KATE DRA
Dr. ALEKSANDRA KORNHAUSER:
»Ena univerza je dovolj...«
... visoko šolstvo v Sloveniji naj se razvije v policentrično strukturo. V sedanjih prizadevanjih gre v bistvu za bicentrizem, težiti pa moramo k poli cen trizmu. Univerzo je treba definirati kot vsklajevalni faktor:
1. rednega in dopolnilnega izobraževanja in
2. INTERESOV VSEGA SLOVENSKEGA VISOKEGA Šolstva." (podčrtal j. z.).
(S seje univerzitetnega, sveta, ki je bila 11. aprila 1973 v Ljubljani).
„Nato je vstal (na isti seji sveta) L. Šešerko - edini od študentov, ki je kaj povedal. - Ljubljansko univerzo je upravičeno označil kot nepopolno, tako spoznavno kot socialno. Zapreti šolstvo v eno institucjjo pomeni ljubljansko hierarhijo prenesti še na ostalo visoko šolstvo, kar je v bistvu unicentrizem, ne pa policentrizem". (Tribuna, 14. maja 1973).
„Dovolite, da se najprej predstavim: sem Jože Zagožen, predsednik Izvršnega odbora skupnosti študentov. Ni moj namen, tov. Kraigher, da bi vam zopet na dolgo in široko razlagal stališča, ki opredeljujejo naš odnos do pravkar obravnavane tematike.
Takrat, ko ste nas v skupščini sprejeli, smo se o teh vprašanjih dodobra pogovorili in, menim, razrešili tudi marsikatero bistveno dilemo, povezano s preraščanjem mariborskega visokošolskega središča v sodoben univerzitetni center. Ob tej priliki stenam ddli jasno vedeti, da smo pravzaprav konzervativci, ker se postavljamo y diametralno nasprotje sodobnim tokovom. Kot zgled ste nam navedli Pariz leta 1968, ko so hoteli študentje povsem reformirati Sorbono. Iskreno smo vam verjeli, tov. Kraigher, veijeli smo vam,
da smo v resnici neki „brezvez.ni" štajerski zaplotniki, ki se pač ne razumejo na sodobne teorije o politični nujnosti ali nenujnosti in objektivnih potrebah ustanavljanja novih univerzitetnih središč. Žal pa smo kasneje, ko smo dodobra spoznali vsebino načrtovanih zasnov našega bodočega središča, svoja mnenja in poglede docela spremenili. Čemu? Spoznali smo, da je naš model, ki vam ga je tov. Franci Pivec pravkar razložil, v resnici edinstveni križanec sodobnih tokov in zahtev, ki jih postavljajo pred nas najnovejše ustavne spremembe in najsodobnejša znanstvena spoznanja s tega torišča. Spoznali smo, da temelji zasnovani model predvsem na resničnem in ne le deklariranem samoupravljanju, na tesni povezanosti z gospodarstvom — in to ne le z vidika gospodarskih zbornic, marveč zlasti podjetij neposredno, da omogoča razvoj celovite osebnosti mladega človeka in zagotavlja racionalen in demokratičen način izobraževanja mladega rodu. To pomeni, da smo sprevideli, da imamo, ako upoštevamo tudi ustrezno strukturo profesorskega kadra, bržčas vse pogoje za razvoj samostojnega centra. Torej dilem glede vsebine praktično ni več. Odprto ostaja le še vprašanje oblike, ki pa ni bistvena. Gre samo za tablo.
Maloprej ste dejali, da se strinjate s tem, da naj v Mariboru razvijemo samostojno visokošolsko središče, da pa ste proti temu, da bi ga poimenovali z izrazom univerza. To razumem, da ste dejansko samo proti tabli.. . (Tov. Sergej Kraigher: „Ne gre za tablo, dejal sem le, daje nevarnost za razvoj negativnih odnosov, ki sicer ne bi nastajali, a bi jim ,tabla4 ta razvoj omogočala." -opomba predsednika skupščine med izvajanjem diskusije J. Z.).
Na zadnjem sestanku skupščine SR Slovenije sta imela s tov. Komhauserjevo dokaj podobna stališča glede nadaljnjega razvoja našega središča. Žal pa je Komhauseijeva na prejšnji seji
univerzitetnega sveta šla še dlje: dejala je, da se zavzema samo za eno slovensko univerzo, ki bi združevala vse visokošolske inštitucije. Kolega Šešerko, ki je na tem sestanku edini od študentov diskutiral, je zavrnil njena izvajanja s tem, da ona dejansko ne teži po policentričnem razvoju (za razliko, ko Mariboru očita bicentrizem), marveč da stremi po unicentrizmu, se pravi še večjem jačanju sedanje hierarhijske, okostenele in preživele ljubljanske alme mater in za katero ste sami dejali, da bi se marsikateremu njenemu profesoiju „postavili lasje pokonci -seveda, če jih še ima - ako bi slišal, da hočemo odpraviti odtujitev univerze od gospodarstva in da se mora z njim tesneje povezati4*.
Vidite, tov. Komhauseijeva želi ravno nasprotno, za kar se je opredeljevala na sestanku v skupščini in za kar ste se zavzemali tudi vi. Resno dvomim o tem, če pravi razlogi takšnih stališč resnično izvirajo samo iz dejstev, ki jih navaja tov. Komhauserjeva, ali pa je vmes tudi novi sistem financiranja visokega šolstva, ki je pred durmi, in morebiti še kaj ...
Še eno dejstvo je, ki govori v prid našim zahtevam: povsod po SFRJ ustanavljajo številne nove univerze in to z zdaleč slabšimi tako kadrovskimi kot tudi materialnimi pogoji, kot je to primer v Mariboru. Kljub temu jim nihče ne nasprotuje. Čemu potlej diskriminacija Maribora, naših hotenj in naših prizadevanj? Znanstveno je dokazano, da se najoptimalneje število študentov, ki naj bi študirali na eni univerzi, giblje od 10 do 15 tisoč. Ljubljana bo to število zdaj zdaj dosegla, mi pa tudi vztrajno rasemo ... Zatorej praktičnih ovir ni, razlogi, s katerimi zavračajo naša prizadevanja, niso prepričljivo utemeljeni... Pri nas je vedno bolj prisoten tudi živ interes študentov, kar je bržkone posledica primitivnega rezoniranja v podjetjih, po katerem je tisti, ki je končal fakulteto, vsaj petkrat pametnejši od onega, ki ima priznano visoko šolo — čeprav bistvenih razlik med njima ni. Tega pa ne smete razumeti, kot da težimo po privilegijah in elitizmu, nasprotno, če ima v zakonu o visokem šolstvu ljubljanska univerza rezerviran bistveno privilegiran položaj, potem težimo v Mariboru samo za pravicami, ki nam po moralnih in drugih kriterijih pripadajo in za katere menimo, da smo zanje prikrajšani. Želimo samo zagotoviti relativno avtonomijo, ki je po drugi strani jasno vezana na obseg organizacije.
Univerzitetni krogi iz Ljubljane trepečejo pred nevarnostjo, da se ne bi kdo zdrznil omajati mita vseslovenskega „hrama učenosti44; gospodov je strah, da bi si kdorkoli drznil pokušati biti njim enak.
To je nevarno brambovstvo, ki se kaže tudi v zadnji gonji, ki so jo pred dnevi uprizorili proti nam v Celju ljudje z ljubljanske univerze ...
Tov. Kraigher, čez dober teden bo v Ljubljani rep. konference Zveze študentov Slovenije, na kateri bomo pod prvo točko jasno spregovorili tudi o bodoči univerzi v Mariboru. Kolikor poznam sodbe naših in zlasti ljubljanskih delegatov, vam ne morem povsem zagotoviti, da bo na tej konferenci prišlo do popolne podpore vašim mnenjem in stališčem44. (Diskusijski prispevek Jožeta Zagožna na sestanku predsednika skupščine SR Slovenije Seigeja Kraigherja s predstavniki mariborskega visokega šolstva, ki je bila dne 23. maja 1973 v prostorih Združenja MVZ).
Dragi študentje, stvari vam postajajo jasnejšd, čeravno vam najverjetneje kristalno čiste ne bodo nikdar. Tudi nam niso. In ne bodo kmalu ... J, Z.
IZDAJA SKUPŠČINA SKUPNOSTI ŠTUDENTOV MARIBORSKIH VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV
Ureja uredniški odbor:
glavni in odgovorni urednik: Davorin Kračun sekretarka uredništva: Nevenka Vetrih
uredniki rubrik: Janko Vitežnik, Mirč Pestiček, Dušan Zbašnik, Edvard
Pukšič
člani uredniškega odbora so še: Tone Čeh, Bogdan Lipovšek, Jože Zagožen,
Tone Cerjak, Slavko Gerič, Milan Lampe, Milan Kerkez, Adrian Grizold,
Marija Frankovič in Ivan Oman (periskop)
lektor: Edvard Pukšič
likovni urednik: Bogdan Reichenberg
tehnični,urednik: Marjan Hani
fotografija: Ferdo Rakuša
Katedro sofinancirajo: Združenje visokošolskih zavodov Maribor, IO SŠ MVZ, Kulturna skupnost Slovenije in SO Maribor.
Uredništvo in uprava Ob parku 7, 62000 Maribor, telefon 22-004, tekoči račun 51800-678-81846. Nenaročenih slik in rokopisov ne vračamo.
Cena izvoda je 1,00 din (letna naročnina 15,00 din, za ustanove in podjetja 20,00 din). Tiska ČP Mariborski tisk, Maribor.
REZULTAT ANKETE O MATERIALNEM POLOŽAJU ŠTUDENTOV:
MATERIALNI CENZUS ODSLEJ 1220 DINARJEV!
Materialna komisija pri IO SŠ MVZ in predsedstvo domske skupnosti sta se odločila, da v tem šolskem letu opravita med študenti, ki bivajo v študentskih domovih, anketo o njihovih življenjskih stroških. Pri tem je treba poudariti zlasti to, da gre v tem primeru za prvo uspešno izvedeno tovrstno anketo v .Mariboru. Prav tako pri proučevanju rezultata te ankete ne gre zanemarjati dejstva, da je bila zajeta specifična stratifikacija študentske populacije, namreč samo stanovalci študentskih domov, ki pa se po socioloških, regionalnih in študijskih vidikih seveda nekoliko distancirajo od onih, ki stanujejo privatno.
To pa ne pomeni, daje izvajanje takšne študije zamah v prazno, kajti nedvomno obstaja tesna korelacija med življenjskimi pogoji tistih, ki stanujejo doma, oziroma privat, in onih, ki stanujejo v študentskih domovih.
Temu v prid pa govori bržkone tudi to, da velik del tistih študentov, ki ne bivajo v domovih, stanuje pri starših in tako njihov materialni status ni ogrožen. Pa tudi na to ne smemo pozabiti, da so v domovih nastanjeni študentje z relativno najneugodnejšim socialnim položajem in bržčas sestavljajo strukturo, ki bi jo po vseh veljavnih kriterijih kazalo najprej obravnavati. Anketne lističe je izpolnilo 71,29% vseh stanovalcev in 60,29 % stanovalk v študentskih domovih.
Navedeni podatki kažejo na sorazmerno visoko zavest izpolnjevalcev in po drugi strani garantirajo dokajšnjo ustreznost vzorca objektivnemu stanju.
Kot je sleherna stvar pod soncem nepopolna, tako je bila tudi naša anketa, oziroma vprašanja, ki so jo sestavljala. Vprašanje, ki je zajemalo pregled nad mesečnimi stroški, je bilo namreč delno nepravilno formulirano, kajti glasiti bi se moralo pogojno (koliko naj bi bili tvoji mesečni stroški), ne pa sestavljeno direktno, saj je prišlo celo do tako paradoksalnih odgovorov, da so mnogi študentje prikazali stroške daleč višje od dohodkov.
Eden izmed bistvenih elementov ankete je bila anonimnost, s katero smo dosegli, da so odgovori ustrezali dejanskemu stanju. Tako seje dogajalo, da so študentje vpisovali tiste zneske, za katere so menili, da bi jih potrebovali za normalno preživljanje, medtem ko so dohodke vpisovali dejanske, se pravi tiste, kijih dobijo na dlan.
Pol leta pred izvajanjem naše ankete so podobno opravili tudi v Ljubljani in ugotovimo lahko, da so naši poprečni ponderji višji od ljubljanskih, to pa najverjetneje zaradi časovnega razmaka med opravljanjem ene in druge ankete, kajti ravno v tem obdobju so se močno podražili artikli prehrambene industrije.
Iz povedanega izhaja,' da potrebuje študent v Mariboru za normalno življenje vsak mesec 1.220 din dohodka, av Ljubljani le 1.075 dinarjev.
Osnovne eksistenčne potrebe (hrana, stanovanje, obutev, osebna nega ipd.) vzamejo študentu 70% razpoložljivih sredstev (v Ljubljani 80 in več). Prav tako, kot je zanimiva primerjava med obema univerzitetnima središčema, gotovo ne bo napak, če si še pogledamo, kam dajo denar ženske in kam moški:
- dekleta porabijo zdaleč več denarja za obleke, obutev in higienske potrebščine kot je to primer pri fantih
- zato pa fantje porabijo več sredstev za hrano in zabavo.
Rezultati ankete nam potrjujejo hipotezo, ki smo jo postavili pred začetkom obdelave podatkov, namreč da se z višjim letnikom študija večajo življenjski stroški študenta. To smo najnazorneje ilustrirali s tem, da ima kar 43 % prebivalcev domov višje stroške kot znašajo poprečni, in da samo 8,5 % anketirancev potroši manjšo vsoto, kot jo določa družbeni sporazum za študijsko leto 1972/73. Poprečna razlika med prikazanimi dohodki in stroški znaša 247 din, pri tem pa velja poudariti, da gre v veliki meri za fiktivne stroške, ki pomenijo najprej željeno vsoto in šele potem dejanski znesek.
Tudi na področju prehrane smo odkrili nekoliko presenetljivih rezultatov. Večina anketirancev obeduje v restavraciji Center, medtem ko jim zajtrk in večerja bržčas bolje tekneta, če sta pripravljena v študentskem domu. Pri tem naj takoj opozorimo na zaskrbljujoč podatek, da zajtrkuje samo 353 stanovalcev (le 76 odstotkov), kar pa prav gotovo porazno vpliva na njihov fizični razvoj (vsak četrti študent je nesposoben za služenje v JLA). Da so študentje nezadovoljni z obroki v Centru, smo vedeli že dokaj dolgo, podatek pa, ki pravi, da je s hrano nezadovoljnih 54,5 odstotkov študentov, nas preseneča in zaskrbljuje hkrati. Prehranjevanje postaja pereč problem, ki ba bo nujno treba čimprej razrešiti. In če bo nerazrešljiv, kot je bil gordijski vozel, ga bomo študentje kratkomalo presekali.
Pri obdelavi rezultatov ankete seje odprlo še eno nerazrešeno vprašanje, namreč da 48 študentov potrebuje dietno prehrano. Najbolje bi bilo, če bi uspeli ta problem rešiti v okviru obstoječe prehrane v restavraciji Center, če a to ne bo izvedljivo, pa bo potrebno razmišljati o uvedbi posebne menze, i bo oskrbovala samo diabetike.
Na osnovi povedanega poziva materialna komisija pri IO SS VZM vse prizadete inštitucije, da takoj naredijo korak v smeri ustvarjanja pobojev za ustrezno izboljšanje tako kvantitete kot kvalitete prehrane - vključno z dietno prehrano. Nadalje zahtevamo, da je treba takoj uvesti vsaj šest mesečnih vozovnic na enega študenta, za katere bo uporabnik odštel samo četrtino normalne vrednosti (s tem, da bi popust veljal tako za železniški kot tudi za avtobusni promet).
Prav tako pa bo potrebno pogosteje in izčrpneje informirati študente o vseh spremembah, ki bodo povežane z družbenim dogovorom o štipendiranju in kreditiranju.
Republiški izvršilni organi naj takoj zahtevajo od nekaterih brezvestnih delovnih organizacij, da naj striktno upoštevajo odločila o višini štipendij in posojil. Hkržti menimo, daje praksa, ki ima za posledico zamrznitev osebnih dohodkov in tudi zamrznitev štipendij, zgrešena in predlagamo, da republiški organi storijo potrebno, da se stanje v nakazani smeri izboljša.
Na kraju naj zaključimo, da so rezultati ankete povsem potrdili tiste rezultate, do katerih je prišla Izobraževalna skupnost SR Slovenije, namreč da bo potrebno revalorizirati materialni cenzus od sedanjih 900 din na novi minimum 1.200 din. Se več, rezultati kažejo, da so stroški preživljanja v Mariboru celo za dva stara tisočaka višji od ljubljanskih!
Franjo Žnidar
★KATEDRA*
Rojstvo univerze II.
Š
FRANCI PIVEC
Za razliko od Bologne je bila pariška univerza univerza učiteljev in ne študentov. Razdeljena je bila v štiri fakultete: filozofsko (artistično), cerkveno pravo, medicino in teologijo. Rektorja so volili za trimesečno obdobje.
Študentje so se delili v štiri „nationes“ (Francozi, Normandijci, Angleži in pa študentje iz severnih dežel). Njihova glavna skrb so bile taverne in pa „krstitve" novincev.
Pariz je vpeljal v univerzitetno strukturo tudi institucijo koledža. To so bila sprva zavetišča za revne študente, ki si niso mogli sami oskrbeti stanovanja in hrane. Kaj kmalu pa je to postala normalna oblika univerzitetnega življenja. Prvi koledž je bil v Parizu osnovan že 1180. Okoli leta 1500 pa jih je bilo že 68. Tradicijo koledžev je prekinila Revolucija 1789 in od takrat so ostala samo še nekatera imena, kot je konec koncev tudi Sorbonna, ki je spomin na College de la Sorbonne, ki so ga za študente teologije ustanovili pripadniki Alojzijevega reda tam nekje v 13. stol.
Pariz je bil predvsem znan po svojih teoloških študijah. V srednjem veku se je vedelo, da imajo Italijani papeža, Germani imperij, Francozi pa učenost. Pariška univerza je predstavljala model za vse severnoevropske univerze. Ko je prečastiti Ruprecht leta 1386 ustanavljal univerzo v Heidelbergu, je izrecno zahteval, da mora slediti pariški univerzi.
Mnoge od prvih univerz so padle v pozabo. Med tistimi, ki so ohranile življenjsko silo skozi stoletja, so naslednje: Pariz, Montpellier, Bologna, Padova, Oxford, Cambridge, Dunaj, Praga, Leipzig, Coimbra, Salamanca, Krakov in Lonvain. 0 njihovih začetkih ne pričajo nobeni monumentalni spomeniki, saj niti ena od njih vse tja do poznega 14. stoletja ni imela svoje zgradbe. Povezovanje pojma univerze z veličastnimi fasadami, kar nam je še danes tako milo, je stvar novejše zgodovine. Tudi akademski ceremonial, s pomočjo katerega se tako ginjeno identificiramo z izvorno univerzo, s to univerzo nima prave zveze. Razni zvončki, ogrinjala, kapice, procesije in podobna menažerija so prej produkt bolj ali manj stare koreografije, ni pa to podoba prve univerze. Sam pojem univerze se je sicer ohranil, vendar bi lahko le ob veliki toleranci danes še trdili, da je to „združenje učiteljev in študentov, ki skupaj živijo in se skupaj učijo “.
Kar pa se že osemsto let ni kaj prida premaknilo - to je dosledna institucionalna hierarhija - smo ostali zvesti prvi univerzi s svojimi stopnjami, nazivi, dekani in rektorji. Uspelo nam je ohraniti misterij oznanjanja resnice in zaščititi konklave odbiranja posvečenih.
Kako je bil zgrajen študijski načrt takele prauniverze? V okviru univerzitetne propedevtike (artes) je študent najprej poslušal tri manj zahtevne predmete - t.i. „trivium“ (od tod trivialnost): gramatiko, 'retoriko in logiko. Potem pa se je lotil , quadriviuma": aritmetike, geometrije, astronomije in muzike. Študiralo se je na ekscerptih iz Donatusa, Prisciana, Boethiusa in skozi renesanso še Ptolomeja, Euklida in Aristotela. Pri tem ni bilo dopustno nikakršno spontano interpretiranje, pač pa le strogo formalno tolmačenje, kot so ga zahtevali profesorji, ki so imeli ta čas kaj pomenljiv vzdevek „dictatores". Vendar pa se tudi že takrat najdejo izjeme med učitelji, ki so se usmerili v izrazito uporabno smer. Tako je znana ponudba bolonjskega učitelja, da zna vsakega študenta naučiti, kako naj sestavi pismo, s katerim bo prosil domače za denar. Profesorji novonastale univerze v Touluseu so po pariških vogalih lovili študente in jim dopovedovali, da bodo pri njih za manjši denar lahko prebirali tudi take knjige, ki so na pariški teologiji prepovedane.
S šolskimi knjigami so bile velike muke zaradi visoke cene. Na teologiji so poznali samo dva učbenika Sentences Petra Lombarda in pa Biblijo. Vendar je bila Biblija, v nekaj knjigah na roko prepisana, tako draga, da so tudi baronski očetje prepričevali svoje sinove, naj se raje oprimejo kakšnega bolj lukrativnega študija.
Pri medicini so dominirali spisi Galena in Hipokrata, tolmačeni skozi Avicenine komentarje.
iva pravnega študiji vendar "4<V formi izvleči sholastičnemu aftiz^tclfTis (in teh ni bilo malo, saj j c dela za njihjg да seSm< ,,Decretuma‘i
Znameniti (jfdofrea voditi univentiteajii študij „V ројвефј),metode doktorji
podakjpfflm bom povz k ttšstu, drugo: seznanil v, iz vsidte pravice; tretje: pn (to jeJfflo'zelo pomembna: s, števjme napake); četrtoMcri pokazal vam bom kontrMiki enovane „Brocardicag odi jovo rešit®>, kolikowni bo ifcu študijskega
$e bil Justinianov Corpus Juriš Civilis, ki je predvpem vzpodbujal k
ki so se po. v srednjeveški cerki ■ali ргеф/sem oprt
BolcMie nam sporoča, kako
ionskemu pravu 'ovolj ratiflfffitega
freba
„Sedaj, go\ hodili na Brezmadežni| zaključeni kr spoštovati. Td reče o svojih leto bom zop& dekan. :Todmn učiti, pa ne plač pacati njegovem
sem tako od stafjj/h0l0f od novih učiteljev, prevzeTmi^e: prvo: kegapoglavja, še preden bomfaristonil om z eksplicitnimi stališ^ki sledijo bon%r,fek^ingaNtočasno korigiral so seimmapisovaniu z roko delale o bom утбШ^втаупе teze; peto glede na splošnep^m^rincipe, 11 razlike in prcfbleme terfaznačil dopuščala Božja previdnostл a je bil običajen takle nagijgor: So predeli#) knjigo, kot je znari№tatin0M ste mja. Zato A? imamo zahvaliti Bo&& njegovi ?ri in vsemWvetnikom^Star običaj jefkda ob psvetimo mašo, Svetemil’Duhu, in ta obiBbi velja pred tem je, navada, da doktor nekaj žalega Jaz vam ne bom vtfmrkppvedal. Рппџ1пје ^predaval - dobro, in pošten {dente, ki niso aobri plačniki, kr opravi rek: vsi bi hoteli znanje, nočejo pa £m vam hotel гершшЈеп vas razpustim. ‘
ТаШ univerza
Tdaj tudi t
'les —malo miš
> denarja - to je
3
*
\
I
Prvi sestanek republiške konference pokrajinskih klubov
MjLnobudo pred sed skil-imgjnv Muriliatjc v Maric*"
konference pokra; insi Konferenca je »egpvori! pokrajinskih klenovJSo lil renči ZKJ, o r»ojwinivKit^iega središča v Maflboiffl o š||dc®skih amandmanihA reformi o družbencnedoiBvoru ol ranju in kredatireju s pol na novih J^ra{#nih živ stroškov j CilcdjArve toCKc tTMttiiMpSrecla so cberatanti ugotovili in skrenili, d sc treba zavzemati za ure vun^točk III. konference Z je posiM^roudarila povezov^je sodeJeranjo študentske popuflbij ostani mladinskimi deja*ki о1шпаћ, to se pravi, s ктвко ravsko mladino. SevedaJp čipi PK tudi^kritiziraliposedaj bov, ki slona fsebni članov J
  JI,
SjBfSdnevnega reda jajfcju univerzitel Mariboru. Ker je to Tjrašgnje, je bilo tudil ^nem vendar pa so
pred
njiliovi Iizič|
V drugi bilo govora nega središča sedaj’ aktualno ' nekaj različnili]
se člani RK PKScdiflSi v tem, daje trebn to miseM podpreti in tudi urejjiiti, sajMjubijalk ne more diu^^e^i^jpFvisAo izobraženih stUKOM^^Rdrov^u bTOadostila potrebe po le-teh v naši republiki.
Glede reforme univerze so si bili diskutanti enotni v tem, da naj bi iz fakultet in^Mgkih šol res prihajali strokovaj*^^® ne bodo le ozko usmcjjjjmT ampak bi bili sposobni sothjpvatl in pripomagatlijj^čim hUffjšcmu ra/Voju naše drirafece prnosti.
Delikatno je bilo tudi vi*r5anje o rdružbenem dogovon^Pn novem izračunu živjjenMjri^Ptroškov študentov. V ргИтсЈ^вШјј bi bila _naloga pokrajinskih klu^mdoscčiv lih občinah, da,bodo delovne j^rgrmizacijc podprsal^4lružbcni do-ar o kreditiranju in štipendi-ramaraai ic znano, daje minimalni m eseCTTT^IohOdek^tudc n ta vsekakor premajhen zali^ehlg^ivljcnje in normalen študij mladegSHtoveka, ki študira v slovenskem uriive^igtncm 'ali visokošolskem središču.
Kot dodatek k poročilu oljj^lja-mo sklepe, ki jihjen^P^log komisije za sklepe sprejela republiška konferenca pokraiinsftoklubov:
- Predsedstvo pokraji^Kih klubov Marfcor in Združenjc^Mdent-^skih poljanskih klubov Liljana III. konfercnJT liagP«l>»aiskega sodell ai dcir^ttHe*lfi , ge nij aettVbta pri pripravr povezovanje študentov z deli mlade generacije, ki bo nastajal v ZS SS,
- glede na to, da je osnovna funkcija članov predsedstva pokrajinskih klubov in članov združenja študentskih pokrajinskih klubov študjj, sc zavzemamo za to, da študentje, združeni v predsedstvu in združenju, enakopravno sodelujejo pri izboru in reelekciji predavateljev in ocenjevanju pedagoške usposobljenosti predavateljev;
- klubi se ngj zavzemajo za čimprejšnje ustavno reguliranje študij a kot dela,
- klubi morajo v skladu s svojo funkcijo prenesti razprave v zvezi z ustavnim amandmajem, reformo univerze, družbenim dogovorom o štipendiranju in kreditiranju iz republiškega nivoja v matične občine zaradi čimbolišega informiranja družbe z dogodki na fakultetah in v skupnosti študentov,
- zahtevamo dosledno realizacijo odpravljanja socialnih razzlik med študenti,
- predsedstvo in združenje naj čimprej predlagata ustreznim organom, da se čimprej potrdi nov študentski življenjski minimum,
- klubi naj se zavzemajo ga to, da bodo občine čimprej izvedele za nov življenjski minimum,
- klubi se naj zavzemajo za formiranje štipendijskih skladov v občinah, kamor bi dotekala sredstva za štipendiranje, predvsem za tiste kadre, ki niso deficitarni, kar bi
omogočilo zmanjšanje socialnih razlik med študenti,
- posamezni pokrajinski klubi in Združenje pokrajinskih klubov Ljubljana ter Predsedstvo pokrajinskih klubov Maribor so konstitutiven element študentske organizacije. Aktivno naj sodelujejo pri kreiranju politike SS in ZS SS ter si naj na drugi, strani priza devajo. da se politika SS in ZS SS afirmira in verificira v občinah, med mladimi itd.,
- pokrajinski klubi naj postanejo vez med univerzitetnimi središči in občinami,
- v pokrajinskih klubih se morgjo ustanoviti celice ZK, v katerih naj bi se klubaši komunisti seznanjali z delom občinskih komitejev ZK v matičnih občinah,
- pokrajinski klubi naj bi se povezovali s srednješolskimi zavodi na svojem območju in seznanjali srednješolce z delom na višjih in visokih šolah ter fakultetah,
- s pomočjo klubov moramo braniti interese delavcev in kmetov iz zaostalih področji republike,
- poskrbeti je treba za idejnopolitično izobraževanje v klubih in ugotoviti materialno stanje članov klubov,
- na občinah moramo vplivati, da bodo res delali v skladu z družbenim dogovorom o življenjskem minimumu.	Boris	Kastivnik
'Prisotnost visokošolskega centra odločilno vpliva na dvig splošnega kulturnega nivoja obsežnega dela Slovenije. Izjemna resonaričnost, ki najbrž nikjer drugje v Sloveniji ne bi bila tolikšna, je pogojena s hudo kulturno opustelostjo na sicer plodnih tleh, ki je posledica objektivnih tokov industrializacije pa tudi subjektivnih zastranitev v smislu koncepcij slovenskega monocentrizma, zablod o proletarskem središču, reformatorske vneme na podeželju itd. . .
Ob prvem zboru predstavnikov VEKŠ
Pred nedavnim je bil na VEKS prvi zbor predstavnikov študentov te šole. Udeležili so se ga predsUvjMkLposameznih letnikov in njihovi mentorji. Najprej so obravnavali јЈ^ВТстИ^к posameznih letnikov in ugotovili
sledeče; Študentje prve; tretji semester, poteguj kjer naj bi sc upošte’ matematike I in poli tič mncniavda je težko opraviti ol “_/a dodatne izpitne ro V d^*n letniku se poj a'
letnika so sc tudi za eni o objekti nije, kil izpita/ v ju lijf ijo ogq ved
a tudi osnovna predmi !ot pogoj v
ij jiii |ii iim _ ede skjj
'piti
ižnico, ki bi bili dalje so problemi tdentje
renatp
—	-	__ f
niso realni, ker je premalo
T bila le gola formalnost, realne odgo_
Oštevali.	_____
'dentje tretjega letnika so naleteli nMfmvc pri izpitn!
o niso pravočasno objavljeni, so р<^ЛГГpreveč strnjeni.'
bo informiranost o vpisnih pogojih injymanjkanjc skript.
Glede skript tudi študentje četrtegaJ^nika niso nič na boljšen'
predstavljajo največje težave predmeti^jer študentje ne morejo
gradiva, po katerem bi študirali. V JJbvnem te težave pojavlj
tegaje nekatere llog, da šola nab,
Ibšim matcriaWfn polo radi preobrnjeni! ' fadi pr^^remenjenost ile
alo seznanjeni s pogoji za ^^v
0 stališče glodc pogojnih
1 razlogi. Pri velikem ^lpu ii so bili
u in sc v.
ivsekakor m roku. ostopna drugem pa sc ika, saj enij reu
lih,
redmetih komuniciranje marketinga »^edno študirajo po rokopisih.
Ж Nadalje so obravnavali probleme, ki zadi je Via .kritika študentov, predstavnikov sai беШаа se ne udeležujejo vseh sestankov. Ker m*nalo obveščeni, jc bil sprejet sklep za n fKli predlog, da se ob nastopu novih asisten seminar oziroma pedagoški izpit, kar bi zrf izvajanju vaj, boljšemu sodelovanju med asiste plodnejšemu delu.
ga obdelava podatki]
ijo študente*; šole. Ifcčcna ipravnih orJRov inJromisij. sc prizade*dovajali, da so način d*cščang0an je bil uvg^beke vrsre pedagoški pripomoglo k boljšemu Гп študenti in s tem tudi k
Tone Čeh
Izšla je četrta številka Študentskega poročevalca, ki ga tokrat ureja uredniški odbor, ne pa sekretar izvršnega odbora kakor doslej. UO sestavljajo predstavniki visokošolskih zavodov, ki prinašajo sveže novice o delu študentov na posameznih šolah. S tem bo omogočeno boljše informiranje študentov, kar je bila doslej pomanjkljivost.
Četrta tradicionalna študentska regata je letos prinesla mariborskim veslačem lep mednarodni uspeh, saj so zasedli odlično tretje mesto. Zanimivo športno prireditev sije ogledalo nad tri tisoč Mariborčanov,ki so uživali ob tej redki prireditvi.
25. maja je imel svet Študentskega servisa svojo zadnjo sejo v stari zasedbi in obenem prvo v novi. Pregledali so finančno poslovanje servisa, uspehe avto-šole in ugodno ocenili delo Internacionalnega študentskega servisa. Izvolili so novo vodstvo sveta - samoupravnega organa servisa.
“2VV. Лг^јцЈа.
Dve, tri stvari
DUŠAN ZBAŠNIK
Pri vodenju države, partije, šole, vrtca itn. se venomer srečujemo z zelo različnimi individualnimi interesi ljudi, ki v tem ali onem kompleksu delujejo. Vemo, da je ta kritična obdobja treba prebroditi in to počnemo na različne načine - tudi s samoupravnim dogovarjanjem (glej prejšnjo štev. Katedre). V trenutku, ko spoznamo obče in ga postavljamo pred lastno, se rojevajo nove ovire. Ni namreč enostavno predpisati človeku pogledov in mišljenja; prav to je tisti del človekove intime, ki ga najbolj krčevito brani. Izhajajoč iz teze, da more vsakdo svobodno zastopati svoje stališče (pr ecej vulgarizirano), je ocena človekovega dela izredno pozitivna, dasiravno s svojim delovanjem odstopa od „splošno veljavnih*' pisanih in nepisanih norm in načel ki pač trenutno v neki družbi prevladujejo. S tem pa tudi kritika nujno dobi drugačno obeležje; nesmiselno je 1 očevanje na „konstruktivno** in „destruktivno**, aktualno je le tisto, kar pripomore k dvigu človekove blaginje in kar ni (morebiti) v nesoglasju z njegovim intimnim prepričanjem.
V tem kontekstu je mogoče ocenjevati zapis V. K. v Komunistu, 21. maja 1973. Ta se v sestavku Obroben dogodek kot senzacija obrega nad delom tiska, ki je po njegovem mnenju predimenzioniral razpravo Matevža Krivica na četrti seji konference ZK Slovenije. S tem je seveda mislil na to, daje tisk Krivičevi razpravi posvetil več pozornosti kot drugim. „ . . da so nekateri hoteli s svojo objavo te razprave opozoriti na obrobnost seje in tako navesti bralca na razmišljanja, kako je vse to popačeno, skaženo**'. Tako. Imamo torej (pri nas, v Sloveniji in Jugoslaviji) takšne novinarje v hišah s takšno uredniško politiko, ki si danes, ,Jco smo sredi uresničevanja zahtev pisma predsednika Tita in izvršnega biroja**, drznejo spravljati bralce z jasno začrtane poti. In to zaradi lova za senzacijami. In potem še obljuba, da se to ne bo več ponovilo. Potem se lahko le še krohotam, ker je vsem pametnim ljudem jasno, da razhajanj v mnenjih ni mogoče premostiti s politično palico ter izsiliti obljube, da se kaj takega ne bo več zgodilo. Uniformiranosti ni, je tudi ni mogoče doseči v družbi različnih narodov in narodnosti, stopenj razvitosti, pa čeprav so poglavitni socialni cilji identični. Vsako glasilo ne sme biti trobilo uradne politike, kajti to bi pomenilo smrt javnega obveščanja. Progresivna stališča morajo vzdržati konfrontacijo z drugimi, tudi reakcionarnimi. Vendar jih ne smemo a priori razdeliti na napredna in konzervativna. To naj stori aktualna kritika in pa odkrito razčiščevanje stališč najbolj prizadetih. V tem primeru bi mogel članku V. K. udariti tudi pečat demokratičnosti.
Pri tem pa razprave o spremembah političnega sistema in političnih odnosov ostanejo jedro splošne družbene situacije. Številni ekonomskopolitični ukrepi in akcije, ki jih po navadi imenujemo stabilizacijski program, so le praktičen refleks in del velikih sprememb, ki se morajo izvršiti v družbenoekonomskem in političnem sistemu naše skupnosti. Vse to počnemo v precej nestabilnih pogojih, posebno v gospodarstvu, kije, kot pravijo, v fazi fundamentalnega neravnotežja. Neki normalni, redni pogoji v resnici nikoli ne obstajajo, vendar bi malce stabilnejši odnosi v gospodarstvu in družbi nasploh pomenili dosti ugodnejšo osnovo za reševanje kompleksnih ' „subtilnih** vprašanj, kakor tudi za pogumnejšo realizacijo odločitev. Široke razprave, ki se tičejo fundamen talnih ekonomskih in političnih razmerij, nujno spremljajo tudi odpori, birokratska obramba starih in okostenelih struktur ter tendence za dezintegracijo in atomizacijo družbe. Vsak neadekvaten pristop k posameznim odprtim problemom nujno povzroči sumničenja ter še dodatno komplicira že samo po sebi dovolj protislovno in komplicirano situacijo. To moremo videti v poplavi pragmatizma in pomanjkanju prave teoretične (marksistične) utemeljitve posameznih trditev in predlogov ter v političnih pritiskih, ki izvirajo bodisi iz političnih vrhov bodisi iz individualnih političnih akcij. Smisel teh akcij je izsiliti čim ugodnejše rešitve za svojo republiko (narodnost). Politični pragmatizem ni bil nikoli tako prisoten v naši družbi kot ravno danes. Najbrž je do tega prišlo tudi zaradi tega, ker so kompromisi in približni sporazumi postali poglavitna metoda reševanja bistvenih vprašanj in protislovji našega razvoja. Namesto širokega idejnoteoretičnega pristopa se nam ponujajo oguljeni, parcialni, regionalni in včasin tudi absolutizirani interesi. Zaradi tega ni čudno, če je težko priti do sporazuma in zares dobrih rešitev, Pragmatizem išče ugodna tla povsod, kjer revolucionarno gibanje ni do konca odkrilo svoje znanstvenoteoretične poti. To so navadno prekretnice v zgodovini, trenutki, ko se ideologija gibanja pokaže v
-M- -M-
vsej J^rizni veličini-, ko jo^je (jeba revidirati ter.ust^jti nov idejni pojpncial.
Družbena izmika /irajo iz krize Zvezeatorm!
"Trocesu .jimospil mehanrzmfj' politiki oblast
delavskega^ strategij skifi bogatiti svoj? pomembnih ZK, kakor tuc ZK. Razumljhj pritisl^ prakt stojL
JugSsibvans s t^šnimi ovij dru:
po točno , bi morala
kriza veljavnih odnosov flfc^istema istov. Zveza komunistov, kilte še injanja, ko se	iz
v vodilno idejnoj^iocno silo ločenem vrstnem redu takičnih in teh novib osnovah previjati in
ologijo. VenfflK to ni bilo uresničeno jih akcij, ki jihue v zadnjih dveh letih izl ji zastoja v trrasfori®franjSbfekpnstituin L je takšna situacij^ahko povzročiiaanc ift pragmatizma na ideologijo ZK.
Id
___ V0Ja-bile jasno označene. Ve' med progresivnim in revol reakcionarnim. V času iskanj resničnem boju pa je možn
kontrarevolucionarnega. Dana’ alternativ, prav tako pa absorbiri le teh rezultira v dezintegraciji d Vse to je ogrožalo aktivno vstop kajti le-tej ni vedno uspelo povezat? adekvatnejše ideološke povezave in V takšni splošni klimi se more zj pomešajo, pragmatizem pa legalizir kriterijev politfflner-' odgovornosti Р0бш1]|Н|&УЈ£Л0 družbi, mrav tako darf^^menu demokracjmin svobcBe Ш iliškega vodstva vzpostatfco močp p] argumentirajo, niti z demagoško log moreml^aztožiti še z druge»tra: mednacio™toiu2roblemi sami predvsenjgpSloKviru federacije in pred d'
tah ZK je to še pospešila.
‘ jonarno gibanj&je уе^по znalo opraviti i bilo več jlzko najti prave formule 'ronBli| in §iferenciacije so io, TCte potea raftnejitvena linija ionarniiMttAlinedJ^nzervativnim in
  Tja več možnosti, v
anžačija revolucionarnega in
ituacija pa on z ima e ideologije.
;bef%avesti, idej Л zmedi ZvSfce komunjjjpv v „ig* ojih derov; manjkale so n| g%ijt_
adeološke^
le,
glede na je seveda le Im zanj.
Prej federaci vpraš; mis,
Drj
vo; treba je povleči
gjnoteoretično osvetlje fma, ne pa tudi ot
, To Silo
skupil
lahko enotno tij srečujemo z različnimi da bi nam bolj ustrezalo I i zopet trdijo, da je to le ign
teriTTmoIoštoFspor, vendar obstaja bistvena ra pojmorair Sodobna praksa je poflgnila črto SKUrafM tržiščem. Prvi pojemprfdpostavlja v naciealnih ekonomih§ia osnomenotnega dr Mitičnega sist|ma< Drugjfgjrojem je sku začetno obliko ekonomske in politič
teresih ljudi. Na^^voju jščft Vendar se tudi prraem erpmtacijami pojma. Neka*ri upm&dcot pa oaotno tržiš ije z besedami in le formalen ecatema dvema OTNIM IN vo integracije ■ekonomskega
državi EV velikega števil!
tar obstoj eng pogojev. Ustva
»eri io itd aegaš
družbenoekonomski odnosi, da je mog
blaga, dela in dr svobodno delo zahteva enotneffione predpogoj je »ožn svobodno tekm^nje perspektivnega raz tudi sredstva na hr poprečnim jugoslovanskim ra: tudi elemente, ki govore pro blaga,..ie posebej pa družine; bojjpvodB/ eksptoatacijo$osj 5itala*^nplicira tudfkatei
me
pdi
la®o govo: seeokažejo vse drus^cna kontro! umet: tako zasnovaneg in drugim negi predstavljamo Nekaj tajšni prizadevanja §|_pi časa pokopati oboje; ne m obravnavanj tistega, kai
obli
Ste tičr ce „el aevt teki ga Irul
sredstev. To ^no j^B^tebi pomeni celi Juggffavi^ To^kno ukrejimje izne sisteme.^iinednji mo svobodnega formiranja cen, kratl®očni in dolgoročni načrt nehanizem seveda vključuje močij, ki so zaostajala za Vendar takoj lahko najdemo hfemu tržišču. Svobodno gibanje „kapitala**, vsem ne ustreza; to eznih območij. Svobodno gibanje rijo ekstra dohodka, čeprav o tem Družba seveda ne more čakati, da traprofita**. Potrebna je samonikla liziranje negativnih efektov. Vsako raprofita** pa nujUtihelje k uničenju žišča, uničenju таЛупе proizvodnje enim роДОисаш. јјј	ne
ier®( kaž#'kako je 'mogoče druMma hi Mnesligene višine ali pa tudi z^olgo ieije %1 »danes takšno, da lahko priUKujemo [radi izenpcvrofli, pač pa zaradi^j^MI^ističnega [se pogemoitteii sprevrže v popoTn^fcasprotjc >či.J
Delavsko izobraževanje
RF.SNlCN^sSRRB za delavca, o ka
SE KAZaPV TEM, DA MU OMOGOČIMi KAJTlJfCER BO VSE DRUGO LF, MILI
ITOLIKO GOVORIMO* OSNOVNO IZOBRA2
Inila zagotavljajo deldynim ЈјШеш tak še Гу katerem je zajamčentjpjihova n^ltujljiva Ufa'
_Javna
nomsl
podlagi j^fCga dela odločajo tudi kvalitat*o novem družbenem poli pravilni zahtevajo od na&ga delavci zahtg^i od delovnega (УВека veliki in odi od
'rezultatih Siju sc sorazr love dolžnosti, topnjo socialisti
govornosti. Kcj je IdclovnimMfudem dana anja (upraviči namreč zamre in sredstva dij ajo o d^^Ru, kpko jfs ami ustvarili). uiua*Vwski funkciji ^ртГајо tudi posled J
"pomagajo delavcu pri odločanju s družbenopolitične organizacije ter razne strojj mora na koncu vseeno sam odločiti. Za takoj
nekaj znanja o Nepoučen in neii odgovorno sodel združenem delu samoupravne org odnosov in uspešn
učinkovito zavarova ______________
zagotovimo potrebna materialna] izobraževanje delovnih ljudi. L ustavruMHHpil nekega dne dopisi
razvito spoj rmiran Jfclavec ne mi pri ш^Рјјапј eprcBetljcn (JeTavei in^uispevfflti svojeg u poslovanju podj
a na V takšnem povečanimi užbeni položaj ružbene zavesti upravljarj a in reprodukcije ter [o, da sc v svoji znih odločitev. sflBESči in Btedlogi misije in o<Wfcu, se alogP|№po tra|uj e tnega mišljeija.
bjektpekenakopra^ro in o pomemoftih vpijanjih v more aktivno vključevati v eleža h krepitvi samoupravnih a. Neizobražen delavec ne more interesov. Zato je nujno, da a in ostale pogoje za masovno o mogoče proklamirana načela iz resničiti tudi v praksi.
Delovne kafflev. Sc vedni ki načrtno ukvaijaj^ prob^KL izobražev katere
izobraževanje Obl tem področju, je šolnino. Prav ta! delavci nizko in Bojjjo sc, da bi® t interesi. V orAni; izobrazbo, jc ®vai porazna. Prav najbolje do izjza, da ni denatj ko sredstv.
za izobj^wanjc delavcev
novne organizacije so po j^ževanje. Ta sredstva bi usposabljanje del BJavijo potrebe pOj Ercm podjetju ta sre J pij o v druge namene.
lip primeri, i ničesar me.
ITa sredstva
fii sklad Fresnejc gačna
роШРпо uporabiti v pravi nenrabljcna sredstva deloj u^egen dru
Zl
Precej d spoznali, da j proizvajalec in’ jc to pravilo, prj izobraževanja pri običajno že ust uresničevati prog kadrov. V niari avtomobilov, M organjeihiah. N, več '
tcmHpraša
"imajo Pfczličcn odnos do izobraževanja svojih anizafiijeei posvečajo izobraževanju stalno skrb in rašanjem, bolj redke. Posebno pereč j c idnšjh in manjših delovnih organizacijah, za isSprazbcna struktura. Kljub temu pa imajo eno in neorganizirano. Vse, kar storijo na da podelijoЈшКпо štipendijo ali vrnejo [ijeAprimer, da jmbo di e ti i h '-ЦЈ^Јтмјц_уп<1 i I n i riSlno izobra|Sifo, odklanj^tnzoDrazeflRlfeKLi.
inil in bjmli s tem prizadeti njihovi osa ru»nega (јма, kjer ima že vodstvo^кко izoerazbe^Bposrednih proizvajalcev jjp^nost stA, t^Kii delavci! prihaja v tad^rimeru падлјда razne izgovore, med njimi najčešče, i at nr res, kar zgovorno 1 ajVizobraženih ljudi niti ne"i ovne.jr^usjrezne strokovne iz e
i oporabitTžTИВрВНИпо izobraževanje koflh^Humajo ustrezne izobrazbe kadrm4e^fc|^Je, da ostanejo v cizkoriščena оЛПМ^уагеlivajo ter e za namenska sredstva^^ih bilo V nasprotnem primeru bi bn^treba _anizacjjam odvzeti in jih od^jti v izobBževapjc. Tedaj bi se v organiza^Lah ftčrtnejejotcvali izobraževanja svojih kadro (stih delovnih organizacij strokovno usposobljen del! ren nosilec drjftbenega samoupravljanja. Nel vo pa ni zgolj vaključjc, dAmajo pozitiven o3 v večjih in \BUcih delovBt organizacijah, posebne izoMževalne Шшк, ki imajo ni jnanentnega in^aanizinse^laubraževanja stj čini imajo cet^kz^izobra^HMt^v Tovj ' stilni tovarni ТИИГе v nekatc pd^j morali imeti v vsakem kolektivu, ki za?
za izobraževanje, ki bi se izključno ukvarjal s
Im
Jera
PRA%TA DO^EOBRl^EtflltfJA^ NAJ ирвАЧЦт^рпн
V programu zveze komunisIBv Jugo; postopno zmanjševati razlike nH umski; moralne in družbene degradačf^fizii razredne družbe. To je cnopogla sistem vzgoje in izobrazbe. Zato po; dopolnitev in razširitev rednega šofegtc, omogoči nenehno razširjanje izobrAe delovnih ljudi. Na tej osnovi mo., izobraževanja ljudstva, ki bo vsakomur d
Za izobraževanje v delovnih organ' sindikalna organizacija. Ena izmed njenih’ vodi stalno in sistematično skrb za izo' izobraževanja v delovnih organizacijah in pogovoru informiral
uz;
)N1 V SAMO-
ipisaj*, da je potrebno ГттЖ1от ter odpraviti bla^Ja^o podedovane od
------------,h temelji socialistični
^stem izobraževanja odraslih nujno sistema. Njegova naloga je, da ^ strokovnega izpopolnjevanja izgrajevati sisterr^j^šnega :toj*
icljtB^ic še poscbnoKdgovd isnovffB|yialog јеомГ v tem ,1 iževanje delavce?. O problerj logi sindikata nas je v kratki
SLAVNO URSlC SINDIKALNEM S\
[ROKOVNI IIBOR
vsklajumoo samo up armgpHTSjjev, bTTWfcralc subjeBrnic sile mlBnska organizacO^ v organiziMah zdrp da s^uobraževanjc v najširšem *rnislu (statuttn®tcr s tem doseže, da bo cMovna možnost^obraževanja slehernega ®elav|
(EM
zisebino ustavnih kAunBov, sindikati in i delikatBio prizadevati, ni v BrnApravnih aktih fiizacjjdKolMa organizirati PclavskogizoBaževanjc naj
posatneta stalna skrb in praksa v vseh kolektivih. Premalo je podeliti samo nekaj štipendij, organizirati predavanja in imeti občutek, da smo za izobraževanje našega delavca mnogo storili. V kolektivih, kjer je zaposlenih ogromno mladih delavcev z nedokončano osnovno šolo, je še čas in je mogoče z načrtnim in permanentnim izobraževanjem „popraviti" družbo kot celoto.
Nenehni razvoj proizvajalnih sil, organizacijske novosti ter znanstveno tehnični dosežki, prav tako pa tudi stopnja razvoja samoupravljanja zahtevajo od nas vsak dan več znanja. Zaradi tega bo kmalu potrebno odvajati za izobraževanje več sredstev kot doslej. V tej smeri bodo morala teči prizadevanja vse družbene skupnosti. Posebno vlogo pa imajo tukaj delavske univerze. Zato bo potrebno zagotoviti med organizacijami združenega dela in delavskimi univerzami tesnejše sodelovanje. Prav tako bi bilo potrebno navezati tesnejše stike med delovnimi organizacijami in Univerzo ter ostalimi visokošolskimi ustanovami. Medtem ko vrsta starih poklicev izumira, se vzporedno pojavljajo potrebe po novih poklicnih profilih, za katere pa nimamo ustrezno usposobljenih kadrov niti ustanov za njihovo izobraževanje. S sodelovanjem med visokošolskimi ustanovami in bazo do teh problemov mnogokrat ne bi prišlo ali pa bi jih bilo mogoče laže odpraviti.
Za družbenopolitično ter samoupravno izobraževanje svojih aktivistov organizirajo sindikati vsako leto seminarje in predavanje. Letos so od februarja do konca maja seznanili blizu tisoč delavcev z najnovejšimi ustavnimi dopolnili, organiziranjem TOZD, s prizadevanji za gospodarsko stabilizacijo, s splošnim ljudskim odporom ter z delavsko rekreacijo.
Vse to pa je premalo, če ne bodo organizacije združenega dela kmalu spoznale, da je vsestransko usposabljanje in izobraževanje delavcev nujno potrebno!
DELAVSKA UNIVERZA
Izobraževanje odraslih pojmujemo kot sestavni del celovitega vzgojno izobraževalnega sistema. Usmerjeno jc predvsem na stalno izpopolnjevanje splošne, družbene in strokovne izobrazbe delovnega človeka ne glede na stopnjo njegove predhodne izobrazbe. Splošno (osnovno), strokovno, moderno funkcionalistično in družbenopolitično izobraževanje ter izobraževanje za samoupravljanje, vse to so konkretne izobraževalne oblike, ki jih pretežno organizirajo delavske univerze. Zveza delavskih univerz Slovenije vključuje že preko petdeset delavskih univerz iz vseh krajev naše republike. O nekaterih podrobnostih in problemih izobraževanja odraslih smo se informirali na delavski univerzi Maribor, od koder posredujemo v izvlečku mnenja delavcev, ki vodijo dopolnilno osnovno, družbenopolitično in strokovno izobraževanje.
JANEZ ARSENJUK - RAVNATELJ OSNOVNE SOLE
„Na DU Maribor deluje že šest let samostojna osnovna šola za dopolnilno osnovno izobraževanje, v katero se letno vpiše do 850 slušateljev. Struktura slušateljev po socialnem izvoru je precej raznolika. Zastopani so vsi družbeni „sloji", in sicer: 86 % slušateljev iz delavskih družin, 11,6 % iz kmečkih družin, 2,2 % iz uslužbenskih družin, 0,2 % je ostalih. Med njimi je zaposlenih 71 % slušateljev. Starih do 17 let je 39 %, od 18 do 24 let 36 %, od 25 do 34 let 21 %, medtem ko so ostali stari nad 35 let. Videti je, da se dopolnilno osnovno izobražujejo pretežno mladi ljudje, kar jc povsem normalno in pozitivno. Vendar jc v Mariboru razširjeno mnenje, da mladim obiskovalcem ne bi smeli dovoliti dopolnilnega osnovnega izobraževanja na DU, ker jim s tem dajemo potuho in neresno jemljejo obvezno šolanje. Dejstvo pa je, da se mnogi mladi le s težavo prilagodijo togemu sistemu dela v obveznih osnovnih šolah. Kako si naj sicer razlagamo, da padajo celo nadpoprečno inteligentni učenci? Po izpitih uspešno konča šolanje na delavski univerzi od 85 do 90 % slušateljev, včasih tudi nekoliko več."
Učni načrt za dopolnilno osnovno izobraževanje je predpisal republiški sekretariat za šolstvo in se razlikuje od učnega načrta obveznih šol. Snovje nekoliko skrčena, zato pa si prizadevajo podati čimveč uporabnega in življenjsko potrebnega znanja. Slušateljem, ki imajo težave pri posameznih predmetih, nudijo tudi dodatno pomoč. Precej pozornosti so posvečali vzgojnim problemom. Zato so bili zelo natančni pri izbiri učiteljskih kadrov. Potreben je namreč takten in andragoški pristop, če želijo te ljudi, ki imajo mnogokrat tudi problematično preteklost, v polni meri vključiti v vzgojno izobraževalni proces ter jim pomagati pri oblikovanju v osebnosti, ki se bodo nato uspešno uveljavljale v proizvodnji in samoupravljanju ter ostalem družbenem življenju. V šoli razvijajo enakopravne delovne odnose, kar je zelo pomembno za ugodno osebno počutje tako slušateljev kot profesorjev.
„Po končani osnovni šoli se večina slušateljev odloči za nadaljnje izobraževanje. Mladi gredo v uk, starejši pa se izobražpjejo v večernih oddelkih poklicnih Šol. V Mariboru je 16 poklicnih šol; vse imajo večerne oddelke za odrasle. Nekateri se vpišejo celo v štiriletne srednje šole, kjer v veliki meri uspešno nadaljujejo."
Na DU v Mariboru je letos vpisanih tudi 12 izrednih slušateljev. To so običajno starejši ljudje, matere ali pa so iz oddaljenih krajev; prihajajo celo iz Murske Sobote, Ljutomera, Ptuja, Slovenske Bistrice itd. Temu bi se mogoče kdo čuclil, saj imajo tudi v teh krajih DU. „Za marsikoga, ki se dopolnilno izobražnje z namenom, da pridobi osnovno izobrazbo, je zelo pomembno, da ostane anonimen. Gre navadno za ljudi, ki imajo v sredini, kjer živjjo, že renome in ne želijo, da bi okolica zvedela, da nimajo končane osnovne šole. Zaradi tega se radi odločjjo za oddaljeni kraj. Prav tako mnoge moti skupen pouk z т1дјŠimi slušatelji. DU v Mariboru pa ima tudi starejše skupine."
♦
6
14. junij
Na ta dan seje pred petinštiridesetimi leti rodil eden izmed mož, ki jim pravimo zaradi tega, ker opravljajo oz. skušajo opraviti svoje delo čimprej pošteno, veliki možje in Ernesto Che Guevaraje to gotovo bil.
V času študentovskih let je prepotoval dobršen del Južne Amerike in jo podrobno spoznal. Čeprav je izhajal iz dobro situirane argentinske družine (oče je bil trden arhitekt), bede zelene celine ni prezrl niti se ni od tega problema odmaknil. Ko je končal medicino in vmes opravil „domovinsko nalogo" (pod peronističnim režimom je odslužil vojsko in to mu je kasneje ogtovo koristilo), je kot zdravnik pomagal gvatemalski revoluciji, ki jo je vodil Arbenz. Kontrarevolucija je ob izdatni ameriški podpori zmagala in odšel je v Mehiko, kjer seje srečal s kubanskimi tovariši iz Gvatemale in seznanili so ga z bratoma Castro. 25. novembra 1956 jei odplul na
Kubo kot zdravnik Castrove ekspedicije. Na dan izkrcanjaje bil ranjen in takoj, ko so dobili novega zdravnika, je prijel za orožje. 2. januarja 1959 je kubanska revolucija v vojaškem smislu dokončno zmagala. Kasneje je Che vodil kubahsko gospodarstvo, kar pa mu ni šlo preveč od rok.
Mogoče je bil tudi to eden od vzrokov, ki so ga leta 1956 napotili v Bolivjjo. Mogoče je bil eden od povodov tudi ta, da se je Castro nagibal k Sovjetski zvezi, Che pa h Kitajski. Tu je gotovo moralo priti do različnih nesoglasij. Menim pa, da so ti razlogi le drugotnega pomena, le olje na ogenj, kajti Che 'se je vedno zavzemal za oborožen boj. Bil je zagovornik velike latinsko-ameriške revolucije in je za to navajal dokaj tehtne razloge: skupen jezik (razen Brazilije), skupna revščina in skupni sovražnik - ameriški kapital. V svojem zadnjem pismu je napisal: „Sedanji trenutek je morda ugoden za začetek boja, morda pa tudi ni, toda ne moremo si delati utvar in tudi nimamo pravice delati si jih, da
bomo brez hoja do^ggli svobodo."
Izkušpj^^^*Rubeso očitno zapustil&js^Hijern močne posledice. Ko ak^VTio podprla, kar je opravičevala^ tem, da pogoji še aktivno podprla, ker je opravičevala s tem, da pogoji še Sniso bili dovolj ugodni za začetek oboroženega upora. Tedaj je KP Kube dokazala, da sama eksistenca neke KP tej partiji še ne i daMfkvalitetc avantgardnosti. Dvain?'' djffijest mož, ki je začelo ('olucjjo, sije čez ca»pridobila fč borcev'јмшкп letih so patfjpli 'lHi jjHIT je trdila&injjproliki 'to počenja še ddra^^da so najnaprednejši angažirani yudjc zelene celine, ko gre za zmago
delavskega razre študentje. To, relativno.
Kakorkoli zmago dozo: pravilna izra’ zataknilo. Mo; v socializem danes dokazuje primer ,v(gU^aja je eden redkih rj rarje^^do skrajnosti internafionalizmu. Čejjri
telektualci in ndar vzeto
rehoda
ubaaski minister in mu jetato ta aius zagotavljal udoboeMfRfcnjc, |је|ђ:ети odrekel, tudit^žinske-rnemu življenju. Za^Lstra-(jo: nikoli ni imel več ko»dve blcknan dva para škornjev, oLnes pa nekateri komunistični tunBjjo-fiarji zbirno r lnmn№|
Tak nawi ротоЈгмРит ni 1 nov: spomnfc^se Hirona, Heming-waya, številrflntaHskih borcev in nenazadnje tistiljpmadih Jugoslovanov, ki sMaaaK borijo skupaj s Palestinci^EaliigB bi rekli, da gre za ~ia takšna trditev bi smešna, pravzaprav
^z njegovimi beseda-jogočtjl^ pob liže btjlfcn borca
jimreti pojp zastavo atemale,
iaosa, Gvineje, ls$fi!ffl!5T[e, Bolivije, Brazilije, če omenim samo nekatera aktualna oporišča oboroženega boja, prav tako privlačno in glavno za Američana, Azijca, Afričana in celo Evropejca"
IVAN OMAN
avanturi
t.Nama
ošerj
Maribor postaja univerzitetno mesto. To je vse bolj važna okoliščina ne le v kulturnem pogledu in v pogledu gospodarske rasti, pač pa tudi za uveljavljanje norm socialne pravičnosti, saj se na ta način visokošolsko izobraževanje kot bistven kanal socialne mobilnosti občutno razširja tudi za ljudi s predelov, kjer je bilo še do nedavna le bolj redkim dano vstopiti v družbeno dogajanje kot izobraženec.
*
*
*
*
LE V SLOVENIJI MORAJO PLAČEVATI DELAVCI DOPOLNILNO OSNOVNO IZOBRAŽEVANJE SAMI
V občini Maribor je še vedno zaposlenih v družbenem sektorju več kot 28 tisoč delavcev brez dokončane osnovne šole. To je 42 % vseh zaposlenih. Brez osnovne izobrazbe pa delavec ne more dobiti kvalifikacije, razen v izjemnih poklicih kot so dimnikar, gozdni delavec, mesar sekač itd. To so ogromni problemi, ki hromijo vso družbeno skupnost, posebej pa so prizadeti takšni delavci sami. Prizadeti so materialno, v veliki meri pa tudi moralno, saj ne morejo aktivno slediti družbenim dogajanjem, ampak so polni kompleksov potisnjeni ob stran.
„V vseh republikah, razen v Sloveniji, je zagotovljeno brezplačno dopolnilno izobraževanje. S tem se dogaja našim delovnim ljudem, ki dejansko ustvarjajo sredstva za izobraževanje, huda družbena krivica. Delavci brez osnovne izobrazbe imajo navadno osebni dohodek daleč pod republiškim poprečjem. Mnogi imajo številne družine, povrhu pa še stanovanjske probleme itd. K(jub temu pa si morajo ti delavci plačevati v večini primerov dopolnilno osnovno izobraževanje sami. Šolnina, ki znaša 70 starih tisočakov, pomeni brez dvoma za delavca z nizkimi osebni dohodki veliko žrtev. SO Maribor je v letošnjem letu sicer že sprejela sklep, daje treba dopolnilno osnovno izobraževanje tretirati enako kot obvezno. Videti pajc, da se ta sklep doslej še ne izvaja."
„V delovnih organizacijah, kjer imajo pozitiven odnos do izobraževanja, je ta problem seveda manj pereč. V teh organizacijah načrtno pridobivajo delavce za dopolnilno izobraževanje, pomagajo jim pri plačevanju šolnine, dajejo olajšave na delovnih mestih ter prilagajajo delovni čas, ki je pogosto največji problem. Takšne ugodnosti imajo v Tovarni avtomobilov (plačajo polovico šolnine), v Livarni (plačajo v celoti), v Mariborski tekstilni tovarni (plačajo v celoti) in v tovarni S\vaty (plačajo knjige in šolnino). V ilustracijo mg navedem, da porabita na primer Tovarna avtomobilov letno za izobraževanje 300 milijonov dinarjev in Stavbar 145 milijonov dinatjev, V mnogih- delovnih organizacijah pa se še kar naprej zadovoljujejo z Оокцј neugodno izobrazbeno strukturo. V PIKU je na primer zaposlenih 500 delavcev brez osnovne izobrazbe. Prizadevanja, da bi vrnili tem dclavcenvvstg polovico šolnine so ostala brez uspeha. Resnična skrb za delavca, o kateri zadnji čas toliko govorimo, naj sc kaže v tem, da mu omogočimo vsty osnovno izobrazbo, kajti sicer bo vse drugo le miloščina."
7
ZMAGA KAVČIČ
„Družbeno politi smo zadnji časjsfse diskreditirati тдао potrebuje. Tu; zanimanja. Na spremembah,
ZK bi naj ime, predavanja za* so v splošnya; ko za d
JENO POLITIČNO IZC
SEVANJE
Ml
zbe
fj pri drul bu|b OKI samobpravljl nalto vsaj larjfžK le 1] Vse sil
o ižoE
takšnadjjfot so bili stroški zfrjTžhc vsak«tčin bo potrebno v bod( poli izobraževanje, ki ne potrebno ertskovredno vrednotil
leganje in lzojveevanjcja samoupravljanje anemarjali.^.Obstajale 4JO^||j)^*aiilenee | izbbrazbo^Ki je našj^ovni političnil^organizacijah ni bilo dol ribor j*o pripravili predavanja o us^|Rh vloMŽK in še nekatera druga, ^pra OO Javjea. Vendar pajc lansko juJjMaročilo
tsno stanje medtem bi bila itd. Na "družbeno
Vendar pajc lansko^ organizacij. Vzrok za strokovno izoišr to sredstev, čeprav ta goto!
Jf»kyv;ne" simpozije, sem j. dajali
ALC
LIKAVEC - STROKC
na Tej eri e m d 'solo zal
„DU v Mariboru organi;
1. pripravljalni tečaj za,
_2. šolo ЗШ
cestnega pro:
4. tečaj
5. metali
6. tečgj bagerje, bpldože!
Na pobudo izobraževalnih cc] tečtyc za izpopj organiziran na pj jjncvj^lklm
lanjeTBT’bilo io(rebri
pšiti. K temu^rs sferno'
jo poznal^SfcI. Denkcu,' se^o^ttlonif. Prav gotovo zaposlimo na ustreznem deli
Mislim, da lahko nare usposabljanje delovnih ljudi katere je odvisen nadaljnji raz1 nasploh. Če bi se odrekli izobra organizacij alt, bi to pomenilo, da prehitevajo.
klicne vi o tehni
ta’ n«.,.
skladiščnike,
Bdnjo šolo in avljanje težk'
)•“
ali več podje®»T>rganizi delovnih orgaMucijah e na delovnifpjjhicst. zdrževanje stroj za varjenje jekUS
nega, ampak gaje
JZOBRAŽEVAT
drtje oblike strokovnega ЈгбђНћ^уапја: i izpit na VTS, mi h vozi),
obraževanjc profila prometnega tel’
gradbene mehanizacije .(na^dalce,
z ari polj
še i da
v sodelovanju ^.odji ialna predavaMi ali TaW|^^ommar ji bil cktričnim^l^^^ičnli in za mrežno plimm^litd. braževanja v delovnih organizacijah še največjo di vlogo strokovnega izobraževanja nekoliko
čin proizvodni ima smisel in,
 .orna
dir
sklep izme_____
avnih
ti
jizvodi,kijih doslej |oramo omogočiti, možnost, da ga
a nje in nenehno benili funkcij, od ov in razvoj družbe jobraževanju v delovnih renehali teči. Pustili bi, da nas vsi
Urbanistična skica nove univerze v Mariboru
PROSTORSKI VTEDRI ZA URB}
POVZETEK &ШШЈА SKUPINE UNIVERZa^NIH DEJAVNOSTI ZEM N^fAGG LJUBLJANA.
UVOj
V ^jpForu nastaja nova slovAska uni^ba. KaHse je pred leti zdel^ieuresničljivo, postaja sn®jemljiva res^K^^ki je našla oponwrepubliškem nifloju. M
tem pa, daijj ideja oAniverzi v mA)Ai prodrla iz anojBmnosti inјж1 del sMrenskega naciMaliega programa, padi na ramdw pomidnd^ odgovornost inf dolžnost, da orgSru/kgi^ak0 univera^i bo opravičilAvoj festoj v okviru naš^roaobne družbe s kvaliteto in pomemfcAsti
Leta 1971 je bila pri 10 ljuMBnsd^uri^|^^1^I0 mariborskih visojtfjflMlfatii zavodov usMovpn^^upina za st Idi j prostorskega ra^ja urujrznjh deja^estj^ft se jfjfttila predJem problematike A-gani^^ iu0^Hujp^zitetne^^|M^00a v Ljubljani (polAiikaMob Mfaciji'*^^ dislokaciji ekonomske fakultete).	Ш
Da bi se izograhJ^^plyywiitri odločitvi, je Združenje visokošolskih zavodovvN^^^Ki naročilo izdelavo študije dolgoi^g|ra prostorskega jkvA bodoče univerze. Študijo je izddt^™njska skupinj^a ^prostorski razvoj univerzitetnih dejtnosti Ki 10 SŠ	Ш/Z	pod	mentorstvom	katedre	za
urMnizem j^UFAG^^gubljA (prof. Ravnikar) v sodelovanju z ZIM, DIT in ^МИИђет yis<j^>šolskih zavodov Maribor.
KOI^ECIJA
Рг^^И*ЧТ5^К tVilctnekaj načel: рјаши&пје za sedaj še neznane oblike, tk^Pese gfc razvila uni^pl^nAa biti intezivno in vedno odpA tmenolm možmj№i. NačA^^HteSli za razvojne možnfstjfn cmeAcija usnwitev. ki ^tfemljajo^ razvoja, pa mcfa steda Mti lobiji sntel urbanističnega načrta
To, karfsm* iskalAjeAredvern sposobnost neoviratwTasti univerze, AžAst poječAja Aiosameznih delotista prilagodljivo^AmenljiAi ШоЛ\am in potrebae^^n prinaša čas s svmjppriep|^g^va»iiwnujnimi zahte.vamipW^;elu, da so tak^pnji ukrepinMI^le	okvirni	zasnoviAlot	pri
vsal^i dolgoročnem programi,bodoče univCT^^^lariboru odpira jBOTO^^rašanj m problemov. Eden pomem®gŠih je probleK nkac^^|^g|olskih objektov. Nakaemi sta bili dve alternAivrAnožnosti:
1. kampus - univejja, 1фепа od mestnih funfcčl^MPCirana zu#j mestnega jedra,
2. mesoy ипЈуеггаЖшкр. jinalnn povezan univerzitetni sljpp, pr^lMiiePstnim jerom.
DelovnBmetoA^e obsegal vertikalno in horizonfHHHaTIzo problematikMjp^vertikalni ajplizi smo obravnavaU^^lednje nivoje: relacija
1. republik (kužba) - mes^(univerz
2. mesto -lunArza
3. univerz*- fAiltete
4. fakulteJ — siMnje šole	______
шопмаапам razčlenjuje poli^nezne nivoje (p^i^idi
incycTJ4^KedAj:ijeAv sklepnem poglavju pa smo skušali z grcf) sintezo оп|Ијпо*е rešitve. Pri izhigi|udiva sjno zaobjeli velAa številojeličn^kStKkin pritegr^^^^^jovanju številne kuftunlMMlnčne in st4koflHtthyce.
RELACIJA REPUBLIKA (ИШ2В/
Podrobne analize kažej štiriletnem obdobju 1971-191 kar pomeni pri povprečni u oziroma 8000 novincev vsako le število potrebnih diplomantov še včasih delovna mesta, za katera ljudje, ki te nimajo.
Predvidevamo, da bo odstotek se vpisuje na višje in visoke šole in 1975 narastel na 12% in do leta 198 leta 1975 imeli ^ffltojgniji vpisanih 2 okoli 50000 štuentov^k Po predvi leta^^moraliV Maribor
NI VERZA) visoko šolstvo v 12000 diplomantov, sti študija 37 % študentov, de na kadrovske potrebe se o poveča, кег^КЦтајо ebna visoka Bobnfca,
!neracij744MflP*24. leta,ki sedaj^maša 9,5 %, do јЖа ijemtakenupjbi 1985
22500 študentih Mi»a okoli 7000
Kako je Maribor ria to nalogo pripravljen in kaj mu lahko univerzitetni študij nudi?
Razvojna demografska slika:
Vso povojno dobo se Maribor slabo razvija kot urbanistično in demografsko središče. V zadnjih desetih letih je znašal prirastek prebivalstva le 16%, kar je na nivoju Domžal, Novega mesta, Dravograda in pod nivojem Celja, Gorice . ..
Če pogledamo, kaj je gibalo mesta, potem je posebno očitna vloga terciarnih dejavnosti (mestotvorne), pri čemer je tako imenovana „industrija znanja" na prvem mestu, hkrati pa potegne zaradi svoje delovne intenzivnosti za sabo še ostale terciarne dejavnosti. Tudi industrija lahko preide v terciar, če uvede kibernetično tehnologijo. Pri tem je nujno ustvariti močno terciarno jedro (važna vloga univerza), ki v Mariboru še ni izoblikovano.
Sredobežnost: nezadovoljiva atrakcijska sposobnost mesta in pa bližina velikih centrov (Zagreb, Ljubljana, Gradec) povzročajo velik odliv ljudi drugam. Maribor ima med vsemi občinami največ ljudi v tujini (7000 ljudi, sledita Murska Sobota in Ptuj s po 5000 oziroma 4000 ljudi), kar pa je tudi posredno povezano s premajhno privlačnostjo Maribora kot regionalnega centra.
Za primerjavo: ostale slovenske občine imajo v tujini od lOOdo 300 ljudi (izjemoma 600).
Z močnim gospodarskim in kulturnim centrom bi preprečili odliv ljudi in omogočili bogato medsebojno sodelovanje s sosedi na enakopravnih osnovah.
Če pogledamo, kako so tradicionalni industrijski centri locirani v Sloveniji, vidimo, da jih je dobra polovica na Štajerskem, torej na področju, ki je za nas posebej zanimivo. Poleg splošnih karakteristik, ki smo jih našteli v prejšnjem odstavku, opredeljuje te centre še ena specifična značilnost. Bili so proizvod tujega kapitala in tudi strokovno vodstvo je bilo v tujih rokah. Skupaj s kapitalisti smo po vojni seveda izgnali tudi tuje strokovnjake. Ker domačih strokovnjakov ni bilo, so njihova mesta prevzeli ne povsem ustrezno usposobljeni kadri, in zelo dolgo se je zdelo, da posebni napori za pridobitev visoko izobraženih kadrov niso potrebni.
Izostanek visoko izobraženih kadrov ima v našem primeru lahko torej takšne ali drugačne vzroke. Toda eden od važnih je ta, da ni bilo točke, okoli katere bi se začela zbirati strokovno-znanstvena aglomeracija. Nobeno slovensko industrijsko podjetje take opore ne more nuditi, vse ostale možnosti pa so bile skoncentrirane izključno v Ljubljani - glavna med njimi univerza. In v tej smeri je treba iskati veličino podjetja, ki mu pravimo Mariborski visokošolski center.
Če smo v prejšnjem poglavju ugotovili, da ideja policentrizma zahteva novo univerzitetno središče v Mariboru, hkrati pa ugotavljamo, da moramo nekaj ukreniti, če hočemo premakniti razvoj mesta in celotne regije z mrtve točke, stojimo pred dilemo, kako in kje organizirati univerzitetno središče:
- ali univerza (kampus) v Mariboru
- ali Maribor kot univerzitetno mesto
RELACIJA MESTO - UNIVERZA
KAM POSTAVITI UNIVERZO
Pri mestih do 500.000 prebivalcev je lahko mestno jedro enoten komunikacijski prostor, kjer se komunikanti poslužujejo vseh komunikacijskih sredstev, To omogočajo tudi fizične dimenzije jedra.
Univerza je nov aktivni komunikant, ki ga vključimo vanj. Brez težav lahko začne komunicirati z ostalimi udeleženci komunikativnega prostora na vseh nivojih.
Manjša mesta (do 500.000 prebivalcev) imajo tu prednost pred večjimi (nad 500.000 prebivalcev), kjer je potrebno vzpostaviti novo, osnovno informacijsko središče, če hočemo, da mestno jedro deluje kot enoten komunikacijski prostor.
V primeru, ko pa imamo univerzo izven mestnega jedra — kampus, potrebujemo v mestu samem zopet informacijski terminal, preko katerega komunicira univerza z mestom in obratno. To pa je zopet nov člen, ki se mu z lokacijo univerze v mestu lahko izognemo.
Družba so njeni kontakti oz. komuniciranje. Če jih ni, družba ne obstaja, če jihzmapjka, obstoječa družba propade. Meje družbe so meje njenih komunikacij - kontaktov distribucijske sheme. Vsaka sprememba v komuniciranju bo povzročila ekvivalentno spremembo v družbi: redukcija v komuniciranju bo povzročila redukcijo v družbi, dislokacjja bo povzročila dislokacijo, rast pa ekvivalentno rast. Torej univerzitetni center ne sme biti zaprt sam
vase, svoje inovacije mora razširjati v okolje. Univerzitetno središče bi s kreacijo novih idej razbijalo inertnost obstoječih struktur, S tem bi se zabrisale meje med študenti in neštudenti, delovni proces bi neprestano spremljal učni proces. Univerza ne more živeti v izolaciji. Komunikacija - stik z okoljem, vsakdanji tesni stik — je nujen pogoj urejenega uravnoteženega delovanja.
LOKACIJSKE VARIANTE
a. UNIVERZA V STRUKTURI MESTNEGA JEDRA:
PREDNOSTI:
- obstoječa infrastruktura
- izkoriščanje že obstoječih kapacitet z ustrezno prostorsko koordinacijo (dograjevanje)
- dvojna uporabna vrednost nekaterih kapacitet (univerza -mesto)
SLABOSTI—
- visoke cene gradbenih zemljišč
- pluralizem nekaterih funkcij
b. UNIVERZA, NASLONJENA NA MESTNO JEDRO PREDNOSTI:
- znatno cenejše gradbeno zemljišče (niso potrebne rušitve)
- izkoriščanje obstoječe mestne infrastrukture
- velike rezerve za rekreacijske površine v bližini
- možno izgrajevanje samo tistih presežnih prostorskih kapacitet, za katere ne najdemo znotraj strukture mestnega centra ustreznega prostora.
SLABOSTI:
- rahla dislociranost od funkcij jedra
- v kolikor gre samo za dopolnilen program — problem enotnega komunikacijskega prostora
UNIVERZA IZVEN MESTNEGA JEDRA (ZGLEDOVANJE PO IDEJI KAMPUSA)
PREDNOSTI:
- nizka cena zemljišča
- velik, enoten gradbeni kompleks - možno prostorsko enoten komunikacijski prostor
- velike perspektive glede stanovanjskih površin, rekreacije
itd.
SLABOSTI:
- potrebno dograjevanje infrastrukture, kar pomeni ponavljanje kapacitet, s katerimi mesto že razpolaga
- zaradi velike razdalje od obstoječih univerzitetnih kapacitet (v mestu) potrebno zgraditi vse univerzitetne kapacitete na novo.
RELACIJA UNIVERZA - FAKULTETE
KONCEPT ORGANIZACIJE
V organizacijskem konceptu moramo upoštevati osnovne naloge bodoče univerze v Mariboru in razviti takšen organizacijski model, ki bo omogočal najracionalnejšo realizacijo naslednjih nalog:
- kompleten visokošolski študij raznih smeri
- stopnjevan visokošolski študij
- interdisciplinarni študij
- permanentno izobraževanje
- raziskovalno delo
- sodelovanje z gospodarstvom in družbenimi službami
Da bi navedene naloge lahko racionalno rešili, je nujno, da bodoča univerza preraste tradicionalno statično obliko formalno povezanih različnih študijskih smeri in zavodov in se razvije v dinamičen polidimenzionalen študijski sistem, ki bo omogočal samoupravno koordinacijo interesov gospodarstva, študentov in pedagoških delavcev. Razviti bo treba naslednje: ;,dimenzije študijskega prostora".
- dimenzije študijske smeri, to je vertikalna povezava predmetov raznih strok. V tej dimenziji realizira študent svoj študij;
dimenzijo ožje stroke, strokovnjakov iste stroke na vseh pedagdHci delavci ob racionalnem bazeffealizirajo svoje raziskovalno idimenzik. povezave z gospj rearCTMgjjmnpleksne interdiscip/ sodeluid^ strokovnjaki raznih gosp«!arstva;
T— dimenzija ,#|mouprayjiih odnosov remizira povezava univerze z^užbo, vpliv d n® študijske iajjKisk%alne^jftigrame. V tej ‘ irferesijpfR^ednih 4|jyj^rezencev peda| in učiteljev.
arne n
horizontalna povezava univerze. V tej dinbnziji išČanju skupne mateftalne
 rse
šitvTlčaterih terze kot iz
fj dimenziji se S'in gospodarstva Kiji se vsklajujejo ^procesa, to je
KJE NAJ BO PO
Osnovna univerze je tak z novejših spoznanj organizacijsko pftvez' oblikah povezan opazna v mestni sliki in pre GlavmJsjaliteta koncepta
stil
AKEM UNIV
vodilna zamiselj^aeftške рЛ$уке manffirske dosedanjega razvoja kakorlttllknltališča izk4#nj 1а1ШГle ideja zniverze v.mestu, enotjfki je obenem v mnogoterih nim tkivom. Taka univerza je rdojemljivo univerzno območje, icentracija notranjih in zujanjih
3.2. SLIKA STAREGA MESTA KAŽE, DA V KAREJU D SKORAJ NI GRADENJ, KI BI DANES LAHKO PREDSTAVLJALE ZGODOVINSKE VREDNOTE (KOMPLEKSNO), PA TUDI DANES JE TA POVRŠINA RELATIVNO PRAZNA. IDEJA O REKTORATU IN NOVI KNJIŽNICI NA TEM MESTU BI SE LAHKO RAZŠIRILA V IDEJO O UNIVERZITETNEM SREDIŠČU I
,ЈМШМ11и«Н||«МЈиммшакм#
l у,\	'	__S	Jfc
p‘fHl
DNJE UNIVERZ, KI SE UVELJAV-o pigiazane posledice
ra:
LJAJi
V nizu гагЖпШ^Ике|| izrabe povj odločitev za enali drug na<
Načrtovale Miivefce Sodijo raJEčni cilji “m je odvisiv različnih pojjgevrcato ■ nfirti razMujejo, vendar, če primejirmo različne пабЏе iged set^j, ^aziijfr, da se nekatere karakl^nstike
ponavljajo.	____
CENTI&U^ ZAS^^J|uyZnačilen zanjo^^Esokošolski center,	vse	centralne kapaS^e, npr.
Ccentj^ffaknjižnica,штетпа тша Vse strokovneuu^icije so raz\^rcene okrog tega koncjatrit^flU^centracij o razlS^iinstitucij okrog сотгт jd%yeženo, da so kar najkrajše poti oaražnih Zgradb do «nta. SlabMl|^^stema pa je, da se osrednjega prostora, pote* kcBje dosegel preaTONII^^likost, ne da JTč povečati, Med izgejevlnjem univerze je neurejena služi kjpcentralno gradbišče, Шga eceloti ne izgradimo v 1. fazi
MOLEKULARNAjgASNflVA: Karakteristična je razdJ|kev иптЊнмМШекај funkcionalno avtonomnih enot. J|^kliuči^jo prostore skftneJj^erabe, каШг tudi strokovne, TaHMmev je interesantna^M№ike univerzi (nad 10.000 študento^kVelike prednosti imaSaWianta tudi.lfce si med delovanjem alit^celo med gradnjo zmanlp nove razvoSfe cilje, kmrim sledi sprem«nba
v
lahkotno ve delne fakultMfr'ali marili dotedanje čilno zanto:.ie »lika gostota ije vseh visokošolsKih smeri, pri uporabe $ j&novanjski deli
v ,<četotno mreM jNastane mestna veliki’ gostoti zazidave je7 možno univerzo
edanjega načrtovanja. Doda: nplekse, ne da bi za:
'NA ZASNOVA: Z zazicjjPFe in prostorsko preple čed§r se prostori skupinski erŠkomerno vpletajo lokošolska itfm.Im
izžirjatina zdnaitfih robovih. Čmpa moramo prej rezervirati prostor v tanjša gostota in motnje zaradi izgrai KRIZNI SISTEM: Značilna j razvrščene učilnice/predavalnice tejg pa poteka ul:
križata in sta|	fverze,	ne	da	bi	oviralf
ali drugega pG se dlelijo: no^ skupinskih v pred LINEARNI
limo razširjati
posledica pa
om se
ev enega
lotnega
<o, da«
[iko ves K? ata centralnih prostorsko in univerz
spreminjati grad
IZBRALI SI*
NIH SKLOI
SISTEM: cone skupni ' decentralizirano, tompleksa. Jedrne
:nem
.s, vkli
razširitve so povsod možne, večje pa okovhe' prostore se gradi ločeno od
no zanj je, da so v traku Pri tem so centralne kapacitete rstvena pa je velika gostot? zazidave pasu so dodani strokovni prostori erezu vse potrebne prostore. Tako se z jedrnim pasom, širi na dve strani, se lahko koordinirajo funkcionalno, mogoča postopnojpradnjo. Vendar je ena v vsaki faztffiž da bi bilo treba
?t.
ll MOŽNOSTI KONCEPTATIASTI UNI'
a) koncentrirana ko
b") polj
c) ver
>cnazas rktura1
truktura; fimi jedri;
PREDNOSTI:
komunikacijpcitf p ros? povejaftost njenih delov)
ze (maksimalna
/izolacij: Jentrič, neustrezna,’" v funkcii interdisciplin; c) Verižn Velika ve misel na orga: središčni legi NovitfttLPac. pre
zas
IVerižna va konc
mesme strukture, zasnov®s tremi jedri se je'"
Veliko pomanjkljivosti, slaba povezi celoto, ponavljanje k funkcij,
ura rasti
obstoječih viS^košolsMh,sl{topov nam vsiljuje razvoja uniV^rze jr verižnB^taukturog V Lirali skupen prdjjjiifrn (univerzite lflrli((^r). dograjevali stihijsko, ampak po naprej ča, rezervirana zajjg^oj univerze). ja|j)o gornjih
najprimernejša
lopov
KJE DOBITI USTRE RAZVOJ UNIVERZE?
Če pogledamo prostorski vidimo, da se razvoj bodoče grupacijah:
a) Ekonomsko komercialna! Prešernova ulica, Razlagova ulica, Površine 40.500 kv. m. Možno je rušitve.
b) Tehnično-visokošolska, ki Strossmayerjeva ulica, Prežihova ulic: ska cesta in kare Кшо£ка cesta, Smet: Gradbeni šolski fcnThtoJPovršine cc
)% rušf ___
" ravo, A|
'PROSTORSKI
zazidati SC
cadentija^l
lam&razvijale v kareju Kalvar Višja®gronomska šola. Površfl zazidatf%QO % pri 0 % rušitve.
d) Skupn^uni verzi tet ne poti predavalnic^fSTunski center it Orožnov^ulica, Strossmajerjeva' Slovenskrraulica. Gregori
riboru, potem lahko rske univerze orisuje v treh
,e bo razvijala rtiAnska cesta, Ca| zia®i cca 60 7A
bo ^razvijala v kari jesta, Gosp
lica,
m. Možno je
(lteta, ki bi se gtijski zavod, Možno je
prat, velike lska ulica, kare
t ro ssmayeij e va 4^ca,
Vršaijeva ulica. Površine cca 57.500 kv. m. Možno je zazidati 40 % pri 10 % rušitve.
Slika starega mesta kaže, da v kareju D skoraj ni gradenj, ki bi danes lahko predstavljale zgodovinske vrednote (kompleksno), pa tudi danes je ta površina relativno prazna. Ideja o rektoratu in novi knjižnici na tem mestu bi se lahko razširila v idejo o univerzitetnem središču!
RELACIJA FAKULTETA-SREDNJE ŠOLE
Ali je potrebna organizacijska in prostorska povezava srednjih šol s fakultetami? Načeloma se odklanja, ker vodi do preozke usmeritve dijaka. Univerza je nosilec inovacijskih procesov v mestu, iz nje izhajajo impulzi za spremembe v srednjem šolstvu. Kako se odražajo srednje šole in univerze v mestni sliki?
Nespecializirane srednje šole so v mestu porazdeljene v mreži populacijsko enakih območij, strokovne srednje šole pa zadovoljujejo hkrati tudi potrebe regije in jih je treba temu primerno locirati.
URBANISTIČNA SKICA
Maribor potrebuje za svoj razvoj razvite terciarne dejavnosti, ki bi vzpodbudile mestu potrebno kulturno klimo in mu dale atraktivnost (gospodarsko, kulturno, turistično . ..).
Če se torej odločimo o lokaciji bodoče univerze v Mariboru, moramo najti takšno rešitev, ki bi optimalno vplivala na preobrazbo mestne strukture. Mrežna struktura se je pokazala kot najprimernejša prostorska varianta.
KONCEPT:
V mestni sliki je univerza ujeta med dve intenzivni rekreacijski coni (sever, jug - Kalvarija, Drava), kjer se prepleta s strukturo mestnega jedra.
Prostorsko je organizirana tako, da se skupne kapacitete zgoščujejo v univerzitetno središče, specifične kapacitete fakultet pa naraščajo radialno od središča. Univerzno središče je naslonjeno na tradicionalni kulturni center, ki ga obogatimo z novo knjižnico, rektoratom, Aulo Magno, eksperimentalnim gledališčem . . .
Na robovih rekreacijskih con so locirana študentska stanovanja, deloma kot novogradnje, deloma kot preurejeni stari kompleksi (Lent).
Tak prostorski koncept nam omogoča organizirati intenziven polidinamičen način študija in nudi optimalno povezavo z mestom.
KAKO URESNIČITI KONCEPT RASTI UNIVERZE V MARIBORU:
PRVA FAZA:
Analiza obstoječega stanja in izdelava koncepta dolgoročnega organizacijsko prostorskega razvoja. Skica 1: vidimo veliko medsebojno dislociranost visokošolskih objektov, kar je odraz preteklega nekoordiniranega razvoja. Nova politika združenja visokošolskih zavodov v Mariboru teži k čim večji medsebojni povezavi, uvedbi interdisciplinarnega študija, graditvi skupnih prostorskih kapacitet itd. V okviru prve faze je potrebno ustanoviti študijsko skupino za organizacljsko-prostorski razvoj univerze, katere naloga je izdelati koncept dolgoročnega razvoja univerze v Mariboru (specifična prostorska problematika). Na podlagi te študije bi se izdelal podrobnejši urbanistični načrt, ki bi že ščitil površine, določene razvoju univerze. Hkrati bi ta skupina morala doseči koordinacijo prostorske politike.
DRUGA FAZA
V skladu s sprejetim programom razvoja univerze se začne izgrajevati univerzitetni center v kareju D. Najprej se sprejme že nakazana možnost za rektorat (Slomškov trg). Zgradi se centralna knjižnica, Aula Magna . . .
VEKŠ in VTŠ se širita na že rezerviranih kompleksih A in B, PA in VP šola se selita v kare C, začne se izgrajevati skupne prostorske kapacitete v kareju D. S smiselno politiko pričnemo organizirati poti med A, B, C in D ter jim dajemo program, atraktiven za študenta.
TRETJA FAZA
Rast univerzitetnih sklopov A, B in C spremlja dinamičen razvoj univerzitetnega centra, ki že daje Mariboru sliko univerzitetnega mesta. Distance se manjšajo, univerza postaja enotno telo.
♦
fiega dela ter jih povezati v višjo samoupravno kulturno hcijoGre za t ak o imenovane mešane samoupravne
ZELENE, REKREACIJSKE CONE
Športna igrišča - atletika, igre z žogo, športi na travi
Vodna rekreacija
Trije ribniki - potencialna mestna rekreacijska cona: drsanje, sprehodi, vodni športi
Jezero, jahanje, sprehodi
Mestni park
ZAKLJUČEK
Teh misli smo pristopili k prvemu koraku - iskanju lokacije za pedagoško akademijo, ki naj s svojo lego in vrednostjo prva opozarja na preraščanje v univerzo. Ideja o vsaditvi PA k pedagoški gimnaziji je zrasla iz teženj o ustvaritvi enotnega pedagoškega centra ob neposredni bližini univerzitetnega centra. Vendar so zmagale tendence tistih, ki so bili mnenja, da sodi PA na rob mesta, pod Kalvarijo vrnimo zeleno okolje.
Študentska stanovanja bi lahko zrasla v adaptiranih zgodovinskih območjih — Lent, Geto .. ., kar bi nedvomno zakrpalo te rane mesta, vendar danes prevladuje odločitev o lokaciji študentskih domov na rob mesta v bivšo kaznilnico KPD.
V centru se prazni prostori polnijo s stanovanjskimi bloki, kar je nedvomno ugodno za gradbena podjetja, ki bodo stanovanja lahko drago prodajala, nesmiselno pa s stališča urbaniziranja mestnega središča.
Ostajajo še predeli: Gambrinus, kare med Gregorčičevo in Slovensko ulico itd. Jih bo Maribor uspel urbanizirati v smislu pozitivnega razvoja mesta ali pa bodo kot mnogi drugi prepuščeni
Bogdan Reichenberg
Kulturo delavcem
ije poglavitni nosilci interesov: sebej zainteresirani, NEPOSREDNI V ORGANI Z AOJAH jllRU-iresirani tako za kulturne storitve ja med družbenim proinfictom in
V KRAJEVNI SKUPNOSTI, .zmerah sqcialne in teritc pnosti še dddatno spapHično oblikujejo^ ovoljujejo v^kviru iupnosti svoje potil 'si ti nosilci imet$&$p preko sv^4^elegq njem in samoupravnimi spora?
Snosti, kjer nastopajo rLTURNI DELAVCLkot IZVAMpLci, ZDRUŽE 2ENEGA DELA, fc^šo zain kakor tudilza gibalna raz mi splošno potrošnjo, in ОВС OBČINI IN KOLIKI, ki enotne družbe' kulturni inteream na področju kulture? z družbenim /flogovi
kultM^j^ku«ostih oblikujejo kulturno politiko, ki mora težiti za terrL da berao kuUpiia dcrarine dostopne v^jnoL jp da bodo delovni ljuc%nenehnoJJpsevaHhaveravojega kultarhegaakljenja.
ojekt n*| imlinjfeasnovt^e kultjfrne politike ter kulturne£9“fazvoja sploh j^DELOVNLČLOvlK. Zlto je potrebno že na sedanji stopnji razvojjpamoupravljanja v Jsplturi postavljati družbenoekonomske odnose tako, da; bodo temeljili na interesih delavskega razreda in da bodo povezani z razvojem materialne proizvodnje. Novih samoupravnih: interesov v kulturi ne more biti, če ne bo izpeljana svobodna menjava dela samouprayno organiziranih delavcev v kulturi in delavcev v proizvodnji oziroma v drugih dejavnostih. Pogoj za to pa je,‘da bodo temeljne organiza&iie združenega dela samostojno razpolagale z več sredstvi kot do Tako kot so izobraževanje, zdraVstVenovarstvo, rekreaciri-ftn podobno del splošne poslovne politike podj^tjfe^eprav tudinpheh področjih v dekjgiih organizacijah še ni vse ureieno), tako tudi
isti
„Samoupravljanje kot družbeni odnos, v katerem naj bi bil delavec čedalje bolj svoboden v svojem odločanju, in sicer tudi zaradi tega, ker čedalje bolj vsestransko razvija svojo osebnost, to samoupravljanje vsebuje tudi zahtevo po BOJU ZA KULTURO, za njen razvoj v vseh razsežnostih, za njeno vtkanost v sleherno človekovo dejavnost.“
Kultura dobiva danes isti samoupravni status ter iste samoupravne pravice in dolžnosti kot ostala področja združenega dela. Čeprav smo že pred leti uvedli družbeno samoupravljanje tudi v našo kulturo, do dejanskih samoupravnih odnosov na tem izredno pomembnem področju nikoli ni prišlo. Položaj kulture je ostal še naprej odvisen od države in državne administracije, kiji je kot bolj ali manj prosvetljen mecen po svoji uvidevnosti in po svojih kriterijih „rezala kruh“, Zato pomeni samoupravno konstituiranje kulture predvsem ukinitev tradicionalne odvisnosti kulture od' države. „Prav ta odvisnost kulture od državne administracije je porajala in poraja videz, kakor da je kultura „neproduktivna sfera", ki se ima za svoj obstoj zahvaliti „darežljivosti" države, njenemu „razumevanju" za družbeno pomembnost in potrebe kulture. „Zaradi ostankov zakoreninjenih etatističnih odnosov je bila kultura mnogokrat zapostavljena. Dogaja se še danes, da dobivajo podporo nekvalitetne, antagonistično nastrojene, socializmu in delavskemu razredu tuje ter „antikulturne" stvaritve, medtem ko ostajajo prizadevanja za RESNIČNE kulturne vrednote nenagrajena. V takšnih okoliščinah so se porajale tudi oblike kulturniškega elitizma, zaprtih krogov, ki mislijo, da so edini poklicani ocenjevati ter po svojih mnogokrat nekritičnih merilih vrednotiti ustvarjanja na področju kulture.
Kultura je last vse družbe! Je življenjska potreba in hkrati samoupravna pravica slehernega člana naše samoupravne skupnosti, predvsem pa delavskih množic, ki jim je kulturna ustvarjalnost v prvi vrsti namenjena. Samoupravni odnosi v kulturi morajo biti takšni, da bo omogočena množičneiša in neposrednejša udeležba delavskega razreda. „Prav vstop delovnih množic v kulturo kot kulturnih samoupravljalcev je najvažnejša nova, zgodovinsko še neizkoriščena možnost kulturno avtonomnega in hkrati ljudsko demokratičnega razvoja kulture,"
Kulturne skupnosti so pravni okvir nove kulturne samouprave. „Prevzemajoč funkcije, ki jih je doslej v odnosu do kulture opravljala država, morajo vzpostaviti most med kulturnimi ustvarjalci in socialno bazo samoupravljalcev na različnih področjih
z l^kir merit 'Si Čil ne las1 ro Jielavče ivhavca,
Siftrff*načinu i ustanovami, pri del
kulturno življenje,delavcev ne bi smelo! pobudddiM^JUcupnOTti. Nasprotni рпм(|И^^^Ш%>го izvod ni in soci; pdKneznimi vrstami kultumfedejavni dobrWh namreč vpliva nlmobli podobčmgliva na njegove človeške na odnos do ljudi, na socia! oblikovan^pKoveka kot samo kulturniške mora nujno izra: m išlj e nj aN^^kuzli podobnih poar^iif" '‘Zato
organizacije, ZKPO ______
sistematično družbenoakciio z|j tl združene^^4!ehi v gospodarst organjrfmo in načrtno skrbele zajgigo kultmiih potreb delovnih ljudi Jj nenl kuljgrno raven, oblikovale svoje kufiurne sreA^MMffhovo izpolnjevanje. Izkušnje skupnost^pa so že pokazale, da ji mogoče oh kulturimnteres delavcev predvsenlz ORGANI MišljopTso razni odbori! komisijalsveti ali sek jih Л ustanavljali лјВјni uprajpganja (delavsl seve* lahko rM^^TMvisne od razmer, tefrpj i del<*nil^M0|iB5cij. P® c kod je v zametkiijftakš! dejapR^^te sedaj zajet^^ centrih za iz®ražev; telesa pri delavskih svetih, katerih delovn%jjalo^|jue
prizadevanj in ra mora biti Ukvarjanje s njftpo kulturnih ,ekmre duhovne osti, na navade, olbnosti, na [|]Cž№čJovekova ija in na
socialni program kulturnem podri dejavni sindikat}' že kje imenovali TOZD v kultur1 organiziranju obr razmerja (kulturne klasičnem predstavniškem sist jedra bodo morala v osnovnih sedanj^^ulturne potrebe ljjipi dela, ircotoifti osnovne možno
ki vsebuje tu< god zopet
orale družb enopojjfgne lturne skupnoriS^rričeti da bodo orgaMrcije na drugih pod ra* ih ljanje in zadovoljevme o zvišale njihoT
;rame '	  ^
katefih delovnih in dvigniti MI JEDRI. ;ulturo, ki bi i). Oblike so rganiziranosti ali podobna ke; шо^ so ši
dejavnostma odročju ^lo do
v za mi v
skup:
sporazumi v kulturni upravljanja v široka družbe sindikatih, ZK bo uspeh zagi zavzetost tud v organizacija
ter
  isije, ar
ošTbaeefpomoč tudi delegacijam pri pripravljanju stališč oziroma ,ov, pri »Uresničevanju delegatskega ” 'J¥e vedno organizirane po ako organizirana „kulturna" sivinah proučiti stanje in spoznati njihovi organizaciji združenega (in poti) za izboljšanje stanja ter
skrbeti organizac
skupni
socialnejji"'projpama izoblikovati temeljni program potreb delovnih ljudi, Prav tako bodo ganiziranif kulturno življenje delavcev ter imeti za obravnavanje programa kulturne enega dogovoraJrifesamoupravnega legacijo organriScgeedruženega dela i delovnir^udem oliroma^arganom leh teh rirašanjih odborih in korlflsijah pri .turnillskupnostih. Na vsak nafljn pa ko®odo pokazali interesJypravo deJljo in ustvaijajo dohfldfk. torej
Iženega i
M.P.
Talia, vstani med mariborskimi študenti
REPUBLlSKO-TN obenem ZAKLJUČNO SREČANJE amaterskih PIONIRSiefH IN MLADINSKIH GLEDALIŠČ NASA BESEDA ’73, KISE JE ODJBALO OD 9. DO 12. MAJA V VELENJU, JE SKLENJENO.
Bet se je končal enkraten in pomemben:flovenski dogodek. NASA BESSlMktuna že večletno tradicijo, tako da ni stržbu, da seuogajanje ne bi zvrstilo tuSffaslednja leta. In še nekaj je, kar nam^Kjča v ptid vse večjega
razmahadlSrnaterskc dejavnosti. To jej> dejstvo, da priredji prijavi vedno več gledališkilbjfcupin.
ko je bilo Ictosjdrijavljenih 105 predstav, o; zvr^lo na občinskil^(Maribor, Ravne, Кгацј, Grbs pobočnih (Murska.Bata in Trnovlje) srečanji rc*bliško srečM^Fv Vefenju izmed 48 izbrala te® prišle'и)0Шкaterih пжшк^п sicer seje izk sri^bpjž^ffvrstile predstave, ki-ši tega niso zasluži Srečanje jo, pričelo z gledališko skupino Šenčurja z delom Heppa van Delfta HURA S0NC Šubic. Predvsem je trobe pohvaliti repertoajj)i izl
mit o pinorskih avtorjev, kotje tj mladih izvajalee režiserjevo pom slučajnostno gib tako da smo jim z
Druga se je predstavil* in sicer s poezijo Nataše Kastelii Zamrm^Mrjhdl pristop k poezij' ostajalo bolj »pri želji. Na ra^esčene^fodnosa do poapfe, podajala bolj deklamacija kot petavitev, ilSKto. ga-,*'odo Pestavo bi Tanltb trohvlili.Jcaj ckegrimentu, ki pa bi naj b, zetja jc nastot^#!] Gimn^ije v МдоВогоГ ii SE JF. ZA"“ A S#A režiji Teodorja \Шч vmešan, težko рјитЛГпј ob premieri, кјЖ bila v ocena Draga jAčaffll v
za katere na • odolčanL utiti veselje e dopU ladi n verje
leto na to
ih se jih jc 64 elje, Velenje) in je za zaključno tav. Seveda je pri se na republiško
,eta Ml|
rja iz ' "aše rna pofiišila že renomipnih ^otvoljen^ igri . anja in prav to je pfevagalo na odru na trenutke preveč ti so igrali naravno in sproščeno,
različna mnerdž hweč pflj inovacij je bila tffl in ta premalo pripwedip. Predst!
Četrta *je predstavili zanimivimi j)troškimi posmij režiji Jo;
je bih^Ktarelo (vpliv cr
cta je bila gledališka skupi; Još%£, PRI NAS DOMA, ki igraj^huujc svoje starše. Sl njiho^®T bi morali čutiti, posl^Rli biti starejši.
_“scsto se jc predstavilo! Pulftovo komedijo SREC ' za besedilo, ki jc mla< lenega poajtrega užiti m podjetna,bi si sproščen
'p in a tehniške srednje šole iz Celja, ZA VČASIH v režiji Stefana Volfa, oskušal biti ustvarjalen, le daje vse se je zdelo, kot da igralci nimajo zato pa je predstava od časa do časa drugega. Odlična je bila koreografska ine, ker je efekt večkrat nadvladal, priča smo bili kljub vsemu zanimivemu oče vsebinsko bolj dognan, upina Barigal MKUD dr. Franjo Crnek I. nastopila s Prevert - šolana UMETNOST GELOV ali BOŽANSKA MELODRAMA v anje Viher. Kpf^sem v, predstavo aktivno se bom opiral na mnepje žirye. §icer pa j e ski dvoram^SNG Maribor, že bua napisana zanimi^Kledališko iskanje, ki je vzbudilo . Formdno razgibana postavitev s poskusi ,antn^Vtudi izdelana, vendar na Jjrenutke ritapiila mlado občinstvo, igfcl skupina II. osnovo« šole iz Celja z a Pavčka z nasloVBl^VRTILJAK v .oreričak in Mirana Pejovnika. Interpretiranje o katerem bomo v članku še govotili).
IV, osnovne šole iz Celja z derom Darinke ti^aMežiraTa, Otroci.kTso sami doma, se zaigrali preveč resnično, v
vse skup
pa da so resnično
ili pionirji ftidališkega krožka osnovne šole Rada dramatizacii«iExuperijeve pravljice za odr^jBe MALI iložnost soočile s problemom dramatizacij«« jo je 'VSK; on je tudi povgvitev zrežiral- Zaradi skrajšanA*erzije eja nekoliko skritatetenda; smo bili priča zanimivemu in iškSau dogodku, ki nasue tangiral. jewedstavila gledališča skupina oSnovne šole Siižona Nikamure Sinkičija POJOCCr SKRINJICuV režjji Jožeta predsMva predvsem po zasffigi prepričljive in lepe мАсјје omp st« bili hladni obe moški kreaciji, kljub temu je bila
upina šole za zdravstvene delavce iz СеЏа z t v režjji D«mjaneXrčar. Skoda, da iz i nismo .prepoznali. Bili smo priča
Sedmi Robiča iz Li PRINC. Imeli opravil Peter T; je bila osnovna poetičnemu gle Osma se n Jenka iz Kranja^
Kova^jča. Prij že:
pr*stavaJ5TIjetna ^ Deve ta je bjj^lel гсстшот pcsm^Klrego rccitn^f|ijJ0Fc poezije nestatičnemu recitalu, ki pa. je bila dobra le po jezikovni p Deseto se namje predsta1 ki jc uprizorilo LITERARNI klasičnemu literarnemu večeru, gledališke predstave smo videli pokazale veliko število žametnih nam prebrale, „milijon nas je, m in lepih oblekah. Plesna vložka nista izbor poezije, kije obsegal predvsem M Zadnji je nastopil gledališki kro priredbo radijske igre ŠTIRJE FANT Karlina. O predstavi bi rekli; „ENKR mora biti ustvarjalen odnos do teksta, bodo na odru skrajno neposredni, kak' največjim veseljemjjkdili in verjeli. Zelo dl, ki jo je pripravil SHaKtimp. Se enkrat, zarj Nasploh bi lako rekSvda je v predst, in noMMMlMuM-nflkdi izvajalci še niso opri
mladij
NO! Re
nihanje med starim drugo. Obenem ie
vsak dan potekal seminarski posvet, ki gaje vodil tov. Marjan Belina, vendar se je tega dela celotne prireditve udeležilo zelo malo režiserjev in mentorjev, dasi je bil ta del namenjen predvsem njim. Prav tako je bistveno zašepala organizacijskplat, in sicer Po strani, ki je za izvajalca najpomembnejša, dvorana kulturnega doma v Velenju je namreč bila večinoma tri četrt prazna, da o obisku predstav v Šoštanju ne govorimo, ker je bila prisotna samo žirija in nekaj režiserjev ostalih predstav. Mogoče niso toliko krivi organizatorji, (po mestu je bilo polno propagandnega materiala) kot velenjska publika, ki več kot očitno še ni osveščena. Skoda!
Ustavil se bom še ob delu, ki se je odražalo v predvajanjih in izmenjavi mnenj ob povedanih mislih Marjana Beline.
Predavanja so se zvrstila v sledečem vrstnem redu;
v četrtek, 10. maja: POMEN PROGRAMSKIH NAČRTOVANJ PRI
Sirjenju gledališke misli med mladimi,
v petek, 11. maja: NEKATERA IZHODIŠČA, KI OBVLADUJEJO GLEDALIŠKO DELO Z MLADIMI IZVAJALCI,
v soboto, 12. maja: VREDNOTENJE IN ODZIVNOST GLEDALIŠKEGA EKSPERIMENTIRANJA MED MLADIMI LJUBITELJI GLEDALIŠČ.
NASEDAMO TABUJEM
Igralsko skupino sodimo po repertoarnem izboru. Kakšen je fenomen gledališke umetnosti in kakšen je njen vpliv na človeka?
- Gledališka umetnost je najkompleksnejša ker jo posreduje živ človek, s katerim smo v času izvajanja v kontaktu. To je enkratna umetnost.
- Gledališka umetnost je trenutna, ker je umetniško doživetje enkratno. Izvajalec namreč močno doživi celotno predstavo in svojo kreacijo prvič in še nekajkrat, potem pa pride na površje rutina.
- Je aktualna umetnost, ker obravnava aktualne probleme, pri tem pa mora različne ljudi v dvorani zainteresirati za eden in isti problem.
- Gledališka umetnost je tista umetnost, ki najbolj vpliva na humanistično, estetsko in kulturno vzgojo človeka.
KAJ NAJ Z GLEDALIŠČEM POČNEMO?
Gledalec mora poznati določene komunikativnosti teatra, dasi ne potrebuje predznanja, kot je to potrebno za razumevanje glasbe. V gledališču gledalca bolj vzgajamo kot kaj drugega. To vzgajanje paje odvisno od repertoarnega izbora. In ravno tu, pri tem vzgajanju, najpogosteje grešimo, ker premalo pazimo na repertoarni izbor.
Profesionalna gledališča v svoji repertoarni politiki največkrat ne razmišljajo o vzgajanju svojih gledalcev, ampak mislijo, da si zadoščajo. Tako se namen profesionalnega teatra izživlja sam v sebi.
Nasprotno pa počnejo amaterska gledališča. Vendar večkrat počnejo to preveč stihjjsko in manj načrtno ter tako s tem gledalca odbijejo. Zato naj režiserji načrtno razmišljajo o repertoarnem izboru, pri tem pa morajo imeti določeno gledališko znanje. Biti morajo poučeni. Najpogosteje pa se zgodi,
ж
*
*
nsko gledališče Svobodi II jlrbovlje s /I v režjji Nade Guček. Kljub temu, da ^lcu napisano na kožo, predstava^ dala zato, ker režiserka ni bila dovoljvešča <o teksta črtati. Igralci so bili prefflalo
Kultura med študenti -
premike. Predstava
Svoboda II Trbovpe, hrček. Bili smo priča rešeno zasnovan. Namesto vjjo, ko so nam mlade izvajalke oblek. Nismo jim verjeli, ko so joči" preveč so dišale po šminki teljena. Pohvahrrttf hmkc samo ra.
šole Ivajtl’ Cankarja s ‘ tza lokazal, kakšen da lo z "scena, Sgodek!
Pred dobrim tednom dni seml prevzel vodstvo kulturne komisije pri 10 SS MVZ. Pregledal sem majhen arhiv komisije, spoznaval delo komisije v pogovorih s predhodniki in prišel do zaključka, da je organizirano kulturno življenje mariborskih študentov tako-rekoč na psu. Zato mislim, da ie nujno postaviti organizacijo kulturnih komisij po šolah in na izvršnem odboru na neki določen delovni nivo in sestaviti koordiniran program dela, da ne bo mogel nihče izmed študentov reči: „Kultura? Saj je ni
i«
Če prenašamo praktične izkušnje iz organiziranja gospodarskih in družbenopolitičnih organizacij naše samoupravne družbe tudi v kulturno dejavnost mariborskih študentov, potem je bistveno to, da je odločanje o tem, kaj bo s kulturo med študenti,, v rokah študentov - vsaj kolikor je to mogoče. Zato smo izdelali
anketo, ki bo, razdeljena po visokošolskih zavodih in študentskih domovih, dala precej jasno sliko o željah študentov. Na tej osnovi bomo lahko sestavih delovni načrt za prihodnje šolsko leto ob misli, da naše akcije le ne bodo udarec v prazno. Ker mislim, da je osnovna pomanjkljivost sedanjega kulturnega dogajanja pre-mala obveščenost študentov, bom podal kratek pregled osnovnih možnosti dela kulturne komisije.
KAJ
Kulturna komisija pri 10 SS MVZ organizira: literarne večere in podobne prireditve, likovne razstave, proslave kulturnih in drugih praznikov, prodajo abonmajev SNG v Mariboru,
*
12
da režiserji (amaterskih gledališč) poznajo le osem tekstov, ki so bili že neštetokrat izvajani, in tako ne dajejo nič novega.
Ustavimo se še pri najmlajših gledalcih (otrocih). Ti so najbolj neposredni in odkriti gledalci, do katerih moramo biti odgovorni.
KAJ IZBEREMO ZA MLADE IZVAJALCE IN NE ZA GLEDALCE SEBE IN REŽISERJA?
Režiserji se večkrat ne znajo prilagoditi mlademu igralcu in hočejo v izbiri teksta in v igri sami uveljaviti svoje mladostne predstave. Pri tem pa se ne zavedajo, da imajo danes mladi drugačne predstave o svetu in da ga tudi drugače sprejemajo kot so ga oni, pred recimo 40 leti. Taki režiserji se bojijo načeti svetišča, ki so bila svetišča njim, danes pa te vrednosti nimajo več.
Ker nekateri premalo vedo o gledališču, se pravi, da so nepoučeni, nasedajo tabujem in „nedotakljivim" gledališkim osebnostim kot so: Suhodolčan, Bevk, Brenkova itd., ker mislijo, da so si če so izbrali otroški tekst teh treh, s tem kvaliteto že zagotovili (prav nasprotno je dokazala pionirska skupina s pr edstavo HURA SONCU IN DEŽJU).
Da bi režiserjem amaterjem omogočila večje gledališko znanje, organizira republiška ZKPO vsakoletni režiserski tečaj. Cudjjo pa se, čemu so ti tečaji tako slabo obiskani, ko pa je bilo v preteklem letu ISO mladinskih in pionirskih premier, koliko paje bilo še takih, za katere niti ne vemo. Torej, v prihodnje ne smemo več mimo programskega načrtovanja gledališke dejavnosti. Se pravi, moramo sodelovati, da bomo o gledališču čim več vedeli.
IZHODIŠČA ZA DELO Z MLADIMI
Pod tem naslovom bomo obravnavali problem dela z najmlajšimi izvajalci.
Poglejmo najprej zgodovinska izhodišča, za katera takoj na začetku recimo, da so danes kvarna in da skrajno nepravilno vplivajo na mladega izvajalca (otroka). Pravzaprav sta tu dve bistveni izhodišči:
- romantični realizem in čitalništvo.
To dvoje se je iz profesionalnega teatra preselilo v amaterizem, predvsem pa na proslave raznih državnih praznikov po osnovnih šolah.
Romantični realizem se kaže v poenostavljanju problemov, v čim večji bolečnosti, ki hoče vplivati na čustva gledalca, v vsem skupaj pa ni nobenega izpovednega hotenja. To pa izključuje fantazijo otroka igralca in otroka gledalca, kajti priča smo didaktiki z odra (vzgajati z odra).
Čitalništvo: otrok, ki recitira pesem in v pesmi npr. reče - sonce je veliko - in pri tem razširi roke, da bi tako pokazal velikost sonca. To je napaka, ki se je rodila v obdobju čitalništva. Učiteljice, ki po osnovnih šolali delajo z otroci, prenašajo to napako na njih. Tako so otroci že v osnovi gledališko nepravilno vzgojeni.
Nalogi človeka, ki dela z otrokom, je, da ima pravilen pristop do njega in ne samo do dela samega. Ne sme uveljavljati sebe namesto otroka, ne sme
kaj? kako? kdaj? zakaj?
regresirane vstopnice za koncerte, ki jih prirejata Koncertna poslovalnica in glasbena mladina (do sedaj le klasične glasbe — o pop glasbi bomo še razmislili), študentske plese in še nekaj akcij, ki pa se ne dajo klasificirati, ker so zelo raznolike.
KAKO
Vse to organiziramo v sodelovanju s kulturnimi komisijami na šolah ob pomoči ostalih članov izvršnega odbora in zunanjih sodelavcev po normalnih načelih sodobne organizacije v okviru možnosti, ki jih imamo.
KDAJ
Delo se v glavnem omejuje na sezono od oktobra do junija -v skladu s šolskim letom in
potekom predavanj. Nekateri datumi akcij so vezani (proslave itd.), druge pa določamo v skladu z možnostmi organizacije akcij in ocenjenega števila obiskovalcev (problem financiranja).
ZAKAJ
V današnji družbi je neogibno gojiti kulturo duha in srca, saj je imamo dosti premalo - o tem pričajo vsakdanji pojavi v odnosih med ljudmi, kijih sicer opazimo, a se ne zmenimo zanje. Vzgoja kulture deluje v neki meri do konca srednje šole (čeprav prisilno), potem pa je študent prepuščen več ali manj lastnim vzpodbudam. In kako naj se študent vključi v naše kulturno življenje, če mu ni dana možnost, da bi to organizirano počel v krogu svojih kolegov in prijateljev? Vidite, zato je organizirana kulturna dejavnost mariborskih študentov neogibno potrebna!
Janko Siranko
uveljavljati svoje ambicioznosti, ko hoče ustvariti nekaj na silo. Kdor dela z otroci, naj si vzame čas in pusti otroku, ki jy poln domišljije, ustvarjati.
VREDNOTENJE IN ODZIVNSOT GLEDALIŠKEGA EKSPERIMENTA
Gledališki eksperiment je domovinska pravica mladih. Zakaj je gledališki eksperiment naravna potreba gledališke umetnosti? Zato, ker je teatru komunikacija že osnovni namen. Vedno moramo verjeti, da, celo domišljavo verjeti, da smo našli modus naše gledališke dejavnosti. Brez tega verovanja si ne moremo predstavljati ekspresivnosti teatra.
Od kdaj je v zgodovini gledališke umetnosti zahteva po eksperimentu osnova? To najdemo že v samem začetku, pa še danes. Fenomen pa najdemo v dvajsetem stoletju. Pomen eksperimenta: daje nam nova aktualna sporočila ter resnico o človeku in družbi. Na zahodu seje to pokazalo kot formalno iskanje, na zahodu se je namreč ta formalističen način izživljal na oblikah brez vsebine. Vendar se je tovariš Belina vprašal po vzroku. Po njegovem je vzrok kriza duha (literature, slikarstva, gledališča), ki jo ta formalizem hoče zakriti.
Čemu mladi jem (jej o formalističen način kot svoj kredo (vero) gledališkega izhodišča? Nemara zato, ker pri tem ne potrebujejo predhodne gledališke izobrazbe. Zato, ker lahko tu postavljajo na glavo tisto kar o teatru vedo; ker je to navidez revolucionarno, ker ruši vse malomeščansko in snobistično, ker daje občutek brezkompromisnosti in novosti za vsako ceno.
To pa med mlade prinaša zmedenost, le-to pa novi snobizem. Ta novi snobizem prinaša zavest mladih, ustvarjalno nemočnih. To je ustvarjalna impotenca, ki se skriva za imenom modernega teatra.
Potrebujemo tak eksperiment, ki se ne bo izživljal v posnemanju zahoda, ki se ne bo izživljal v ustvarjalni impotenci. Torej je gledališče, ki ga potrebujemo, tako, da nam daje nov način doživljanja. Se pravi, naj mladi svoj nov izraz iščejo predvsem v vsebini, šele potem naj dogradijo formo. Vsebino pa ponuja družba sama.
Ali ima danes kak smisel pisati o srečanju pionirskih in mladinskih amaterskih gledaliških skupin v študentski list, torej študentom?
Z mirno vestjo lahko rečem, da ima. Torej, kje tiči ta smisel? Občutek imam, da je gledališče kot tako študentom odtujeno. Spomnimo se samo vsakoletnega Borštnikovega srečanja v SNG Maribor. Lahko rečemo, daje interes med študenti pičel droptinčarsko (sodeč po obisku študentov). Vendar pustimo institucionirani teater, ta je vpet v kalupe, katerih zametki so že na akademiji. Poglejmo raje amaterizem, vendar amaterizem v najboljšem pomenu besede. Torej teater amaterje, katerih predstave pniso amaterske, ampak velikokrat nad nivojem profesionalnega teatra, To, se mi zdi, velja predvsem za eksperiment. Pri amaterjih se najpogosteje soočimo z velikim entuziazmom, neokuženostjo od kakršnihkoli norm gledališke omike in nujnosti. Vse to pa velikokrat pogrešamo v profesionalnem teatru, kjer igralci na trenutke postajajo stroji dvajsetega stoletja. In še bolj kot profesionalnemu teatru so študentje odtujeni amaterskemu. To nam v Mariboru potrjuje dejstvo, da ni niti ene študentske gledališke skupine.
Torej, namen tega članka je vznemiriti mariborske študente za teater, za gledališko ustvarjanje, v njih vzpostaviti odnos do gledališča. VSTANI, TALIA, MED MARIBORSKIMI ŠTUDENTI!
Teodor Lorenčič - Feliks
O neki družbeni funkciji
*
Umetnost je družbeni pojav. Nastala je z razvojem družbenih potreb ljudi. Prav zaradi tega jeKnjen predmet socialen: življenje ljudi, vse strani tega življenja, pa tudi vojna in revolucija kot družbeni pojavi. Za razliko od drugih oblik družbene zavesti prikazuje umemost s svojimi produkti celovitost, pestrost in smisel človeškega življenja najbolj popolno; slika njegovo bistvo. Znano je, da moremo s pomočjo književnih, likovnih, filmskih, gledaliških, glasbenih in drugih umetniških del doseči estetske učinke kakor tudi trajnejše vzgojne in izobraževalne cilje. Prav zaradi te vsestranskosti je pomen umetnosti in umetniškega snovanja toliko večji, saj preko tega spoznavamo resnično življenje in stvarnost. Življenjski realizem je osnova vsake prave, resnične umetnosti, ne glede na to, v kakšni umetniški obliki se kaže in kako je izražen.
Klasiki marksizma so upravičeno poudarjali, kako so skozi umetniška knjižna dela Balzaca, Tolstoja in drugih velikih pisateljev dosti bolje spoznali posamezne socialnoekonomske, politične in kulturne razmere v Franciji in Rusiji kot pa s pomočjo zgodovinskih virov.
Marx je poleg drugega tudi zaradi tega želel napisati knjigo o svojem priljubljenem pisatelju Balzacu, vendar žal ni utegnil. Lenin je tudi bil ljubitelj vseh velikih pisateljev, posebno Tolstoja. O Tolstoju in resničnosti ter realnosti njegovih del je izrekel nešteto misli. Tako je npr. v sestavku L. N. Tolstoj in sodobno delavsko gibanje (V. I. Lenin, O književnosti), med drugim zapisal tudi tole: „Tolstoj je odlično poznal kmečko Rusijo. V svojih umetniških delih je to življenje tako naslikal, da se lahko primerjajo z najboljšimi deli svetovne književnosti. Katastrofalno pokanje temeljev kmečke Rusije je pritegnilo njegovo pozornost ter poglobilo njegovo zanimanje za vse, kar se je dogajalo okoli njega; vse to je pripeljalo do preloma v njegovem svetovnem nazoru. Tolstoj je po vzgoji in izobrazbi ter rojstvu pripadal najvišji ruski aristokraciji, vendar je prekinil z ustaljenimi nazori te skupnosti ter se je v svojih zadnjih delih spravil z žgočo kritiko na vso sodobno državno, družbeno, cerkveno, ekonomsko ureditev, ki je slonela na izkoriščanju in zasužnjevanju. množic, na njihovi bedi, na uničevanju kmetov in nasploh majhnih lastnikov, na nasilju in licemerstvu, ki od vrha do tal izpolnjujejo sodobno življenje. “
Fragment o vsebini, realizmu in funkciji umetnosti nedvoumno kaže, da je progresivna umetnost vedno rabila kot močno orožje v borbi za uresničitev humanističnih družbenih interesov in ciljev socialnih revolucij. Prosvetljeni in kultivirani ljudje znotraj revolucionarnih gibanj so laže in hitreje razumevali in sprejemali cilje, za katerih uresničitev so se požrtvovalno borili. Zaostalost in neznanje sta bila in sta še največja sovražnika vsakega napredka.
Kulturno življenje pa ima pri nas tudi vidne praznine. Posamezni rezultati so nas zavajali v samozadovoljstvo, ki je omogočalo neprekinjen kritičen odnos do snovanj. Včasih so dovolj bežni vtisi in nekaj statističnih indikatorjev za ustvarjanje dobre ocene delovanja neke skupnosti. Kakor bi bilo v preteklosti dpvolj časa za kritično analiziranje prakse, tako ni bilo v preteklosti dovolj časa za kritično analiziranje prakse, tako ni bilo dovolj ljudi, ki bi mogli kvalificirano in odgovorno opozoriti na pomanjkljivosti kulturnega dela ter na slabosti razvoja. Če ne bi bilo temu tako, bi lahko razumeli, da se morajo spremeniti odnosi v kulturi, ne pa samo odnos do kulture. Potrebno je kulturno politiko razširiti z vzpostavitvijo kulturnega življenja delavskega razreda, istočasno pa je treba ustvariti pogoje za aktivno angažiranje in odločanje delavcev v kulturi in njeni politiki. Gre pravzaprav za vnašanje novih samoupravnih elementov v kulturno politiko. Teza, da naj o kulturi ne odločajo samo , kulturni“ delavci, ni bila povsod sprejeta. To se je posebno pokazalo v tistih središčih, katerih kulturnopolitični angažma je bil bistveno zožen in v katerih je bila kulturna politika reducirana na delitev kulturniškega denarja. Odnos do kulture so nekateri identificirali z obsegom sredstev zanjo. Samoupravnost ni bila uresničena. Namesto zavestnega samoupravljanja so obstajale oblike formalne
samouprave, ki so omogočale monopolizem in etatistične vplive, hkrati pa tudi enostranske programske odločitve, ki se niso opirale na realne družbene potrebe. V zadnjih letih smo zelo poredko razpravljali o idejnem aspektu kulturnega razvoja. Kulturne organizacije so mislile, da je to dolžnost političnih organizacij. To je nevtraliziralo delo kulturne organizacije. Premajhna skrb za socialistično in samoupravno opredelitev kulturnega razvoja se je pokazala v programih tako imenovanih tradicionalnih kulturnih manifestacij, ki so odnos do tradicije zreducirale na tradicionalizem in nesprejemljivo konzervativnost.
Bolj kot do sedaj se je treba osredotočiti na boj za prave kulturne vrednote. Zgražanje nad kičem, nekulturo in drugimi neokusnimi pojavi, ne more biti dovolj. To tudi ne sme biti le prostor za zakonsko manevriranje, pač pa mora biti akcija permanentna, doseči pa mora višji nivo kulturne razgledanosti in kulturnih navad. V praksi opažamo nevtralizacijo kulturne funkcije šolstva in izobraževalne funkcije kulture. Prosvetni delavci niso več usmerjeni v kulturne akcije. Eden izmed dokazov je veliko število nepismenih ter še več takih, ki so „zaman" pismeni. Nekateri bolj cenijo prosvetnega delavca, ki piše zapisnik, kot tistega, ki vodi pevski zbor. Kulturni delavci prav tako kot kulturne ustanove niso razumeli, da s svojim, tudi pedagoškim angažiranjem, ustvarjajo pogoje za napredovanje kulture kot celote.
Vse to je nekaterim že dolgo jasno. Vendar posamezniki za energično akcijo niso dovolj.
dz
ж
*
ж
*
Trenutek jugoslovanskega filma
V naši kinematografiji se je zelo veliko barantalo z izmišljenimi uspehi med somišljeniki ter bežalo od neuspehov in odgovornosti v stvarnem življenju. To barantanje pomeni bolj ali manj vpeljano pravilo igre reklamatorske mitologije, ki se je v službi svojih izbranih ljubimcev nezadržno in neovirano širila v vseh popularnih jugoslovanskih časopisih in napolnjevala televizijski potrošniški prostor. Prav zaradi tega se je kot zaslajpna mistifikatorska obloga okoli vsega tega širila današnja buržoazna ideologija.
Takšna ali podobna je uradna kritika nekaterih filmov sodobnega jugoslovanskega filmskega ustvarjanja, ki naj bi bili zajadrali v valove sovražnih ideologij in se tam krepko in trdno zasidrali.
Komunisti centra filmskih delovnih skupnosti iz Beograda bi še dodali, da je takšno stanje v jugoslovanski kinematografiji sprožilo kopičenja konfuzije in nezadovoljstva s takšno kinematografijo in domačo filmsko produkcijo, v kateri se je nerazvito samoupravljanje odražalo kot refleks nerazvite materialne baze. Sedaj bi morali zbrati vse sile in se postaviti po robu vsem lažnim, vsem slabim in vsem zgrešenim filmom katerekoli ideološke lestvice, če seveda verjamemo, da zgrešeni filmi pomenijo lažno in zgrešeno zavest. Konstruktivni kritiki moramo odpreti vrata, naj pokaže na neorganiziranost, kontradiktornost in neodgovornost nekaterih filmskih delavcev, ki so dovolili, da seje naš film oddaljil od vsebin, kakršne bi želeli imeti, seveda od naprednejših, boij kreativnih in bolj zavzetih.
Takšna stališča bi morala biti idejno in teoretično izhodišče za
obsodbo in idejno negiranje nekaterih jugoslovanskih sodobnih filmskih dosežkov, pa niso. Takšna stališča so se razvila šele po obsodbi komunistov centra filmskih delov-, nih skupnosti, ki so ocenili idejnopolitično izhodišče filma Plastični Jezus za družbeno škodljivo. Plastični Jezus je bil naenkrat ocenjen za antisocialistični film, čeprav je pisec scenarija Lazar Stojanovič na beograjski akademiji za gledališče, film, radio in televizijo za to svoje diplomsko delo dobil priznanje.
Tako je začela nastajati filmska burka; pojavila so se „precizno" izdelana mnenja, da je treba v celoti politično oceniti sodelovanje vsakega člana Zveze komunistov ter kolektiva centra filmskih delovnih skupnosti pri koprodukciji in frnan-cirai^u filma Plastični Jezus. Komunisti tega centra so bili takoj zatem pozvani, naj izdelajo kritično analizo svojega angažiranja pri produkciji filmov tako imenovanega črnega vala, posebno filmov Zaseda in Rdeče klasje avtorja Zivojina Pavloviča. Komunisti proizvodnih filmskih hiš, uvozno-izvoznih in distribucijskih podjetij in podjetij za predvajanje filmov so bili pozvani, naj opravijo celotno idejnopolitično analizo producentske, distribucijske ter repertoarne politike, naj ugotovijo odgovornost za idejnopolitične spodrsljaje in zagotovijo stalno nasprotovanje antisocialističnim in antisamoupravnim vplivom.
*
14
Misel ali dve
SUBJEKTIVNA INTERPRETACIJA DOGODKOV: KATJA KABANO-VA IN MOST
KATJA KABANOVA
Kakor Smetana je tudi Janaček interpret češke folklore - narodne pesmi in plesa. Vendar v nasprotju s Smetano folklornih motivov ne obravnava z romantičnega stališča. V zadnjih letih ustvarjanja je Janaček vedno znova skušal ponoviti uspeh opere Jenufa. Leta 1922 je nastala Katja Kabanova, napisana po literarni predlogi dramatika Ostrovskega (Ostrovski: Nevihta - zakonska tragedija).
Po pričakovanju je premiera Janačkove opere Katja Kabano-
Čakati smo torej morali na film Plastični Jezus, na tega odrešenika iz plastike, da smo si lahko povedali, kar nas teži. Sele Plastični Jezus nam je omogočil, da smo izvedeli, da sta filma Zaseda in Rdeče klasje protisocialistična in protisamo-upravna. Spomnimo se lahko na izjemno ugodne kritike slovenskega filma Rdeče klasje v dnevnem časopisju in ob sami premieri. Sedaj pa se še lahko kdo spomni in pokliče na odgovornost avtorje teh dveh filmov, filmske kritike, ki so film ugodno ocenili, redakcije dnevnikov in kulturnih revjj in ne nazadpje gledalce, ki so si zlasti film Rdeče klasje množično ogledovali in trumoma polnili dvorane kinematografov.
In še epilog zgodbe o Plastičnem Jezusu: disciplinska komisija beograjske akademije za gledališče, film, radio in televizijo je izrekla kazni za svoje predavatelje, ki so sodelovali pri realizaciji tega filma ter delo ocenili z najvišjo možno oceno. Enega profesorja je akademija izključila, mnogim pa je izrekla zadnjijavni opomin.
Jugoslovani se lahko pohvalimo še z enim filmom, ki ga bomo verjetno lahko videli le v kakšni sosednji državi. To je film Dušana Makave-jeva Misterij orgazma. Osnovna orgnizacjja ZK Dunav-filma je vsestransko proučila svoje delo in sprejela sklep o izključitvi Dušana Makavejeva iz Zveze komunistov. Osnovna organizacija Dunav filma meni, da je storila resno politično napako, ker ni proučila javne razprave takoj po projekciji tega filma. Tako je postopek začela šele tedaj, ko je iz dnevnega tiska izvedela za Makevejev intervju v nekem zahodnonemškem listu, v katerem je žalil borce NOB in ko je borčevska organizacija AP Vojvo-
va naletela na medel odmev pri mariborskem občinstvu. Vzrokov za „neuspeh" je več, prav gotovo pa je najtehtnejši vzrok delo kot tako. Mariborski operni ansambel se je resda lotil tveganega podviga, pri tem pa je verjetno nekoliko pozabil, kakšnemu občinstvu bo ponudil naštudirano delo. Moramo si biti na jasnem, daje mariborska operna kot gledališka publika v veliki meri le snobovska in hodi v opero na „plemenito" razvedrilo. Nimamo torej opravka z občinstvom, ki bi bilo sposobno in pri volji sodelovati v zahtevnejši predstavi. Katja Kabanova sodi med ,,težka" operna dela. Upoštevati bi morali dejstvo, da je to moderna opera, torej opera dvajsetega stoletja, nepriljubljena pri širokem in tovrstnem občinstvu kot ga imamo v Mariboru. Takšna opera zahteva polno sodelovanje občinstva in
dine postavila vprašanje, zakaj je Makavejev še član Zveze komunistov Jugoslavije.
Klopčič v zamotanem jugoslovanskem . filmskem vozlišču se je tako začel odmotavati in n? dan so prišle marsikatere skrivnosti. Ni čudno, da se je v tujem tisku v tem obdobju začela prava kampanja o čistkah v jugoslovanskem filmu in da so mnogi v inozemstvu znani filmski režiserji žrtve te čistke, med njimi Makavejev, Lazar Stojanovič in Aleksander Petrovič (Kleine Zeit-ung, 10. marca 1973).
Ob vsem tem kresanju mnenj in idejnopolitičnem razčiščevanju smo prišli še do drugih rezultatov, ki bodo odločilno vplivali na jugoslovansko filmsko politiko. Vse organizacije za promet filmov, združene v poslovnem združenju Jugoslavija film, so dosegle sporazum o merilih in kriterijih za uvoz filmov. Na posvetovanju v Budvi, na katerem so proučevali probleme formiranja kinematografskega repertoarja, so sklenili, da bodo podjetja za promet filmov v bodoče uvažala predvsem najboljše filmske stvaritve iz vseh področjj sveta, zlasti pa iz neuvrščenih držav in držav v razvoju. Ta sporazum prav tako predvideva, da naj ne bi več uvažali filmov, ki pritrjujejo nizkim instinktom agresije m nasilja, kot tudi ne filmov, ki afirmirajo negativne pojave ter negativno vplivajo na ne dovolj formirane gledalce. Pričakovati je, da bo tudi takšna uvozna politika precej vplivala na domačo filmsko produkcijo in ne bo pogojevala raznorodnih idejnopolitičnih aliena-cjj, kot smo jim lahko bili priča v naj bližji preteklosti.
Posebno orožje za boj proti ideološko izkrivljenim domačim filmom bo tudi nova politika financiranja filmov. Sistem financi-
določeno znanje s tega področja.
Drugo vprašanje je seveda, če ni tvegano lotiti se izvedbe takšne opere z ansamblom kot je naš, mariborski. Pri mariborski izvedbi so nas presenetili nekateri sorazmerno dobri pev-sko-igralski dosežki. Predvsem bi veljalo omeniti vse tri ženske vloge (Ada Sardo, Ada Tumova in Zorica Baračeva). Tako smo imeli od trenutka do trenutka res občutek, da je bilo bistvo Janačkove glasbene vizije zadeto. K temu je v veliki meri pripomogla režija Emila Freliha, ki je slonela na „vzhodnjaški" režijski tradiciji. Operni orkester pa še vedno ostaja črna točka. Ta nikakor ne odgovarja osnovam solidne izvedbe orkestralne partiture, kar je bilo še posebej opazno pri tako ritmično in melodično zahtevnem delu kot je Katja Kabanova. Posebno medla so godala, ki jih
ranja filmske proiizvodnje, kot so sklenili na sestanku IS SR Srbije, mora postati adekvatnejši, spremeniti se mora v tem smislu, da bo onemogočal izkoriščanje družbenih sredstev za snemanje del z reakcionarnim in protikomunističnim izročilom.
Kje je pravzaprav jugoslovanski film danes, se lahko vprašamo, če naredimo črto pod nekaterimi mislimi in stvarnimi podatki; kam je šel nekaj desetletni razvoj našega filmskega snovanja, če moramo sedaj vsak prvenec in celo vsako novost v domačem filmskem repertoarju idejnopolitično analizirati v večnem strahu, da ne bomo podpirali protisocialističnih in pro-tisamoupravnih teženj? Kaj niso režiserji in avtorji scenarijev plod našega družbenega razvoja, torej integralni del naše družbe same?
Brez posebno globokega razmišljanja lahko ugotovimo, da smo naredili nekaj kapitalnih napak pri oblikovanju našega filmskega sistema in da so institucije, ki vzgajajo profil jugoslovanskih kulturnih vključno tudi filmskih ustvarjalcev, popolnoma zatajile in še zdaleč niso opravile in opravljale nalog, ki jim jih je nalagala celotna jugoslovanska družbena skupnost. Zaškripalo torej je, morali bomo namazati, menim pa, da ukrepi, kot smo jim bili priča pri Plastičnem Jezusu, ne bi smeli biti izhod iz kaosa, ki smo si ga s svojo nedoslednostjo sami skuhali in ne nazadnje, zavedati se moramo, da represalije v tem smislu niso ponos družbeni ureditvi, v kateri živimo in ustvarjamo. Očistiti moramo jedro, iz katerega izhajajo težnje, ki so nasprotne našim cilje, saj prisilno in nasilno odstranjevanje posledic ne more biti ugoden pogoj za razcvet kulturnega ustvarjanja.
EDVARD PUKSIČ
je številčno precej malo. Tako prihaja do zvočnega nesorazmerja med godali, slabo intoni-ranimi pihali in solisti na odru.
Adrian Grizold
MOST (DIE BRUECKE)
Tudi gledališka umetnost je lahko most med narodi.
Med gostovanjem zahodno-nemškega gledališča Die Brue-cke iz Muenchna (izvajali so sodobno priredbo Aristofanove drame Mir) smo se pogovarjali z enim izmed voditeljev tega priznanega ansambla Joostom Siebhoffom. Nadvse zanimiva sta nastanek in dosedanje delovanje tega gledališča. Leta 1960 sta ga v Južni Ameriki ustanovila igralca D. Brammer in J. Siebhoff, ki sta igrala sama v	delu	Karla	Wicklingerja
Poznate mlečno cesto. S tem delom sta gostovala v sedemdesetih državah in prepotovala vso Afriko. Po ustanovitvi je v gledališču sodelovalo vedno več priznanih gledaliških umetnikov iz	vsega	sveta.	Repertoar, s
katerim so gostovali, je obsegal vedno po eno klasično in eno sodobno delo (komedijo in dramo), torej v smislu starogrških gledaliških prireditev. 1969 so	prvič	obiskali	Jugoslavijo.
Gostovali so v Zagrebu, Novem Sadu, Beogradu in Skopju. Predstavili so se s parodijo na Lessingovo dramo Minna von Barnhelm. Z naslovom Die Maenner von Barnhelm in z igro Franza Kafke Grad.
Leta 1961 so prvikrat prepotovali vso Nemčijo, Belgijo, Luxenburg, Avstrijo, Irsko in Anglijo.	Kmalu	so sledile
reforme v konceptu gledališča in iskali so vedno več kontakta s publiko. Začeli so tudi uprizarjati happeninge in sodobna eksperimentalna dela; poskušali so tudi s „totalnim teatrom". V istem času je gostovalo po Evropi približno 85 tako imenovanih Star teatrov.
Po uspešnem gostovanju v Mariboru, videli smo nekaj podobnega kot ob gostovanju Drame iz Ljubljane (Moliere: Improvizacija v Verseillesu in Scapinove zvijače), so nadaljevali turnejo po Jugoslaviji v Varaždinu, Osijeku, Zagrebu in Ljubljani. Za tem pa bodo nastopili v številnih kulturnih središčih Italije.
Pripetilo se je, kakor že mnogokrat, da je bilo več pomembnih kulturnih dogodkov na isti večer. Tako nam ni preostalo nič drugega, kot da smo metali dinar, za katero prireditev bi se odločili.
Adrian Grizold
Doslej smo v Katedri spoštovali - de že ne študentskega lista pa vsaj oglasni list 10 mariborskih študentov. Predvsem politične članke smo imeli za prav toliko modro kot izbrano sredstvo kako bralcu - študentu odtujiti smisel do tovrstnega branja.
T kok TISK
T KOT TISK
Ze dolgo si razbijamo glave, kaj nam je storiti, da bi si zagotovili učbenike, ki bi bili pristopni tudi po cenah. Pravzaprav je v okviru študentske organizacije cilj širši: gre namreč za to, da bi sami zase mogli postoriti to in ono, za kar smo dosedaj dajali težke denarje tiskarnam. Kot smo že povedali, gre za tiskanje učbenikov pa tudi brošur, ki jih občasno natisne Združenje visokošolskih zavodov in katere namen je informiranje srednješolcev o možnostih študija na mariborskih višjih in visoki šoli. Najbrž ne moremo spregledati visokih stroškov, ki jih ima Katedra - povzroča jih kajpak tisk. K temu lahko prištejemo še občasne plakate, kijih izdaja izvršni odbor itd. itd.
Vse to zahteva akcijo. To naj bi bil nakup lastnih naprav, ki bi nam omogočale ceneno, hitro opravljanje storitev. Misel ni utopična, saj nabavna cena naprav ni strašno visoka in, kot smo ugotovili pri površnih posvetih, bi bilo mogoče amortizirati vrednost le-teh priprav v relativno kratkem času, vsekakor krajšem, kot je poprečen čas študija na poprečni mariborski višji šoli. Seveda v resnici ni vse tako lepo in jasno, kot bi bilo moč sklepati po teh besedah. Zagotoviti je treba namreč sredstva za nakup tiskarskih naprav, delovno silo, predvsem pa prostor. To niso nerešljivi problemi in bi se jih dalo s sodelovanjem vseh študentskih specializiranih organizacij in Združenja visokošolskih zavodov rešiti. Pobuda je najbrž vredna premisleka, treznega premisleka, ki naj odloči, kaj je in kaj ni racionalno. Ce pomislimo, da bi tovrstna pridobitev močno pospešila tiskanje literature, ki jo študentje željjo dobiti po pristopnih cenah, če pomislimo na možnost tiskanja uspelih (ali tudi ne) znanstveno-raziskovalnih nalog (Kidričeve nagrade) in na potrebe, ki jih bo Maribor kot novo univerzitetno središče gotovo imel, pa jih sedaj še ne čuti, potem se bomo premisleka gotovo lotili zagnano. In morda bi se lahko iz tega izcimila kakšna študentska založba.
D. Z.
★
★	LENIN
Izšla je druga številka Krpanovega lista, glasila študentov VEKS. Ker se nam v njem zahvaljujejo za pohvalno kritiko prve številke, jih sedaj ne bomo več pohvalili.
Krokar je sedel na veji in držal v kljunu kos kruha. Lisica, ki je bila presneto lačna, je pod drevesom premišljala, kako bi prišla do kruha. Predlagala je krokarju, naj ji nekaj zapoje. Vendar je bil krokarček pameten fant; lisici je ustregel, pred tem pa je kruh dal pod desno perutnico. Lisica se je zamislila: kaj sedaj. Pohvalila je krokarjeva krila ter mu dejala, da najbrž dobro leta s tako močnimi krili. In krokar, bistra glava, je spravil kruh nazaj v kljun ter lisici pokazal, kako zna leteti. Kaj sedaj? Končno se lisica spomni rešitve. Krokarju je ponudila dobro plačilo, če bi ji storil uslugo: njeni bolni teti bi moral odnesti pismo. Toda sedaj se je krokar zamisli: če nesem pismo, ne morem imeti v kljunu kosa kruha. Pod perutmi ga tudi ne morem nositi, ker peruti potrebujem za letenje. Pa je našel izhod. Lisica naj mu vsebino pisma prebere, on pa si jo bo zapomnil in lisičini teti sporočil, kar je bilo potrebno. Lisica se je znašla v škripcih. Vendar, če ni hotela izgubiti krokarjevega zaupanja, je morala storiti natanko to, kar ji je predlagal. Lisica bere pismo, krokar pa se nenadoma prične smejati; najbrž zaradi vsebine pisma. In v tistem - o groza - mu je košček kruha padel iz kljuna na tla. Kako je bil krokarček žalosten! In kako lisica vesela!! In kaj smo se naučili? Ne smej se pismu, ker boš izgubil svoj kos kruha!
Resnični revolucionarji so si zlomili vrat največkrat tedaj, kadar so začeli pisati revolucijo z veliko začetnico, povzdigovati revolucijo skoraj v nekakšno božanstvo .. .
ui ud j
Anarhizem je bil pogosto svojevrstna kazen za oportunistične grehe delavskega gibanja.
*
Na seji uredniškega odbora smo slišali naslednji dialog: „Ali bo naslednja Katedra likovno tematsko urejena? “ „Ne, ne! Prevladovale bodo svetle barve!“
*
Mk
20. maja je Študentski servis kot pokrovitelj organiziral turnir v malem nogometu v „luknji", ki je bila tisti dan bolj kotel. Prvo mesto je osvojila ekipa predsedstva domske skupnosti. Takoj pa velja omeniti žrtve za doseženi uspeh: namesto osveževanja s pivom, kije bilo na razpolago, se je ta ekipa povsem distancirala od drugih in se nacejala z vodo. Sicer res z mineralno in z deitom, toda - saj vemo že dolgo, da voda še čevljem škodi.
Drugo je bilo moštvo KUD Študent, ki je poskrbelo za dobro navijanje v pevskem smislu. Toda navijali so zato, da bi domska skupnost vsaj eno tekmo izgubila. To je resnici na ljubo treba povedati. Tretji je bil 10 SŠ MVZ, ki pa ni poskrbel za nobeno atrakcijo, če abstrahiramo, da je premagal nogometno moštvo Katedre. Katedra je bila brez zmage zadnja, vendar je potrebno omeniti njeno moralno zmago: nihče v tem moštvu se namreč ni razburjal zaradi izgubljenih tekem. Mogoče le tu in tam kdo, ko je zmanjkalo piva. Sploh pa velja med katedraši olimpijsko načelo: „Važno je sodelovati!"
*
LENIN
Študentje PA razstavljajo svoja likovna dela na VEKS. Primerilo pa se je, da nekdo, kije risal golo moško telo, ni upal narisati penisa. Upamo, da pri risanju ni uporabljal ogledala.
Zatorej ravna delavec, ki više ceni politično združitev z buržoazijo „svojega“ naroda kot pa popolno enotnost s proletarci vseh narodov, v nasprotju s svojimi koristmi, v nasprotju s koristmi socializma in koristmi demokracije.
*
Napisal sem članek o naši sedanji kmetijski politiki, pa sem ga umaknil iz redakcije, ker na koncu nisem dojel bistva, kakor tudi v naši kmetijski politiki nihče ne ve, za kaj gre.
T.C.