesi in fotografskimi aparati. Pozvonili bodo. In ko se jim bo odprlo čez dolgo časa, bodo vprašali, če domuje gospod, ki se piše tako kot se pišemo mi, in bodo še želeli zvedeti, kaj nameravamo s težkimi milijoni, ki smo jih zadeli.
Nič drugače ni v Biamu. Tudi tam ljudje stavijo, ali bo namlatil Beta 1 Beta 2, ali bo nasekal Beta 2 Beta 1. Borba se pa nadaljuje. Usta z zobčki se zaganjajo v plavuti 1 ali 2, ali 2 v 1. Plavuti so razcefrane. Nič za to! Dajmo se naprej. Zapik. Ribica Beta je svojevrstna ribica. Po navadi ribe dihajo s škrgami in vsesajo z njimi ves potrebni zrak iz vode. Toda Beta potrebuje več zraka kot ga ji more nuditi samo voda. Vsako toliko mora na površje vode. Odpre na široko usta, kot bi zazehala, izdiha zrak in nato globoko zajame zrak; strani ust se ji odebelijo, kot bi jo bolel zob, ali pa bi Imela za zobmi čik, kot so ga imeli naši dedje iz tobaka, ali pa imajo sodobni mladi ljudje iz žvečilnega gumija. Medtem ko gre Beta 1 ali Beta 2 zajemat zrak, mu bojni tovariš da
že potem zopet sprijela. Sicer bom pa tudi jaz imel kaj kmalu iste potrebe!*
In potem kot Pegam in Lambergar, ali Brdavs in Krpan. Dokler si cefrata plavuti, še nekam gre. Plavuti se kaj kmalu zarastejo. Toda ko si pričneta lupiti luske, potem je pa drugačna pesem. To je tako, kot bi si mi potegnili z rok ali nog nohte. To je boleče. To krvavi. Lahko se ognoji in nastanejo sitnosti. Tudi lastniki ribic Pegamov in Lambergarjev ali Brdavsov in Krpanov to vedo. Prenehajo z borbo.
Divje živeče ribe se bore malo časa. One pa, ki žive v človeški družbi, so postale bolj «človeške», njih borba traja tako dolgo, da eden omaga, če ne pogine. Tudi po tri ure se taki človečanski ribi zaganjata druga v drugo. Zgodovina je učiteljica življenja, zgodovina govori o velikih dejanjih, zgodovina ve tudi povedati, da so ljudje i-meli v svojih posodah tudi že take ribe Beta, ki so se tako po človeško sovražile, da so se borile tudi združeno cel dan in celo noč. Uboge, divje živeče, njih sovraštvo že v dobri četrt ure usahne.
TONE P-
.✓ ;■ ' v '
•W M Mi
mm
!	.	A
!#■*>• it. •	:š',
Tudi lepa Mary Snllivan ena izmed novih lioIlyw oodskili zvezd se bo v teh vroči h dneh nekoliko svežila v kopališču v Miamiju. Vendar pravijo, da letos v tem delu Amerike ni tako strašno vroče in da ne vlada hudi val vročine, ki je izjemoma zajel vso Evropo
I
2.
Jjl
I
Michele Prisco:
Nedeljska novoporoecnca
jim služile za njihovo majhno kupčijo. Ta sklonjena drža jo je delala pobito in ko je prišla domov, je bila navidezno popolnoma vdana.
(Prevedla M. Sainsa)
I
&
Teta se je po tistem nepričakovanem poljubu naposled dvignila od šivalnega stroja in jo pred vrati dohitela. Prijela jo je za roko, z razočaranjem, sproščenostjo in začudenjem jo je vprašala:
«Toda, ali si res prišla le na obisk, res nisi ničesar hotela? Nič mi nisi imela povedati?*
«Nič, prav nič! Le pojdite in končajte plašč, da ne boste prepozna in si ne boste kvarila oči...» Sunkovito se ji je iztrgala iz roke in z zmedo v srcu stekla po stopnicah navzdol. Vsa je bila nekam izgubljena in izmučena.
Banka na glavnem dvorišču je bila zaprta, toda za steklenimi vrati si še videl prižgane luči in nekaj vratarjev ip uradnikov je še hodilo po hodnikih. Okna v nadstropjih so bila še močno razsvetljena in od časa do časa se je za njimi premaknila kakšna senca. Sedaj je stalo v kotu le še nekaj avtomobilov in dvoje luči je metalo nanje mračen odsev. Dvigalo je ropotalo, kletka v pritličju je bila prazna, slišalo se je, kako se kabina pomika navzdol in tiho brnenje žičnic.
Zdelo se je, da bi si hotela to čimbolj globoko vtisniti vase. Toda ko je bila na cesti, jo je ropot spuščajočih se železnih roleten, rezko hupanje prenapolnjenih avtobusov, ki so vozili iz Capodimonte, in tisto hladno brzenje rdečega, rumenega, zelenega in vijoličastega blesketanja, ki je migotalo v fosfornih lučeh spoznavnih znakov, ter hrup prodajalcev, ki so se vračali domov, skorajda povzročal vrtoglavico. Zato je nekako samogibno prišla v ozko ulico.
Tam v mirni, ozki ulici, ki je samo od časa do časa oživela, je šele prišla k sebi. Hodila je s sklonjeno glavo in se skrbno izogibala luž med razbitim tlakom, usločenim od vode, ki so jo podnevi ribiči zlivali nanj, ko so izplakovali košare, ki so
Doma so v tistem trenutku mati, sestre in nečaki pravkar sedli k mizi. Teta Margherita je bila majhna, drobna in živčna, kar ji je dajalo videz odličnosti in resničnega vdovstva po nekem cavalirju. Njena sestra Maddalena, Ermelindina mati; pa je bila nizka in debela. Neprestano je bila vsa potna in imela je dolge, mastne in sprijemljive lase, iz katerih so ji venomer padale lasnice Iz umetne želvovine, ker se ni potrudila, da bi jih bolje zataknila. Njena črna, žalna oblačila so bila obledena in zamazana. Vsa njena oseba je ustvarjala podobo malomarnosti, ki je samo povečavala zapuščenost njihovega doma. Ermelinda je takoj bila vsa potrta.
«Dober večer,* je rekla in odšla za pregrajo, da bi odložila
šal.
»Dober večer,* ji je odgovorila mati, »hvala Bogu, da znaš vsaj še pozdraviti. Kaj ob tej uri se pride?*
Ermelinda je sedla na svoj prostor.
«Tudi Vicenzo še ni prišel.*
Mati jo je vdano pogledala in zadržala dih.
»Tvoj svak je moški in lahko pride, kadar se mu zdi, drugič ima nočno službo in je pravkar odšel v bolnico.*
«Oprostite mi, mama, na to nisem pomislila,* je rekla in nejevoljno zagrabila vilice. Mati je jenjala deliti in vprašala: «Kaj si bila pri Armandu?*
Izpraševanje se je pričelo in sladkobno je odgovorila: «Ne, gospa, pri teti Margheriti.j. Ako bi bila povedala še tako veliko nesmiselnost, bi je ne bili pogledali s tolikim začudenjem.
»Pri teti Margheriti? In kaj si počela tam?*
«Nič.»
«Kako nič?*
»Hotela sem napraviti zadnji poizkus,* je nezadržano izpovedala, «če bi meni in Armandu odstopila svoje stanovanje. Toda potem nisem, nič rekla, ker nisem imela poguma.*
Mati se je z dvema prstoma naglo prekrižala in zatem si je nekajkrat poljubila členke.
«Jezus, Marija, Jožef, kaj si znorela? In teta Margherita naj bi ti na tvoj in tvojega moža lepi obraz odstopila stanovanje, v katerem živi že štirideset let?*
PrfmoHMJ(Tnevruk
14. julij« U57
MODNI POMENKI
Pibmo /j p o vit ni c
Tokrat se vam oglašam kar s počitnic. Vem, da mi boste | zavidale, pa po krivici! Kaj-i ti v teh dneh sem se toliko prepotila in nahodila, da sem dostikrat v mislih zavidala 5 vas Tržačanke, ki lahko še uživate domač mir.
No, moj namen ni opiševa-ti vam svoje težave iz po-j čitnic po Italiji, temveč da ' vam kot dopisnica modnega kotička povem nekaj svojih «modnih» vtisov — gledanih seveda z ženskega stališča.
Prav gotovo se še spomnite, ko sem vam pisala, da si lahko hlače za razne izlete v hribih privoščijo le zelo vitke in po videzu mladostne ženske. To, kar sem v teh dneh videla v raznih letoviških krajih Severne Italije, je za žensko lepoto naravnost porazno! Debele, majhne, starejše, skratka ženske vseh mogočih starosti in različnih postav, vse so tukaj v hlačah. Kakšne so videti? Povečini strašne! Mnoge imajo dolge, nekatere tričetrtinske in druge zopet kratke hlače — a skoraj vse so svojim postavam neprimerno o-blečene. Svetovala bi vam zato, da se, preden si kupite ali naročite pri šivilji hlače, dobro pogledate v zrcalu. Hlače, kot že rečeno, dobro pristojijo le visokim, vitkim postavam, skratka ženskam, ki imajo ozke boke in dolge noge. Samo v tem primeru si napravite hlače — drugače boste prav gotovo mnogo lepše in mnogo bolj privlačne v lepem športnem krilu, ali enostavni poletni obleki.
In še nekaj sem pri svojem romanju po severnih kra-■ jih Italije opazila. Skoraj vse ! ženske so bile od sonca grnz-; no opečene. Pa če bi bile samo po telesu, naj bi še bilo! Kar je najbolj hudo. je to, da so bile najbolj opečene prav po obrazu. Na poti proti Bocnu sem srečala nekaj tujk, ki so imele ves obraz pokrit z robcem, da so si hladile močne sončne opekline.
Ce se še spomnite, sem vas tudi pred tem svarila v enem izmed svojih zadnjih dopisov v »modnih pomenkih«. Ni potrebno in to še enkrat poudarjam — da bi si v poletnih mesecih dajale na o-braz razne pudre in rdečila, ki jih sicer uporabljate pozimi. Ne smemo pa pozabiti, da je naša koža za sončne žarke, zelo. občutljiva in da nam lahko pretirano sončenje kožo pokvari še za lep čas. Zato nikar ne pozabite vzeti s seboj na letovišče, v hribe ali na morje dobro kremo, s katero si boste — pravočasno seveda — nama-
zale obraz in telo. Tako «za-ščitene» boste lepo ogorele in boste tudi brez pudra in šminke očarljive.
Potem pa še nekaj. V letoviških krajih ob jezeru Como sem videla precej tujk v dvodelnih kopalnih oblekah — tudi te povečini zelo neokusne. Nikar si ne kupujte dvodelnih oblek, če niste stoodstotno prepričane, da je vaša postava brezhibna. Mnogo lepše boste v preprosti kopalni obleki iz lastexa, nay-lona ali volne, ki bo dala istočasno možnost, da pridejo do veljave lepe strani vašega telesa.
Povedala bi vam še marsikaj, a je le prevroče. Celo ob večerih nisem videla nič tiste opevane eelegance« — prav gotovo zaradi tega, ker je vsem prevroče. Upam,
da se bo v prihodnjih dneh ozračje kaj bolj ohladilo in da se vam bom lahko oglasila v boljšem razpoloženju.
PREPRIČATI SE JE HOTEL
Ker je preveč stikal po vilah v Meridenu (Connecticut) se je moral že večkrat kaznovani Gordon Sanderson zagovarjati pred sodnikom.
«Gospod sodnik, tu nekje se nameravam naseliti, pa sem se hotel prepričati, če bom imel mirne in poštene sosede,« pravi v zagovor.
PREVIDNOST
Na prireditvi hamburškega radia «ldealni zakonski par« sta dobila zakonca, ki sta zmagala, tudi priznanico odvetniške pisarne za brezplačno ločitev.
Ficko
Dragi pri Morski!
Ma kaj je res to taka roba, ta ma Tura! Po-vsot nečko od ma Ture govorijo.
Anka KTa Mali» je na pisal od Slovenske ma Ture. Da ne znajo slo-venshi Dijaki ne Slovensko ne Taljansko, samo Djalekt. Maso pa sami krivi, da tako piše. Zakaj nečko govorijo ses Dialektom tudi med sabo Po Cesti in u jilo Viji. Vsi Dijaki mestni Sinčki govorijo ses Djalektam in ne tako ko jih je Mati učila. Kaj jih Je morbit učila Djalekt? Kako naj «Ta Mali« spo-štava slovenski Jezik, čepa že oni ne, in govorijo samo ses Djalektam?
lnje na Pisal ta Mali, da je videl v slovenski Soli tudi profesorje, samo da imajo Debelo glavo in Velik Nus in Go-seve nce lezejo po Soli. Je tudi na Pisal, da so samo slovenski na Pisi v slovenski Soli in da-se učijo tudi mate Motiko in Grščino m la tinščino. Ma sej sem tudi Jest to pisal.
Tudi slike- je videl v Soli inda je prt sv: Ivanu Sola lepa in ima dosti Oken, samo da so slike preveč. Slovenske. Se je jezil, da to ni proti, in da ni to nobena p atrija in da se komaj zadiha kose pride ven na Cesto. Sej to vre vsak Tumbolo zna,
da ima vsaka Sola poseben Duh, ki mu tudi rečejo Smrad, in da je pri sv. Ivanu fin Zrak. Kaj ne bo! Kopa pride tako dober zrak ses Hribov. Zato je pisal, da seje šele pred Solo ču-tla Domovina. Ja, ja, dober Zrak, to nekaj vela!
Nanka mu ni bla ušeč tista Dijakinja ki sojo Vmtali profesorji. Da ni bla po ta zadnji Modi oblečena in dase ji vidi daje ses Okolice. A njih Dijakinje daso ko Figurini. On neve, da naše Pupe gledajo, da imajo rajši narbolše V Glavi in ne NA Glavi.
Naši profesorji znajo vse sorte, slovensko in taljansko, nemško in angleško in še kaj druzga■ A on?
Je Forte Mičken «Ta Mali«, zato ko misli, daje Velik! Ubogi!
A Gušto je rekel: «No zdaj vidijo tisti, ki zani-čavajo svoj Jezik in hodijo h njim v šolo, kako mislijo in kašni so tam! Govorijo ses Djalektam in jih potem zaničavajo oni in mi!«
Gušto ben zna, ko hodi v gim Nazjo!
Te pozdravla
KRIŽANKA
Besede pomenijo: VODORAVNO: 1. siovenski pesnik, nabrežinski rojak, 7. naselje na Tržaškem, 11. svetovno znan flamski slikar, 17. priložnostni tat sadja in vrtnin, 19. geometrijski lik. 20 pomanjševalnica moškega imena, 21. okrajšava za oziroma, 22. gorovje v Bolgariji, 24. personalen, nenačelen. 29. znak za cirkonij, 27. vrtnina, 29. ki se sam premakne, ki se sam spravi v gibanje. 31. poudarjena pritrdilnica, 32. židovsko ime, 34. propadajoč, usihajoč, 35. loščilo, 36. skupno ime za vrsto tekočin, 37. mesto v zahodni Afriki, 39. večni led v visokih gorah, 42. časovna enota, 43. pripadajoč eni izmed elektrod, 45. časovna enota, 46. trištevilčno število, 47. dvoštevilčno število, 48. ki se da šteti, 50. priprava na skok, bi. porok, 54. moten, nejasen. 55. kdor rad govori v tiradah, &7. vzvod,
58. znamenje, napoved česa,
59. trenje, 60. risarsko črnilo, 62. je potrebna bolnikom, 63. užitnina, 64. kar govori o sestavi človeškega telesa, 68. vinogradniško delo, 69. znak za iridij, 70. srednje-ameriška država, 71- gora v Armeniji, 73. značilna besedica v primorskem narečju, 74. rusko moško ime, 76. kovina, 78. v obliki rožice, 80. lastnina, posest, 81. naselje ob morju v Tržaškem zalivu, 82. teči, naglo se umikati.
NAVPIČNO: 1- vas na Tržaškem, 2. naguban, s plugom obdelan, 3. manjša reka v Srbiji, 4. glasbeni pojem, 5. nravnost, 6. ara, ažio, 3. dioksid, 9. grška črka, 10. kos debla, ki ostane v zemlji; ne-
roden človek, 11. majhen rob, 12. pameten, napreden, 13. je načeljeval nekoč banovinam, 14. druga in tretja črka besede pod 82. vod., 15'. neranjen, nepoškodovan, 16. nasprotje od iztegnjeno, 18. Hitlerjev general, ki se je »proslavila v Afriki (fon.), 20. delavec, ki opravlja težka dela, 23. udeležujem se javnega časopisnega prepira, boja, 25. odvetniški uradnik, 28. obrtnik, kvalificiran delavec, 30. zrahljano, popravljeno (ležišče), 31. pladenj, nosilec, 33. polnilen, vio-žen, 36. odsluženi vojak, 38. ubog, 40. novec, penez, 41. neurejenost, nepospravlienost 42. obdelan (les), 44. reka v Angliji, 46. oseba iz Shakespearove komedije, 48. kvar povzročiti, 49. pasem črede z enega travnika na drugega, 52. športna igra, 53. mesto na zahodnem robu Sicilije. 55. vas na Krasu, 56. kdor reže travno rušo, 59. moško ime (pomanj-ševalno - ljubkovalna oblika), 61. izdelujejo iz krompirja 64- predal ali omarica v bančni zakladnici, 65. živalske noge, 66. minulo leto, 67. zelenice v puščavi, 70. znoj, 72. znamka jugoslovanskih električnih žarnic, 75. osebni zaimek, 77. rimsko število 4, 79 kazalni zaimek.
REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO:	I. Belokra-
njec, 11. Banat, 12. Erzerum, 14. Pahor, 15. SPD, 16. zakaj, 18. lakaj, 19. serec, 21. Reval, 23. vekav, 24 vajenci, 26. re-ket, 28. Iser, '29. zalazi, 30. L. S., 32. capa, 33. PTT, 34. ma-lote, 35. rovi, 37. Col, 38- av, 39. spreminjevati, 41. ti, 42. vek, 44. tona, 45. Talija, 46. nit, 47. enak, 49. DC. 50, Ka-
mena, 51. mule, 52. cikav, 54. apatija, 56. krčev, 57. kolos, 59. klici, 60. Pazin, 61. rujem, 63. Eva, 64. peneč 65. Padri-če, 67. vatel, 68. Kostanjevec.
NAVPIČNO:	1. bahav, 2-
enoj, 3. Lar, 4. ot. 5. reprezentativen. 6. Arde ni, 7. N (ova) Z(elandija), 8. jez, 9. erar, 10. cuker, 11. Bakar, 13. mavec, 14. paket, 15. sejati, 17. Jakac, 18. Lestvenik, 19. Saloma, 20. CC. 22. lepotilen, 23. vipavec, 24. valenca, 25. ilovina, 27. talitev, 29. zarod, 31. svaja. 34. MPT, 35. releji, 36. lta, 40. jamica, 43. kakor, 46. Nučič, 48. kalup, 50. kaleča, 51. Mrzel, 53. vojak, 55. pk, 56. Mrzel, 53, seda, 60. pete, 62. mrs, 64. pav, 66. l(van) T(avčar), 67. ve.
VALUTNE ZADEVE
V nekem mestecu na srednjem zahodu ZDA si je neki šaljivec nedavno privoščil zabavo, da je hodil od hiše do hiše in ponujal dolarske bankovce po 65 centov. Nikjer ga niso hoteli poslušati, povsod so mu zaloputnili vrata pred nosom. Samo neka priletna žena je njegov o ponudbo izrecno odklonila s pojasnilom: sMoj mož mi je davi povedal. da je vreden dolar danes samo še 50 centov*.
KAJ POTEM?
Generalni direktor pošlje svojo ženo v avtomobilom sloveče svetovno zdravilišče češ naj ostane nekaj tednov tam. Ko se poslavlja od ondot nega zdravnika, ga slednji potreplja po rami in potolaži: Nič nikar ne skrbite, ko se vaša tena vrne iz našega zdravilišča, boste imeli povsem novo ženo«.
Generalni direktor ga skeptično pogleda in tiho vpraša: «Kaj pa če bo to zvedela?«
D O
VELJAVEN O O 15
J ULIJ A
Dvojčka (od 21. 5. do 20. 6.)
Pozor:	v tem
tednu se lahko zgodijo važne reči. Imejte odprte oči, toda pred vsako odločitvijo dobro premislite. Vase delo bo nagrajeno z uspehom. Ni izključeno,	da	boste odpotovali,
čeprav	za	sedaj tega nima-
te v načrtu.
Rak (od 21. 6.
do 22. 7.) Teden ne kaže preveč dobro. Uporabiti boste morali vso odločnost, da vaša slaba volja ne ho vplivala na okolico. Ne upoštevajte nasvetov lažnih prijateljev, ki vam želijo samo slabo, a imejte zaupanje v ljubljeno osebo. Obisk.
Lev (od 23. I.
do 22. 8.) Usoda vam je mila v srčnih zadevah. Neko srce močneje bije za vas. Uspešno boste premostili nepredvideno zapreko. V sredo imate vse pogoje za ureditev zadev, ki vas že dalj časa težijo. Pri važnih odločitvah se ne prenaglite.
Devica (od 23. 8. do 32. 9.) Občutili boste moralno depresijo, ki bo trajala do srede tedna, medtem ko boste drugo polovico preživeli v sreči in zadovoljstvu. Na delovnem področju ne kaže preveč dobro, ker se boste morali spoprijeti z nepredvidenimi težavami. Obisk.
Tehtnica (od 23. 9. do 22. 10.)
Zatreti boste morali čustvo, ki ga gojite do neke o-sebe, če hočete, da bo ostalo vse pri starem. Nikoli ne recite: tega ne zmorem. Poskusite, in boste videli, da bo šlo. Zapomnite si, da so nasveti včasih zlata vredni. Pismo.
Oven (od 21. 3. do 20. 4.) Boj. ki ga ze dalj casa bojujete, se bo končal z vašo zmago. V petek velike novice. Na delovnem področju ne kaže preveč dobro. Nap-nite	vse	sile, če hočete, da
vam	bo	uspelo premostiti
zapreke, ki so nastale predvsem v prejšnjem tednu.
Bik (od 21. 4.
do 20. 5.) Kaze da bo prišlo do sprememb v odnosu do neke dobre znane osebe. Odločili se boste po posvetovanju z dobrim prijateljem. Srečanja, diskusije in dogovori ob koncu tečna. Upoštevajte predvsem to, kar 'dejansko čutite v sebi.
Škorpijon (od 23. 10. do 21. 11.)
Cilj, ki ste si ga zastavili, ni več daleč. Toda vseeno se boste morali se precej potruditi, da ga boste dosegli. Ne prepirajte se in ne vztrajajte na stališču, za katerega sami dobro veste, da nj pravilno. Pismo ali obisk prijatelja.
Strelec (od 22. 11. do 21.	12.)
Mnogo zaupljivosti in mnogo načrtov, ki se bodo vsaj v glavnem uresničili. Nepredviden dogodek v petek. Popraviti boste morali napako, ki ste jo zagrešili pred nedavnim, in spet bo vse dobro. Sreča vam je ta teden mila.
Kozorog (od 22. 12. do 20. 1.)
Pomagajte svojemu bližnjemu, ker je vaše pomoči zelo potreben. Ne bo vam žal in bo vaša pomoč v bodočnosti poplačana. V torek ali sredo boste preživeli nekaj srečnih in zadovoljnih trenutkov. Nepričakovan o-bisk prijatelja.
Vodnar (od 21
kažite več razu mevanja, kajti zavedati se morate, da prevelik ponos bolj škodi kot koristi. Zaupanje	je	tokrat povsem	na
mestu in se temu primerno ravnajte.
Ribe (od 20. 2. do 20. 3.) Ne
prenaglite se	z
odločitvijo in	bodite previdni	pri
sklepanju prijateljstev. Spomnite se. da ni vse zlato, kar se	sveti.	V četrtek vas	bo
presunilo nenavadno doživetje, ki vam bo ostalo še dolgo časa v spominu. Potovanje.
«
/Z TE DALJAVE, NE MOREM RA2UOC.IT/
KAKŠNEMU BODO PRIPADAJO . POJDEM BLIŽE..
El/O JIH .RDEČ! SUKNJIČ/  ___
POB/LI JIH BODO ... TODA ...NAPADALCI SO INDIJANCI /N NE TRAPERJI....
X;fJuK OVINEK MODAM NAPP A VIT/, DA PD/DEM U DAVNINO. TAKDA T Bo verjetno že vse končano
ANGLEŽI SO POBITI / VEDJETNO Soj KOGA SPREMLJAL! V SaŠkV
POJDIVA , KONJIČEK.
ČE SO INDIJANCI S SEVEDA SO TUD/ TDAPEDJ! , V NEVARNOST/ IN PD/-, ) JATELJSK/ INDIJANCI! ' POGLEJMO NAOKOLI
TE PUŠČICE NE ] J
kdo so bili ?
MOHIKANCI ? T/
SE NE ŠALIJO '
'ZA VDAGA l.u'
UPORABLJA NOBEN ROD NA TEM OZEMLJU. PRAV NE VEM KDO SO Tl
KJndljaaici
ČEPDAV JE ANGLEŽINJA JE VENDAR BELA' NE SMEM JE PUSTITI V ROKAH INDIJANCEV !
EVO, KOGA SO SPREMLJAL / „ RDEC/ SUKNJIČI". INDIJANCI SO ŽENSKO UGRABILI /
BOBNANJE TAM-TAMOV
SPREMLJA DIVJI PLES.
I
NEDALEČ OD BOJIŠČA NA BREGU DEROČE REKE
PROSIM V AS j IZ
V A RITI K A , OSTANE /
OH, - . MANO
MUC.ILI
PUSTITE ME J čl -
NIČ NISEM STO RILA ... ....
(Nadaljevanje prihodnjič)
Ermelinda. se ie obrnila in pogledala svojo poročeno sestro ™V^sunta je sklanjala glavo nad krožnikom m jedla £ tudi dru^e Se se niso menile aa njun pogovor Čutila se je tako simo in brez moči in to dvoje je dajalo neko kljubovalnost njenemu glasu.
obraz in obraze sester in tete Margherite. Vedela je, da jo ima mati v srcu vendarle rada in da jo tudi sestre imajo rade, morda jo ima rada celo teta Margherita. Čeprav nekoliko zmedeno, je konec koncev le razumela, da izhaja ostrina njihovih medsebojnih odnosov samo iz revščine. Njen svak Vi-
J  ■ L	goma živi v eni sohi nas cenzo Marmone je bil bolničar pri Pellegrinih in njena sestra
«In kaj naj bi bilo	Sama zi	Armandom	Assunta je bila šivilja. Tri otroke sta imela. Mati in sestre
pa živi tu devet. Dala bi ji svoj pros.or	so živele z očetovo penzijo, železničar je bil in je umrl od
bi se preselila tja.*	........... i __ bombardiranja. Sama je bila zaposlena pri tvrdki Suber, ki
«0 to bi ti bilo povšeči,	kaj?	Lepega moza	si	si	izbrala.	V	,e Vdelovala umetno cvetje. Pred letom	se je poročila z	Ar-
enem letu ni	mogel dobiti	stanovanja	in	ne	zmore	niti	to	mand0m Chianesejem. Bil je mehanik,	motorist, zaman	je
liko da bi ga	plačeval.*	iskal stalno zaposlitev in zadovoljiti se	je moral s tem,	da
Prmoiir.Ao	ie rekla mirno;	je sem pa tja našel priložnostno delo in	zaslužil kak tisočak.
™ , J : našei stanovanja in je prišel k nam. Stanoval je pri svojih ljudeh, ki so živeli, odkar jim je bila »Tudi Vicenzo	Assunto, bi živela za pregrajo in hiša porušena od bomb, v neki baraki v Luzzatskem okraju,
Ce bi se bila poročila prcu n.	zat0 bilo niti misliti, da bi bila lahko pri njem. Toda v
vse bi bilo prav.*	Assunta	in	dvignila glavo tem letu sta si že kupila aluminijaste lonce in vezeno po
«Ej,» je prizadeto sprego	mo8em.	na	steljno odejo> ki je skoraj edina želja toliko domov. Kupila
II.
V spovednici se je odgrnila vijoličasta zavesa in prikazal se je mrk duhovnikov obraz, ki je zahteval mir. Ermelindo
sta si tudi lutko z zlatolasimi kodri, črnimi očmi in dolgimi
s krožnika »Sedaj jo 1™*	!2 ™J™arju.*
koncu meseca pa le on P	trepalnicami, v širokem modrem krilu iz organdisa, z belo ob-
»Pusti, naj pove,* se je vmešala mati, »ona misli, da je	robljenimi naborki. V Ulici del Duomo, v trgovini «Darila»
bolničar pri Pellegrinih ze kralj uaruK.*	sta j0 zagledala v izložbi. Takoj si jo je želela kupiti in jo
»Brezposelni mehanik je,» je zavpila Ermelinda in odrinila	sede poloziti na posteljo, ko bosta imela	svoje	stanovanje. Ali
krožnik. »Kaj pa mislite, da je?»	pa v naslanjač, če bosta morda lahko	imela	poleg omarice
io 7amvedala mati. »Jej in ne delaj neumnosti. Se-	za radio tudi naslanjač iz umetnega usnja. Kdo more sedaj
veda Iniri ie brezposeln, toda ob nedeljah najde denar, da	vedeti> kam jo bosta postavila?
te kot, svojo ljubico odpelje v hotel. Lep zg e ajes svojim	nekega	dečka	onkraj steklenih vrat je v trenutku
mlajšim sestram*	,	omečil zrak na cesti. «Sveži bob! Vrtni bob!* Ob njegovem
»Toda mama saj je moj mož.*	vpitju se je vsa stresla. Niso li že kdaj prej prodajali boba?
«Tni ’ io rekla nato poročena sestra, «in ne greni si tega	zdelo se ji je, da je bilo včeraj, pa je minilo	že leto dni in
krožnika piste Malo potrpljenja in vse se bo uredilo.*	pomlad se je vračala. Deček je odšel po cesti	s svojo košaro.
„ , . .	-	_____ , A-™*«,-!™-,	J® oblila rdečica, ponižno si je popravila pajčolan na glavi,	£
Naslednjega dne sta se morala dobiti z Armandom pred	kak0r da bi se za njim hotela skriti,
enajsto maso v cerkvi Srca Ježevega. Kakor je stegnil roko	»Misli na mašo,* je zašepetala, «zunaj	bova govorila.*	f
v škropilni kamen, da bi si zmočil prste	in se prekrižal,	je	z nejevoljnim obrazom s*	je obrnil proti oltarju in bilo	£
opazil madeže od rdečega bar .	.	je, ko da se tudi duhovnik strinja z Ermelindinim oporni-	*
«Kakšne rože ste delale te dni? Ali ste delale vrtnice.»	nom. Nezavedno si je za hip pogledal roke in si s kazalcem	H
«Make,» je polglasno rekla, se nasmehnila in mu ponudila	očistil noht drugega kazalca Njegove kretnje so bile resne	£
svoje mokre prste. Kakor vedno, se jih je z dvema prstoma	jn plašne. Toda ko sta zapustila cerkev, je bil že zopet raz-	*
dotaknil čisto na koncu in se potem pobožno prekrižal. Stoje	tresen, dvignil je glavo in opazoval nebo, ki se je sumljivo	§
sta obstala poleg neko spovednice, da ne bi plačala sedeža,	razpenjalo nad	trgom.	£
To, da je brezposeln, se pozna že po njegovih rokah, je z	«Skoraj bo	deževalo,* je pripomnil.	Ermelinda je sprav-	J
grenkobo pomislila, tako bele so, kakor da bi bile roke kake	ijala pajčolan,	da bi ga dala v torbico.	£
gospodične.	«Naj greva domov?*	£
Res je imel Armando v žepu poleg glavnička tudi pilico, «K Sv. Dominicu v Scaturchiju morava, kupil bi rad ne- S s katero si je opilil in očistil nohte. Rad	se je lišpal in	u- kaj kolačev tvoji materi.*	*
stvarjal videz elegance, kolikor mu je pač	bilo mogoče. V	ži-	Prvič se je zgodilo, da ga	je pogledala	z rahlo bledico	na	£
vot je bil majhen in droben in na čelo so se mu usipali črni	obrazu.
lasje. Imel je vedno pripravljen uslužnosten m malce zanič- »Kaj tudi danes? Zdelo se ji je, ko da bi se nerazumeva- * ljiv nasmeh in od brezdelja mu je bila hoja nekoliko zapo-	joče zastrmel vanjo. Toda Armando ji je mirno odgovoril:
tegnjena. Toda to brezdelje je bilo prisiljeno in najbolj je zaradi njega sam trpel, zlast: zato, ker ga je stiska primorala, da se je odpovedal svojemu največjemu užitku: ni se mogel predati nedolžnemu poveličevanju samega sebe. Zaradi tega je postal neprijazen in razdražljiv, a že tisoč lir mu je zadostovalo, da je bil zopet vesel.
Med mašo je sedaj gledal samo na Ermelindine prste in med žitnimi palmami navidezno raztreseno opazoval, kako so
»Seveda, danes še bolj kot druge krati.*
Tako sta odšla proti Scapanapolju. Oprijela se ga ,ie pod 5 pazduho, toda v njej je bilo preveč bojazni in ni si upala niti f govoriti.	j|
Rada bi ga bila vprašala, če je resnično prepričan in če ? to rad stori. Sicer sta v zadnjem mesecu govorila o tem vsa- £ kokrat, ko sta se srečala, in morda je bilo sedaj, ko je bilo £ že vse določeno, bolje, da se ni vračala na ta pogovor. Zato J
se jagode v rožnem vencu naglo obrabile spričo toliko ave- je pobito in mirno hodila. Tudi Armando je molčal in se tu
—  11	1_!	-1:-------------- a	1	m	t	A/vOltn	»TAO	\7	C	Ck	V)	1	1A	Ki 1 tiplf nlllffl	...	L- — m.	a*1	a.iaI	rtlrftl	i	inl	r»i»V\o	»-»	a1*aa>i\	a	4	A	w	■	A	l	A	.a
»že leto je, odkar tako govonma*
Blaga ni hvalil, samo to je rekel, da je sveže. In vsiljevalo
. -i codni	it	ukažite naj	je. To besedi-	ji je misel, da je bob	nabral malo poprej ob sončnem zahodu.
«Res je, mama, toda seu j	.	Tam na paduli_ ali v	goccavi, ali na polju za Capodichinom,
tenje nikamor ne pripelje, uJ	^ ^ ^ ^	stlačil ga je v košaro	in ga odnesel) da ga v mestu proda
«Ne,» je odvrnila Ermenn ,	«Sveži	bob,	vrtni	bob!* Mehak in otožen glas se je odda-
več lačna.*	.	»teklena	vrata Nai- Ueval v večer. Ko je Ermelinda sklonila glavo, je opazila, da
Vstala je, pograbila stol in	za	s^e	ne	bo	več'trebja so ji bile roke,, ki jih je držala v naročju^ vse vlažne od solz
rajši‘bi bila’zavpila: od ju,trina^a^laa™globoko m bolečo Nezavedno so’ji polzele po licih in vse debelejše in bleščeče
"ja* **»»<-■.“»»•*
še umazane od rdečega anilina.
marij, ki jih je izmrmrala njegova žena. V sebi je bil nekoliko vznemirjen zaradi tistih rdečih madežev, vzbujali so mu neko čudno občutje, kakor da bi bili krvavi. Pred krvjo je vedno imel malce plašljiv in skrivnosten strah, zato je nenadno vzkliknil, ker se ni mogel več obvladati:
»Toda, kaj res ne gre stran?*
Ermelinda se je obrnila k njemu z vprašujočim pogledom.
»Kaj je?» je rekla in se spet zatopila v svojo molitev. Armando je postal še bolj živčen.
»Barvilo na rokah. Kaj niti s koščkom limone? Ne moreš malo bolje paziti v delavnici?*
pa tam razgledoval okoli. Pred izložbo nekega zlatarja jo je £ prisilil, da si je ogledala ogrlice, zapestnice in prstane, polo- £ žene v šatulje iz rjavega žameta.
«Kakšen mož sem ti bil,* je rekel, ko sta nadaljevala * hojo, »niti zaponke ti nisem mogel kupiti.*	£
Pogledala je prstan na roki in se stisnila k njemu s tako bolestjo, ki je skoraj spominjala na srečo.
»In kaj naj bi počela z njo? Dobro veš, da nisem bila nikoli navezana na te stvari.* Nobeden od njiju se ni zavedal, da tako naravno govorita o preteklosti.
jNadaljevanje prihodnjič)
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 30, najnižja 19,8, zračni tlak 1015,1 stanoviten, vlaga 59 odst., nebo jasno, morje rahlo razgibano, temper, morja 23,8.
Vreme danes: Pretežno jasno, temper, bo še n-koliko narasla.
Tržaški dnevnik
Danes, NEDELJA, 14. julija
Marjeta, Metka Sonce vzide ob 4.28 in zatone ob 19.53. Dolžina dneva 15.25. Luna vzide ob 20.52 in zatone ob 7.05. Jutri, PONEDELJEK, 15. julija Henrik, Vladimir
Zaradi razbitja pogajanj
Jutri poldnevna stavka v vseh obratih GRDA
V torek bodo stavkali delavci ladjedelnice Sv. Justa
V Tržaškem arzenalu položaj nespremenjen
Pogajanja, ki so bila na sedežu Zveze industrijcev med sindikalnimi predstavniki in ravnateljstvom CRDA, ki bi morala privesti do sporazuma, ki ga je ravnateljstvo v začetku predlagalo, so se predvčerajšnjim nenadoma prekinila. Predloge, ki so jih postavili sindikati, je ravnateljstvo ČRPA odločno odbilo in s tem dejanjem privedlo do prekinitve pogajanj. Ravnateljstvo CRDA vsekakor se ne zaveda svojega nepremišljenega dejanja, ki škoduje delavcem in bo s tem še bolj
rrivedlo do poslabšanja polo-aja in do nerazpoloženja delavstva.
Po tej odločitvi sta se obe krajevni sindikalni organizaciji kovinarjev takoj sestali in obravnavali položaj, ki je nastal v obratih CRDA. Po dolgih razpravljanjih sta obe sindikalni organizaciji sklenili, da bodo vsi delavci v obratih CRDA v Trstu in Miljah jutri ob 12. uri zapustili delo. Stavka bo trajala do konca delovnega urnika. Sklep, ki sta ga sprejeli obe sindikalni organizaciji, je vse-kalior hvale vreden in to je spet privedlo obe organizaciji, da nastopita enotno, kar bo v korist delavcem samim. V torek popoldne bo na sedežu nove ali pa stare Delavske zbornice skupščina delavcev CRDA, ki jim bodo sindikalni predstavniki prikazali položaj, ki je nastal po razbitju pogajanj.
Položaj ladjedelnice Sv. Justa je še vedno nespremenjen in	ker ravnateljstvo
vztraja pri	svojih zahtevah, je
napovedana stavka za torek še vedno veljavna. Upati je, da bodo	delodajalci kmalu
sprevideli	svojo trmoglavost
in popustili v zvezi z zahtevami delavcev. V železarni Ilva ostaja položaj še vedno neiz-premenjen. Kljub temu da je Confindustria pristala na pogajanja s sindikati, vodstvo še vedno vztraja pri svoji zahtevi, da od 1. avgusta dalje člani notranje komisije ne bodo več oproščeni dela. V železarni ILVA je še mnogo nerešenih problemov, med katerimi spada na prvo mesto zavarovanje delavcev pred nezgodami. Poleg tega obstaja problem v zvezi z akordnim delom. V teh nekaj letih se je v podjetju proizvodnja skoraj podvojila medtem, ko so plače delavcev ostale skoraj neizpremenjene. Pogajanja, ki se bodo začela v kratkem, bodo vsekakor dolgotrajna. Ze prihodnji teden pa bodo člani notranje komisije v podjetju začeli s sestanki, na katerih bodo prikazali delavcem razne probleme, ki so v zvezi z njihovo borbo.
Tudi v Tržaškem arzenalu je položaj ostal neizpreme-njen. Ravnateljstvo še vedno nofe začeti pogajanj s sindikati. Kot je znano, so bila pogajanja pred nedavnim prekinjena, ker je ravnateljstvo zahtevalo, da se konča mezdno i gibanje delavcev.
Interpelacija PSDI pri predsedniku vlade
Včeraj je pokrajinsko tajništvo PSDI interveniralo pri predsedniku vlade Zoliju in ga vprašalo, kako Se misli ravnati vlada glede vprašanja proste cone, deželne avtonomije ter okrepitve pomorskih zvez in industrije. PSDI je predlagala predsedniku vlade tudi, naj skliče v Rimu sestanek najbolj kvalificiranih predstavnikov mesta, da bi proučili položaj.
Federacija PSDI je. tudi intervenirala pri socialdemokratski parlamentarni skupini in jo povabila, naj predlaga zvišanje vseh pokojnin INPlS.
Predstavnik PSDI pa je izjavil, da bi bilo treba povečati v proračunu za tržaško področje zlasti izdatke za socialne namene, to je za brezposelne, za SELAD in za strokovne tečaje, ker gre zaposlitev brezposelnih zelo počasi.  «»------------------
Delavci pri Sartoriju prekinili nadurno delo
Po dolgih pogajanjih med sindikati in ravnateljstvom zunanjega podjetja Sartori, ki dela v rafinerijah Aquila in Esso Standard, je bil svoj čas dosežen sporazum o delavskih zahtevah. Pridobitve so bile naslednje; vsem delavcem, ki so zaposleni v tovarnj več kot eno leto se izplača 2500 lir za nabavo delovne obleke; e-
lektričnim varilcem se od 1. junija 1957 poveča doklada od 8,50 na 12 lir na uro; doklada za menzo se bo zvišala v veljavnosti od 1. 6. 1957 od 130 na 180 lir dnevno; navadnim delavcem bodo od 1. 6. 1957 zvišali posebno doklado za 5 lir na uro, specializiranim 25, kvalificiranim pa 20 lir. S temi pridobitvami so bili ti delavci v glavnem zadovoljni in so upali, da jim bo ravnateljstvo v najkrajšem času izplačalo omenjene vsote. Ko pa so sindikati predložili seznam sprejetih zahtev ravnateljstvu, ga ni hotelo podpisati. Zaradi tega so se delavci zelo razburili in predvčerajšnjim so prekinili nadurno delo. Ker pa ravnateljstvo ni hotelo še vedno popustiti, so tudi včeraj popoldne zapustili delo.
Obletnica požiga Narodnega doma
Včeraj je poteklo 37 let, odkar so fašisti zažgali Narodni dom v Trstu, kar je bil znak za začetek preganjanja Slovencev In Hrvatov na Primorskem in v Istri. Sledili so požigi drugih kulturnih in prosvetnih domov in ko je fašizem prevzel oblast, nam je odvzel vsa prosvetna, gospodarska in zadružna društva ter šole in celo pravico do materinega jezika. Fašizem je propadel; toda posledice njegovega preganjanja se še danes občutijo, kajti še danes niso odpravljeni premnogi fašistični zakoni.
Od četrtka 18. t. m. bo zaprta za promet Ulica San Mi-chele na odseku med ulicama Rotonda in F. Testi, ker bodo polagali plinske cevi.
Župan D. Furlan
obiskal stavbišče štivanske papirnice
Župan občine Devin-Nabrežina Dušan Furlan je v preteklih dneh obiskal stavbišče štivanske papirnice, ki jo gradi neko milansko podjetje.
V razgovoru, ki ga je imel župan s tehniki papirnice in gradbenega podjetja, mu je bilo obljubljeno, da bodo zaposlili v prvi vrsti domače brezposelne.
iiiiiifiimiiitiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniluiimiiiitifiiiitiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiitviiiiiiii
Od 8. do 20. ure v Trstu, Miljah, Dolini in Nabrežini
Vsi obrtniki	dane
za izvolitev	pokrajinsk
Obrtniki morajo preprečiti izvolitev kandidatov, ki jih je postavila ekonomska desnica v službi velekapitala
Danes bodo v Trstu, Miljah, Dolini in Nabrežini volitve v pokrajinsko obrtniško komisijo in obrtniško bolniško blagajno. Kot je znano, bodo volitve trajale od 8. do 20. ure. Vsak volivec ima pravico glasovati za toliko kandidatov, kolikor jih je naznačenih na glasovnici, ki jo bo dobil od predsednika volišča. Izročeni bosta dve glasovnici, in sicer bela za volitve v prokraj insko obrtniško komisijo in rumena
Rocol v osnovni šoli «Suvich» v Ul. Kandler 4 ter za okraj Carbola, Sv. M. M. spodnja in zgodnja in Skedenj y šoli v Ul. dellTstria 170.
Čeprav zakon prepoveduje postavljanje kandidatnih list, sta krožili med obrtniki dve listi, ki so ju pošiljali določeni politični krogi. Zdi se, da je prvo postavila Zveza obrtnikov, medtem ko je druga demokristjanska. Qčitno je, da bi hoteli predlagatelji o-
za volitve v obrtniško bolni-1 beh list s tem doseči, da bi
ško blagajno. Volivec bo lahko glasoval samo za kandidate, ki so vpisani v listah določenega volilnega kolegija. Glasovanje bo veljavno, če bo volivec napisal na glasovnico priimek ali ime in priimek kandidata, kateremu hoče dati svoj glas. Ce imata dva kandidata enak priimek in ime, je treba k temu dodati še zaporedno številko, s katero je označen vsak kandidat v volilni listi. Zadostuje pa, da se na glasovnico napiše samo zaporedna številka, s katero je označen določeni kandidat.
Za občino Devin-Nabrežina bo volišče v strokovni šoli v Nabrežini, v Miljah v o-snovni šoli «De Amicis«, za občino Dolina v boljunški o-snovni šoli, za Sv. Križ. Prosek, Opčine, Trebče, Radriče, Bazovico in Repentabor na Opčinah v osnovni šoli, za okraj Staro mesto v trgovinski zbornici, za okraj Sv. Vida v csnovnj šoli v Ul. Combi 15, za okraj Sv. Jakob v osnovni šoli Duca d'Ao-sta v Ul. A. Vespucci št. 2, za okraj Stara mitnica A) v osnovni šoli »Carniel« v Ul. Media št. 2, za okraj Stara mitnica B) v osnovni šoli «Carniel» v Ul. Gambini, za okraj Nova mitnica v osnovni šoli Giotto v Ul. Polonio, za središče mesta v osnovni šoli »F. Venezian« v Ul. Teatro Romano, za okraj Rojan, Greta, Barkovlje in Skorklja v osnovni šoli «E. Tarabocchia«
se njihovi ljudje uveljavili na volitvah, tako da bi prišla bodisi pokrajinska obrtniška komisija bodisi uprava obrtniške bolniške blagajne v njihove roke. Znano je namreč, da obrtniki niso preveč zadovoljni s svojim sedanjim vodstvom, za katerega pravijo, da se vse premalo zanima za splošne interese kategorije, temveč bolj za interese posameznikov. Očitajo jim, da so tesno povezani s Confindu-strio, ki hoče imeti absolutno nadzorstvo tudi nad obrtniki. Ze sam sestav volilnih kolegijev kaže, da je šlo nekomu, oziroma nekaterim za to, da bi z umetno prirejenimi volišči ustvarili zmedo med obrtniki. Namesto da bi bili volilni kolegiji sestavljeni tako, da bi vsebovali kompaktna mestna področja, so jih tako porazdelili, da morajo volivci glasovati za kandidate iz predelov mesta, ki jih sploh ne poznajo.
Poleg tega je zanimivo tudi to, da so ljudje, ki danes vedrijo in oblačijo v Zvezi obrtnikov, pošiljali svoje zaupnike v razne obrtniške delavnice, kjer so skušali lastnike prepričati, da na vsak način glasujejo, seveda za eno od list, ki v teh dneh krožijo med njimi.
Pritisk, ki ga izvajajo določene politične struje na o-brtnike ob današnjih volitvah, je ugotovilo tudi vodstvo socialdemokratske stranke, ki je v posebni izjavi po-
bila med delavci 36 glasov in enega izvoljenega kandidata, CISL pa je dobila 33 glasov in tudi enega izvoljenega kandidata. Zastopnik uradnikov pa bo predstavnik CISL.
 «»--------
								
v Ul. dei Giacinti št. 7, za : zvalo obrtnike, naj glasuje-okraj Kolonja, Vrdela, Kjadin, | jo za tiste kandidate, ki ne
bodo v službi ekonomske des-
Dogodki tedna
Delo občinskega sveta
Tržaški občinski svet se je na treh sejah preteklega tedna ukvarjal z letošnjim proračunom. Govorili so številni odborniki, ki so poročali o delovanju svojih resorov. Omeniti moramo, da je to nov način obravnave letnega proračuna. Vsa dosedanja leta je podal poročilo o proračunu samo pristojni odbornik, nato so začeli govorili svetovalci in šele ob zaključku razprave so spregovorili le tisti odborniki, ki so morali odgovoriti na razna vprašanja, ki so jim bila postavljena med razpravo. Toda letos gre vse <tpo novemu t> duhu demokristjanske povezave s fašisti in monarhi-»ti.
Med obravnavo drugih u-pravnih vprašanj je občinski svet sprejel tudi izdatek 10 milijonov lir za vključitev Proseka in Križa v mestno telefonsko omrežje. Zato bodo zgradili na Proseku novo pomožno telefonsko centralo.
Važen je tudi sklep, ki ga je sprejel občinski svet v petek, o reformi družinskega davka. Na osnovi tega sklepa bodo za prihodnje leto pregledali prijavljene dohodke vseh davkoplačevalcev in določili davčno obremenitev na nov način, ki določa večjo obremenitev velikih dohodkov tn manjšo srednjih m molih dohodkov. Za primer naj navedemo, da štiričlanska družina, kjer je zaposle-na ena oseba in ima letno
Sindikalno življenje
nice m ki bodo ohranili delovanje kategorije izven političnih špekulacij.
Brez dvoma pomenijo današnje volitve v pokrajinsko obrtniško komisijo in v obrtniško bolniško blagajno važen dogodek v življenju obrtnikov našega področja, saj bodo i-meli priložnost, da pometejo s starim vodstvom in izvolijo novega, v katerem bodo ljudje, ki bodo znali vsestransko ščititi koristi kategorije obrtnikov, ki predstavljajo tako važen činitelj v tržaškem gospodarstvu. Obrtniki nikakor ne smejo dopustiti, da bi se na volitvah uveljavili kandidati ekonomske desnice, kajti zavedati se morajo, da bi ti ljudje bili najprej v službi velekapitala, medtem ko bi jim bile splošne koristi obrtnikov le postranska zadeva.
Slovenski obrtniki bodo seveda volili tiste kandidate, ki so člani Slovenskega gospodarskega združenja. Le na ta način bodo dosegli, da bodo njihove pravice, pravice slovenskih obrtnikov, zaščitene bodisi v pokrajinski obrtniški komisiji bodisi v obrtniški bolniški blagajni.
 ««--------
Izvolitev odbora v podjetju FASEF
procesa proti sindikalistoma
Zaradi bolezni dr. Fabbrija, ki bi moral predsedovati sodni obravnavi, so proces proti sindikalnima voditeljema pri ACEGAT Massimilianu Borto-lottiju od CGIL in Gianniju Giuricinu od CdL odložili do nadaljnjega, še posebno, ker kaže, da se bosta tožeča in tožena stranka sporazumeli za prekinitev sodnega postopka.
V koprskem pristanišču
Začetek del operativne obale
Včeraj popoldne je bila v Kopru slavnostna otvoritev začetka del pri gradnji operativne obale za pristajanje večjih tovornih ladij in za izsuševanje Stanjolskega zaliva. Svečani otvoritvi so prisostvovali predstavniki oblasti. Dela bo opravljal največji jugoslovanski sesalni bager Peter Klepec, ki ima kapaciteto 600 kub. metrov na uro. Z izsušitvijo Stanjolskega zaliva bodo pridobili okrog 200 ha plodne zemlje.
Po številnih obljubah
Nobenih	znakov
avtoceste Trst- Videm-Trbiž
Tudi z gradnjo avtoceste Trst-Benetke stalno odlašajo, češ da so bolj nujna druga cestna dela
Kulturne prireditvej
V Trstu se že dalj časa govori o potrebi nove avtoceste, ki naj bi povezala naše mesto s Trbižem in z Avstrijo. Ta avtocesta naj bi bila obenem povezana skozi Videm tudi z novo avtocesto Trst - Benetke, ki je že vključena v splošni vsedržavni načrt novih avtocest. Lani pa je bivši minister za javna dela Romi-ta ob svojem obisku v našem mestu objubil, da bodo čim-prej začeli graditi avtocesto Trst - Benetke in da se bo zanimal tudi za gradnjo avtoceste Trst - Videm - Trbiž. Skoraj ob istem času je prišla vest iz Avstrije, da nameravajo Avstrije; čimprej začeti gradnjo nove avtoceste Dunaj -Celovec - italijanska meja. Zato so predlagali naj bi tudi na italijanski strani začeli s
povečanje zmogljivosti železniških in cestnih zvez z Avstrijo največja skrb italijanske vlade, če hoče resnično kaj ukreniti v korist našega pristanišča.
»PRIMORSKE PRIREDITVE« DANES v Kopru:	Goldoni,
Mirandollna. GSP Koper.
Ples v Dolini
Danes 14. in jutri 15. t. m. priredijo dolinski fantje tradicionalni ples na prostem. Igral bo miljski orkester. Vabljeni!
Zelo uspešen aelek
Letošnji operetni festival na gradu sv. Justa se je začel pod srečno zvezdo (in polno luno, ki je po svoje prispevala k lepemu scenskemu o-kviru celotne prireditve): vreme je bilo lepo, ne prevroče m ne prehladno, gledališki prostor pa do kraja napolnjen.
 __________    _	Opereta	«Ples	kačjih	pastir-
pripravami za gradnjo avtoce-J jev», ki sta jo pred leti li-
ste do tržaškega pristanišča.
Toda ni trajalo dolgo, ko je tržaške kroge, ki se zanimajo za avtocesto Trst - Benetke in Trst - Videm - Trbiž, doletelo novo razočaranje. Ne samo, da v Rimu nočejo ničesar slišati o avtocesti z Avstrijo, ampak so tudi že sklenili, da za sedaj ne pride v poštev niti gradnja avtoceste z Benetkami. protesti in posredovanja pokrajinske in občinske uprave, trgovinske zbornice in drugih vplivnih krogov v Rimu niso nič zalegli.
Glede trbiške avtoceste se nihče ne upa niti načeti geoloških in merilnih raziskav, ki so potrebne za pripravo o-snovnega načrta. Te raziskave zahtevajo določene stroške, ki jih ne mara nihče prevzeti, ker državni krogi nočejo o tej avtocesti ničesar slišati.
Zdi pa se, da tudi z gradnjo avtoceste Trst - Benetke ne bo še nič. Ministrstvo za javna dela je ni še vključilo v nujna dela, kar pomeni, da bomo lahko čakali še mnogo let, preden bodo sploh pripravljeni gradbeni načrti.
Po nekaterih vesteh pa se zdi, da so tudi Avstrijci začasno opustili svoj načrt za gradnjo avtoceste, ki naj bi povezala Dunaj s tržaškim pristaniščem. Sedaj se še ne ve, ali so to storili zaradi nezainteresiranosti italijanske vlade do nove avtoceste Trst-Videm-Trbiž, ali pa zaradi izvajanja drugih »bolj nujnih)) cestnih del. Sicer pa Avstrijci še vedno poudarjajo nujnost izboljšanja prometnih zvez s Trstom, ki je zanje najvažnejše pomorsko pristanišče. Zato so že mnogokrat predlagali ne samo gradnjo r.ove avtoceste ampak zlasti modernizacijo in postavitev še enega tira na trbiški železnici, ki ne ustreza naraščajočemu avstrijskemu blagovnemu prometu skozi tržaško pristanišče. To dobro ve italijanska vlada, ki je bila o tem najbolj podrobno obveščena na zadnji konferenci z Avstrijci glede avstrijskega prometa skozi Trst. Kljub vsemu temu pa se na italijanski strani še vedno zanemarja to življenjsko vprašanje za razvoj tržaškega pomorskega prometa, saj odpade skoraj 90 odstotkov vsega tržaškega pristaniškega prometa na tuje zaledne države, zlasti pa na Avstrijo. Zato bi moralo biti
stvarila Carlo Lombardo in F. Lehar, gre po tirnicah številnih lahkih operet, ki gledalcev ne dolgočasijo, zlasti če so prirejene s primernim bleskom in v njih nastopajo dovolj živi igralci. Za včerajšnjo predstavo lahko rečemo, da ji vsega tega ni manjkalo. Dobrim kvalitetam Edde Ricci Vincenzi in Glauca Scarlinija se je pridružil znani ogenj Rosy Barsony in posrečena burkavost Elvia Calderonija. Tudi ostali trije burkeži Bet tarini, Dezan in Steinberg so zabavali in zadovoljila je v svoji manj pomembni vlogi tudi Renata Negri.
Številne balete v vsakovrst-nih kostumih je pripravil Carlo Faraboni, vendar tu ni področje, kjer si ne bi mogli želeti še kaj boljšega. Luciana Ramo je opereto dobro zrežiral. Zbor je vodil Fanfa-ni, dirigiral pa je Cesare Gal-lino.
V odmoru po drugem dejanju je prišel na oder Carlo Lombardo, že prileten, še živeči avtor, medtem ko je njegov tovariš Lehar že več let mrtev.
Danes zvečer bodo opereto ponovili.
 ---------
Operetne predstave na gradu Sv. Justa
Drevi ob 21. uri bo druga predstava operete «Ples kačjih pastirjevi) Carla Lombarda in Franza Leharja. Nastopili bodo isti igralci kakor sinoči. Dirigiral bo Cesare Gallino. Tretja predstava bo v torek.
Pri blagajni gledališča Verdi in pri centralni blagajni v Galeriji Protti 2 se nadaljuje prodaja vstopnic za nocojšnjo predstavo. Jutri pa se prične prodaja vstopnic za tretjo predstavo.
iiiiiiittitiiitiiitiiHUimiiiiiiiimmiHimiMimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
jpD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 1 motorist Luigi Piginalosa in go-nne 13 iuliia se ie v Trstu spodi nja Luciana Cortigiani, me-
hanik Renato Bulgarelii in go-
Kljub temu da smo v poletnih mesecih, je sindikalna dejavnost precej razgibana.
Med najvažnejše dogodke preteklga tedna spadajo pogajanja med ravnateljstvom CRDA in sindikati. Pogajanja pa so zašla v slepo ulico in v petek ponoči so bila prekinjena. Delodajalci niso hoteli sprejeti delavskih zahtev in zato so se pogajanja razbila.
Pogajanja med Industrije! in sindikati so bila tudi v Tržaškem arzenalu in v ladjedelnici Sv. Justa. V Tržaškem Arzenalu pa so se pogajanja prekinila, ker je ravnateljstvo izjavilo, da se ne bodo pogajanja nadaljevala, dokler se ne konča mezdno gibanje delavcev. V ladjedelnici Sv. Justa pa se bodo pogajanja nadaljevala. Kljub temu pa so sindikati za torek sklicali 24-urno stavko, ker hočejo s tem prisiliti delodajalce k večji popustljivosti.
Napet je tudi položaj t> železarni ILVA. Kljub temu da so delodajalci pristali na pogajanja, se sindikalna borba nadaljuje, ker je vodstvo ganizacije posredovale pri	_	^ ...._______ ______
ILVA sklenilo, da od 1. avgu-	ravnateljstvu	podjetja	FASEF,	maldi^stavec^Romano^ FaODro^ in
sta dalje člani notranje ko-	I da	ne bi	zaprli	tovarne, ute	delavka Maria	Zecohin-i,	uradnik
misije ne bodo peč oproščeni	meljujejo	delodajalci	odpuste	Giuseppe Valentini i,n	gospodi-
dela.	' s potrebo reorganizacije oseb-	nja Giovanna Bole, natakar Na-
Najbolj pa Je prizadela de- 'ja. Kaj mislijo s tem. ne ve- tale Magagna in šivilja Pienna lonce ves t, da vodstvo livar-	j mo.	Dejstvo	pa	je,	da so	se-	r ““£1i n?a * fBr u n a	C r i smanf	že-
ne FASEF zapre tovarno. S	daj	sklenil, ustavit,	o bratova-	pSifil	in	del
tem bo ostalo 40 delavcev	na	|	nje tovarne	s čimer bo ostale	;;ivka Grazia Rippa, agent CP
cesti in njihove družine	bo-	j	na cesti, kot	*rno ze poročali	Aritofro	Trebse in uradnica
do brez zaslužka To bo vse	okoli 40	delavcev	Kljub	te-	va.,da Vc-dopia,	mehanik	Marino
kakor privedlo do poslabša	mu	da je	tovarna	zaprta	so	Puntar	in	g	spodinja	Mlrella
900 000~	lir	dohodkov,	ne	bo	,	nja položaja, saj je v Trstu	j	bile včeraj	volitve nove no-	Germi,	krojač Francesco Paler-
plščala	družinskega	davka.	|	okoli J9-000 brezposelnih.	1	tranje komisije. FlOM je do-1 mo in	šivilja Rosaria Maffei,
rodilo 6 otrok, porok je bilo umrlo pa je 8 oseb.
POROČILI SO SE: študent Al-' do Dorigo in gospodinja Anna-maria De Leporini, železničar Mario Nittolo in gospodinja An-»a Dazzara, uradnik Bruno Zet-tin in Amalia d’Ambrosio, mehanik M ar c el lo Zadra in šivilja Noriš Fantin, industrijski izvedenec Celio Millini in uradnica Mirella Valussi, železničar Ar-mando Ugolini in gospodinja Rita Mechi, pomorščak Pasquale Giassa in šivilja Grazia Manga-no, agent CP Giorgio Magro in gospodinja Anna Sergas.
UMRLI SO; 65-letni Anton Pertot, 28-letna Narina Bembo, 77-Ietna Anna Cuban vd. Colu-gnatti, 67-letni Francesco Morat-to, 57-letni Giuseppe Danieli, 80-letna Amalia Zuzek, 78-letn, Gio-vanni Probi, 65-letni Vittorio Sgur.
OKLICI,- delavec Valentin Martinčič in gospodinja Ofelija Abram, težak Enrico Primossi in gospodinja Emma Durat, težak Giovanni Abatematteo in šivilja Ana Batič, delavec Angelo Salvi in gospodinja Luigia Cotar, bančni uradnik Giorgio M-icol in učiteljica Aida Barich, električni varilec Eziio Marchib in šivilja Rima Zanini, uradnik Luigi De Gironcoli in delavka Ila-ria Da-lessandro, delavec Fulvio Slnco-vich in gospodinja Regina Biba-lo, tesar Attitio Lazzar in ba-ristka Manna Pagnacco, uradnik Alessio Zerial in uradnica Maria Sanna, inženir Sebastiano Daiptnguente i-n gospodinja Ro-milda Sciolis, delavec Sergio Borgliese in delavka Luciana Fo-rato, uradnik Esmeraldo Bisiani tn uradnica Silvana Ambrosi, šofer Angelo Bubola in gospodinja Anna Maria Rosca, mizar Giuseppe Monaro in frizerka Li-cia Troiani, težak Giovanni To-son in gospodinja Francesca Pa-rovel, poljedelec Giuseppe Mar-
o-.io, ko .inHikalne or- sura in gospodinja Maria Santa sedaj ko so sindikalne or- Cattaruz2a> strugar Leonardo Zo-
bec in frizerka Violetta Gri-
spodinja Pierina Novak, uradnik Pietro Polarne in gospodinja Rosa Mallone, mizar Giuseppe Nor-bedo in šivilja Nives Furlanich, delavec Giordano Sabatu in gospodinja Irene Codarin, uradnik Arrigo Cuitri in šivilja Carla Germi, električar Roberto Colu-big in uradnica Laura Moretti, težak Bernardino Zobin in gospodinja Claudia Kral, agent CP Gi uliano Farne a in uradnica Car-men Spangher, brigadir javne varnosti Francesco Amatruda in gospodinja Ida Meoni, uradnik Giorgio Varani in uradnica Valena Brasa, delavec Severino U-senieh in tkalka Clelia Tulliach, mizar Giorgio Giuliani in gospodinja Rosa Cecconi, delavec Mario Logli in gospodinja Norma Olivieri, uradnik Mario Fiore in uradnica Nevia Sain, mehanik Matteo Mafiei In šivilja Adria-na Cassel, geometer Sergio Gu-giia in gospodinja Maria Ama-dei, električni varilec Giuseppe Ferlat in gospodinja Angela Maria Sossi, uradnik Giordano Fi-schera in uradnica Gianna Ra-gusin, električni varilec Virgilio Rebulla in gospodinja Valnea Cozzio, učitelj Dante Antonio Riccia-rdi in uradnica Maria Nel-la Falezza, uradnik Luciano A-pollonio in gospodinja Maria Steffe, tesar Edmondo Merlak in gospodinja Marija Stranj
LOTERIJA
BENETKE	71	82	84	39	67
BARI	16	26	9	89	79
CAGLIARI	41	56	38	40	23
FLORENCA	34	84	4	90	28
GENOVA	50	81	43	9	63
MILAN	88	24	8	45	25
NEAPELJ	84	61	87	82	1
PALERMO	88	1	70	19	9
RIM	11	53	26	14	37
TURIN	27	76	13	12	24
NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN
Benussi, Ul. Cavana 11; Croce Verde, Ul. Sette.ontane 39; Pic-»ciola, Ul. Oriam 2; Plzzul-Ci-gnola, Korzo Italia 14: Ravasini, Trg Libertš 6- Alla Salute, Ul. Giulia 1; Vernari, Trg Valmaura 10; Harabagiia v Barkovljah in Nicolj v Skednju.
 «»-------
NOČNA SLUŽBA LEKARN v juliju
1NAM, Al Canimellb, Drevo red XX septembra 4; Godina, Trg Sv, Jakoba 1; Sponza, Ul Montorsino 9 (Rojan); Vernari, Trg Valmaura 10; Vielmetti, Borzni trg 12; Harabagiia v Barkovljah in Nicoll v Skednju.
Huda nezgoda mladeniča iz Gabrovca
Tudi včeraj navsezgodaj zjutraj se je pripetila huda nezgoda, zaradi katere so moral' sprejeti s pridržano prognozo na II. kirurškem oddelku komaj 20 let starega Alda Blazino iz Sv. Primoža pri Gabrovcu št. 9.
Mladi Biažina, ki je mehanik po poklicu, se je zgodaj zjutraj usedel na svoj skuter in se odpravil na delo. Verjet, no se mu je mudilo, zaradi česar je precej naglo vozil. Mladenič je zavozil na Narodno ulico na Opčinah a ko je pr-vozil v bližino semafora na križišču, je iz do sedaj še nepojasnjenih razlogov treščil v prikolico jugoslovanskega to-tornika, ki je bil ustavljen ob pločniku.
Šofer tovornika in ostali o-čividci nezgode so Blažini priskočili na pomoč in ga v pričakovanju • osebja Rdečega križa položili na sedež jugoslovanskega vozila. Z rešilnim avtom so ponesrečenca odpe ljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi ran po obrazu in kole nih in predvsem zaradi možganskega pretresa poslali na kirurški oddelek. Ker je njegovo stanje razmeroma resno so sj zdravniki pridržali prognozo.
 «»-------
Jutri proces proti
Jutri zjutraj se bo v razpravni dvorani porotnega sodišča začela toliko pričakova na razprava v zvezi z umorom zlatarja Giusta Trevisa-na, njegove zaročenke in nju ne gospodinjske pomočnice Vsi trije so bili umorjeni ponoči med 14. in 15. septembrom v Trevisanovi hiši na samotnem kraju pri Sv. Jerneju. Takoj po umoru so policijski organi uvedli preiska vo, ob koncu katere so »od-ne oblasti oprostile nekatere osumljence že med sodno preiskavo.
Po prihodu italijanskih organov v Trst, pa je kvestura na novo uvedla preiskavo, ki se je končala s prijavo U o-seb sodišču, od katerih jih ji pet že 2 leti in pol v koronej-skih zaporih v pričakovanju sodne obravnave.
Predvideva se, da bo proces trajal mesec dni, ker bo moralo sodišče zaslišati poleg U obtožencev tudi nad 40 ob-težilnih -n 20 obrambnih prič.
Sodišču bo predsedoval dr-Rossi, stranski sodnik bo dr. Ligabue, zapisnikar Magliac-ca, tožuec pa dr. De Franco. Obtožence bodo zagovarjali odv p. Sardos, Morgera, Ke-zich, R. Cuccagna, Presti, A-modeo. Sblattero in Stradella.
j žič: Dinastija na Ruh-ru; 16.30 Glasbeni mozaik; 17.30 Radijska igra — A-rth-u-r Miller: hov na čarovnice (ponovitev); 18.35 Melodije za dobro vol-jo; 19.00 Zabavna glasba; 20.00 Malo od tu in malo od tam; 21.00 Športna nedelja; 21.15 Max Reger: Variacije na veselo temo Adama Killerja; 22.15 .Zaplešimo; 23.00 Oddaja za tujino (spored iz Zagreba).
TELEVIZIJA
15.00 Športno popoldne; 18.15 »Čudna oporoka«, film; 20.25 Reportaža s kolesarske dirke po Fran-ci-ji; 21.00 Telematch; 22.05 Plesne vaje; 23.00 Športna nedelja.
LJUDSKA PROSVETA
Prosvetno društvo Lonjer-Kati-nara uprizori v nedeljo 21. t. m. ob 20.30 na dvorišču »Pri Zupanovih« veselo vaško igro v treh dejanjih «Ploha».
RAZNA OBVESTILA
Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. Danes 14. t. m. bo v prostorih kluba, Ul. Roma 15-11., zadnji sezonski sestanek, na katerem se bodo delile zadnje novosti. Prihodnji sestanek bo v nedeljo 18. avgusta.
DAROVI IN PRISPEVKI-
V spomin svoje drage prijateljice in sorodnice pok. Emilije Plesničar daruje Pavla Geržina 1000 lir za Dijaško Matico.
V spomin pok. svaka Petra Zinka daruje Amalija Zink 2000 lir za Dijaško M-ati-co. S. M. daruje 2000 lir za Dijaško Matico.
FRANC ZACCARIA in
ANGELA DUJEC sporočata, da sta se danes poročila Trst-Beograd, 8- julija 1957
Narodna in študijska knjižnica v Trstu bo zaprta od 15. julija do 15. avgusta zaradi dopustov in urejevanja zbirk.
KINO
R A P I O
NEDELJA, 14. julija 1957 TRSI POST.A.IA A
8.00 Jutranja glasba; 8.30 Domači motivi; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Bach: Brandenburški koncert št. 2 v F-duru; 9.42 Lahke melodije; 11.00 Liszt:	Madžarska rapsodija; 11.20 Valčki Irvinga Berlina; 11.32 Pestra operna glasba; 12.15 Za vsakogar nekaj; 12.45 Melodije iz revij;
13.30 Glasba po željah; 15.00 Zoltan Kodaly: H-ary Janoš - orkestralna suita; 15.22 Salonski orkester Terig Tucci; 15.40 Slavni pianisti; 16.00 Neapeljska fantazija; 16.16 Dve Weberjevi uverturi; 16.30 Skladbe Franza Leharja; 16.50 Havajske melodije- 17.00 Slovenski zbori; 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Schumann: Kvintet v Es-duru op. 44; 18.30 Mladina pred mikrofonom; 18.50 Armando Soiascia in njegov ritmo-simfoni-čni orkester; Chedin-i: Pezzo concertante; 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport; 20.30 Prokofjev:	»Zaljubljen v tri
oranže«, opera v 4 dej. (po L dej. ob 21.10 cca:	Nedelja v
športu); 22.30 Večerne melodije;
23.30 Polnočna glasba.
I R S T 1.
14.30 Operna glasba; 15.45 Zgodovina Francije v njenih pesmih; 16.15 Reportaža s kolesarske dirke po Franciji; 17.30 Simfonični koncert; 19.15 Plesna glasba; 21.00 Glasbeni variete z Renatom Rascelom; 22.30 Koncerl kvarteta Haydn iz Bruslja; 23.00 Srečanje z Dannyjem Kayem.
koper
Poročila v KaUjanščlnl:	J.J0
12.30. 16.30, 17.30,	19.15,	23.00.
Poročila v slovenščini:	L30,
13.30, 15.00.
8.00 Kmetijska oddaja:	Med
tolminskimi planšarji — Mladi zadružniki na Pivškem Pravilni postopek pri teletih; 8.30 Spored lahke glasbe; 9.00 Oddaja za beneške Slovence; 9 20 K Baranovič:	Suita iz baleta
«Srce iz lecta«, J. Gotovac: Simfonično kolo; 9.45-10.15 Spored iz Ljubljahe; 10.15 K. Pahor: »Istrijaoka«, 15 plesnih miniatur; 10.30 Sosedni kraji in ljudje:	Na šagri v Dolini; 10.45
Glasbena medigra; 11.00 Operni koncert; 13.30 - 14.00 Spored iz Ljubljane; 14.00 Glasba po željah; 15.10 Poje zbor DPD »Svoboda« iz Kopra; 15.30 Z mikrofonom po Primorski: Mnogo novega je v Tomosu; 16.00-19.00 bIX)red iz Ljubljane; 19.25 Lahka glasba; 19.30-23.00 Spored iz Ljubljane; 23.10 Glasba za lahko not.
SLOVENIJA
7.35 Zabavne melodije:	8.30
Excelsior. 15.00: »Zaupljiv umor«, A. Sim, G. Gole, T. Thomas. Velik uspeh.
Fenice. 15.00: »Dvojica iz Texa-sa», W. Holden, G. Ford.
Nazionale. 15.00; «Ni mesta za zverine«. Dokumentarni film o živalskem življenju v Afriki.
Filodrammatlco. 15.00: »Mož z Zapaha«, Gary Cooper, W. Bren-nan.
Grattacielo. 16.00: »Najlepši trenutek«, Giovanna Ralli, Mari-sa Merlini, M. Mastraianni in E. Calindri. Mladoletnim prepovedano.
Supercinema. 14.30: »Zadnje dogodivščine Paperina in tovarišev«.
Arcobaleno. 14.30: »Vrata v Kitajsko«, Gene Barry in Nat «King» Cole.
Astra Rojan. 15.00:	«Bitka za
Rio delila Plata«, P. Finch. Vi-stavision technicolor.
Capitol. 16.00:	«Graščakimja iz
Libanona«. Cinemascope technicolor. G. M. Canale, Juliette Greco.
Cristallo. 15.00: »Ljubezen je čudovita stvar«, Wil'liam Holden, J. Jones.
Alabarda. 14.30: «Tujec med angeli«. Cinemascope. Ann Blyth.
Arlston. Glej kino na prostem!
Aurora. 14.30: «Davy Crcckett in pirati«, technicolor, F. Parker.
Armonia. Glej kino na prostem.
Ideale. Zaprto za počitnice.
Impero. 15.30: «Sreča se ne kupuje«, G. Mc Rae in Shree North.
Italia 15.00:	»Ljubimec Lady
Chatterlry», Danielle Darrieux in L. Gemn.
Moderno. 16.00: «Guardia, gua-rdia scelta, brigadiere, maresciallo«, A. Sordi, P. De Filiippo, Gino Cervi, Fabrizi.
Savona. 15.00: «Neust>rašni bratje«, R. Taylor.
Viale. 14.30:	»Mednarodno vo-
hunstvo«, technicolor, Robert Mitchum.
VRt. Veneto. 15.30: «Picnic», W. Holden, K. Novak.
Belvedere. 15.00: «Mesto zločincev«. Technicolor.
Massimo. 15.00: «Plaza de toros«, D. Ortega in A. Bienvenida.
Novo cine. 14.30: »Pepote«, Pa-blito Calvo.
dele in razna darila z vsemi potrebnimi listinami, odpremlja najhitreje in daje vsa potrebna pojasnila tvr. Beltram, Trst, Ul. Valdirivo 3, tel. 36-991.
KOLESA, znižana cena 7.000 lir. Motorna kolesa 44.000 Ur, pošilja Kolesa - darilne pakete brez faktorja MARCON, UL. P1ETA’ 3, Trst.
STROJ za šivanje in vezenje »GRAMACCINI«, nemška izdelava, zajamčena glava 26.000, popoln 29.000 36.000, popoln z omarico 40.000, brezplačne lekcije. Largo Barriera 10, Trst, trgovina «GRAMACCINI».
POUČUJEM slovenščino, italijanščino in angleščino — za dijake s ponavljalnimi izpiti; izredna cena. Naslov na upravi lista. KUPIM hidravlično stiskalnico do 150 ton pritiska. Alojz Bernik, Škofja Loka 29.
ŠIVALNI STROJI z omarico in vsemi nadomestnimi del j 29.500 lir, (izredno nizke cene), prodaja tudi na obroke — pri Rug-gero Rossoni, Korzo Garibaldi 8, trgovina.
 «»——
KINO NA PROSTEM
Arlston. 20.30: »Umetniki in modele«. Zabavni in glasbeni film. Vistavision. Dean Martin im Jerry Leviš.
Armonia. 15.30. (na prostem ob 20.00); »Berlin-Tokio«, P. Mul-ler.
Arena del fkrri. 20.15 in 22.00: »Pustolovščina na dvoru«, M. Koch in M. Cramer.
Garibaldi. 20.15: «Telesno bohoten«. Komičen in razgiban film. Eddie Constantine in Maria Frau.
Marconi. Ob 16.00, na prostem 20.30:	«7. konjeniški polk«.
Technicolor. R. Scott, Barbara Hale.
Paradiso. 20.15:	»Kraljica pira-
mid« Cinemascope.
Ponziana. 20.15- »Cas počitnic)), Vittorio De Sica, Giovanni Ralli.
Roian. 20.00: »Preko usode«, G Ford in Eleonor Parker.
Secoio Sv Ivan. 20.30: «Romme-lov zaklad«, D. Addams, B. Cabot.
Skedenj. 20.30: «Dolina Edena«.
Stadio. 20.30: »Stebri neba«, Jeff Chandler, Doroty Malone.
Va maura. 20.30: «Riževo polje«, Elsa MartineBi in Folco Lull-i. Cinemascope, Ea-stmancolor.
[ MALI OGLASI ]
VESPE, AVTOMOBILE, KOLESA in ŠIVALNE STROJE nove tn rabljene sl oglejte brez obveznosti, različne nadomestne
NOVOST:
Beno Zupančič: Sedmina	L	780,-
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Trst - Ul. Sv. Frančiška 2« Telefon 37-338
J
AVTOGARAŽA
«R0IM0»
TRST, Ulica Moreri 2 Tel. 35-608
Servisna postaja Avtoprevoz
potnikov tu- in v inozemstvo
• UNION*
Svetovno znana /a-varovalnica od leta 1828 je V TRSTU UL. GHEGA 8 - 1.
tel. 27512-35939 Prokurator RAVNIK
S. A. T.
AVTOBUSNE PROGE
Jrst - Sežana • Ljubljana:
vsak dan iz Trsta ob 7.30 (z Opčin ob -7.50).
Trst - Sežana: petek in sobota ob 7.00 in 15.30;
— iz Sežane ob 9.30 in 18.30. Iz Trsta: v Bane Sesljan -
Tržič: vsak dan ob 11.00;
— iz Tržiča: ob 12.15;
— v Bane - Sesljan ob delavnikih:	8.40,	13.25,	17.15;
— ob praznikih: 8.10, 1J.30. 16.30.
— v Bane ob delavnikih: 5.50, 7.25, 9.40, 18.30, 19.50;
— ob praznikih: 7,oo, 9.40, 20.10.
Z Opčin v Sesljan (kopališče) ob de'avnikih: 9.20, 10.35, 14.05, 17.55;
— ob praznikih: 9.20. 11.10, 12.15. 14.30	15.45. 1.7.30. 18.30;
Iz Bazovice - Trebč Padrlč v Sesljan (kopališče): ob praznikih: 9.00. 10.50, 14.10, 17.10.
Mladinska radijska igra
— Vic-
tor Hugo-Lojze Krakar: Gavro-che (ponovitev); 9.13 Zborovske skladbe in samospevi iz čl tuniške dobe; 9.45 Se pomnite, tovariši... — Vinko Knol: Ob rojstvu ribniške celice; 10.15 Kar radi poslušate (pisana vrsta priljubljenih skladb); 11.10 Opoldanski glasbeni spored; 13.15 Zabavna glasba; 13.30 Za našo vas; 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Matija Male-
Dne 13. t. m. nas je po kratki bolezni nenadoma zapustil predragi stric
Daneu Josip
Pogreb dragega pokojnika bo danes ob 18. uri z openskega pokopališča.
žalujoče družine: ŠULIGOJ, POLH, STARC in OSTROVSKA
Opčine, 14. julija 1957
ZAHVALA
Globoko ganjeni ob izrazih sočutja se toplo zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin naše nepozabne
Mihaele Slavec
ter jo spremili na njeno zadnjo pot.
DRUŽINA SLAVEC
14.VIT.1957.
KMETJE
poslužuj le se
v Trstu. Ul. U. Foscolo 1 (blizu Trga Garibaldi)
Podružnice: Trst, Ul. Fla-via 23, in v Miljah.
KMETIJSKE ZADRUGE
Nudi vam prvovrstno blago, semena, orodje vseh vrst, preše ter druge kmetijske potrebščine po najugodnejših cenah.
TRSI Ul. Moreri 7 Telefon št. 28 373
POŽAR ARTEMIO TOVORNI PREVOZI
v vse kraje, tudi v in o se m s Ivo
1VRDKA
JOŽEF SILA
uvoz
IZVOZ
VSAKOVRSTNEGA LESA ZA PREDELAVO IN RURJAVU TER JAMSKEGA LESA
TltST - llivu (iruinula šl- 0-1 • Tclutnn H7-0(14
ZAHVALA
Darovalcem cvetja, udeležencem pogreba, Prosveti iz Ricmanj, pevcem in pevkam, gosp. župniku in vsem, ki so počastili spomin našega očeta
ANTONA SENICE
se najlepše zahvaljujemo Ricmanje, 14.VII.1937.
SINOVI in HČERKE
\
TI7norWfaevni
— 7
14. julija 1957
Dogodki
tedna
Goriški trgovci in vsa gori-ška javnost so se končno oddahnili; V. senatna komisija je v sredo odobrila zakonski osnutek demokristjana Rizat-Dja, s katerim se prosta co-na za celotno gorlško občino Podaljšuje za dobo nadaljnjih devetih let. Kar je bilo ovir na tej poti, so jih predstavniki največjega dela prebival-stva, ki so se vztrajno borili za obnovitev proste cone, že premagali. V samem občin-•kem svetu je bilo treba prebiti zid, ki so ga hoteli postaviti monarhisti z demokrist-jansko desnico, da bi se preprečila kakršna koli diskusija m se tako omogočilo nekaterim krogom v Rimu, da bi bil novi zakon o prosti coni okrnjen. Ti ljudj e so se bali Jasnih besed o delovanju u-
Včerajšnja seja pokrajinskega sveta
Včeraj so na goriškem letališču zabeležili najvišjo temperaturo ob 13-hri, in sicer 30 stopinj C, najnižjo pa ob 3. uri Ponoči 15,4 stopinje C.
Pravnega odbora proste cone, kr bo moral na pritisk levičarskih strank vendarle dati v kratkem, oziroma takoj po odobritvi zakona v poslanski zbornici, goriški javnosti odgovor o svojem dolgoletnem, rekli bi, dokaj zagonetnem delovanju. Marsikaj bomo izvedeli tudi o pravilniku, ki ga n' bilo nikoli na spregled in o vseh stvareh, ki jih ne moremo mirne duše prenesti. Vsekakor pa moramo še enkrat poudariti važno vlogo, ki 1° je imel pri sprejemu zakonskega osnutka enoten nastop občinskega sveta in delegacija predstavnikov goriških političnih strank, ki je v Rimu članom komisije podrobno obrazložila pomen in važnost Proste cone za naše gospodarstvo.
Danes bodo tudi goriški o-brtniki in obrtniki vse pokra-Phe izbrali može, ki bodo u-Pravljali nove obrtniške zavarovalnice in skrbeli za prav-no ureditev položaja te precej številne kategorije na Goriškem in v Tržiču. Borba med zavezniki industrialcev in neodvisno Pokrajinsko obrtniško zvezo je bila zelo huda; Obrtniško združenje želi doseči zmago in tako pomagati svojim prijateljem indu-strijcem, da bi še nadalje obdržali monopol nad številnimi obrtniki. Toda večina je odločena enkrat za vselej obračunati z izkoriščevalci.
Vrata slovenskih srednjih šol v Gorici so se zaprla; u-spehi niso bili kar najbolj spodbudljivi, vendar moramo Pri tem upoštevati večje število vzrokov, ki so dovedli do toga stanja.	1
Nezgoda v predilnici
Po prvi pomoči, ki jo je Prejel 39-letni delavec Mario Di Gatone na sedežu INAIL, ga je rešilni avto odpeljal v bolnišnico. Pri delu v predilnici se je namreč Di Gatone globoko urezal v palec desne roke, tako da bo ostal nekaj časa na zdravljenju
Nenadna slabost mladeniča na ulici
Čeprav je vročina že ponehala, vendar je v petek ob 15. napadla 28-letnega Elijo Fallo-neja iz Ul. S. Pellico 24 v Dl. Leopardi nenadna slabost. Mladenič se je nenadoma zgrudil na tla. od koder so. ga dvignili mimoidoči in ga spravili v rešilni avto, ki ga je odpeljal v bolnišnico pri Rdeči hiši.
Komaj 61 dijakov v pokrajini obiskuje srednjo kmetijsko šolo
Na novo zaposlene cestarje bodo vpisali v drug zavarovalni zavod, ki jim bo nudil večje ugodnosti
Goriški pokrajinski svet se je na včerajšnji popoldanski seji najprej poklonil spominu odvetnika Piera Pinaušiča. ki je bil dolga leta občinski in pokrajinski svetovalec v Gorici. Nato so svetovalci o-dobrili zapisnik zadnje seje pokrajinskega sveta in pa u-krepe, ki jih je med časom sprejel odbor pokrajine. Večje važnosti je bila tretja točka dnevnega reda, to je glasovanje za ukrep odbora, s katerim je bila napovedana druga dražba za dela na novem tehničnem zavodu, ki ga gradijo v Gor.ici v Ul. Diaz. Za to novo tehnično - trgovsko šolo bo potrebnih 200 milijonov lir; 128 milijonov lir je pokrajinski svet odobril že pred časom, včeraj pa so svetovalci odobrili posojilo ostalih 72 milijonov lir, ki bodo potrebni za dokončno izgradnjo šole in predvsem ureditev njenih notranjih naprav.
Precej časa je svetovalcem odvzela tudi 4. točka dnevnega reda, pri kateri se je šlo za ureditev položaja cestar-
jev v naši občini. Odbor je bil mnenja, da je treba nove cestarje, jih bodo sprejeli v službo, zavarovati pri zavodu za zavarovanje uslužbencev krajevnih ustanov in ne več pri INPS, kakor je 1 ilo to do Sedaj, ker nudi zgoraj omenjeni zavod večje ugodnosti in tudi boljše pogoje zavarovanja, predvsem pa večjo pokojnino kakor INPS a-li drugi zavarovalni zavodi. V diskusiji se je oglasil svetovalec Bergomas, ki je izjavil, da bi bilo potrebno tudi tiste cestarje, ki niso dovolj stari za upokojitev prepisati v novi zavod. Predsednik Culot mu je odgovoril, da bi pri tem nastale težave. Končno je pokrajinski svet odobril sklep, da se nove cestarje vpišejo v novi zavod, za ostale pa bodo skušali urediti kolikor bo pač mogoče.
5. točko dnevnega reda so odložili in prešli na 6. točko, pri kateri je odbornik Fabri-zio poročal, kako malo je v naši pokrajini zanimanja za kmetijske šole. Zaradi tega je
pokrajina sklenila razpisati 6 štipendij, s katerimi bi si pomagali dijaki srednjih in višjih kmetijskih šol (agronomska fakulteta). Odbprnik je med drugim navedel, da obiskuje industrijske šole v naši pokrajini skupno 1.663 o-trok, trgovske 407, kmetijske, ki so le tri, pa komaj 61. Vse! kakor je to porazno za pokrajino. ki je v glavnem kmečkega značaja; pri tem mislimo, da bi morale pristojne oblasti upoštevati potrebe celotnega kmetijstva in ne samo kmetijskega šolstva.
Pokrajinski svet je nato tudi odobril povišek doklad nunam, ki so v goriški umobolnici. 15 sester, ki so v glavnem bolničarke, bo prejemalo od pokrajine mesečno po 9 tisoč lir, njihova prednica pa 12.000 lir mesečne nagrade.
 «»-------
DEŽURNA LEKARNA
Danes posluje ves dan in ponoči lekarna DTJdine, v Ul. Rabatta 18, tel. 21-24; do 12. ure pa je odprta lekarna Kuer. ner na Korzu Italia 4, tel. 25-76.
Konj ga je brcnil
Ko je šel včeraj popoldne ob 16.30 68-letni Ivan Devetak iz Ul. Brigata Casale z vprežnim vozom po Ul. Ario-sto, se je njegov konj nenadoma splašil in ga močno brcnil v levo nogo Mož je moral z avtom ZK v bolnišnico, kjer so ga obvezali, tako da je kmalu zatem lahko odšel domov.
 «»--------
Na steklo je stopil
Včeraj opoldne se je na dvorišču stavbe št. 14 v Ul. Mo-relli 14-letni Erminio Simone pri igri nenadoma ponesrečil; deček namreč ni zapazil na tleh razbitega stekla in je stopil nanj ter si tako ranil desno nogo. Ker pa rana ni bila globoka, je po prejeti pomoči v bolnišnici Brigata Pavia lahko odšel domov.
KINO -
CORSO. 15.00: »Puščavske miši« (Romei), J. Mason.
VERDI. 15.00: »Nasilni«, v barvah, A. Blyth.
VITTORIA. 15.00:	»Pustolov-
ščina misterja Corijan«, T. Curtis, v cinemascopu in v barvah.
CENTRALE .15.00:	«Peppino,
modeli... in tista tam..., T. Reno. P. De Filippo.
MODERNO. 15.00:	»Cesarske
vijolice«.
POLETNI KINO. 21.00:	»Te
preklete počitnice«.
KINO STANDREZ. 21.00. «Princ-študent», v barvah.
ItHIIIIIIIIIflllllMUllUlUlMllllllIlllllllIllllllMIIIIIIIIIIIIflMIIIIIIIIlllHlllllllllllllMlllllllllllllllIHlIlllllllllltlltllllllllinillMIIIinilllllllllltllHIIIIIIimillllllllllllllltlHIIIIlUllltlimiHIlllllltlMIIIIIIIIt
Dopisi	iz naših krajev
TREBČE
Z veliko vnemo so Treben-ci pred leti gradili svoje nogometno igrišče in na njem potem pogosto igrali. Prirejali so tam tudi nogometne tekme. Razne skupine so nastopile na tem igrišču, domače in tuje. Prav zanimive so oile tekme, na katerih so nastopili fantje pred možmi. Včasih so zmagali eni, včasih drugi. Največkrat fantje.
Več let je bilo na tem igrišču zelo živahno. A zadnji čas ni več zanimanja ne za nogomet. Sedaj je igrišče tako zapuščeno, da bi človek mislil ,da sploh ni mogoče, da so kdaj na njem igrali. Kot gmajna je. Koli, ki so označevali vrata, so podrti, lesena baraka, ki je služila za slačilnico in shrambo obleke, je brez strehe. A igrišče poraščeno. Sam plevel in pelin, kamor se pogleda.
Kako morejo Trebenci to gledati? Kje je mladina, da tega ne popravi? Le nekaj malo truda bi bilo treba in sloge med mladimi športniki, pa bi bilo popravljeno, kot bi mignil. Bilo bi v korist vsej okolici in ponos Trebčam.
R. A.
STIVAN
novo avtostrado. Tako bo glavna cesta močno razbremenjena. To je res skrajno potrebno. Človeku se kar vrti v glavi, ko opazuje ta promet. Vročinski val ga je še povečal. Vsi smo mnenja, da je voznik, ki mora na to cesto, vreden pomilovanja.
SLIVNO
Posestnik Terčon sl Je nabavil nov traktor. Tako bodo v naši občini trije. Ce dobimo še enega — kakor se predvideva — bo naši njivski površini in drugim potrebam nekako odgovarjalo. Slivenča-nom bo traktor zelo zalegel, saj je naše polje za takšno oranje pretežno pripravno in je malo vprežne živine. Tudi so nam že znane njegove prednosti in lahko računamo na boljši pridelek. Posebno nam bo traktor dobrodošel pred zimo, ko bo treba zem-ijo pravočasno pripraviti za pomladanske useve.
TRNO VICA
Pri podjetju, ki gradi papirnico ob Timavu je, kot kaže, taka praksa kot pri ostalih gradbenih podjetjih, ki prevzamejo dela na našem o-zemlju: s seboj pripeljejo svoje delavce, češ da so ti specializirani za to in ono delo, a tukaj opravljajo težaška dela, za katera ni treba specializacije. Zato je zaposlenih premalo naših ljudi. Občina se, kot vidimo, za to zadevo zanima. A zanjo bi se moral; zavzeti tudi sindikalni predstavniki.
Ob bivši meji Tržaškega o-zemlja gre od glavne ceste
■Žič - Trst stara pot proti goriški cesti. To bodo uredili za preusmeritev prometa na
Cesta Prosek - Sempolaj -državna meja je bila že nekajkrat predmet tiska in bi n« bilo potrebno ponavljati, da je v slabem stanju, vsak dan bolj prometna in tudi prašna. To občutimo tudi mi. posebno pa družine (6 po številu) o'b njej. Gostilni so obla ki prahu menda najmanj pogodu. Govorijo o asfaltiranju. Ce to ni za sedaj mogoče v celoti (od Gabrovca semkaj), naj bi cesto asfaltirali vsaj ob naseljih. Pri nas bi to zadoščalo v daljini dobrega pol kilometra. Pričakujemo, da bo pokrajinska cestna uprava ta naš predlog upoštevala, občinsko upravo pa prosimo, da nas v tem podpre.
so imeli skoro cel koncert lepih domačih motivov. Prisotnim bo gotovo ostal v spominu ta popoldan in želja, da bi nas simpatični učitelj Janko Gerdol še obiskal s svojim tamburaškim zborom.
Za isto mizo so sedeli tudi naši novopečeni dolinski tamburaši, ki so kar občudovali spretne Tržačane. Po krstu naših inštrumentov — nanje so namreč najprej zaigrali tržaški tamburaši —- so naši kar dobro zabrenkali dve slovenski. Kaže, da imajo voljo in veselje do tega. Ce jim ne bo zmanjkalo vztrajnosti, bodo tudi oni dobri in vzgledni tamburaši. Kar korajžno naprej!
Danes ob 10.30 bo oddajal radio Koper reportažo o Dolini.
PRAPROT
V soboto zvečer smo imeli pravo vaško ohcet:	številni
gostje so s petjem in priložnostno muziko naznanili otvoritev osmice posestnika Kan-teta. Dobra kaplja je čudovit magnet, ki deluje preko domačih plotov. Zato se belina in črnina, ki je v tej pasji vročini tako zapeljiva, hitro izceja. Žejnim to menda ne bo po volji.
SEMPOLAJ
Prejšnji teden se Je naš ženski zbor skrčil za eno mladenko: Marija Tampuž je kot zakonska družica Rudolfa Legiše odšla v Cerovlje. Novemu zakonskemu paru želimo na skupni življenjski poti zdravje in srečo!
D0BERD0R
BO LIN A
V nedeljo smo imeli Dolin-čani v gosteh lamburaški zbor »Tržaška tamburica«. Utaborili so se v gostilni Stranj, kjer
Niso se še polegle pohvale nad izredno dobro uspelim gospodinjskim tečajem, katerega svečani zaključek je bil preteklo soboto. Dekleta tečajnice so lepo pripravile sobo, v kateri so imele tečaj in toplo sprejele goste, ki so prišli tudi iz Gorice. Zaključku tečaja, ki je obrodil lepe sadove, so prisostvovali tudi do-
berdobski župan. dr. Mermolja in tov. Nanut iz Gorice; bilo je veselo in prijetno. Tečajnice so goste pogostile z obloženimi kruhki in tako tudi v praksi pokazale znanje, ki so si ga v trimesečnem tečaju pridobile pod skrbnim vodstvom tov. Vilme Bregantove iz Podgore. Kasneje so si razstavljene predmete ogledali še drugi vaščani.
SOVO ON JE
V petek zvečer se je sestal občinski odbor k redni seji, na kateri so razpravljali o raznih občinskih vprašanjih ter določili, da bo prihodnja seja občinskega sveta 17. julija zvečer.
V vasi še vedno ne moremo pozabiti nenadne tragične smrti komaj 30-letne Karmele Pe-tejan, ki se je bila komai tri tedne pred smrtjo poročila z domačinom Tomšičem. Pogreba mlade neveste se je udeležila vsa vas; združen’ pevski zbor je zapel pokojnici pred hišo, v cerkvi in na pokopališču. Nepozabni Karmeli naj bo lahka domača zemlja!
Pretekli teden je neurje tudi pri nas povzročilo škodo! V sredo opoldne je strela u-darila v hišo Mirka Caudeka. Na srečo je strela le prežga la električno žico. vrgla nekaj ometa s stropa in nalahko oplazila 14-letno hčerko Lauro. Ponoči je strela vnovič u-darila v hišo Caudekovega soseda Gabrijelčiča. Tudi tu ni bilo na srečo žrtev ali druge škode-
Preteklo nedeljo smo vaščani z nestrpnostjo čakali 10.30, ko je radio Koper začel prenašati reportažo, ki so jo pri nas pred časom posneli novinarji in tehniki te priljubljene radijske postaje. Lepo so nam zadoneli glasovi naših pevcev in pevk, in od blizu smo prisluhnili besedam župana in drugih vaščanov, ki so nastopili v tej zanimivi in prijetni reportaži.
Drugo nedeljo pa bomo ob 5. uri s trga pred cerkvijo odrinili z avtobusom k izviru Soče.
Športni dnevnik
Kolesarska dirka po Franciji
1’l.AV ANJE
Anquetil nesporno prvi; ““■“2lpu v vožnji na kronometer
Od Italijanov najboljši Defilippis - Danes prva pirenejska etapa z vsponoma na Tosas in Puymorens
BARCELONA, 13. — Pred jutrišnjim vzponom na Pireneje je moralo preostalih 66 kolesarjev prevoziti danes na kronometer 9.800 km dolgo progo na krožni progi v Man>-juichu. Kljub majhni dolžini pa je bila etapa vendarle precej naporna, saj so bile na njej kar 3 vzpetine, od katerih je predvsem prva bila dokaj strma.
Kot je bilo pričakovati, te dosegel najboljši čas veliki favorit, bivši svetovni prvak v enourni vožnji brez trainer-jev. Anquetil. ki je prevozil razdaljo s povprečno hitrostjo 40,138 km na uro. Za njim so se z najboljšimi časi zvrstili Forestier, Lorono in Bauvin. Od italijar.ov je bil daleč najboljši Defilippis s šestim mestom in 39" zaostanka za An-quetilom. Nencini pa se je mo. ral zadovoljiti z 20. mestom z 1'08" zaostanka za prvim.
V sploš. vrstnem redu ni prišlo do posebnih sprememb. An-quetil si je še bolj utrdil svoj vodilni položaj, čeprav za današnjo zmago ni dobil nobenega odbitka od doseženega časa. Kot moštvo je se enkrat zmagala Francija s skupnim časom treh najboljših dirkačev 44T1" pred Holandsko. Belgijo, Italijo s časom 46’26' itd.
Današnjim vožnjam na kronometer je prisostvovala Velika množica gledalcev vzdolz vse proge. Prvi dirkač je star-tal ob 17. uri, za njim pa v razdobjih minute in pol vsi ostali.
Jutrišnja etapa Barcelona -Ax - les - Thermes bo dolga 220 km in bo privedla kolesarje skoraj 2000 m visoko. Po splošnem mnenju bodo že jutrišnja. posebno pa še naslednji dve etape z vrhovi kot so Aubisque in Tourmalet odločilne za končni plasma.
Vrstni red v individualni vožnji na kronometer na dirkališču v Montjuichu pri Barceloni (9.80(1 km):
1. Anquetil (Fr.)	14’29" s
povprečno hitrostjo 40,138; 2. Forestier (Fr.) 14 41": 3. Lorono (Sp.) 14’54”; 4. Bauvi* (Fr.) 15'01":	5. W. Van F.st
(Hol.) 15’05"; 6. Defilippis (It.) 1508";	7. Rohrbach (NEC)
1510”; 8. Mahe (Fr.) 1.5*14"; 9 Christian (Sv.) in Van Est (Hol.) 15’19":	11.	Janssens
(Bel.).Rubv (NEC). Planckaert (Bel.) 15’2i”: 14. Barbosa (mešano) 15'22”;	15. De Jongh
(Hol.) in Darrigade (Fr.) 16' in 26": 17. Voorting (Hol.) 15 in 31”; 18. Adriaenssens (Bel.J 15’35": 19. Dotto (S E.) 15'3‘; . 20. Nencini (It.) in J. Bobe' (Ile) 15'37 ; 22. Fvre (Sv.) 15' in 40"; 23. Tosato (It.) in D' Silva (mešana) 15'41"; ‘25. Lau-redi (S.E.)	15’43"; 26. Ruz
(Sp.)	15'48”;	27. I.e Disse-.
(Ile) 1 :V49": 28. Padovan (It.) 15’50"; 29. Schellemberg (Sv) in Quehetlle (S.O.) loT>2"; 31. Picot (O.) 15'54": itd.
Splošni vrstni red po vožnji na kronometer:
1. Anquelil (Fr.)	92.30’59":
2. Forestier (Fr.) z zaostankom 3’58"; 3. Mahč (Fr.) 6’26 4. Christian (Sv.)	1034";	5.
Bauvin (Fr.) 10'51”; 6. Janssens (Bel.) 11 o4 ; 7. Picot (Za-pad) 13’15"; 8. Wim Van Est (Hol.) 14*33”; 9. Defilippis (lt.) I6'90";	10. Rohrbach (NEC)
17*22”;	11. Jean BoDet (Fe)
1801": 12. Lorono (Sp.) 18’33"; 13. Barone (Ile) 20'17";	14.
Planckaert (Bel.) 20'46”;	15
Hooreibeke (Ile) 21’07”;	16.
Nencini (It.) 21'52”: 17. Schellemberg tšv.) 26'28"; 18. A-driaenssens (Bel.) 28 47"; 19. Dotto (S.E.) 29'37”; 20. Laure-di (S.E.) S0T5".
 «»--------
Gymnaestrada v Zagrebu
ZAGREB. 13. — V nadaljevanju II. Gimnaestrade v Zagrebu je sinoči nastopilo 15 skupin iz Italije. Poljske, Velike Britanije. Madžarske, Vzhodne Nemčije. Švedske. Avstrije. Belgije in Jugoslavije. Največ uspeha so imele Polia
ški rokoborci pokazali svojo naumoč v vseh kategorijah. Borbe so bile ostre. Od 38 srečanj v prvem in drugem kolu se 'e 20 srečanj končalo s tuši. Jugoslovanski rokoborci so v svobodnem stilu dosegli slabe rezultate. Razen SKiptolšeki in Zidarja, ki imata težke borbe v tretjem kolu. so vsi o-sMi bili izločeni v prvih dveh kolih.
ATLETIKA
kinje. ki so pokazale ritmiko in osnove telesne vzgoje. V jugoslovanski skupini so bili deležni največjih aplavzov pionirji iz Zagreba in Beograda. Danes dopoldne je nastopilo 15 skupin iz Vzhodne in Zahodne Nemčije. Italije. Poljske. CSR, Švedske, Madžarske,
Be*lgije in Jugoslavije. Vse :• nozemske skupine so izvedle vaje, ki presegajo okvir telovadbe in spadajo v akrobatiko. Jutri »e bo pričel v Zagrebu študijski kongres mednarodne telovadne federacije, ki bo razpravljal o vlogi metode in pomenu telesne vzgoje v sodobni družbi in o stališčih telovadnih organizacij.
Kongresa se bo udeležilo 150 delegatov od katerih 59 iz inozemstva. Poleg tega no kongres spremljalo okrog 300 strokovnjakov.
ROKOBORBA V OPATIJI
V prosi fin slogu Turki najboljši
OPATIJA. 13. — V svobodnem stilu tekmovanja rokoborcev za pokal Jadrana so tur-
ttlllltmtlHMtllMHtllttlllHIIIflllltMtlllllMMMItlMIIIHIIMIItlllimimillllUIIIttMIIIII llllll IIIIIMIt.
Mednarodna koprska regala
Zanimive borbe v prvih etapah
V kategoriji SNIPE vodi |»o neuradnih podatkih Koprčan Cerkvenik
Nov svetovni rekord v skoku v višino
LENINGRAD, 13. - Med današnjim dvobojem mestnih atletskih reprezentanc Leningrada in Helsinkija (Finska) je sovjetski atlet Juri Stepanov postavil nov svetovni rekor 1 v skoku v višino. Preskočil je 2.16 m, s čimer je za 1 cm izboljšal dosedanji rekord Ame-rikanca Charlesa Dumasa, ki ga je ta dosegel 28. junija 1956 v Los Angelesu.
Stepanov je dosegel nov rekord v prvem skoku, v drugem pa je le za las podrl letvico pri višini 2.18 m.
KOPER, 13. — V koprskem zalivu se je danes dopoldne začela II. mednarodna koprska regata, katere se udeležuje o-krog 300 tekmovalcev iz Jugoslavije, Avstrije. Nemčije
jev. Milič je namreč odbil po-nudeni remi Tajmanova. Bole-slavski ponudeni remi Nedeli-koviča in Holmov ponudeni remi Gligoriča. V času ko poročamo, so znani rezultati samo
Italije z okrog 90 jadrnicami. | dveh partij: Ivkov - Geller re-
Zjutraj je bil defile tekmovalcev po mestnih ulicah, nato pa je predsednik mestne občine pozdravil tekmovalce in jim želel uspeha pri tekmovanju.
Start prve etape je bil ob 10. uri. Rezultati v posameznih kategorijah jadrnic so bili nas-slednji:
SNIPE: 1. Mario Cerkvenik
(Koper), 2. Venturini (Koper). 3. Kosmina (Koper). Miljčan Arbe se je uvrstil na 11. mesto.
Olimpijska iJolaa: 1. Alfre-do Devescovi (Mornar-Pula). 2. Vlado Urankar (Sidro . Maribor). 3. Teo Safran (Sidro -Maribor).
Nacionalna klasa L-5: 1. Mirko Bojič (Liub.). 2. Skomerčič (Mornar-Pi lla). 3. Marjan Kučič (Mali Lošinj).
Jadrnice »Zvezda*: 1. Ernest Winkler (Zah. Nem.), 2. Borle. Lorkovi (Mornar - Pulj), 3. M;ha Štukelj (Ljub.).
Rezultati 2. etape:
SNIPE: 1. Grego (Galeb -Reka). 2. Cerkvenik. 3. Kostnimi (oba Koper).
Olimpijska »Jola*: 1. Alfredu Devescovi (Mornar - Pola).
Nacionalna klasa L-5: 1. Mir- j ko Bojič (Ljub.).	'
Zvezda:	L	Maljavec	(Mali	!
Lošinj.)
Zaradi številnih protestov sodniški zbor še ni določil u-radnega vrstnega reda. Po neuradnih podatkih pa je v tek- | movanju jadrnic SNIPE prvi j Koprčan Cerkvenik.
Jutri bo tretja in zadnja etapa.
Nocoj je bila v Kopru tudi propagandna regata ob svi*u žarometov in umetnih ognjev, kitpri je 1 prisostvovalo okrog 2000 ljudi.
mi, Furman - Bertok 1:0. BOKS
BUENOS AIRES. 13. — Svetovni prvak inusje kat. Pa-scual Perez je premagal po točkah Lmsa Jimeneza.
PARIZ, 13. — Prvi dan mednarodne plavalne prireditve v Parizu je Madžar Tumpek dosege! na 100 m v metuljčkovem slogu najboljši evropski Čas v 50-meirskem bazenu z 1’2"8. Drugi je bil Francoz Pi-ro]ley v času novega francoskega rek.rda 1 '7"3. Zmagovalci v ostalih disciplinah:
50 ni prosto ženske: 1. Ga-stelnars (Hol.) 29"6; 100 m prsno ženske:	1.	A. Den Haan
1'21'T; 26i) ni hrbtno moški: i Coignot (Fr.) 2'29"5,	4. Elsa
(It.) 2'32"3, 200 m prosto moški: 1. Wi!ie:ns (Hol.) 2’10”3; 50 m metuljček ženske: 1. La-gerberg (Hol.) 33"7;	100 m
prsno moški: 1. Fabian (Madž.) 1T6"7: 200 m hrbtno ženske: I. Krna n (Hol.) 2 44"; 4110 m. prosto ženske: 1. Koster (Hol.) A 4”: 5. V-.Me (It.) 5’31”; 50 m nrosto moški: 1. Eminente (Fr.) 20"8.
. «# —
HONOLULU. 13. — Avstralska Lorraine Crapp je dosegla nov svetovni rekord na progi 800 m prosto s časom 10’24”3. Cas, ki ga je določila mednarodna plavalna zveza je 10’ 30"9. Američanka Nancy Ra-mey pa je postavila nov svetovni rekord na progi 100 m v metuljčkovem slogu s časom IT0 "1,
Odgovorni urednik STANISLAV HENKO Tiska Tlskarsk' ravod ZTT - Trst
KINO SKEDENJ
predvaja danes 14. t, m. ob 20.30 cinemascope film:
Dolina
Edena
Igra JAMES DEAN
KINO PROSEK-KONTOVEL
predvaja danes 14. t. m. ob 17. uri barvni film:
Ti si moja usoda
Igra FRANK SINATRA
MmjMCncinah
S A H
Kolo odbitih remijev
LENINGRAD, 13. — 7. kolo šahovskega turnirja med Jugoslavijo in SZ b) se lahko i-menovaio kolo odbitih remt-
predvaja danes 14. t. m. Prva predstava ob 18. uri barvni film Titanus:
ONKRAJ
REKE
Igrajo:	AUDIE	MUR-
PHY, LISA G AYE, LY-LE BETTGER m WAL-TER BRENNAM
Druga predstava ob 29.20 uri NA cinemascope barvni film:
PROSTEM
Kraljevi lokostrelec
Igrajo: ROBERT TAVLOR. KAY KENDALL in ROBERT MORLEV
V ponedeljek ob 20. uri ponovitev na prostem:
KRALJEVI LOKOSTRELEC
LOJZ ( KRAIGHER ★
Romun
v*
KONTROLOR ŠKR0BAR
I.
Vozil sem se na svoje novo mesto. Vso noč me je nadlegovala mučna negotovost: kakšni kraji so to, kakšni ljudje so tam? Komaj se malo spominjam iz šole slovenskega imena štajerskih goric, a še nikdar nisem slišal imenovati Svete Je-drti. In komu se je kdaj sanjalo, da me pošlje usoda ravno sem gor na mejo, ki jo izpodkopava in razjeda sovražnik.
Kolesa so udarila ob sklepe tiru in vagoni so trčili skupaj, da me je nemilo sunilo s klopi. Zmel sem si zaspane oči in se opotekel k oknu.
Maribor!
Sonce je bilo še daleč za vzhodom in mrak je bil na kolodvoru. Železniško osebje, uradnik in nekaj čemernih potnikov je švigalo po peronu. Dolgčas se je stiskal v jutranjem hladu
Skočim iz kupeja in hitim proti izhodu. Z majhno popotno torbico v roki in z zmečkano pelerino čez laket, si površno uravnam obleko, povaljano od vožnje, in si ogledam debele karirane nogavice, ki so se bile nabrale v gube in se obesile eez prašne čižme, da so moja že tako premočna meča še bolj okorna in še bolj čokata.
Ozrem se naokoli po svoji gizdavi navadi in se potolažim;
«Na, brez zadrege, Arnošt; zrak je čist in lepega spola ni blizu ne daleč.»
Vendar si zaviham brke, ki so se mi košato ščeperile pod nosom, ker so morale pogrešati umetelne vsakdanje obveze. Tudi klobuk si popravim, svoj zeleni klobuček z gamsovo brado
za trakom, in si pogladim črne kodre s čela.
Nekoliko tesno mi je bilo pri srcu — kakor vedno, če me nihče ne pričakuje ob prihodu in se moram čutiti tako zapuščenega in osamljenega med tujci. Uho človeku kar koprni po tistem ljubeznivem pozdravu:
«Vi tukaj, gospod škrobar! Ah, res je, res je: saj sem bral, da ste imenovani za kontrolorja k Sv. Jedrti. čestitam, čestitam! In drugače, gospod kontrolor?... Ali se še nič ne zenite? Pusto je v takih gnezdih ...»
To je gotovo vse kaj drugega, človek se čuti bolj gotovega, prsi se mu napno in kretnje postanejo same od sebe elegant-nejše. S samoljubnostjo raste samozavest in samozavest je važna reč. Na tihem si lahko tepec, a če se postaviš z nastopom, uzeneš tudi pametnega človeka. Ljudi moraš imeti okoli sebe in videti moraš, da jim ugajaš. Kadar se pa čutiš samotnega in tujega, zmanjka samoljubju opore kot hromcu palice in obide te ponižnost in plahost, da bi se skoraj čutil bolnega.
Zehajoč sem stal pred kolodvorom in nisem vedel, ali bi na desno, ali na levo. Ni ga bilo postreščka, ne omnibusa in ne izvoščka na širnem prostoru; samo na robu pod laterno je hitel hotelski sluga s kovčkom v roki in za njim se je spešil gospod v ohlapnem površniku.
Odpravim se za njima, a že po prvih korakih se zopet ustavim:
»čemu? Saj ni več vredno, da bi legel v posteljo.*
Napotim se po mestu, ogledujoč se zaspano po zastrtih oknih, čitajoč napise, ki so se zlato bleščali iz teme. Večinoma slovenska imena, ponemčena ali popačena. Povsod prozoren namen, z vsem politično-glediščnim aparatom skrivati slovensko jedro. Nemško-nacionalna krinka v kričečih, pestrih barvah ti rezi nasproti, iz oči pa ji smrdi — renegatstvo.
Stresel sem se v neprijetni slutnji: tudi okolica tega mesta se zvija pod bičem nemškutarstva. Gniloba in izdajstvo, neznačajnost in korupcija, vohunstvo in denunciantstvo... Igrati bo treba jeguljo, Arnošt, da si ohraniš zdrava rebra!
Naglo sem se odločil in obrnil korak iz mesta.
»Kod pelje cesta k Sv. Jedrti?* vprašam raznašalca kruha, ki je prišel mimo.
«Tu ravno — kar dalje!*
»Ti si Slovenec?*
»Iz okolice.*
»In tvoj gospodar?*
»Nemec.*
»Kako se piše?*
»Ogrizek.*
»Torej je vendar Slovenec!*
»Kaj bodo Slovenci?! V mestu je vse nemško.*
»Prodaj mi dve žemlji!*
»Nič! Saj ne smem...*
Pogleda me predrzno, pa stisne roki v hlače, da se mu koš zaziblje na sključenem hrbtu, in odide svojo pot.
Trenutek zrem za njim, zamišljen in nekoliko začuden — kar se obrne oni na trotoarju, zažvižga in zakliče:
»Heil und Sieg!» in stopa zopet dalje.
Takšno je torej to ljudstvo! Ustroji si kožo, Arnošt, ki si bil vajen dobrodušnosti in dobrovoljnosti; tu se privadiš mrz-kosti in sovraštvu.
Udarim jo po cesti in maham s palčico po zraku. Namenil sem se, izkoristiti to zgodnje jutro in se napotiti peš do Sv. Jedrti. Tri ure ali kaj takega. Ob sedmih bom tam. Do osmih se lahko očedim, da se predstavim v uradu.
človek sem, ki sem srečen samo takrat, če je okolica zadovoljna z menoj, ali — če je mogoče celo očarana od mene Neprijaznost ali sovražnost, ki mi pride naproti, me spravi hipoma iz ravnovesja in v prsih me stisne nekaj kakor vest ali kesanje; obide me čustvo, da sem kriv greha in da bi vladala naj lepša edinost v svetu, ko bi ne biio nekih napak na meni, ki se jih niti prav ne zavedam. Tako se mi večkrat pripeti, da'se čisto nepričakovano zalotim v podobnem občutju, ki mu ne vem ne začetka ne vzroka, ki pa leži trdovratno na meni, ko da bi nosil butaro na plečih, in ki se ne izgubi, dokler se nenadoma ne spomnim, od kod in zakaj. Po navadi je povod kak neuspeh ali nesporazum ali malenkostno razža-ljenje, pri čemer sem sam popolnoma nedolžen in sem celo prepričan, da je krivda zunaj mene; vendar mi ostane občutek: čemu tvoja trmoglavost, ko si preslab, da bi nosil odgovornost. za posledice? — Ce zahtevam n. pr. na kolodvoru vozni
listek v slovenskem jeziku in se zadere nad menoj zagrizenec: «Was befehlen, bitte? Ich verstehe nicht windisch!»
pa sem že ves preplašen in potlačen pod tezo vesti, četudi se v prvem trenutku celo zavzamem za svoje pravice, na tihem me vseeno grize, da je greh morda le na moji strani, v tistem mojem srboritem slovenstvu, ki gotovo ne prederem z njim skozi zid in ki je samo napoti prijaznosti in splošni harmoniji.	K
Saj me pravzaprav ni posebno sram tega priznanja ker sem ze srečal brez števila rojakov, ki niso bili nič manj neodločni in bojazljivi. Vedno se mi je zdelo, da ie vsa tista narod-njakarska odločnost samo navidezna in narejena. V družbi še nekaj velja, ker jo drzi nečimrnost in ljubosumnost. Sosed se boji soseda, ga lovi z očmi in išče spodbude pri njem. A v tistem pogledu že migota vprašanje; «Ali je vredno prerekanja? Kaj praviš, sosed - pustimo vse skupaj! Nerodno je saj vidiš ... Gosposka bo huda na nas.* In ko bi moral vsak zase demonstrirati za mili narod, ko bi nas dobili gospodje vsakega posebej medse — kdo ve, koliko bi nas v resnici vztrajalo in demonstriralo?!
Slovenec je miroljuben in tih. Pravilneje bi se glasilo naj-brže: Slovenec je plah in boječ. Ta premehka slovenska nrav je naš podedovani greh. Saj imamo že od pamtiveka jerobe nad seboj, ki so nam znali z bičem in biričem vcepiti hlapčevstvo in tlačanstvo. Tradicije delujejo v nas, dr. Njivar bi celo rekel: dedno obremenjenje s suženjstvom. In dokler nam ne vstane zveličar, ki nas odreši tega greha s krstom svobode in samozavesti, tako dolgo nas ne puščajte prvaki posameznih v boj. Za nami stojte, Janezi Krstniki, ali vsaj peščico statistov razpostavite v ozadju, da markirajo «Hej Slovane* in nam zlažejo tisti narod, ki zahteva od nas junaštva in poguma Uradnik sem. In če sem narisal kdaj slovensko strešico v uradnem aktu, je bilo to junaštvo in pogum. V kot so me postavili in zahtevali, da jim pokažem tisti narod, ki zahteva slovenskih strešic v uradnih aktih. Jaz pa sem se oziral in iskal; a prihajali so vsak posebej in vsak posebej je zatajil «naprej zastavo slave* in slovensko strešico v uradnem aktu.
(Nadaljevanje sledi).
TRST, nedelja 14. julija 1957
Leto XIII . St. 169 (3701)
mmmim
Cena 30 lir
Tel. 94-638, 93-808, 37-338
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO:	UL.	MONTECCHI	St
It 37-338 — Podruž.
6. 11.
- •	• nad- “ TELEFON 93-808 IN 94-638 — PoStni predal 559 — UPRAVA: UL. SV, FRANČIŠKA St. 20 — Tel
viSine v »irint i	pcH‘ro 1-11.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 In od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Zs vsak mm
trgovski 80. finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za V2ak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov
MALI OGLASI: 20 lir beseda. . NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210*1 PoStni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374	ZA FLRJ; Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenit
Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . l - z - 375 - lzdaia založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Tfl
lxjai/e diiinohratičniMja sanatorja Mansfielda
«0svoboditi je treba hipoteke strahu ameriške odnose s Sovjetsko zvezo»
«... Toda nikoli so ni reklo nekaj drugega, da je namreč mir odi/isen tudi od načel, ki nat/dihujejo politiko Zl)A» Tudi politiko do Kitajske je treba spremeniti - Ka/.prai/a o zaščiti prat/ic črnskega prebivalstva
WASHINGTON, 13. — Ob zaključku prvega zasedanja 85. kongresa je član senatnega zunanjepolitične-demokratični senator Mansfield podal pre-
ga odbora	__________
gled o ameriški zunanji politiki. V zvezi z odnosi med ZDA in Sovjetsko zvezo je je senator izjavil, da je sedaj prišel trenutek, ko je treba te odnose «osvobo-diti hipoteke strahu*, ki jih obremenja. Govornik, ki se je bil pred časom izrekel za sklicanje konference
na najvišji ravni, da bi na njej skušali doseči spora-*um o ustavitvi jedrskih poizkusov, je danes izrekel mnenje, da konferenca te vrste ne bi rešila vprašanja miru.
((Pogostoma se je reklo in upravičeno, je dejal senator, da ne bo mogoč mir, razen če ne pride do spremembe sovjetskega stališča. Toda nikoli se ni reklo nekaj drugega. da je namreč potrebno reči, da je mir odvisen tudi od načel, ki navdihujejo politiko ZDA.«
Senator je izrekel mnenje, da bi Amerika, v zaupanju v svojo prihodnost, lahko za-
ameriška trgovina lahko utrpela resno škodo, če ne bodo ZDA uvedle medsebojnih koristnih odnosov s porajajočim se skupnim tržiščem«. Zaradi tega predlaga senator sklicanje konference med ZDA in državami članicami Evratoma in skupnega tržišča ali pa konference med vsemi državami članicami NATO, da se proučijo ta vprašanja.
Senator le predlagal tudi, naj bi Dulles obiskal Vzhodno Evropo, «da obišče države, ki se mu zdi koristno obiskati jih, zato da za ameriško ljudstvo pripravi poročilo o točnem položaju v teh državah«.
V ameriškem kongresu se nadaljuje tudi razprava, ki se nanaša na zakonodajo o za-
primeren, da zadosti zahtevam predvsem tistih sedem mili-lijonov črncev, ki sestavljajo «veliko manjšino državljanov drugega razreda«. Za razpravo v senatu vlada veliko zanimanje tudi zaradi obstrukcije v obliki nepretrgane razprave do konca julija, ki jo napovedujejo senatorji z juga, zato da bi preprečili glasovanje o tem zakonu na sedanjem zasedanju in da bi se zadeva odložila na prihodnje leto.
Dcmokristjanski župan in nemški podžupan v Boznu
ženir Giorgio Pasquali (KD)-Odbor, ki ima šest pravih odbornikov in šest namestnikov, je sestavljen tako; dva odbornika in dva namestnika pripadata KD, Južnotirolska ljudska stranka ima podžupana in še enega odbornika, po enega odbornika pa imajo še liberalci in republikanci.
Naserjev razgovor z Bitarjem
Hruščev o neumni politiki Rakošija in njenih učinkih
Neki danski novinar trdi, da je Šepilov dai tiskati nekrolog o Hruščevu, češ da ga je zadela kap	Izjave Bulganina
v Brnu in Žukova v Leningradu
PRAGA, 13. — Sovjetska delegacija je danes zjutraj odpotovala iz Bratislave. Del delegacije pod vodstvom Bulganina je odpotoval v Brno, drugi del pod vodstvom Hruščeva pa je odpotoval v Ostravo. Zvečer so se vsi člani delegacije vrnili v Prago.
Skupina, ki jo je vodil Hruščev, si je v Ostravi ogledala novi metalurški kompleks «Klement Gott-
BOZEN, 13. — Občinski svet je izvolil novega župana z 21 glasovi (od 40 občinskih sve-
tovalcev). Župan je postal in- 1 Damask.
KAIRO, 13. — Indijski ministrski predsednik Nehru se je nocoj iz Kartuma vrnil v Kairo. Nocoj je imel še zadnji razgovor z Naserjem Kairski radio pa je nocoj javil, da je Naser imel razgovor s sirskim zunanjim ministrom Bitarjem, ki je danes prišel iz Jugoslavije v Kairo in se je nocoj vrnil v
wald». V Ostravi je delegacijo spiejela množica rudarjev in delavcev. V pozdrav so spustili nad dva-tisoč golobov. Popoldne je Hruščev z balkona občinske palače govoril zbrani množici. Izrekel je zadovoljstvo, da je prišel v rudarsko mesto, ki ga spominja na ambient, v katerem je živel kot otrok med «čmimi obrazi«. Omenil je, da so tedaj morali delati samo z rokami, medtem ko danes delajo stroji. Omenil je zatem, da velja to tudi za številne tovarne kjer delovni proces poteka vse drugače, tako da je nekdanji kovač danes postal «strojnik». Zatem je Hruščev omenil prisrčen sprejem, ki ga je deležna delegacija in dejal; «Mi smo preprosti ljudje, delavci.
 .....................................................■■■■.....■iiiMiiiimimiiiniiitiiiiiiinmiiiiiiimHMHiiiiiHiiniimmiiiiiiiimiimimi
čela sprejemati nekatere j ščiti državljanskih pravic črn-»spravne« pobude, kakor n.
pr. dovoliti komunističnim diplomatom večjo svobodo kre-tanja v ZDA.
Glede Kitajske se le senator vprašal, ali ameriška politika do Kitajske prispeva k obrambi ameriških interesov. Poudarjal je pravico ameriških novinarjev do potovanja na Kitajsko
Kar se tiče Srednjega vzhoda, je senator izjavil, da bi morale ZDA nuditi pomoč državam tega področja, toda ne v funkciji njihovega komunističnega zadržanja, ah pa zato, da «pomirijo nekatere bojevite voditelje«, pač pa ob upoštevanju volje tistih držav, da se borijo za zmago miru na Srednjem vzhodu. »Prišel je morda trenutek, je pripomnil senator, da se skuša uvesti mednarodno nadzorstvo nad prodajanjem orožja na tem področju.«
Senator je govoril tudi o Evratomu in evropskem skupnem tržišču. Dejal je, da Ev-ratom lahko prispeva k blaginji vsega človeštva. Ta organizem lahko »predstavlja veliko korist za ZDA, če bodo te pripravile zdravo formulo sodelovanja z Evrato-mom. Tudi skupno tržišče lahko nudi velike koristi ZDA
skega prebivalstva. Opozicija, ki jo sestavljajo južni senatorji, skuša vnesti v zadevni načrt zakona številne spremembe in preprečiti, da bi se procesi v zvezi s kršitvijo državljanskih pravic odtegnili krajevnim sodiščem in prišli v pristojnost zveznih okrajnih sodišč. Ministrstvo za pravosodje naj bi imelo pravico zahtevati zaščito za ogrožene ali že prekršene državljanske pravice soglasno z žrtvijo ali pa brez tega soglasja. Gre predvsem za zaščito volilne pravice črnskega prebivalstva, ki je po krajevnih zakonih v večini 17 južnih držav nima. Od okoli pet milijonov črnskih državljanov nad dvajset odstotkov ni vpisanih v volilne imenike. Zaščita bi se lahko nanašala na pravico do skupnega šolanja, ki jo v ve- j čini južnih držav črnskim o-trokom še vedno odrekajo.
Republikanski senator Know-land, ki velja za morebitnega kandidata republikanske stranke pri predsedniških volitvah leta 1960, je uradno zanikal, da je Eisenhower izrekel pripravljenost ugodno upoštevati nekatere spremembe zadevnega zakona. Senator je dejal, da je Eisenhotver prepričan, da je načrt zakona ki
Nobenih jedrskih poskusov v SZ v prihodnjih desetih mesecih
Privatni razgovori Stassena z lorinom pred jutrišnjo sejo razorožitvenega pododbora? ■ «Dai!y Express» pa napoveduje jeseni nove britanske poizkuse v Avstraliji
LONDON, 13. — Zvedelo se je, da bo Harold Stas-sen skušal stopiti v stik s sovjetskim predstavnikom Zorinom, s katerim naj bi se privatno razgovarjal o možnosti kompromisa, ki naj omogoči prvi korak na poti do razorožitve. V ameriških krogih so namreč mnenja, da so včerajšnje izjave Zorina del načrta, katerega namen je doseči kolikor mogoče ugoden sporazum. Kakor je znano, se bo delo razorožitvenega
pododbora nadaljevalo ponedeljek popoldne.
Moskovski radio pa je danes poročal, da Sovjetska zveza ne misli napraviti nobenega jedrskega poizkusa v prihodnjih desetih ali dvanajstih mesecih. Londonski dopisnik «Pravde» poroča tudi, da niti zahodne države ne predvidevajo drugih jedrskih
poizkusov za isto razdobje. Zatem kritizira članek ameriškega delegata Stassena, ker vztraja na desetmesečni prekinitvi poizkusov, in pravi: «Težko si je misliti, čemu naj služi desetmesečna prekinitev, ko tudi zahodne države ne predvidevajo jedrskih poizkusov za prihodnjih deset ali dvanajst mesecev.«
Nasprotno pa piše londonski «Daily Express». da na-
v trgovini. (Nasprotno pa bi I ga je predložil senatu, najbolj MM iiMiiiiimiHiiiiiimiiiiitiitiiiiiiimiiiiiiHniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiii iiimiiiimiiniumii iiiuiim Miiiiiiifiiimiiiiiiiiiminiiiimii itntiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiuitiin, m, n, „1111, um milimi
(Nadaljevanje z 2. strani)
Zahodna Nemčija
V Zahodni Nemčiji so glavne stranke že začele predvolilno kampanjo za volitve, ki bodo 15. septembra. Glavna polemika se vodi med Adenauer jevo demokristjonsko in Ollenhuuerjevo socialdemokratsko stranko. Odnosi so se precej zaostrili, ker Adenauer v svojih govorih ne men besed. Tako je v Nuernbergu izjavil, da bi zmaga socialdemo-
da bo diskusija o načinu, kako naj se razgovorjajo o repatriaciji Nemcev iz SZ (Bonn trdi, da jih je še okoli sto ti soč), trajala do samih volitev v Nemčiji in da bo za-hodnonemški tisk v največ;: meri izkoristil prizadevanje nemške delegacije za repatria-
kratov na volitvah pomenita veliko nesrečo za Nemčijo. Na ' cijo v propagandne namene.
svoji petkovi tiskovni konfe-
renci je Adenauer ponovil to svojo tezo in pripomnil, da bi zmaga socialdemokratov pomenila zrušitev atlantskega zavezništva ter da bi okrepila položaj Sovjetske zveze. Dalje je Adenauer izjavil, da bo morala bodoča zahodn n-nemška vlada nadaljevati sedanjo politiko atlantskega zavezništva in si prizadevati da okrepi fronto zahodnih držav. Pohvalil se je tudi, da razvoj zahodnonemške notranje politike odločilno vpliva na stališče Sovjetske zveze pri londonskih pogajanjih o razoto-žitvi. (Tudi Zorin je v petek v Londonu izjavil, da je Zahodna Nemčija pripravila ti-Stassena do tega, da zavzema nepopustljivo stališče). Zastoj pri pogajanjih v Londonu pa je kancler obrazložil s tem, da Sovjetska zveza taka, ali bo morda tztd volitev v Zahodni Nemčiji spremenil položaj, kar bi se zgodilo s spremembo zahodnonemške politike, če bi na volitvah zmagali socialdemokrati.
Medtem pa se je bonnska vlada končno odločila za začetek trgovinskih pogajanj z Moskvo. Predlagala je, naj se ta začnejo 22- julija. Kakor znano, bodo pogajanja v Moskvi, morebitni sporazum pa se bo podpisal v Bonnu. Do sedaj je bonnska vlada začetek teh pogajanj povezovala s pogojem, da se v dnevni red vključi tudi vprašanje povratka nemških državljanov, ki so še v Sovjetski zvezi. Ko pa je sovjetska vlada v svoji zadnji noti poudarila, na nasprotuje vključitvi tega vprašanja v dnevni red, a je pripomnila, da ni nobene ovire, da se med razgovori načne tudi vprašanje povratka «po-somernih nemških državljanov, ki so še v Sovjetski zve zi, in povratka sovjetskih državljanov, ki so v Zahodni Nemčiji», je Bonn na pogajanja pristal
Toda poučeni krogi so mnenja, da od prve faze razgovorov, ki bi utegnili trajati do
Naser - Nehru
Nehrujev obisk v Kairu, kjer se je te dni dolgo razgovarjal z Naserjem, je po mnenju političnih opazovalcev najpomembnejši obisk po angleško • francoskem napadu na Egipt. Nehru je obiskal tudi Sudan in je nato nadaljeval razgovore z Naserjem. Egiptovski tisk posveča temu o-bisku mnogo prostoru. Kakor je sam Nehru izjavil, sta z Naserjem govorila o položaju na Srednjem vzhodu na splošne ter še posebej o britanskem stališču do Egipta in o ezelji britanske vlade, da se obnovijo med obema državama diplomatski in gospodarski od-nosi«. Pred odhodom v Sudan je Nehru izrekel prepričanje, da se bodo egiptovsko-angleški odnosi Kmalu norma lizirali. Povedal je tudi, da sta z Naserjem govorila o Sueškem prekopu ter o želji da se Alžiru prizna neodvisnost po mirni poti.
Libanonski tisk pa medtem piše, da se v kratkem pričakuje sestanek arabskih vladarjev in državnih poglavarjev in da se o tem arabske prestolnice že razgovorjgjo. Sestunek bo verjetno v Riadu v Saudo-vi Arabiji.
Ciper
septembra, m pričakovati po-z* onih rezultatov, Računajo,
Cipr$Ko vprašanje je zadnje dni zopet v ospredju. Na otoku je v glavnem mirno, le da se angleške oblasti ne držijo obljube o premirju in še dalje izrekajo smrtne obsodbe nad Ciprčani. V Atenah se nadaljujejo razgovori predstavnikov grške vlade z nadškofom Makariosom. Prav tako se predstavniki vlade in Makarios posvetujejo z grškim poslanikom v Washing-t onu Melosom in s stalnim grškim predstavnikom v OZN. V petek je grška vlada sporočila, da bo ne glede na posredovanje nekaterih držav, da bi se to vprašanje rešilo, zadevo ponovno predložila glavni skupščini OZN, ki bo
zasedala septembra. V Atenah se zlasti govori o načrtu ZDA, po katerem naj bi Ciper dobil neodvisnost za 20 let. potem pa bi se prebivalstvo s plebiscitom izreklo o svoji na-dalnji prihodnosti in o položaju svojega otoka. Mnogo se govori tudi o posredovanju novega tajnika NATO Spaaka ter se pripominja, da bi se vprašanje sedaj lahko rešilo, ker namerava britanska vlada baje prenesti oporišče, za svoje vojaške sile s Cipra v Kenijo. Na Cipru pa naj bi ostalo le oporišče NATO. Grška vlada in Makarios pa ne sprejemata dobrih uslug NATO in poudarjata, da NATO o tej zadevi ni pristojna. V grški javnosti so mnenja, da je cilj vesti o teh načrtih, doseči odgoditev obravnavanja ciprskega vprašanja pred ZN-
Francija in Alžir
Bourges Manourg je uspel doseči od skupščine ratifikacijo pogodb o evropskem skupnem tržišču in o Evratomu. To ratifikacijo je pariški «Le Monden komentiral takole: uDa bi se obdržalo naše mesto v skupini šestonce, moramo razviti produktivne investicije, toda vojaški izdatki stalno rastejo, ker vojna v Alžiru stalno požira vedno več milijard, kakor je bilo med vojno o Indokini. Se težje od položaja naše plačilne bilance pa se zdi, da je obstoj bistvenih protislovij, posebno pa nasprotja med evropsko politiko, ki govori o prednostih premaganja nacionalnosti, »n alžirsko politiko, ki se vse bolj pokori nacionalističnim
refleksom».
Glede evropskih pogodb je v skupščini obstajala večina, toda nihče sedaj ne verjame, da se bodo te pogodbe kaj kmalu začele izvajati. Nasprotno, Francija omejuje uvoz in išče izhoda iz svojega protislovnega gospodarsko - finančnega položaja.
Medtem pa je vlada pred novimi težavami v zvezi z Alžirom. Notranjepolitična komisija v skupščini je že dvakrat zavrnila načrt zakona o podaljšanju in razširitvi posebnih pooblastil v zvezi z Alžirom. Gre za podaljšanje pooblastil, ki jih je imel Mol-let, in za njih razširitev. La-coste zahteva pravico, da se
nja ne glede, kje sedaj živi. To pomeni razširitev posebnih pooblastil tudi na francosko ozemlje. Kakor rečeno, pa je skupščinska komisija te načrte že dvakrat zavrnila. Vlada je Bourges - Maunou-ryja pooblastila, da postavi vprašanje zaupnice. Tako je francoska vlada zopet v nevarnosti, če bo Bourges - Mau-noury vztrajal na tem, naj se o načrtu zakona glasuje.
V zvezi z Alžirom je treba omeniti tudi aretacijo tunizijskega advokata Sakerja ki je zagovornik alžirskega voditelja Ben Belle in funkcionar tunizijske stranke Neodestur■ Saker je prejšnji teden prišel v Pariz, da stopi v stik z alžirskimi voditelji kot njih zagovornik. Zanje je imel tudi pisma voditeljev alžirske narodnoosvobodilne fronte, ki prosijo zaprte voditelje, naj sporočijo svoje stališče glede morebitnih pogajanj s Francijo. Na letališču pa je francoska policija Sakerja aretirala in zaplenila omenjena pisma. Ovadili so ga nato vojaškemu sodišču, ki ga je obtožilo »atentata na zunanjo varnost državen. Tunizijski poslanik v Parizu je ostro protestiral- Poudaril je, da vse kaže, da francoska vlada ne želi mirno rešiti alžirskega vprašanja. Kajti vsakikrat, ko nastaja možnost pogajanj, jih ovira. Tako se je zgodilo tudi, ko so francozi prestregli letalo, v katerem je bilo pet alžirskih voditeljev, ki so se v Maroku razgovarjali o možnosti sporazumne rešitve alžirskega vprašanja.
Močno so se v Franciji jezili tudi na predlog ameriškega senatorja Kennedgja, naj bi ZDA posredovale, da bi se nehala vojna v Alžiru in bi tej deželi priznali neodvisnost. Odgovoril je sam predsednik Coty, ki je že večkrat pokazal, da je zelo zakrknjen zagovornik francoske kolonialne politike. Coty je dejal, da Francija ne misli dopustiti svojega poslanstva v Alžiru«. De. jal je tudi da Francija ne more dovoliti, da bi se ZDA vmešavale v to vprašanje, češ da si «brez pravice upajo grajati Francijo kot kolonialno državo«.
Kakšno je «francosko po slanstvo» v Alžiru, pa že kaže vsa dosedanja akcija francoske vojske m policije v tej deželi. Temu se je zadnje dni pridružil sklep, da se v Alžv ru oboroži več tisoč francoskih kolonov, «da zaščitijo svoje premoženje proti upornikom«. To praktično pomeni dati francoskim kolonom, ki so povečini skrajno desničarsko opredeljeni, prosto roko
| merava Velika Britanija na-I praviti jeseni v puščavi Ma-ralinga v Avstraliji štiri nove jedrske poizkuse. »Voditelji obrambe, dodaja list, bodo še dalje izvajali svoje načrte za jedrske poizkuse jeseni kljub ponudbi vlade za prekinitev poizkusov za dobo deset mesecev. Mnenja so namreč, da če bi Rusi sprejeli ta predlog, se uradno ne bi mogel ratificirati pred prihodnjo pomladjo.« Zatem bi angleška vlada prekinila poizkuse za najmanj eno leto.
Tudi ameriška komisija za atomsko energijo javlja, da bodo 19. julija v Nevadi preizkušali raketo z atomsko konico, ki jo bodo izpustili z letala.
«Nrw York Times« pa piše v članku, posvečenemu razorožitvi, da prihaja trenutek, ko bo treba jasno povedati stališča, zato da se ugotovi ali je mogoče napraviti prvi korak v razorožitvi.
Nismo bogati in vam ne prinašamo daril. Na svetu so države, ki so bogatejše od naše in to bo trajalo še nekaj časa, toda jutri bomo mi bogatejši.«
Nato je Hruščev dejal, da se noče vmešavati v ceskoslova ške notranje zadeve, vendar pa je hvalil politiko praških voditeljev in je poudaril potrebo okrepitve vseh komunističnih strank, vštevši sovjetske. »Treba je, je dodal Hruščev biti budni in ne se ločiti od množic. Madžarska je važen primer, od katerega se lahko kaj naučimo. V tej državi je biio 900.000 članov partije, vendar pa je imela neumna politika Rakošija in njegovih tovarišev porazen učineu. Ločili so se od množic in rezultat tega je bila kontrarevolucija s pomočjo od zunaj in krvava kopel.« Dejal je nato, da Kadar in madžarska KP »sama vesta, kaj je treba napraviti.« ter je nadaljeval:	«Naši so-
vražniki so tedaj pisan, da bo za Madžarsko prišla na vrsto ČSR. Sedaj pa vidite, kaj se je. zgodilo v vaši državi. Kakor pravi pregovor, da lačen sanja o kruhu, taso kontra-revolucionar sanja o padcu komunistične stranke. Ko se zbudi pa ugotovi, da se ni zgodilo nič. Kapitalistične države in imperialistični politiki so si vtepli v glavo, da narodi socialističnih držav živijo v komunističnem suženjstvu sn zato zatrjujejo, da bi vam hoteli pomagati. Sicer pa bi morali pomagati tudi nam, nam Rusom. Na koncu je Hruščev vzkliknil: živel Gottwald. živel Novotny!»
Vtem pa je maršal Bulga-nin s svojo skupino v Brnu obiskal neko tovarno orožja, kjer se	je zlasti zanimal	za
lovske puške. Pozneje pa je v spremstvu češkoslovaškega ministrskega predsednika Širokega odšel na stadion «špar-tak«, kjer je govoril več li-sočglavi	množici. Izrekel	je
priznanje za dosedanje uspehe v CSK in je pripomnil, da je morala Sovjetska zveza «dvakrat trpeti pred napadi njenih sovražnikov«. Pri tem je dejal: »Vi gradite socializem v lažjih pogojih in mi se tega veselimo. Vi pripadate močnemu taboru socialističnih držav in izkoriščate njegove izkušnje. Sovjetska zveza, velika Kitajska, ČSR, m mnoge druge države so združene v tesnem	prijateljstvu, ki	je
jamstvo	nepremagljivosti	so-
cialističnega tabora. Brez pretiravanja se lahko reče, da
mm 11111111 nit 11 mn 11 mi 11 milni iiiiiii 111 m tmiiiiiiitin ti 11 m im mm m mm hi imun nun iiii 1111
Z zasedanja CK KPI in glavnega odbora KD
(Nadaljevanje s 1. strani)
vsakdo, ki se je rodil v Al- j za nove pogrome proti doma-žiru, lahko policijsko prega lčemu prebivalstvu.
katoliških množic, ki morajo razumeti, da je socializem tudi v njihovo korist in borba zanjo tudi njihova naloga.
Nato je Togliatti polemiziral s pisanjem današnjega «A-vanti« in dejal, da je govoril «0 večjem številu demokratičnih gibanj jn različnih vodstvih in z različnimi vsebinami«. Prav ta različnost mora biti glavna oznaka borbe proti monopolom in proti nevarnosti popolne klerikaliza-cije države, čeprav je pri-rodno, da pride vsaj delno do sloge glede osnovnih smotrov. Glede koordinacije sil je govornik izrazil željo, da bi se ta koordinacija dosegla, vendar pa je dodal, da to ni izhodiščna točka, kajti ta je v realnih vprašanjih, katere je treba rešiti.
Nate je Togliatti opozoril na napačno mnenje, da se mora vse, kar se dogaja v ZSSR m v njeni Komunistični partiji mehanično in skoro avtomatično odražati v vseh odsekih delavskega gibanja. Rekel je, da se je treba varovati pred mehaničnim ponavljanjem in da se ni treba čuditi, ko se izražajo različna stališča tudi do same KP ZSSR. Diskusija je namreč danes mnogo bolj odkrita kot je bila v preteklosti, vendar pa je treba preprečiti, da bi »zdrsnila na pozicije nasprotnika«. Končno je Togliatti poudaril nujnost borbe proti sektaštvu in revizionizmu.
Danes je bil prvi dan zasedanja glavnega odbora KD. Politični krogi so z zanimanjem pričakovali Fanfanijev govor, iz katerega se seveda zlasti beležijo bolj pomembni pasusi. Tako se navaja njegova trditev, da je socialistična internacionala kriva za razbitje centristične koalicne v Italiji. Angleški laburisti in francoski socialisti so se potrudili, da bi odtegnili PSI levemu taboru, ki je pod vplivom komunistov, in bi tako postavili KD pred vladno alternativo. Toda ni prišlo do kakih rezultatov, tudi zaradi tega ne ker je politika PSI do KPI nejasna in prav tako politika PSDI do PSI. Edini učinek je bil v tem, da se je oslabila demokratična koalicija, ne da bi se ustvarila ka-
ka alternativa. Nato je Fan-fam dejal, da je KD prepričana, da je resnična demo-kratizacija socializma učinkovito sredstvo za dokončno pre. graditev proti komunizmu. Tako je pravzaprav povedal, da je KD naklonjena socialistični združitvi, vendar ne tako da bi ta združitev pomenila alternativo centrizmu, temveč naj bi se zlila v centrizem Zdi se. da se je Fanfani zato delal naklonjenega socialistič ni združitvi, ker za sedaj združitev ne predstavlja ni-kake nevarnosti, ker ni videti, da bi do te združitve kaj kmalu prišlo.
V poslanski zbornici so razpravljali o proračunu za o-brambo. Socialistični in komunistični govorniki so se zlasti ustavljali ob dejstvu, da so se vojaški izdatki povečali z« 56 milijard. Ko so podčrtavali levji delež, ki ga bo požrl proračun obrambe, so obenem kazali na Pepelko — prosveto. In to se dogaja, ko so vendar že tudi druge države Zahoda začele razumevati nujnost. da se je treba rešiti izpod suženjstva neproduktivnih vojaških bremen ter raje krepiti druga sredstva akcije in političnega vpliva.
svet ni še videl takega prijateljstva, trajnega prijateljstva. To prijateljstvo bomo čuvali kakor punčico našega očesa.«
Na koncu je Bulgamn dejal, da vodi Sovjetska zveza politiko miru, želi izboljšanje mednarodnih odnosov in prepoved jedrskega orožja. Pri. tem pa m sama, ker pošteni ljudje vsega sveta protestirajo proti načrtom vojnih hujskačev.
Agencija Tass javlja, da je sovjetski obrambni minister maršal Žukov prišel danes v Leningrad, kjer se bo jutri u-deležil proslav ob «dnevu mornarice«. Nocoj je Zukov govoril na svečanem zborovanju. Ponovil je obtožbe proti Molotovu, Malenkovu, Kaganovi-ču in Sepilovu in je v zvezi s sovjetsko mornarico poudaril, da ima ((Sovjetska zveza sedaj močno mornarico, ki lahko učinkovito zaščiti veii-ko sovjetsko domovino«. Zaključil je: «Sovjetsko ljudstvo je lahko gotovo, da bodo sovjetske oborožene sile vedno pripravljene častno in dostojanstveno braniti interese naše socialistične domovine.«
V zvezi z nedavnimi dogodki v Moskvj piše londonski dopisnik danskega lista Edvvard Sinclair, da je neki tiskar 30. junija izročil Hruščevu odtis nekrologa, ki ga je pripravil Šepilov, da sporoči smrt Hruščeva. S tem je bil preprečen atentat na Hruščeva, ki ga iu baje organizirala skupina štirih izključenih iz Centralnega komiteja. Dopisnik trdi, da je Hruščev imel odtis omenjenega članka med zasedanjem centralnega komiteja CK KP SZ 22. junija v rokah in da ga je pokazal članom komiteja. Vzkliknil je: «Lahko sami berete na tem papirju u-sodo, ki me je čakala skupno z mnogimi drugimi. Ta nekrolog bi se moral razširiti po vsej državi takoj po moji n-kvid_aciji. Javljal je, da je Hruščev umrl 30. junija zaradi srčne kapi, ki je sledila kratki, toda hudi bolezni.«
«Rešil sem se vrvi, je baje dejal Hruščev, šele tedaj, ko je bil vozel že okrog vratu. Judež šepilov je pripravil tudi moj nekrolog, ki naj se objavi v «Pravdi» in v katerem je izrekel priznanje temu, kar sem naplavil za Sovjetsko zvezo.« Hruščev je baje tudi povedal, da so Molotov, Ma-lenkov, Kaganovič m Šepilov nameravali prevzeti oblast 26. junija.
Dopisnik lista pravi dalje, da so člani centralnega komiteja ob tem sporočilu vstali in začeli vpiti «Smrt izdajalcem!«. Pri tem pa je baje Molotov izjavil, da mu sploh n: nič znanega o obstoju nekrologa ter je obtožil Hruščeva, da se poslužuje «umazane spletke zato, da postane diktator«. Toda njegove besede je zadušila manifestacija Hruščevu.
5dward Sinclair dodaja, da so člani centralnega komiteja obljubili, da bodo molčali o vsem tem. in dodaja, da je sovjetska tajna policija aretirala 800 partijskih funkcionarjev.
 «»--------
BEOGRAD, 13. — [z uradnih virov poročajo, da je državni tajnik za zunanjo trgovino Hasan Brkič preje! od vlade SZ vabilo, naj obišče Sovjetsko zvezo z delegacijo, ki naj bi ponovno proučila gospodarske odnose s SZ. Kot poroča dopisnik Anse. komentirajo politični krogj v Beogradu to vabilo kot skorajšnjo obnovo obveznosti, ki jih je vlada SZ prevzela do Jugoslavije.
vs
za
hišo :
I
TRST, UL. CICFRONE », Tel. 38-136, 37-725; Jelegr.: IMPEXPORT - TRIESTB
UVAŽA:
Vsakovrstni les, drva za kurjavo, gradbeni material
1ZVAZA:
tekstil, kolonialno blago in raznovrstne stroje
SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE
Ribarič Ivan
1MPORT ♦ EXPORT
VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV
TRST — ULICA F. CRISP1 14 — TEL. 93-582 ULICA DELLE MILIZIE 1« — TEU 96-51*
AUTOVIE CARSICHE
gsp»-y- T v - r
mfmmm
PROGA TRST
BAZOVICA • PADR1CE - GHOPADA -TREBČE
Odhodi s postaje Trg Liberta in Stara mitnica OB DELAVNIKIH: ob 7-30, 8.15, 9.30, 10.15, 1!.. 12., 13.10, 14., 15., 16., 16.50, 17.30., 18., 18.50, 19.50, 20.40, 22 40 OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 8.30, 10., 11.. 12 30. 13.10 13 50,
14.30, 15., 15.30, 16., 16.30. 17., 17.30, 18., 18.30, 19.. 19 45,
20.30, 22.30, 24.
PROGA TRST - BLOK FRNETICI Odhod s Trga Libertd OB DELAVNIKIH: ob 7.30, 10.15, 13.10, 15, 18.55.
OB PRAZNIKIH: ob 7.25, 8.30, 10, 11 12.30 13.10. 13.50
14.30, 15, 15.30, 16, 16.30, 17, 17.30	18	18.30,	19,	19.45,
20.30, 22.30.
Odhod s Fi.netičev
OB DELAVNKIH: ob 8.20 10.50, 14.05, 15.40, 18.55 OB PRAZNIKIH: ob 8 9.10, 10.50, 11.40 13.20 14 14.20, 15.15, 16.30, 15.50, 16.20 16.50, 17.35, 18 18.50 i9.20 19.50, 20.20, 20.50, 21.45, 23.10
PROGA TRST - BLOK PESEK Odhod s Trga Liberta OB DELAVNIKIH: ob 7.45, 13.10, 17.30.
OB PRAZNIKIH: ob 11.30, 17.30.
Odhod s Peska OB DELAVNIKIH: ob 8.20, 13.50, 18.05.
OB PRAZNIKIH: ob 12.05, 18.05
PROGA TRST - KOZINA - HERPELJE Odhod s Trga Libertd ob 7.30 m 13.10. Iz Herpelj ob 9. uri m 14.30. — Vožnje vsako soboto.
PROGA TRST - DOMJO - BOLJUNEC -PREBENEG
DOLINA
13.05,
Odhod s Trga Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 6.35, 7.25, 10.20,* 12 05,
16.35, 17.05,* 18.05, 18.35, 19.20 20.45, 22.35 OB PRAZNIKIH: ob 9.05 10.35. 12.35* 14.35, 16.05 17.05 18.15, 19.35, 20.40. 22.05 N. B. * Samo ti avtobusi vozijo do Prebenega, drugi se ustavijo v Dolini.
PROGA TRST - DOMJO - KICMANJE
Odhodi s postaje na Trgu Stare milnice
OB DELAVNIKIH: ob 7.35. 10.35, 12.20. 13.35, 18.05 19 20, OB PRAZNIKIH: ob 9.35 14.05 16.20, 19.35, 22.50^ PROGA TRST - ADAMIČ MACKOVLJE Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH; ob 11., 13.30 OB PRAZNIKIH: ob 13., 22.30.
PROGA TRST - OSP . MACKOVLJE Odhodi s Trga Libertd OB DELAVNIKIH- ob 18.15.
OB PRAZNIKIH: ob 18.30.
PROGA TRST • PODLONJEK LONJER
Odhodi s postaje na Trgu Stare mitnice OB DELAVNIKIH: ob 6.20	6.40»*. 7., 7.22**	7.40.	8 07**
8.25, 8.52, 9.02. 9.30**, 9.40,	10 15	10.30*	11	02,	11 20**
11.40, 12.02, 12.20, 12.40 13„	13.20**, 13.40	14.15*	14.45*
15.16* 15.45*. 16., 16.20, 16.40. 17.	17.20,	17.40**	18
18.30**,	18	50	19	20**. 19.40 20.05** 20.30 20.52 21 l6'
21.40, 22.15*. 22.45*. 23.20
OB PRAZNIKIH: ob 8., 8.31	9.01, 9.31, 10.01. 10.31.
. —.     10.01.
11.01, 11.42, 12., nato odhodi vsakih 15 minut.
* Odhodi s Trga S. Francesco
** Ti avtobusi vozijo do Lonjerja ostali se ustavlja
1o v Podlonjerju
Opravljamo prevoze bla^a za tretje z lahkimi in težkimi kamioni ter avtoeisternami tudi v ino
"
zemstvo- Za informacije kličite telefonski številki 36-704 in 55-378-
BRISAČE
BLAZINE
RJUHE
E
SKOTSKA VOLNA SUKANEC
V
s
za šport-ribiča,
morsko ribarjenje t
IGLE l.t.d.
E
Na drobno in debelo oo konkurenčnih cenan Lastnik: G. DELI A SCHIAVA — TRST. Ul. Geppa 2
AVTOMA SKl APARATI PODVODNE PUŠKE RIBA RSKE PALICE MUHAK1CE UMETNE VABE TRNKI l.t.d.
Jel 23-489
JADRAN
IMP0RT-EXP0RT
SEŽANA - TEL 4,62,66
Izvaža in uvaža vse vrste artiklov po goriškem in tržaškem sporazumu