Št. 29.
V% Gorici, v sredo dne 12. aprila 1905.
Tečaj XXXV.
Izhaja dvakrat na teden, in sicer v sredo in soboto ob II. uri predpoldue ter stane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom« ob novom letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljaua:
vse leto .......13 K 20 h, ali gld. 6-60
pol leta........6 » 60 » » » 3-30
Četrt leta.......3 * 40 » » » 1-70
Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v .Gosposki ulici štev. 7. v Gorici v »Goriški Tiskarni« SA. Gabršček vjjak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od 8. do 12. ure. Ha naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
Oglasi in poslanice se računijo po petit-vrstah če tiskano t-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po dogodbi."— Večje črke po prostora.
— Keklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta.
— Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
»Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič.
Uredništvo
so nahaja v Gosposki ulici St. 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom jo mogočo govoriti vsak dan od 8. do 12' dopoludno ter od 2. do 5, popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludno. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici St. 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plaCati loco Gorica. . . Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacijo in. drage reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le upravništvu. _
»PRIMOREC«
izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Soča« in »Primorce« so prodajata v Gorici v to-bakarni Sclnvarz v Šolski ulici in J o Ho rs it z v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrenči 5 na trgu dolla Caserma.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
— Telefon St. 83. —
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Biskup Strossmayer
V soboto popoludne ob 3.10 je izdihnil svojo dušo najplemenitejši slovanski duhovnik, največji. Jugoslovan. Biskup Josip Juraj Strossma-y s r j e u m r i.
Ime tega velikega Hrvata, katerega srce je z jednako ljubeznijo objemalo vse Jugoslovane, je znano med nami povsodi tako, da vsi jednako čutimo prebridko, nenadomestljivo izgubo, katera nas je zadela s smrtjo njegovo. Cist, vzoren duhovnik, mož ljubečega slovanskega, srca, ki je imel vedno odprte roke za vse narodne potrebe, ki je daroval vse v dobro namene, mož odkritega značaja in svobodnega poleta, najgorečejši prvoboritelj za povz-digo jugoslovanskega imena — ta mož je ril sedaj pokojni biskup Josip Juraj Strossmaver.
On je bil luč, ki je kazala Hrvate in sploh Jugoslovane v njegovem svitu, in ta svit je bil svetu simpatičen. Kot politik je delal za jugoslovansko misel, kot pospeševatelj kulture je delal za spajanje vstoka in zapada, za slično zbli-žanje je delal na cerkvenem polju, kot kulturni odgojitelj je obračal svojo paž-njo na bujno italijansko renaissanco, kot cerkveni dostojanstvenik se je boril proti proglašenju dogme o papeževi nezmotljivosti, kot človek je bil finih manir, v vsem širokega pogleda in bistrega uma. Ali on mi samo govoril, marveč tudi delal in vstvarjal. Njegov praktični in sintetični duh je hotel, da napravi iz hrvatskega naroda nositelja luči, da mu da neko misijo med narodi. Vatikanski koncil, katedrala v Djako-vem, politika njegova, galerija slik, akademija, vse to so udje jedne jedine misli, logične posledice jednega jedinega ideala in ta je bil: Hrvatska slovanska, kulturna in napredna, voditeljica slovanskega juga, posrednica vstoka in zapada, nositeljica nove sintetiške ideje, stvoriteljica novega tipa med vstokom in zapadom. In v tako svrho je bil biskup Jugoslovan v politiki in v kulturi in v cerkvenem oziru, v to svrho je bil proti temu, da stavlja Rim z dogmo papeževe nezmotljivosti zapreke zjedinjenju dveh cerkva, v to svrho je bil mecen, mož sveta in napredka.
Vse časopisje se bavi z biskupom Strossmajrerjem, vse priznava njegov nenavadni um, njegovo požrtvovalnost, njegovo Širno kulturno delo, vse občuduje veliko njegovo dušo. Nima pa Pripetih kolajn na prsih, niso obtežene 8 Priznalnimi križi in odlikovanji, nič takega ni — Strossmajer v današnjih časih tudi sploh ne more imeti takih re8ij, ker je delal za narod in kulturo v pravem pomenu besede. Take vrste velikanov se ne odlikuje- na tisti običajni način, taki velikani si zaslužijo, ne praznih priznanj in odlikovanj, mar-
več nesmrtnost v narodovi duši, za katerega so delali. In tako nesmrtnost si je priboril biskup Strossmaver. Nesmrtnost si je priboril s svojim delom, liste solze, ki rosijo sedaj ob njegovi krsti iz čutečih slovanskih src, pa so najlepšo, najčastnejše svetinje za Strossmaverja, pred katerimi se izgubi vse grdogleda-nje in zavračanje plemenitega moža »od zgorej.«...
Ni ga več — dasi bi Hrvatska potrebovala prav sedaj takega moža zlasti v verskem pogledu, sedaj, ko se pogrezajo vanjo grabežljivi jezuitski kremplji, ko seje prepir in sovraštvo ter narodno pogubo po Hrvatski raz-dorni duh rimskoga klerikalizma, katerega reprezentantje so šli začetkom svojega peklenskega dela celo tako daleč, da so izvabili »furtim« podpis Strossmaverjev za svoje nečedno, ne-krščansko delo. Tema se širi okoli, in ta tema se je povečala, ko je ugasnila luč v Djakovem. Upamo pa, da nastane zopet svetlo, upamo, da misel svobode in misel narodnosti in napredka premaga črne sinove črno teme...
Ni ga več! Če veljajo o kom besede našega pesnika : »Umrl je mož! Kje tak je še med nami?... Umrl je mož pravice in resnice«... tedaj veljajo pač v prvi vrsti v najlepšem pomenu o pokojnem Strossmaver ju.
Slava mu!
Živoiopis,
Biskup Josip Jurij Strossmayer so je rodil v Osjeku v Slavoniji dne 4. februarija 1815. Strossmaverjeva rodbina pot?ka iz Gornje Avstrijo. Početkom 18. stoletja je prišel v Osjek za stražmestra k tamošnji posadki Pavel Strossmaver, rodom iz Linca. Tu se je oženil z neko Hrvatico. Praunuk njegov je bil Ivan, oče biskupov. Ivan se je leta 1810. oženil z Ano Erdeljac, in iz tega zakona se je porodilo pet sinov, od katerih je trojica umrla še v otročji dobi. Rodbina Strossmaverjeva je bila vzlic svojemu nemškemu rodu povsem hrvatska, a znana je bila v Osjeku pod imenu Pavlovi.
V Osjeku je Josip Juraj zvršil ljudske in G razredov latinske šole. V djakovaškem semenišču je Strossmaver dovršil sedmi in osmi razred, a v jeseni leta 1838. je šel v peštansko centralno semenišče. Že 24. oktobra 1834. je dosegel čast doktorja modroslovja, star še ne 20 let. Leta 1837. je Strossmaver dovršil bogoslovne nauke ter se povrnil domov. Ker je bil premlad, ga je še le dne 12. februvarija 1838. škof Kukovič posvetil v duhovnika. Škof ga je podal za kapelana v Pe-trovaradin. Meseca novembra pa ga je škof Kukovič poslal na Dunaj v Avgustinej. Strossmaver je tam izvršil vse bogoslovne nauke ter je bil meseca junija 1841. promoviran doktorjem bogoslovja. Ko se je povrnil v Dja-kovo, ga je škof imenoval podravnateljem in
veroučiteljem. To službo je Strossmaver obav-Ijal do 1. l'!44. L. 1847. je bil imenovan za ravnatelja duhovskega zavoda pri sv. Avguštinu na Dunaju. Kadi izrednega govorniškega daru je bil Strossmaver kot dvorni kapelan zelo priljubljen. Ob enem je predaval na dunajskem vseučilišču cerkveno pravo. Leta 1849. se je dijakovski škof Kukovič odpovedal škotiji. Sam škof Kukovič je pisal cesarju, naj imenuje njegovim naslednikom Strossmaverja in res je bil. isti dne 18. novembru 1840. imenovan dijakovskim škofom.
Za geslo si je novi škof postavil besede: „Vso za vero in domovino" in tega gesla se je držal do svoje smrti !
Dne 8. septembru 1850. je bil škof Strossmaver od papeževega nuncija Viale-Prela posvečen na Dunaju za škofa, a dne 21). istega mesecu je bil v Djakovu slovesno ustoličen. Leta 1800. je šel Strossmaver v Beligrad ter je bil na to imenovan vrhovnim pastirjem srbskih katolikov. Za njegove zasluge ga je cesar leta 1858. imenoval tajnim svetnikom. - - Leta 1809./70. se je Strossmaver udeležil vatikanskega koncila.
Največa dela Strossmaverjeva so bila pa ustanovitev zagrebškega vseučilišča, jugoslovanske akademije, katerima je ou postavil temelj, in gradnja djakovske stolne cerkve.
Leta 1890. je Strossmaver praznoval 50-letnico vojega biskupovanja. Dne 4. februa-rija t. 1. je vladika Strossmaver praznoval 90-letnico svojega življenja ali že dobra 2 meseca potem je po kratki bolezni zatisnil za večno svoje oči.
Bolezen in smrt.
Dne 31. marca zvečer so našli biskupa v njegovi sobi v nezavesti. To ni imelo daljnih posledic, in je v soboto po navadi šel na sprehod. V nedeljo je imel kakor navadno več gostov. Bil je prilično miren, toda nekateri prisotnih so opazili, da mu ni prav dobro. V torek poklicani zdravniki so konštatirali najprej neredno prebavljanje, ki se je pa v četrtek popravilo. Noč od četrtka na petek je prebil v mrzlici in slabosti. V četrtek so poklicali iz Zagreba d.ra Wickerhauserja, ki je prišel v petek v Djakovo. Še pred njegovim prihodom je "dr. Voršak podelil bolniku ob asistenci svečenstva sv. poslednje olje. Dr. "VViekerhauser je dospevši v Djakovo konsta-tirul na biskupu veliko oslabljenost srca, pljučnico, slabost vseh organov in eksudat. Ležal je v vročici in ni poznal nobenega. V noči od četrtka na petek je neprestano prosil, naj ga prenesejo na divan, kar je storilo na navzoče utis, kakor da želi kakor stojik dočakati smrti. V noči od petka na soboto ni vso noč nič spal. Proti jutru se mu je popolnoma povrnila zavest in je vse navzoče spoznal. Prosil je, naj mu dajo razpelo, katero je neprestano poljubljal, ter šepetaje m..lil. Od časa do časa ga je mučil kropeč. V soboto okolo poludne je brzojavno dospel papežev blagoslov, a po 3. uri popoludne je mirno iz-dahnil dušo v prisotnosti rodbine, ceremonijarja, tajnika, dvornega svečenstva in d.ra Labaša.
Oporoka.
V nedeljo so odprli oporoko biskupa Strossmaverja. Zapustil je tretjino svojega premoženja cerkvi, tretjino deškemu semenišču v Oseku, tretjino stolnemu kapitelju. Testamentarična izvrševalca dobita po 2030 K, za uboge v Oseku je določil 4000 K. Legate dobh"o tudi sorodniki in posli.
Sodnijska komisija je po smrti biskupa napravila inventar. Gotovino jo bilo 254.000 K, vrednostnih papirjev za 300.000 K.
Pogreb
se bo vršil v petek ob 9. uri dopoludno. K pogrebu pride vso polno deputacij iz hrvatskih dežel, kakor tudi iz Slovenije in od drugodi. V Ljubljani mislijo na poseben vlak k pogrebu.
Razno.
Tujcev je v Djakovem že toliko, da je meščanstvo v zadregi radi stanovanj. Gostje se morajo nastanjevati v sosednih vaseh. — Vsa hrvatska mesta so odeta v črno. Črne zastave naznanjajo žalost nad izgubo največjega hrvatskega sina. — Djakovska škofija šteje 210.270 vernikov, posestvo djakovske škofije meri 36.753 oralov, od teh je 28.789 gozda. — Vsi slov. parlamentarni klubi so izrazili svoje sožalje ter odpošljejo k pogrebu deputacije. — Strossinaverjev naslednik bo baje 32 let stari vseučiliščni profesor dr. H. pl. Mihalovič, sorodnik bana Pejačeviča. — Odbor meščanov v Zagrebu je sklenil, da se ves denar, namenjen za vence Strossmaverju, porabi za spomenik v Zagrebu.
V Pragi je imel občinski zastop izredno sejo, v kateri se je izreklo globoko sožalje na izgubi Strossmayerja. — V Ljubljani je imel občinski zastop sejo, ko je došla županu vest o smrti biskupovi. Z vznesenimi besedami je proslavljal Strossmajerja; na to je bila seja zaključena v znak žalovanja.
Truplo Strossmajerjevo so balzamirali. — Kipar Valdec je posnel masko biskupa, kar se mu je vrlo posrečilo.
13. septembra 1888.
V avgustu leta 1888. so slavili v Kijevu 900 letnico pokristjanjenja Rusije. Tem povodom je Strossmaver odposlal vseučilišču v Kijevu tako-le brzojavko: »Čast mi je, da se odkritim veseljem udeležujem Vašega današnjega slavja. Dedščina sv. Vladimirja, sveta vera, je vstajenje in življenje, luč in slava za veliki ruski narod. Bog naj blagoslovi Rusijo in jej pomore, da v pravi veri, z božjo pomočjo in krščanskim junaštvom, vzlic drugim svojim nalogam izpolni tudi ono veliko svetovno misijo, ki jej je določena od »Boga. Prosim, da izrazite ta čuvstva dragim bratom, ki jim čestitam prijateljsko in jih blago-slovljam po očetovsko. — Strossmayer«. — Ta brzojavka Strossmayerjeva je izzvala viharje ogorčenja v Slovanom sovražnem novinstvu, med Slovani pa viharne ovacije za Strossmaverja. Prišle so velike vojaške vaje, ki se jih jo udeležil tudi cesar. Z drugimi biskupi je bil vsprejet v avdijenci tudi Strossmayer dne 13. septembra 1888. Nagovorivši milostljivo
druge/se je obrnil vladar do Strossmaverja z besedami: »V veliko svoje presenečenje sem doznal o telegramu, ki ste ga vi, gospod bis-kup, odposlali povodom nekega nekatoliškega slavja. Začetkom nisem smatral to za mogoče, da bi kateri mojih podanikov mogel napraviti tako emmcijacijo. V svoje globoko obžalovanje pa sem se moral prepričati, da je bilo temu tako. Gospod biskup, menda niste vedeli, kakov korak ste napravili, naperjen proti državi in cerkvi.« Na to se jo vladar obrnil proč od Strossmaverja. Ta poslednji pa je napravil nekoliko korakov, se priklonil in rekel: »Veličanstvo, moja vest je čista!«
Na Vatikanskem koncilu.
Vatikanski koncil je dal Strossmajerju svetovno slavo. Šlo je za proglašenje dogme o papeževi nezmotljivosti. Strossmaver, ki je imel vedno pred očmi zjedinjenje vztočne in zapadne cerkve ter napredek, je bil že od početka proti proglašenju take dogme. V cerkvi sta bili takrat dve stroji: jedna liberalna, druga ultraklerikalna. Papež je zajamčil prostost govora na koncilu. Ali takoj se je pokazalo, da je cela akcya za dogmatiziranje in-scenirana tako, da se sprejme. Strossmaver je govoril desetkrat o desetih vprašanjih in to v taki latinščini, da se je reklo pozneje, da govorijo latinsko dovršeno le Lev XIII., Momsen in Strossmaver. Biskup je grmel proti jezuitom, da ga je kardinal Capalti klical večkrat k redu. Strossmaver je trdil, da brani cerkev, ker proglašenje take dogme in vpliv jezuitov more ne le omrziti svet proti cerkvi, ampak tudi odtujiti jo Še bo^j vztočni in protestantski. Neki biskup mu je zaklical med govorom, da je papež sveti oče, ali Strossmaver je rekel : Da, ali cerkev je naša sveta mati. Drugo pot je branil tezo, da morejo postati papeži tudi Neitalijani ter zagovarjal Slovane. Dokazoval je, kako nevarno je protivljenje cerkve napredku znanosti, boril se je za ureditev in modernizovanje kanonskega zastarelega prava, katero je danes prava krparija; dokazoval je, kako je nedostojno proglašati kako dogmo brez sporazumljenja vseh biskupov. Stal je na tem stališču, da mora postati cerkev faktor v modernem Življenju, ali ne faktor, ki odvrača, marveč faktor, ki privlačuje, ki ščiti svobodo ter vzbuja ljubezen in slogo. Hotel je, naj bo v cerkvi več ustavnega duha, da naj bo cerkev del ljudskega življenja. Neopazen je odšel biskup Strossmsver iz Rima, ker zmagali so reakcijonarci. Njegov nastop mu je pridobil svetovno slavo, z Giadstonom sta bila prijatelja. Dollinger je osnoval po tem koncilu starokatoliško cerkev, če bi bil Strossmaver le mignil, bi bil vstvaril slovansko cerkev, ker v Hrvatski je vladal takrat liberalen duh; vse duhovništvo je, bilo na strani Strossmaverja, da se odcepi od Rima!
Učiteljsko uprašanje.
Odbor deželnega učiteljskega društva je poslal naučnemu ministerstvu tako-le vlogo:
Visoko c. kr. ministerstvo za bo-gočastje in uk!
Visoki deželni zbor poknežene grofovine Goriške in GradišČanske ne obrača ljudskemu šolstvu one pozornost', ki bi se smela od njega po vsi pravici pričakovati, ter ne stori nič za izboljšanje, posebno zaradi tega, ker zavlačuje ureditev pravnih učiteljskih razmer, kar je vzrok, da je naša dežela v duševnem razvitku zaostala daleč za drugimi.
Nasledki jako pomanjkljivo ljudske izobrazbe so: ubožanje ljudstva, naraščajoče izseljevanje in razprostirale malarije in pelagre v nižavi.
Ne more se pričakovati, da se ljudska izobrazba dvigne, dokler se obstoječe žalosln^^i^z^er^uTSrfeljšIrega stanu korenito ne premene, zakaj dežela ostane v razvidnem času skoraj brez učiteljev, ker se učiteljskemu stanu posveti od leta do leta vedno manj mladeničev ter išče in dobi vsako leto mnogo učiteljev, ki niso navezani po družinskih razmerah na domačo grudo, službo v drugih kronovinah, v katerih se nahaja učiteljstvo v vsakem oziru na boljšem. Zato je že sedaj v deželi veliko pomanjkanje učiteljev. Nastavljajo duhovnike kot učitelje za silo, uvajajo poldneven pouk in porabljajo druga sredstva, da ne zapirajo si-stemizovanih in po zakonitih zahtevah obstoječih ljudskih šol. Zaradi pomanjkanja učiteljev se je moralo vkljub šolskemu zakonu, in vzgojevalnemu načelu dati vodstvo nekaterih deških šol v deželi ženskim osebam. Učiteljice so poučevale 13 in 14 letne učence nadaljevalnih tečajev, kar je zbujalo ne-voljo med ljudstvom.
Da bi se odpravilo tako zlo stanje, so se obrnile c. kr. šolske oblastnije ponovno na visoki deželni zbor za od-pomoč, in učitelji so pri njem prosili za ureditev svojih pravnih razmer.
Slednjič je prišlo I. 1902. v deželnem zboru učiteljsko vprašanje na dnevni red. Gospodje poslanci so slikali z duhovitimi besedami in pripoz-nali z dolgimi govori žalostni položaj učiteljstva in izrazili namen, da ga hočejo izboljšati; obenem so pa za slučaj, če bi se to ne zgodilo, zvračati vso krivdo na c. kr, vlado. Tozadevnega zakonskega načrta, ki ga je bil sprejel deželni zbor, zaradi raznih nedostat-nosti niso mogli predložiti najvišji potrditvi. Deželni zbor bi bil moral, Če bi bil -is vnet za odpravo slabšega stanja šolstva, storiti to, kar so storili deželni zbori drugih kronovin: vzeti brez odlašanja v razpravo zakonski načrt v smislu po c. kr. vladi stavljenih opo-menj ter ga premeniti in zopet predložiti v najvišjo potrditev. Ker se to ni zgodilo, je prišlo učiteljstvo do prepričanja, da so bili lepi govori v deželnem zboru samo prazne fraze, govorjene, da bi se obrnila učiteljska ne volj a
proti c. kr. vladi in da bi se poslanci pokazali v ugodni luči; zaraditega je učiteljstvo zopet pričelo energično zahtevati, naj to pravno vprašanje rešijo.
Deželni zbor je po dveletnem prenehanju svojega delovanja sprejel, da bi ustregel splošnemu zahtevanju ljudstva in učiteljstva, v seji 10. novembra 1904. premen jen zakonski načrt s čudnim načinom pokritja.
Ker so od tega časa pretekli že štirje meseci, meni podpisani odbor, da ima pravico, nadejati se, da je zakonski načri došel c. kr. ministerstvu v pregled in odobrenje ter si zato dovoljuje izraziti prošnjo, visoko isto naj blagovoli kolikor mogoče hitro predložiti zakonski načrt v najvišjo potrditev, če bi pa ta ne bil sposoben za potrditev, ga vrniti deželnemu zboru s priporočilom, naj se vzame nemudoma zopet v razpravo.
Cena najpotrebnejših *ivljenskih potrebščin je zaradi velikir delavskih množic na novi železniški zvezi tako poskočila, da je materijalni položaj deželnega učiteljstva obupen in da je treba v slučajih smrti v učiteljskih družinah klicati na pomoč tovariške miloščine.
Oziraje se na povedano in upoštevaje navedene razmere, prosi podpisani odbor visoko c. kr. ministerstvo za bo-gočastje in uk, naj blagovoli na katerikoli način potrebno ukreniti, da pride učiteljstvu nujno potrebna pomoč.
Odbor dež. učit. društva za Goriško in Gradiščansko, 24 marca 1905.
DOPISI.
IZ Ajdovščine. — Dne 26. pr. m. je napravila Ajdovska ženska todružuica Cirila-Metoda domačo zabavo z igro, deklamacijo, petjem i tombolo.
Naše vrle gospice so hotele pokazati, kaj zmore rodoljnbje in dobra volja. Z veliko spretnostjo so igrale igro »V posredovalnici«, v kojej nastopi 11 gospic. Vso brez izjeme so igrale prav lepo, nekatere prav mojstersko. Lep prizor to, toliko lepih i mladih gospic. Stritarjevo deklamacijo »Medeja« je deklamovala gospica Jožica Šaplova tako dovršeno, da se jej je moral slehern poslušalec diviti. Gospica ima izvanreden talent in bi delala čast vsakemu mestnemu gledališču. Zapel nam je potem mešan zbor par ljudskih znanih pesmic, ker radi nedostajanja časa se ni moglo kaj novega naštudirati. Sledila je tombola, za kojo je naše rodoljubno občinstvo podarilo mnogo lepih dobitko\ in razni gospodje lepe denarne prispevke.
Občinstvo je bilo zadovoljno, saj prispevalo je za našo družbo, kojo bi moral sleherni rodoljub podpirati. Za izgled si vzemimo Italijane, kaj vse oni store za svojo „Lego", posnemati bi jih morali pri vsaki priliki!
Gosp. odbornice so bile lahko zadovoljne z vspehom, saj prisostovali so zabavi ne le domačini tudi naši vrli sosedje Vipavci so zabavo počastili z obilo vdeležbo.
Hvala Vam, vrli rodoljubi, da dejanski pokažete, da vam je 'ležeče na tem, da uspeva naša družba. -- Vrle odbornice so si zado-voljnosti mele roke, saj zabava ^e prinesla družbi lep gmoten dobiček, za kar jim bodi izrečeno naše priznanje!
Iz Solkana. — Oddelek orožnikov je nastanjen začasno v Solkanu, dokler zidajo železniški most Čez Sočo. V bližini stražijo noč in dan.
Ta odredba je prišla prav ob jednem tudi raznim domačim gostilničarjem, kateri so imeli doslej odprte ^voje gostilne črez policijsko uro; zakaj in kako se jim je to puščalo, vemo predobro. — Ako je pa kak revniši gostilničar imel odprto svojo gostilno par minut nad pol uro, je bil pozvan takoj drugi dan v obč. pisarn'*, kjer se je moral zagovarjati ter večkrat tudi plačati globo.
Zdaj ko imamo orožnike, ni več časa delati izjem, gostilne morajo biti zaprte od prve do zadnje ob določeni uri.
Kak uzoren mir je* bil po vasi preteklo nedeljo že ob 9. uri zvečer. Želeti bi bilo, da ta red ostane tudi po odhodu začasno nastavljenih orožnikov.
Domače m razne nouice.
Gg, naroSnlL««:, — Vse one gg. naročnike, ki še ldso plačali naročnine, opozarjamo, da smo že blizu polovice četrtega meseca t. 1. Staro dolžnike opozarjamo znova na dolgove, katere treba poravnati v najkrajšem času.
I. darilo. — umetno izdelana borilca, dar ženskega telovadnega društva v Ljubljani, zmagovalni venec in diploma, — ki ju je dobila tekmovalna vrsta »(ionskega Sokola« na II. vsesokolskem zletu v Ljubljani, je razstavljeno v izložbi knjigarne A. Gabršček v Gosposki ulici.
Za spomenik pok. Iv. Nabergoju. — Tržaško
pol. društvo „ Edinost" je izdalo oklic, v katerem pozivlje na prispevanje v svrho, da se postavi Iv. Nabergoju dostojen spomenik. Doneske sprejema omenjeno društvo.
Razpis častnih nagrad. — Na naš zadnji
razpis častnih nagrad sta bo odzvala le dva pisatelja in ena pisateljica. Ker pa ocenjevalci tudi to pot niso odobrili nobenega do-poslanega spisa, razpisuje podpisano vodstvo tretjič dve častni nagradi po 100 in 60 K za dva najboljša mladinska spisa, obsegajoča najmanj 3 tiskovne pole. Spisa morata biti izvirna in primerna otroškemu duhu. Itokopisi naj se pošljejo predsedništvu »Zaveze« do 15. julija t. 1. Pisatelji naj se ne podpišejo na svoj rokopis, temveč naj priložijo svoja imena v zaprtem ovitku, ur. katerem bodi zabeležen naslov dotičnega spisa. Spise bodo ocenjevali posebni ocenjevalci. Ocenjena spisa bodeta last »Zaveze« in izideta kot III. in IV. zvezek -Mladinske knjižice«. —- Vodstvo Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev.
Za zastavo ..Pevskega in bralnega društva" v
Št. AndreŽU se pridno nabirajo doneski. V nedeljo se je nabralo v gostilni K. Nanuta G K, katere so darovali g. župan in njegova (Dalje o prilogi.)
Grof Monte Cristo.
napisal fllocandre Dumas.
(Dalje.)
IX. Večer zaročne gostije.
Villefort se je vrnil, kakor smo že omenili, k svoji nevesti, in vstopivši v hišo milostive gospe de Saint-Meran, ne najde gostov reč v obednici, kjer jih je zapustil, ampak v salonu pri kavi
Renee ga je pričakovala z nestrpnostjo, ki seje polastila j počasi cele družbe. Tudi je bil sprejet z vsestranskimi klici.
»Torej mož, ki reiieš glave, opora države, rojalističen Brutus," mu zakliče nekdo, „povej, kaj je bilo?"
,,Torej ali nam preti nova strahovita v «ld?u vpraša drugi. —
„ Ali je ubežal korzijski volk iz svojega brloga Vu vpraša tretji; —
»Gospa markiza/ pravi Villefort, približavši se spoštljivo) svoji bodoči tašči, »prositi vas moram oproščenja, da se oddaljim... Gospod marki, ali bi me hoteli počastiti in govoriti z menoi par besed na samem."
„0, ali je zadeva v resnici tako važna?" vpraša markiza, opazivši potemnelo Villeforto čelo.
»Tako važna, da se moram za nekaj dnij posloviti. Torej," nadaljuje, obrnivši se k Renee, »zdaj pač vidite, daje
„Vi odpotujete?" reče Renee, nezmožna, prikriti vznemirjenje, katero je provzročila v nji ta nepričakovana novica.
»Da, da, gospica," odvrne Villefort, »potrebno je."
»In kam vendar odidete ?" vpraša markiza.
»To je skrivnost justice, milostiva. Vendar, če ima kdo izmed gospode kako naročilo za Pariš, imam prijatelja, ki odpotuje danes zvečer in oskrbi vse z veseljem.
Vsi se spogledajo.
»Govoriti hočete z menoj samim?" vpraša marki.
»Da, pojdiva v vaš kabinet, če vam je prav."
Marki vzame Villeforta za roko in odide ž njim.
»Torej," vpraša marki, ko sta sama, „kaj se je zgodilo? Govorite,"
»Stvari, ki se mi zde zelo važne in zaradi katerih odpotujem takoj v Pariš. Toda zdaj, marki, oprostite predrznost mojega vprašanja. Ali imate državne rente?"
„Vse moje premoženje, šest do sedemsto tisoč frankov, imam v njih."
„Ali jih prodajte, marki, ali pa ste minirani."
„Toda kako naj jih prodani tukaj ?"
„Vi imate meničnega agenta, ali ni res?"
„Ba."
„Dajte mi zanj pismo, v katerem mu recite, naj takoj proda vse, ne da bi zamudil le minuto, ne da bi zamudil le sekundo; morda pridem itak že prepozno."
„Vraga", pravi marki, „torej ne izgubljajva časa."
In s temi besedami sede.k mizi ter napiše svojemu meničnemu agentu pismo, v katerem mu naroči, naj takoj proda vse vrednostne papirje za kakoršnokoli ceno.
„Razttc tega pisma," pravi Villefort, vtikaje je v žep, »potrebujem še neko piamo."
»Za koga?"
„Za kralja."
„Za kralja?"
„I)a."
,,Toda težko se morem drzniti, pisati kar tako Njegovemu Veličanstvu."
»Tudi vas ne prosim pisma samega, ampak samo, da pripravite grofa Salvieuxa do tega, da mi da pismo, s katerega pomočjo pridem k Njegovemu Veličanstvu brez vsakih okolno-stij, s katerimi bi izgubil toliko dragocenega časa."
»Toda ali nimate velikega pečatnika, ki ima pristop v Tmlerije ter vara moi j preskrbeti pristop h kralju podnevi in ponoči ?"
»Da, toda zasluge, katero si priborim s poročilom, katero prinesem, bi ne delil rad z dragim. Ali razumete ? Veliki pečatnik bi me vsekakor postavil \ ozadje in me oropal na tu način plačila za mojo pot. PolW vam samo to. marki, da je moja kariera zagotovljena, samo če sem prvi, ki prinese kralj;: to poročilo, kajti s tem mu izkažem uslugo, katere ne sim* pozabiti in je tudi ne pozabi."
»V tem slučaju pojdite, moj ljubi, in se pripravile za pot; a jaz pokličem Salvietmi in mu rečem, naj napiše pismo, s katerim pridete lahko do kralja."
»Prav, ne izgubljajte časa, kajti tekom četrt ure moram že sedeti v poštnem vozu."
»Obstanite s svojim vosom pred vrati."
»Gotovo, toda vi me opravičite pri gospej markizi, ali nt res, in pri gospici de Saint-Meran, da ju zapuščam tak dan. kar zelo obžalujem."
»Najdete ju v mojem kabinetu in se lahko poslovite od njih." —
»Stokrat vam hvaln ta to !* Skrbite m moje pi-Hino."
86
Priloga Joče" it. 29. i dne IZ. aprila 1905.
družba. DruStveniki pa so tudi nabrali 4 K 9 v. Sprejemajo se radodarni doneski za zastavo ali pri odboru ali pa tudi v nnfiein upravništvu. Št. Andrež je eden najvažnejših krajev v naši okolici, zato zasluži tudi vse-občo pozornost od strani slov. rodoljubov. Razvitje zastave se bo vršilo najbrže koncem avgusta. Zastava se naroči v Pragi.
Izredni Občni Zbor je imelo \'crielifeljo 'drii-" štvo za zavarovanje goveje živine v Št. An-drežu. Prej se je govorilo, da hočejo izključiti nekega člana, ali pozneje se je ta reč tako zasukala, da ni bilo nič z izključenjem. Pa tudi ni prav nikakega povoda za to'! -Raj za to naj se koga izključuje, če hoče red in vse prav v društvu V Ta je lepa pa značilna za društvo. Prizadeti naj želijo, da bi štela občina več tako dobrih iu naprednih gospodarjev kakor je tisti! - - Xa izrednem občnem zboru se je povedalo, da so porabili za cenitve 38 K ne pa 48 K ter da se je sklenilo, na nekem občnem zboru prejšnjih let, da se sme porabiti do 100 K. V pravilih pa ne stoji nič o plači odbornikov. I
LaŠkO petje Y Št, AndreŽU še vedno ni pre- j nehalo. Vsako nedeljo je lahko slišati domače fante, ki krulijo po laško v kaki gostilni. Seveda ti niso v pevskem društvu. —- Da jih ni sram! -- Gosp. župan je blagovolil ~ kakor se nam poroča - na izrednem občnem zboru društva za zavarovanje goveje živine imenovati „Sočo" umazano. Gosp. župan sicer lahko govori, kar hoče, njegova jezica nas ne dosega — aH ob -ej priliki mu povemo, da je umazano to, da pojejo njegovi privrženci laško v slovenski občini; umazan je tisti, ki to trpi l
pfVi šparglji, - Te dni so prišli že prvi šparglji na trg in v izvoz. Prodajajo se po 2 K 40 do 3 K kilo.
TrlaŠM namestnik princ Hohenlohe se je dal na Dunaju operirati na drobovju. Operacija se je izvršila srečno. O Velikiuoči se vrne že domov.
Umrl je v Barkovljah pri Trstu g. Andrej C orne, vpokojeni strojevodja in posestnik, vrl naroden mož.
Cesar za pogorelee»Srpenlol. — cesar je
podaril za pogorelce v Srpeuici h SV0J° l,ri' vatne blagajne 8000 K.
V pokoj sta stopila višja poštna oficijala v Gorici Iv. Hohler in grof Delmestri.
Ob tej priliki popravljamo zadnjič uvr-steno notico, da pride v Gorico kontrolor A. Gregorčič iz Ljubljane, tako, daje premeščen v jeduaki službeni lastnosti ter kot tak ne pride na mesto premeščenega viš. kontrolorja Stermoleta.
Klerikalna hudobija je neizcrpljiva. Pokazali smo v pravi luči vso njihovo peklensko zlob-nost zadnjih dnij — zato se čutili potrebo nekaj reči na to. Kakor je bil na grd način zasnovati ves bojkot koncertu .Pevsk. in glasb, društva", tako grd in zvitarski je tudi odgovor. V soboto smo dosti jasno razložili.
da smo bili mi tisti, ki smo hoteli vstvariti lep inodus vivendi v društvenem življenju. Povedali smo, da smo priobčevali radi reklamne notico za veselico v Kobaridu, namenjeno „Šol. domu", povedali smo, da smo drage volje priobčili vabilo ženske podr. družbe sv. Cir. iu Met. za dramatičen večer in priobčili smo notico še potem, ko*smo se moralt" -ftifati? ^se^Tmlvojil*T*wtni namen — pripravljeni smo bili prezreti to, ter delati za ta dramatičen večer tako, kakor da bi ga priredilo kako napredm društvo. Možje okoli „ Gorice" so vse pač dobro videli in vedeli, ali ker nočejo nobene skupnosti, ker morejo živeti le v razkolu, se niso nič ozirali na dobrohotnost od naše strani, ker nočejo nikakega modusa vivendi v društvenem življenju, so šli in bojkotirali so koncert „Pevsk. in br. društva" na znan jako prefrigan in naravnost podel način. Če bi bilo le še kaj poštenosti pri teh ljudeh, če bi jim bilo le kaj za napredek Slovencev v mestu, bi bili mo-morali ™ii: ,,Sočaw priobčuje notice o veselicah \ t 4h »Šol. D.", priobčimo mi vabilo na koncert »Pev. in glasb, društva«; »Soča« je pokazala pot složnega postopanja, sledimo jej. Toda ne! Kar ne služi samo njim, tega ne pripoznavajo. In storili so to, kar jo znano...
O vsej naši dobrohotnosti trdovratno molčijo, pišejo pa sedaj, da stoji »Pevsko in glasbeno društvo« na stališču" strankarstva. »Pevsko in glasbeno društvo« ni nič drugega ji«go pevsko in glasbeno društvo. Delovanje društva spričujo to jasno. Prizadeva si biti tako še več nego je treba, naglasa svoje stališče še več nego treba. Kaj pa naj bi še storilo društvo, da bi našlo milost pri klerikalcih. Povej nam, »Gorica« V Ali morda klerikalcem to ni všeč, da društvo podpirajo le naprednjaki, ker spoznavajo velik kulturni pomen istega, kar je pripomoglo slovenskemu imenu v Gorici do velikega ugleda in vpošte-vanja pri Neslovencih V !
Poleg strankarskega stališča je našla »Gorica« tudi surovost. Surova »Sočina«
pisava krulijo grobijani iu podleži okoli »Gorice«. Kadar uganjajo največjo surovost oni sami, takrat brez dvoma zakričijo: s Soča« je surova 1 Da smo priobčevali reklamne notice za »Šol. Dom.« povodom veselice v Kobaridu -~ j e s u r o v o. Da smo priobčevali sedaj notice za njihov dramatičen večer - je surovo. Vse je surovo - samo to ni surovo, da so bojkotirali koncert »Pevsk. in glasbenega dr.« To je z njihovega stališča domoljubno delo! To si zapomnimo ; pride še prav ta »surovost«,
Pa kako znajo zvijati. Da ni bilo na koncertu nobenega klerikalnega matadorja, to je res, glede udc'ežbe drugih pa smo pisali, da klerikalci so poslali na koncert le nekaj takih somišljenikov, katerim bi naravnost škodilo, ako bi jih ne bilo nikdar videti na takih veselicah! „ Gorica* pa piše, kako da proglašamo mi. vse udeležence za liberalce, in to
piše tako, da očividno kara tiste, ki so slina I koncert po izdanem bojkotu! Tudi to si je ! potreba zapomniti.
Na dramatičnem večeru je bilo lepo ! število njih, ki niso klerikalci! Saj smo že povedali, da naprednjaki lezejo na vse prireditve klerikalcev, čeprav se jim ti potem rogajo v obraz in čeprav bojkotjpJQ.njipre.diia. društva. Klofuto so jim dali z bojkotom, klokotajo jih sedaj po „ Gorici", ko se z nova obračajo proti „Pevsk. in glasb, društvu" ter karajo tiste iz njihovih vrst, ki so prišli na koncert, bojimo se, da tretjo klofuto bo treba v kratkem beležiti! ! Morda te klofute vendar počasijo zbistrijo pojme ter dajo slepcem vid !
Klerikalci hočejo le denar zase in svoja društva, kar je naprednega, naj vzame hudič. Tega ne podpirajo, to bojkotirajo! Pošteno znrjo molzti nekatere naprednjake in jih imeti za norca! Kako dolgo bo še to trajalo!?!
Čevljarski mojsterskl tečaj * Mirno..- Dne i.
maja t. 1. se otvori v občinski novi dvorani mojsterski tečaj za čevljarje pod vodstvom g. I. Hulka, strokovnega učitelja za pospeševanje obrti pri c. kr. trgovskem ministerstvu na Dunaju vsled posredovanja zavoda za pospeševanje male obrti v Gorici. Trajal bode do 4. junija t. 1.
Ta pouk bode obsegal vse važne spretnosti čevljarskega rokodelstva n. pr.: jemanje mere, spoznavanje blaga in usnja, čevljarsko strokovno risanje, prišivanje, izdelovanje nad-platov, krojenje, šivanje s čevljarskimi stroji i. t. d.
Udeležencev se mora prijaviti najmanj 20 a največ 40. Vsak čevljarski mojster aH pomočnik iz Mirna in okolice naj takoj prijavi svoj pristop županstvu v Mirnu ali pa pri podpisancu.
Pouk je popolnoma brezplačen in po dosedanjih izkušnjah volezanimiv ter zelo važen za povzdigo čevljarske obrti. Vsled tega se prav top? ^ priporoča mirenskim mojstrom in čevljarskim pomočnikom, da se tega tečaja udeleže, da praktično in teoretično popolnijo svoje znanje v tem rokodelstvu.
Alojzij Urbančič, nadučitelj.
Pri deželni hlpotcčni banki sprejmejo novega
uradnika. Čitali smo v »Ed.« dopis iz Gorice, v katerem se pravi, da hoče v službo pri banki spraviti Pajer nekega Laha; ob jednem je izrečeno, naj slov. dež. odbornika storita svojo dolžnost. — Da hoče spraviti Pajer v to deželno službo nekega Laha, ki ne zna slovenski, je res; pa ga tudi spravi brez vsakega odpora, ker klerikalci so se že zdavnaj odvadili, postaviti se le količkaj po robu laškemu bogu ! Ker hoče Pajer, to se izvrši — zadosti, da je le prijatelj dr. Gregorčiču!
Iz Cerkna nam poročajo, da je bilo letos iz vasi Cerkno na naboru v prvem razredu (5 mladeničev. Od teh G so jih potrdili v vojake r>.
Štrajk pekovskih pomočnikov. — v petek so
imeli pekovski pomočniki zborovanje. Navzo-
čih je bilo 69. Na tem zborovanju se je povedalo, da gospodarji po večini nočejo nič slišati o stavljenih jim zahtevah, da radi tega ne preostane nič drugega nego začeti štraj-kati. Sklenili pa so vendar le še poslati 5 pomočnikov v vse pekarne, da se še enkrat obrnejo do gospodarjev. V nedeljo so začeli štrajkati. Manjši peki, ki delajo sami, so prodali nekaj več, po večjih pekarnah so delali pa tudi gospodarji sami — tako da na sploh se ni baš tako kazalo, da imarao pekovski Štrajk v mestu,
Sedaj je v štrajku še 39 delavcev. Drugi delajo, ker so njih gospodarji^ sedem po številu, privolili zahtevam. Več delavcev jo šlo pred pekarije ter se zgražalo glasno nad onimi gospodarji, ki se ne udajo.
Občinski zastop»Gradežu je bil mpuščen
te dni na b r z o j a v n o odredbo tržaškega na-mestništva. Poslan je v Gradež vladni komisar. V zadnjem času je bilo prebivalstvo strašno razburjeno proti starašinstvu. Mora imeti že dtisti grehov na vesti to starašinstvo!
Iz Doberdoba nam pišejo: Na JO. t. m. se je vršil vojaški nabor naših mladeničev v Tržiču. Poklicanih je bilo 20 mladeničev, potrdili so jih 14.
Štrajk h Gradišču ob Soči, -- Delavci v
Eulambijevi tovarni v Gradišču so zahtevali povišek plače pa manj delavnih ur. Zahtevali so po 40% in 30% več plačila. Ker gospodarji niso privolili, je nastal štrajk.
Ubil se Je v petek blizu Ročinja železniški delavec Ivan Gjapič iz Dalmacije. Voziček, s katerim prevažajo materijal, ga je pnhnil z odra, da je padel na spodaj se nahajajoče kamenje ter se ubil.
Desno nogo je zlomila vozniku M. Plani-ščeku iz Pevmešina, ki mu je padla z voza na njo. Prenesli so ga v tukajšnjo balnišnico.
Obesil se je 3(> letni posestnik in godec Andrej Črv s 1'rapotnega. Našli so ga obešenega na močnem trnu. Iskali so ga 4 dni, slednjič so ga našli v Senožotih mrtvega. Samomorilec je kazal že dljo časa, da blazni, hotel se je usmrtiti že parkrat, pa so mu to preprečili.
Zopet požar v Furlanlji. — Dne 9. t. m. jo
pogorel hlev in senik ter lopa Av. Burbo v Rudi. Škode je okoli 5000 K. Vzrok neznan.
Velikanska mina. - - V ponedeljek so za- . žgali v Sesljauu v kamnolomih tvrdkc Facca-noni-Galimberti-Piani velikansko mino s 23.000 kg smodnika.
Teiak kamen je padel z višine kakih 20 m na hrbet delavca Val. Jereba v Hudijužni ter mu prizadajal notranje poškodbe.
Telovadno društvo ..Ilirski Sokol" v Ilirski Bistrici vabi na svoj ustanovni občni zbor, kateri se bo vršil dne Ki. malega travna 1905. ob 3. uri popoldne v veliki dvorani hotela »Ilirija« v Ilirski Bistrici.
Pod VOZ je padel 3i> letni voznik A. Klede iz Št. Mavra. Poškodoval se je precej, vsled česar je šel v tukajšnjo bolnišnico.
Marki pozvoni: prikaže se lakaj.
..Povejte grofu de Salvieux. da ga pričakujem tukaj... Zdaj pojdite.*' pristavi marki, obrnen k Villefortu.
,,1'iav. takoj se vrnem."
,.In Villefort odide v teku ; toda pri vratih se spomni, dajbi spravil namestnik kraljevega prokuratorja s tako brzini tekom na noge celo mes«o ; prične torej iti s svojim navadnim, uradniškim korakom.
Pri svojih vratih opazi v senci nekaj kakor belo prikazen, ki ga pričakuje nepremično.
Bila je to lepa kata!..,.iska deklica, ki ni dobila nikakega poročila o Kdmondu ter je zvečer zbežala in prišla v Marseiile, 'la izve sama. zakaj so zaprli njenega zaročenca
Ko se približa Villefort, stopi od zidu. na katerega se je t-si;mjala. proti njemu. Dantes je omenil v pogovoru z namest-f:ikum svojo nevesto, in Villefort jo spozna, ne da bi povedala, kdo da je. Presenetita tra it--pot a iu spoštljivo vedenje te foUle deklice, in ko ga vpr&ši. kaj se je zgodilo ž njenim za-^"•encem, v«..u je bilo. kakor da je on zatožonec in ona njegov -»Hlnik.
..Mož, *>o katerem govorite." pravi Villefort neprijazno, i° velik krivec, iu jaz mu ne morem pomagati, gospodičina."
Mercedes glasno zaihti. in ko hoče iti Villefort mimo nje, -¦• 1'ridr/i Se enkrat.
..Toda povejte mi vsaj. kje je," pravi, ,.da izvem, ali je '/LV ii!i mrtev V"
,.NV vem. jaz nimam opraviti ž njim ničesar," odvrne \ iltiMfort.
Iu ker .sto mu bila njen vprašujoči pogled in proseče ob-&;•!» neljuba, jo porine od sebe, odide hitro v hišo in zapre v«at.» ?.a seboj, kakor da hoče zahratiiti vhod tej bolečini, kije izhajala k njemu.
Toda bolečina se ne da zavrniti na ta način. Villefort jo pač \ stopil \ svojo hišo iu zaprl vrata za seboj, toda prišed-
šega v njegov salon, ga zapustijo moči, da težko vzdihne inl omahne na svoj stol.
Zdaj se je porodila v tem srcu prva kal smrtne rane-Temu možu, ki je žrtvoval svoji častilakomnosti nedolžnega človeka in mu naložil pokoro za svojega lastnega, krivega očeta, se je prikazal zdaj ta, bled iu, grozeč, z nevesto na svoji strani, bledo prav kakor on sam; in v njunem spremstvu je prišlo očitanje vesti, ne kot furije starega veka, ki povsodi preganjajo krivca, ampak kot neko temno, bolestno zvenenje, ki pride v gotovih hipih do srca in je mori počasi s spominom na izvršeni zločin, z bolestmi, ki postajajo do smrti vsak dan večje in napravljajo zijajočo, neozdravljivo rano vsak dan globokejšo.
Zdaj je napočil za dušo tega moža še trenotek obotavljanja, trenotek pomišljanja. Večkrat je že izrekel nad obtoženci smrtno kazen brez vsakega čuta izvzemši zavest, da bojuje boj, katerega ima prestati sodnik z zatožencem, in spomin na to ni priklical na njegovo čelo nikakega oblaka; hrupno priznanje, katero je žela njegova sijajna zgovornost, je prevpilo tihi glas sočutja v njegovem srcu, kajti ti obsojenci so bili krivi ali pa jih je vsaj on smatral za krive. Toda to pot je bila stvar čisto drugačna; nedolžnemu je prisodil muke večnega jetništva, nedolžnemu, ki je imel pravkar doseči vse ono, kar ga je moglo osrečiti, kar je bilo predmet njegovih vročih želja: to pot terej ni bil sodnik, ampak krvnik.
In ko je mislil na to, je čutil, kako so mu oglaša vost na lačin, kakor smo ga opisali in kakor mu je bilo to do tedaj neznano; in njegove prsi so krčila nedoločna čustva; tako mučijo ranjenca silne bolečine, pa ga instinktivno ovirajo, dotakniti se rane, predno se zapre.
Toda rana v Villefortovem srcu je bila neozdravljiva, rana, ki se ne zapre nikdar ali pa samo, da prične krvaveti in se razboli močnejše kakor v pričetku.
Če bi bila spregovorila ta hip Renee s svojim milim glasom ter. ga poprosila, če bi bila stnla prednjim lepa Mercedes
in rekla: „V imenu Božjem, ki gleda na nas in naš sodi, mi vrnite mojega zaročenca," da, v tem slučaju bi se bilo to čelo, kloneče se že pod težo krivde, uklonilo popolnoma, in ta roka, mrtvaško hladna in otrpla, bi bila podpisala povelje, naj izpustijo Dantesa, brez ozira na vse posledice, ki bi jih imelo zanj to dejanje; toda noben mil glas ni prekinil molka, in pred njim je stal samo njegov komornik, ki je prišel povedat, da so poštni konji pripravljeni za pot.
Villefort vstane ali pravzaprav. skoči kvišku kakor mož, ki je premagal notranjega sovražnika, pohiti k svoji miznici, vtakne v žep ves denar, ki ga najde v jednem izmed predalov ter g.^ še parkrat hitro po sobi gori in doli kakor preplašen, drže" se z roko za čelo in govore" nerazumljive besede; ko začuti, da ga je ogrnil njegov komornik s plaščem, zapusti sobo, odhiti k vozu, skoči vanj in zapove peljati v ulico Grand-Cour, h gospodu de Saint-Meran.
Nesrečni Dantes je bil obsojen.
Kakor je obljubil gospod de Saint-Meran, najde Villefort markizo in Renne v kabinetu. Ko zagleda mladi mož deklico, zatrepeta, mislč», da ga hoče vnovič prositi, naj oprosti Dantesa. Toda ah, povedati moramo, da je lepa deklica mislila zdaj samo na jedno, namreč na slovo od svojega ženina.
Ljubila je Villeforta, Villefort je imel postati tekom čisto kratkega časa njen mož; in zdaj je moral odpotovati, ne da bi vedel, kdaj se vrne, in mesto da bi pomilovala Dantesa, je proklinjala Renee onega, zaradi katerega jo je moral zapustiti njen Jjubček.
In Mercedes?
Uboga Mercedes se je sešla na koncu ulice de la Loge s Fernandom, ki ji je sledil; vrnila se je z njim med Kata-lonce ter se vrgla na posteljo umirajoča, obupajoča. Poleg te postelje je klečal Fernand ter obsipal hladno, otrplo roko, ki mu jo je pustila Mercedes v nezavesti, z gorkimi poljubi, katerih ona ni niti opazila. -
Lačen Črnogorec, — 20 letni Nikoia Radu-
novič iz Črnegore je prišel iskat dela pri novi železnici. Na trgu sv. Antona se je zgrudil revež na tla, ker je bil lačen in oslabel. Mestni stražnik ga je peljal na magistrat, kjer so mu dali jesti, potem so ga pripeljali v bolnišnico.
izpred SOdnije. — Anton Uglešič, tisti velikan, ki je bil usiužben kot -krojaški pomočnik pri g. Poveraju na Travniku, je bil obsojen radi tatvin, storjenih svojemu gospodarju in odjemnikoin, na 18 mesecev težke ječe s postom vsak mesec.
Ker sta se zoperstavljala z vso silo orožnikom, sta bila obsojena Leop. Gvardijančič in Leop. Karer, prvi na 4 mesece, drugi na 7 mesecev težke ječe.
Pretep med delavci. — v nedeljo je bilo
prišlo v Solkanu do pretepa med hrvatskimi in nemškimi delavci. Baje j<5 neki nemški delavec vrgel v krčmi nekemu Hrvatu steklenico v glavo; t .etl tega je nastal pretep. Spravili so se bili nekateri celo na streho krčme ter so metali kosce in, kamne v nasprotnike.
SBrt pod VOZOM, — Posestnik Cechini iz Vileša v Furlaniji je prišel v Gorico po les. Naložil je žaganic, gred in dragega lesa na voz, potem pa odhajal proti domu. Blizu mosta pri Grojui so prišli voli malo bolj na rob ceste. Cechini jih je hotel pognati na sredo, pri tem pa se je spodtaknil in padel tako nesrečno pod voz, da mu šla kolesa čez trebuh. Bil je takoj mrtev.
BralM druŠtlO 1 Kozanl je izvolilo na svojem občnem zboru dne 2. t. m. tak-le odbor. Predsednik Franc Siničič, podpredsednik Aleksander pl. Reja, tajnik Lenard Prinčič, blagajnik Jos. pl. Reja; odborniki: Janez De-benjak, Leopold Jakončič, Andrej Jakin.
7naaa nanpnianie ie p° ,,iava'li snw,nenJ> da
*»S|"j|»l H«|IBWjBBJ»ij so preoavin oi^ani pokvav-
kotanje, glavobol, ff^is;,5^:
UlUbllU SllillU voda „Tempel7relca" kntoro
utripanje, hsspsirjb, STij0 PredPL,jejo. nogaju
vCasHD bruhanje, ff?^'i,V,LuŠ
Poslano.*)
Podpisani preklicnjem vse žaljive besede, katere sem kdaj izrekel g. Ant. Jerkiču. Izjava v zadnjem listn „Sočaa je prišla vanj le pomotoma.
V Gorici, 11. aprila 1905. _____ Ivan Mahnič.
*) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo le toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon.
Vojna u\\ Rusi in Japonci.
' Oboroževanje.
V Petrogradu silno hite z novim oboroževanjem. Zunanjim podjetjem so dali za 500 milijonov rubljev naročil za pnškine patrone,
francoskim tovarnam za 70 milijonov naročil za topniško municijo. Tudi silno veliko železniških šin so naročili, ker nameravajo z novimi izogibališči pomnožiti delavnost sibirske železnice.
Prodiranje Japoncev proti severu.
Japonci oprezno nadaljujejo prodiranje proti severu. Razdelba njihovih sil je, kakor poročajo »Times«, izpremenjena v toliko, da general Nogi, ki je y bitki pri Mukdenu tvoril skrajno levo krilo, tvori sedaj z generalom Nodzuom središče. Sicer je razdelba ostala ista ko prej.
Vlak ponesrečil.
Nedaleč od Harbina je ponesrečil vojaški vlak, ker sta trudna vlakovodja in ma-šiiust tako trdno spala, da ju niso mogli zbuditi. Vlak je za vozil v neki drugi vlak. Osem vojakov je mrtvih, 2G težko raujenih.
Japonsko brodovje.
Brodovje admirala Kamimura so razdelili. Eden oddelek tega brodovja je s polnim parom pripravljen oditi, da napada vladivo-stoško brodovje, ako bi se poizkušalo zediniti z baltiškim. Drug oddelek pa se pridruži To-govemu brodovju, ki pluje po kitajskih vodah, da ondi počaka Roždestvenskega. Togo ne namerava zapustiti Kitajskega morja, ker bi s tem posebno izpostavil v nevarnost torpedovke, ki se ne smejo preveč oddaljiti od japonske operacijske baze. Sicer so prodrle nekatere hitre japonske križarke do malaške ožine, pa le z namenom, da zvabijo rusko brodovje za seboj. Kitajsko morje je sedaj sila viharno in je nevarno za mornarico, ki ga natančno ne pozna. Ako bi Roždestvenski plul dalje, bi utegnil vsled taifunov trpeti veliko škodo, Japonci pa se lažje rešijo te nevarnosti. -
„ Central Ne\vsu javlja, da se ima v kratkem pričakovati velike bitke, ker je brodovje Roždestvenskega že preplulo malaško ožino in ker je tudi Togo v bližini.
Lastniki velikih ladij so sprejeli iz Sin-gapora depešo, da se je brodovje Togovo razvrstilo pri Sundskih otokih pripravljeno za boj ter da ondi pričakuje Roždestvenskega. Togo hoče prisiliti Ruse, da sprejmo pomorsko bitko. Trgovinski parniki v singaporskem pristanišču, ki so že naložili blago in so hoteli odpluti, in drugi pasaširski parniki so odložili odhod, ker pričakujejo bitke.
,,K61n. Zeitung" poroča iz Singapora: Ker japonnske opazovalne križarke neprestano spremljajo rusko brodovje, je nemogoče, da bi Rusi presenetili Togovo ladjevje. Neki parnik javlja, da je zapazil v Malaški cesti 70 japonskih transportnih ladij za premog.
V Mandžuriji.
Linevič brzojavlja carju: Boj ruskega oddelka pri Tsinsiatunu je trajal 12 ur. Sovražnik je imel vsled ognja naših topov in pušk precejšnjih izgub. .Na naši strani je pal kapitan princ Messalskv in štirje kozaki. Poročnik Hartmann in kapitan Červinskjr sta bila ranjena, sta pa ostala z mnogimi drugimi lahko ranjenimi kazaki v vrstah. Dne 5. t. m.
so naši ogledovalci zapodili Japonce v beg do Taipinlina. Istega dne je zasedla naša pehota vas Kuvnši in pregnala iz nje sovražnika. Japonci so se hitro umaknili.
»Lokalanzeiger« poroča iz Gutičulina: Zadnje dni opazujejo, da se Japonci pomikajo proti ruskemu levemu krilu. Pota so vsled | slabega vremena v strašnem stanju. Širijo se govorice, da Japonci zavzamejo Gučulin. Prebivalci beže.
Rnske pozicije.
Listu „ Times" se poroča iz Petrograda: V generalnem Štabu vlada prepričanje, da general Linevič japonsko prodiranje ustavi dosti južneje od reke Sungari, kakor se je sprva mislilo. Glavna ruska armada, ki šteje 250.000 mož z 900 topovi, je postirana v polkrogu pri Svantsanhaju. Po poročilih vrhovnega poveljnika na vojno miuisterstvo se nahajajo vse tri armade ruske v najboljšem položaju in imajo na razpolago dovolj vojnega materijam.
Pod poveljstvom generala Lineviča se nahaja več kakor 300.000 vojakov s 1250 topovi.
Baltiška eskadra
je plula 9. t. m. mimo Singapora. Plula je od obrežja v razdalji 7 milj. Ker se rabi na ladijah boli premog, je videti ladijo že na nekaj milj naprej. Kakor poročajo, je bil krasen prizor, videti -17 ladij pluti mimo, po 4 v vrši, ladije z ogljem so bilo v sredi. Ruski konzul je izročil floti depeše, mod temi tudi poročila o bitki pri Mukdenu. Ustavila pa so ni nijedna Indija. Eskadra obstoji iz 9 križane, O vojnih ladij, uničevalk torpedov, 3 brzoparnikov, 3 ladij dobrovoljne flote, 10 ladij za premog in ena laznretna ladija.
Pričakuje se velike pomorske bitke, ki utegne biti taka, kakoršne še ni videl svet.
Ruske vojne sile,
»Ruski Invalid" piše: Od začetka vojaških operacij v februarju preteklega leta do 27. februarja t. 1. se je odpeljalo po sibirski železnici v Harbin 13.087 častnikov, 701.40(5 vojakov, 140.408 konj, 1521 topov in 19,524.970 pudov zalog. Ako pa vzamemo, da se je od 27. februvarja pa do sedaj pripeljalo na bojišče vsaj 25.000 mož ojačenj in ako smemo ceniti naše sile ob pričetku vojne v Mandžuriji, Vladivostoku in Port Arturju na 100.000 mož, potem dobimo velikansko število 900.000 mož s 1800 topovi in 150.000 konji. Moderna vojna zgodovina pozna le en zgled, kjer so se vojne udeleževale še večje sile, to je bila nemško-francoska vojna, v kateri je v šestih mesecih prekoračilo francosko mejo 1,150.000 nemških vojakov. Na vnašanje, koliko je še na razpolago te silite moči, vsled pomanjkljivih podatkov ni mogoče natančno odgovoriti. Toda s pomočjo gradiva, ki je na razpolago, je mogoče saj približno določiti, kolika je še ruska sila. Naše izgube ob Jalu so znašale na mrtvih, ranjenih in ujetih 3000 mož, pri Vafankou 4000 mož, pri Ljao-
janu 26.000 mož, ob Šahu 44.000 mož, v, Port Arturju 55.000 mož, ob Hunhu 15.000 mož, pri Mukdenu 120.000, pri Tjenlinu 2000, v manjših praskah in bojih 10.000 mož; skupaj torej približno 280.000 mož. Število iz Mandžurije odpravljenih bolnikov gotovo ne znaša manj nego 100.000 mož, po poljskih bolnišnicah jih pa leži bolnih gotovo 300.000 mož. Po železnici se morda sedaj vozi 60.000' in železnice čuva vsaj 50.000 mož. Posadka v Vladivostoku pa znaša ravnotako 50.000 mož. Ako se torej te številke vsaj približno krijejo z resnico, odpade na umik; jočo se Linevičevo* armado Še vedno 330.000 mož, ki se dvigne v enem mesecu lahko na 400.000 mož. Ako se posreči v tej impozantni masi zopet napraviti red, jo zopet navdušiti z upanjem na zmago, potem bi sovražnik, ki je sam tudi zelo trpel, imel pač silno težko delo, predno bi mogel zlomiti naš odpor.
Razgled po suetu.
Državni Zbor, - Med došlimi vlogami se nahaja tudi zakonska novela o duhovski kon-gnii. Zbornica je razpravljala o nujnem predlogu posl. Daszvnskega glede gradnje vodnih cest. Laški poslanci so podali interpelacijo glede pravne fakultete v Inomostu. Malfattijc zahteval, naj se vladna predloga glede ustanovitve laško pravne fakultete brez prvega čitanja izroči proračunskemu odseku.
Lahi so grozili v seji načelnikov klubov, da prično z obstrukcijo, če ne pride zadeva glede laškega vseučilišča kmalu na dnevni red. Baje se to godi v maju.
Zakonski načrt za laško fakulteto je postavljen na dnevni red seje 3. maja.
Pravosodni minister o kaznih mladoletnih-
Pravosodni minister je izdal odlok na vsa višja državna pravdništva o zadevi obsodb mladoletnih hudodelcev. Ministerstvo opozarja na obsodbe, pri katerih bi bilo boljše, da bi se umaknile tožbe ali pa oprostili mladoletni obtoženci. Minister, je naročil državnim pravd-ništvom in osobju pri ..krojnih sodiščih, naj postopajo pri preiskavi in pri glavnih razpravah milo, osobito ako imajo soditi slučaje mladoletnih hudodelcev, ki so šele pred kratkim dovršili 14 leto.
Pododsek pari, gospodarskega odseka, ki mu je
poverjena naloga, da prouči vprašanje o razdolžitvi zemjišč, je imel dno 7. t. m, sejo. V imenu vlade je izjavil sek-cijski načelnik baron Beck, da je vlada pripravljena, brez odlašanja in z vso odločnostjo rešiti to vprašanje, v kolikor se sploh da rešiti. In sicer misli vlada pri tem na prisilno amortizacijo, na neodpovednost kmetijskih hipotek in na primerno organizacijo kmetijskega osebnega in hipotekarnega kredita.
Jan HUS — Svetnik, — Sv. sinod v Petrogradu je /ritrdil predlogu češke pravoslavno občine v Pragi, da se proglasi Hiis za svetnika.
Tako je minula noč. Svetilka J3 ugasnila, ko ji je zmanjkalo olja. Ona ni opazila, da je postalo temno okoli nje, in napočil je dan, ne da bi opazila, da je postalo svitlo.
Bolest ji je zakrila oči z zavojem, da ni videla ničesar drugega nego v duhu svojega Edmonda.
„0, ti si tukaj!" pravi končno, okrenivši se na stran, kjer je bil Fernand.
„Od včeraj te nisem zapustil," odvrne Fernand in bolestno vzdihne.
Kar se tiče gospoda Morrela, se še ni smatral za poraženega. Izvedel je, da so odvedli Dantesa po preiskavi v ječo; zdaj je odhitel k vsem svojim prijateljem in obiskal vse količ-kokaj uplivne osebe v Marseilleu; toda že se je razširila govorica, da so zaprli mladega moža kot bonapartističnega agenta; in ker so smatrali ta čas n«* -edrznejši možje vsak Napoleonov poskus, zasesti zopet prestol, za nespameten sen, je našel povsodi samo hladnost in bojazljivost ter se vrnil po vseh teh I breuspešnih poskusih nepotolažen domov, vide" končno, da je situacija resna in ne more nihče pomagati.
Caderousse je bil zelo nemiren in je čutil različne muke. Mesto da bi se potrudil kakor gospod MorreL mesto da bi kaj storil v Dantesov prilog, kar bi se mu seveda tudi ne bilo posrečilo, se je zaprl z dvema steklenicama vina v svojo sobo ter poskušal pregnati nemir s pijanostjo. Toda v razmerah, v ka-koršnib je bil, njegovemu duhu dve steklenici nista zadostovali, da bi vspaval ž njima vso razsodnost. Bil je torej preveč pijan, da bi si šel iskat drugo vino, in premalo, da bi izgubil ves spomin, ter je obsedel pred svojima praznima steklenicama in pred majajočo se mizo, na katero je omahnila njegova težka glava. V siju dogorevajoče luči je videl plesati okoli sebe postave in prikazni, kakor jih je slikal Hoffmann nalik s črnim, fantastičnim prahom v svoje rokopise, polite s punšem.
Samo Danglars ni bil niti slabe volje, niti potrt; bil je celo vesel, kajti maščeval se je nad svojim sovražnikom in si zagotovil svojo eksistenco na krovn ,Faraona<, katero se je bal
jizgubiti. Danglars je bil jeden onih računajočih Ijudij, ki se rode" s peresom za ušesom in s tintnikom mesto srea; vse na svetu mu je bila subtrakcija ali multiplikacijo, in številka mu je bila vredna več kakor človek, kajti številka pomnoži .. "letno svoto, katero človek le zmanjša.
Danglars je šel torej spat ob navadnem času ter spal mirno in nemoteno.
Villefort je dobil od grofa Salvieuxa pismo, poljubil Renee na lica, pritisnil svoje ustnice na roko milostive gospe de Saint- \ Meran in stisnil roko marl 'zovo, sedel v poštni voz in se hitro j odpeljal proti Aixu.
Dantesov ora je umiral vsled bolestij in skrbij.
Kaj se je zgodilo z Edmondom, je čitateljn že znano. :
Mali kabinet v Tuilerijah.
Pustimo Villeforta na potu iz Marseillea v Pnris, katerega pusti s pomočjo trikratne napitnine, katero je plačeval,' za seboj kakor ptič v zraku, ter pojdimo skozi dve ali tri dvorane v mali kabinet Tnilerij, ki je znan kot najljubši kabinet Napoleonov in Ludovika osemnajstega ter je bil pozneje kabinet Ludovika Filipa.
V tem kabinetu je sedel pri orehovi mizi, katero je pripeljal s seboj iz Hartvvella in jo ljubil bolj nego vse druge, Ludovik XVHL, poslušal precej nepazno kakih petdeset do dva-impetdeset let starega moža sivih las in resnega, plemenitega obličja, ter delal pri tem opazke na rob Horaca, ki ga je izdal Grvphius; dasi je bila izdaja netočna, je bila vendar jako cenjena in zelo primerna za bistroumne filozifične opazke Njegovega Veličanstva.
„Vi torej pravite, gospod?" pravi kralj.
„Da sem tako nemiren, da bolj ne morem biti, sire."
„ResV Ali ste videli v sanjah sedem rejenih in sedem suhih krav?"
..Ne, sire, kajti to bi pomenilo samo sedem let rodovitnosti iu sedem let draginje, in pod tako previdnim kraljem, kakor je Vaše Veličanstvo, se draginje ni bati."
„0 kakšni drugi nesreči govorite potem, moj ljubi Blacas?"
„Sire, zdi se mi, uzrok imam, da se mi zdi, da se pripravlja na jugu nevihta.
„Ej, moj ljubi vojvoda," odvrne Ludovik XVIII., „zdi se mi, da ste slabo poučeni, kajti dobro vem, da je v tej smeri vreine baš nasprotno jako lepo."
Dasi je bil Ludovik XVIII. zelo duhovit, je vendar ljubil lahke dovtipe.
„Sire," pravi gospod de Blacas, „in če bi se šlo samo za to, da pomirite zvestega slugo, ali bi ne moglo poslati Vaše V«ličansvo v Languedoc, Provence in Dauphine zanesljivih mož, Ji bi vas natančno obveščali o duhu, ki veje v teh treh provincah?"
„Cauimus surdis," odvrne kralj, nadaljuje" z opazkami v svojem Horacu.
„Sire," odvrne dvorjan smehljaje, hotd pokazati, da pozna hemistihon pesnika Venerinega, „Vaše Veličanstvo ihr. morila čisto prav, če se naslanja na zadovoljnost Francije; .)ojhn pa se, da ne sodim čisto krivo, če pričakujem kakega ouupnega napada."
„Od koga?"
„Od Napoleona ali vsaj od njegovih privržencev."
„Moj ljubi Blacas," pravi kralj, „s svojimi slutnjami me motite pri delu."
"Vesel bi bil, sire, če M mogel fcpati z vašo brezskrb-nostjo."
»Počakajte, moj ljubi, počakajte. Zelo posrečeno misel imam glede verzov .Pastor quum traheret-; počakajte, in potem nadaljujte!"
Kaplan Šlamberger, — Dne 25. febr. letos,
kakor smo poročali, je bil pred poroto v Celju kaplan Šlamberger radi nravstvenih zločinov obsojen na 18 mesecev ječe. Porotnikom je bilo stavljenih 15 vprašanj, odgovorili so z da na 3. Na pritožbo drž. pravdništva je gra-ška višja deželna sodnija zvišala Šlambergerju kužen na 3 leta težko ječe, s postom vsak mesec.
Dogodki Y MacedoniJI, —..Notranja; mace-donska organizacija je razposlala konzulom Av-stro-Ogrske, Rusije, Angleške in Francoske spomenico, v kateri se podrobno opisujejo . razna zločinstva, ki jih mora pretrpeti bolgarsko prebivalstvo. Kot moralna provzročitelja vseh takih grozodejstev dolži spomenica grškega konzula in grškoga škofa v Monastiru. Končno grozi organizacija z represalijami, ako bi tak položaj še kaj,časa trajal.
Učitelj in šolski otroci zgoreli. — v Zoro-
hovi pri Moskvi je nastal v ljudski šoli ogenj, iu sicer rned podukom. Leseno poslopje je bilo hitro v plamenu. Učitelj in 14 otrok je zgorelo.
6ap. — Roški pop Gapon je izdal nov letak na delavstvo, kakor se poroča iz Lip-skega. -— Gapon poziva delavstvo k novim nasilnostim proti policiji, orožništvu in vojaštva ter obljublja, da delavstvu preskrbi dovolj razstreljiva. Gapon kliče delavstvo, naj ruši vodovodne naprave, razsvetljavo, telefonske in brzojavne naprave, železnice, palače ter vladna poslopja!
SWt Italijanski tiaili. — Na shodu železničarjev 5. t. m. so zagrozili milanski železničarji s stavko, ako no bi vlada ugodila železničarjem. Z ozirom nato piše „Corriere della sera«: Italijanska vlada bi storila najbolj pametno, ako bi opustilu svoja stremljenja na Balkanu in se ukrepila tako, da bi se z Avstrijo prijateljsko pogodila. Na ta način bi lahko milijone, ki jih izdaja italijanska vlada za vojne namene, prihranila in jih izdala za izboljšanje plač* železničarjem, pošti.an uradnikom, rudarjem itd.
i Vodovodni reservoar v Madridu se je porušil. —
j Dne 8. t. m. se je pripetila strašna kata-
| strofa pri gradnji stavbe za filtriranje vodo-
[ voda v Madridu. Porušili so se zidovi, vsled
i česar je bilo podsutih mnogo delavcev. Sodi
f se, da je prišlo ob življenje kakih 400 ljudij.
Prvi so prišli na pomoč orožniki, za njimi i vojaki. Nadzorovat rešilna dela je prišel tudi kralj. Ranjeni delavci so ponovno zatrjevali, da se je dalo presoditi, da pride do kake katastrofe, ker so se zrušili že pred 14 dnevi 3 oboki. Krivda se pripisvje v glavnem podjetnikom in inženirjem. Baje je bila konstrukcija obokov preslaba. Minister za poljedelstvo je odredil preiskavo.
.- JCakac. Ilfi^SŽSiSL-J^^i-J? delalo-pri stavbi vodovoda 435 *~defavcev, od teli**Je mrtvih 235, mnogo ranjenih.
Neznosno stanje v Bosni i Hercegovini. — Pišejo nam k Sarajeva: Zastopniki velikih sil -na-berlinskem kongresu so imeli gotovo dobre namere, ko so dovolili okupacijo Bosne in Hercegovine po avstro - ogrski monarhiji, ker so se nadejali, da se bo na ta način izboljšal položaj naroda, ki je zgrabil za orožje, da strese s sebe neznosen turški jarem. Ali zgodilo se je nasprotno pričakovanjem Evrope, ker je stari sistem avstrijske politike tekom 27 let okupacijske uprave narod v Bosni in Hercegovini tako potlačil, da mu ni nikoli hujše bilo, kakor mu je sedaj. Samovolja avstrijskih uradnikov iu orožnikov je večja od samovolje turških uradnikov in orožnikov. Uradniki žalijo, zapirajo jnglobijo, a orožniki pretepajo vsakega, ki količkaj svobodno misli. Agrarno vprašanje ne samo da ni rešeno, nego je z njim še slabeje kakor pod turškim gospodstvom --• a ravno radi agrarnega vprašanja je Evropa dala Avstro-Ogrski mandat za okupacijo Bosne in Hercegovine, ker ono je bilo glavni vzrok večnim nemirom. Avstro-Ogrska te svoje zadače, katera ji je bila naložena, ni izvršila, nego je sistematsko delala na tem, da srbski narod Bosne in Hercegovine osiromaši in uniči, da bi bilo mesta za nemške doseljence, katere okupacijska vlada podpira na ogromno škodo domačega prebivalstva. Narod vpira poglede v svojo zaščitnico, Evropo, od katere pričakuje, da ga izbavi iz neznosnega položaja, ki ga vodi k sigurni propasti. Splošna želja je, tla Avstrija čem prej zapusti Bosno in Hercegovino in da se da tema dvema jugoslovanskima pokrajinama popolna avtonomija in pravica samodoločbo, da bi se moglo rešiti agrarno vprašanje in odločiti končna usoda Bosne iu Hercegovine. ».Jugosl. Koresp.«
Slovanska knjigarna m m fl. GflBRSČCK i) Gorici m m
priporoča naslednja Jcnjige in muzikalije:
Išče se
praktičnega kovača,
kateri še razume pri motorjih na benzino ter zna popravljati kamnoseško in kamnolomsko orodje.
Ponudbe na upravništvo.
Album ..Kranjsko v slikah in opisih", eleg. vezan
4 K. Aleksandrov: Pesmi in romance, broš. 3 K 50 h,
eleg. vez. 5 K. Aškerc A.: Zlatorog, planinska pravljica iz Trente.
broš. 1 K 60 h, eleg. vez. 3 K. Cankar Ivan: Vinjcte, broš. 3 K CO h, eleg. v
platno vez. 4 K 60 h.
— Jakob Ruda, drama, broš. 1 K 20 h.
— Za narodov blagor, komedija; broš. 2 K, eleg. v platno vez. 3 K.
— Knjiga za lahkomiselne ljudi, broš. 2 K m h, eleg. v platno vez. 3 K m h.
— Kralj na Betajnovi, drama; 2 K.
— Erotika, II. izdaja; broš. 2 K, eleg. vez. 3 K 20 h.
— Hiša Marije Pomočnice, broš. 2 K, eleg. vez. 3 K »!> h.
— Gospa Judit, broš. 2 K eleg. vez. 3 K 20 h. Cehov Anton t Momenti, broš. 3 K, eleg. vez. 4 K, Jelovšek Vlad.: Simfonije, broš. 2 K. Jelovšck Ernestina; Spomini Ba Prešerna, broš.
2 K, eleg. v platno vez. 3 K 40 Ji. Dr. Ilešič Fr.: Prešeren in Slovanstvo, 70 h. Kaj hočemo? Poslanica slov. mladini, broš. 50 h. Kersnik Janlco: Zbrani spisi.
I. sešitek. Cjklamcn, broš. 2 K 50 li. II. sešitek. Agitator, broš, 2 K 50 h.
III. sešitek. Na Žerinjah, broš. 2 K 50 h.
IV. sešitek. Lutrski ljudje, Testament, broš.
2. K 50 h. V. sešitek. Rošiia in Vrjanko, 2 K 50 h. VI. sešitek. Jara gospoda, Očetov greh, broš.
2 K 50 h. VII. in VIII. sešitek. Gospod Janez, Kmctske slike,
Humoreske, Povesti za ljudstvo, broš. & K, Kersnik Janko: Zbrani spisi. Vezana izdaja. V platno vez. po <> K, v fini pol f rane. vezbi po 7 K.
I. zvezek: Cvklamcn in Agitator. II. zvezek. Na Žerinjah, Lutrski ljudje in Testament.
III. zvezek: RoSlin in Vrjanko, jara gospoda in Očetov greh.
IV. zvezek: Gospod Janez, Kmetskc slike, Humoreske, Povesti za ljudstvo-
Kette Dragotin: Poezije, eleg. vez. 4 K 40 h.
(Razprodano; nova izdaja se pripravlja.) Kocbek Pran: Pregovori, prilike in reki, 60 h. Dr. Krek Gojmir: Anton ASkcrc, Studie, broš.
1 K 60 h. Kveder Zofka: Iz naSih krajev, broš. 2 K 50 Ji,
oleg. vez. 4 K. Murnilc Rado: Navihanci, broš. 2 K 50 h, eleg.
voz. 3 K 50 li. Muruik Rado: Bucek v strahu, broš. 70 h. PrcSernove poezije. Umlil A. Aškerc, liroš. i K f o h.
EJzevir izdala 3 K. Dr. Sorli Ivo: Človek in pol, broš. 2 K 50 1», eleg.
vez. 3 K 50 h. Trdina Franc: Bahovi huzarjt in Iliri, broš. 3 K,
eleg. vez. 1 K 50 h.
— Bajke in povesti L, broš. 2 K, eleg. vez. 3 K 20 lu Vasieeva M.: Dobra kuharica, v platno vezana
6 K, d K, po pošti 6 K 55 li. Vseučiliški zbornik, broš. 4 K. Zupančič Oton: Caša opojnosti, broš. 2 K, eleg.
vez. 3 K. Zupančič Oton: Čez plan, broš. 2 K, eleg. v
usnje vez. 3 K.
Za mladino:
Pisanice. Pesmi za mladino. Zložil Oton Zupančič. Kartonirane 80 h.
Medvedji lov. čukova gostija. Povesti. Spisal Josip Brinar. Kartonirano 80 h.
Na rakovo nogo. Povest. Spisal Ivo Trošt. Kartonirano 80 h.
Roža Jclodvorska. Povest. Spisal Krištof Schmidt, S (5 koloriranimi podobami, eleg. vez. 2 K.
Nove pravljice iz tisoč in ena noč. S koloriranimi
slikami Eleg. vez. 2 K.
Zoologijski atlant. Sestavil H. Leutemanr.. Slovenski mladini razložil A. Pavlin. 24 tabel s 2o;> koloriranimi slikami in 57 strani besedila. Trdo vez. 6 K.
Dobri otroci. Kolorirane slike s pesmicami. Za najnežnejšo mladino. Cena 24 h.
Naše domeče živali. Kolorirane. slike iz domačega živalstva brez besedila. Broš. 40 h.
Drobiž v podobah. Cena navadni izdaji 40 h.
Drobiž v podobah. Leporello-izdaja (slike so napete na močni lepenki s platnenimi hrbti, in sicer na em strani »Drobiž", na drugi pa BNaše domače živali«). Cena 1 K 50 h.
Noctova barka. Živalstvo v podobah s pesmicami. Kolonrana izdaja. Cena t K «.0 h.
Sladki orehi. Računski primeri v slikali in nesmi-cali. Cena kolorirani in karton, izdaji 1 k fiO Ji.
Muzikalije:
Podoknica iz Teharskih plemičev za klavir. Hoff-
meister K., I K. Pesmi za visoki glas s sprcmljevanjem klavirja.
Hoffmeistor K., I K 50 h. '
Trije jahači, melodram za klavir. Hoffmoister K.,
Zvezdica, polka mazurka za klavir. Volarič H„
op. 9. 90 h. Slovenske narodne pesmi. Pirnat Stanko, partitura
3 K 40 h. — Posamezni glasovi po 40 h. Tri Aškerčeve balade, zložil Risto Suvin. S K 40 Ji. Zimska idila. Balada za srednji glas. Risto Savlu.
Pod oknom. Samospev za baritdn, dr. Gojmir
Krek. 1 K oo h. Pozdrav Gorenjski, valček za klavir. Parma Vikt.
Bela Uubljana, valčak za klavir. Parma Viktor.
2 K 40 h.
Album slovenskih narodnih napevov za klavir. I.
zvezek, Gerbič Pran, 3 K. Album slovenskih narodnih napevov za klavir. II.
zvozole, Gerbič Fran, 3 K. Moiiček. ^nodejanska pantomhna za klavir.
Ipavce. 5 K. Tri pesmi za en glas s sprcmljevanjem klavirja.
Lajovic Anton, 2 K 50 h. legijonarji. Uglasbil V. Parma.
i. ZapoJ mi, ptička, glasno. Pesem za »opran s
klavirjem. I K 20 Ji. II. V petju oglasimo. Možici zbor s klavirjem
l K so Ji. 1
HI. Kuplet za moški glas s klavirjem t K. IV. Romanca. Za tenor " moškim zborom in
klavirjem. 1 K 80 h, V. Ptička. Za sopran s klavirjem 1 K 20 1». VI. Skoz vas. Koračnica. Za polje s klavirjem J K 20 h. Rokovnjači. Uglasbil V. Parma. I. Uvertura za klavir 2 K 50 h. II. Kuplet za moški glas s klavirjem 1 K.
III. Zora vstaja. Za sopran l K.
IV. Cvetočih deklic prša bela. Sopran z mešanim zborom in klavirjem 2 K.
Mladi vojaki. Koračnica za klavir. Uglasbil V.
Poram 1 K 20 h. Ista za citre 1 K. Zdravijce. Za samospeve s klavirjem. Uglasbil
V Parma 3 K. Triglavske rože. Valček po slovanskih napeviii za
klavir. Uglasbil V. Parma 2 K 50 h. Slovanske cvetke. Potpourri po slovanskih napeviii
za klavir. Zložil V. Parma 3 K.
•
Za citre:
Venec slovenskih pesnrj za citre. Mešiček Jos. II. natis, ! K 40 h.
Slovenski citrar št 1. Mešiček Jos. Narodna koračnica, 80 h.
Slovenski citrar št 2. Koželjski Fr. S., Na vasi, fantaz., 90 h.
Pouk v igranju na citrah. Koželjski Fr. S. I. zvezek
3 K, II. zvezek 3 K, III. zvezek 2 K 60 h.
Nastane kratek molk, tekom katerega napiše Ludovik XVIII. I s kar mogoče majhno pisavo na rob svojega Horaca opazko, na kar pravi z zadovoljnim obličjem moža, ki meni, da je imeli veliko misel, pa je razložil samo misel drugega človeka:
»Nadaljujte, moj dragi, naOnljujte, poslušam vas."
,,Sire," pravi gospod Blacas, ki je upal, da izrabi Ville-fortovo poročilo v svojo korist, „povedati vam moram, da niso samo neosnovane govorice, ki me vznemirjajo; pravkar je došel zelo zvest podanik, ki zasluži vse moje zaupanje in mi je naročil, naj opazujem južne pokrajine, (vojvoda izgovori te po-sleduje besede z nekakim obotavljanjem) ter mi povedal, da preti kvalju velika nevarnost. Zato sem prihitel k vam, sire."
„Mala ducis avi domum," nadaljuje Ludovik XVIII. in zopet napiše opazko.
•.AH mi zapoveduje Vaše Veličanstvo, naj več ne omenjam tega predmeta V"
,.Xe, moj ljubi vojvoda, ampak sezite z roko tu notri."
..Kam "i(i
..Na levo."
,,Tukaj, sire V"
»Rekel sem vam na levo, in vi iščite na desni; tukaj nienim; tukaj morate najti včerajšnje poročilo policijskega ministra... T0(ia čakajte, tukaj je gospod Dandre" sam... ali ni res, imenovali ste gospoda DandrdjaV" pravi Ludovik XVIII. slugi, *' je prišel naznanit policijskega ministra.
»Da, sire, gospoda barona Dandreja," odvrne ta.
»To je prav, baron," pravi Ludovik XVIII. z neopazljivim smehljajem? »vstopite, baron, in povejte vojvodi najnovejše,
kar
veste o gospodu Bonaparteju. Ne zamolčite nama ničesar
o stvari, in če ><* položaj še tako resen. Povejte, če je otok Etoa vulkan in ce bodemo videli, kako izbruhne iz njega plahneča ^strašna vojska; bella, horrida bella?"
Gospod Dandre" se nasloni gracijozno na naslonjalo fotelja "i pravi:
„Ali je izvolilo Vaše Veličanstvo prečkati moje včerajšnje poročilo V"
„Toda povejte vojvodi, ki ne more najti poročila, sami, kaj je njega vsebina; razjasnite mu natančno, kaj počne uzur-pator na svojem otoku."
,,Gospod," pravi baron vojvodi, „vsi zvesti sluge. Njegovega Veličanstva se morajo veseliti zadnjih poročil, ki so nam došla z otoka Ebe. Bonaparte..."
Gospod Dandre se ozre v Ludovika XVIII., ki se je ves zatopil v svoje opazke in niti ne dvigne glave.
„Bonaparte," nadaljuje baron, ,,se strašno dolgočasi. Cele dneve prebije s tem, da opazuje svoje rudarje."
„In se praska, da si prežene čas."
„Praska se V" vpraša vojvoda. „Kaj hoče reči, Vaše Veličanstvo ?"
„Ej da, moj ljubi vojvoda; ali pozabljate, da ima ta veliki mož, to heros, ta polbog kožno bolezen prurigo, ki ga razjeda V"
„Še več, gospod vojvoda," nadaljuje [policijski minister, ,.skoro sveti smo si, da uzurpator v kratkem času zblazni."
»Zblazni V"
„Da, zblazni. Njegova glava postaja vsak dan slabejša. Zdaj joka vroče solze, zdaj se smeji, kar mu dopušča grlo; včasih prebije cele ure na obali in se zabava s tem, da meče kamenje v vodo, in če odskoči kamen pet-ali šestkrat od vodne gladine, je videti prav tako zadovoljen, kakor da je dobil drugi Marengo aH drugi Austerlitz. Priznati morate, da so to znamenja blaznosti."
„Ali pa modrosti, gospod baron, ali pa modrosti," pravi Ludovik XVIII. smehljaje. „Veliki vojskovodje starega veka so se tudi zabavali s tem, da so metali kamenje v vodo. Tako pripoveduje Plutarh v življenjepisu Scipijona Afričana."
Vide' to brezskrbnost, se gospod de Blacas zamisli. Ville-fort, ki mu ni hotel povedati vsega, da bi ne žel kdo drugi
da je obvestil kralja o njegovi skrivnosti, mu je vendar povedal dovolj, da mu je vzbudil resne skrbi.
„Xaprej, naprej, Dandre"," pravi Ludovik XVIII., „Blacas Še ni prepričan; preidite k uzurpatorjevi spreobrnitvi."
Policijski minister se pokloni.
„K uzurpatorjevi spreobrnitvi!" zamrmra vojvoda ter se ozre v kralja in Dandreja, „Ali se je uzurpator spreobrnil V"
„Popolnoma, moj ljubi vojvoda."
..Pojasnite mi to, baron."
„To je bilo tako, gospoda vojvoda," pi.rd minister z največjo resnostjo sveta; „zadnjič je pregledoval Napoleon vrste svojih vojakov, in pri tej priliki sta mu izrazila dva željo, da bi se vrnila rada na Francosko; odpustil ju je in ju opominjal, naj zvesto služita svojemu dobremu kralju; to so bile njegove lastne besede, gospod vojvoda, to vem gotovo,"
„Torej kaj menite, Blacas V" pravi kralj triumfujoče.
„Jaz menim, sire, da se moti gospod policijski minister ali pa jaz. Toda ker je nemogoče, da bi se motil gospod policijski minister, ki ima skrbeti za blagor in čast Va^jca Veličanstva, se skoro gotovo motim jaz. Vendar bi na mestu Vašega Veličanstva govoril z možem, ki sem vam ga omenil. Celo nujno prosim, da mu izkaže Vaše Veličanstvo to čast."
„Rad, vojvoda; na vaše priporočilo ga sprejmem, če želite; toda sprejmem ga z orožjem v roki. Gospod minister, ali imate še kako novejše poročilo kakor to, kajti to je že od 20. februvarja, in danes imamo 3. marca."
„Ne, sire, toda pričakujem ga vsako' uro. Izza ranega jjutra nisem H! doma, in morda je med tem..."
„Pojdite na prefekturo, in če je katero tam, mi je prinesite. Če ni nobenega,"' nadaljuje Ludovik XVIII. smehljaje, „tudi prav; v tem slučaju mi jedno naredite. Ali se ne godi vedno tako?"
(Dalje pride.)
got)feHci]s1
v Raštelju št. 3, II. nadstropje.
;n ti ti m ii ti li it ii ::i
N
A. vd. Berini - Gorica
Šolsia olica št. 12
vela zaloga oljliuep olja
prvs vrsta
nainaljšif) tvrdk iz Istre, Dalmacije, Molfetle, Sari fr< Niče
s prodajo na droBno in debelo.
rrodaja na drobno: K - 64, —-72, —-SO, —88, —-06,
1-12, 1-20, 1-36, 1-44, 1-60, 1-80, 2' .
------- Na debelo cene ugrodne. -------
Pravi vinski kis in navaden. Zaloga mila ic sveč. Cene zmerne.
Išče se
učenca
za knjigarno in trgovino z muzikalijami " in umetninami. ZZIZZZZ
Ako hočete zares -
kupiti, vedno solidno in lepo blago po primerno nizkih cenah in se ne pustiti samo radi nizkih cen slepiti, Vam morem s prepričanjem zagotoviti, da se blagovolite obrniti zaupno, v Vašo popolno zadovoljnost, ob vsaki potrebi do domače tvrdke
J. ZORNIK - Gorica
sedaj Gosposka ulica štv. 10.
ki nudi največjo zalogo vedno zadnjih novosti krasnih okraskov za obleke, perila in ovratnice za gospode, solnčnikov, dežnikov, svil, modercev, predpasnikov, pasov itd.
«—. Zaloga vseh potreben za g. šivilje in krojače. ***•*
1
Ponudbe na:
Goriška Tiskarna fl.Gabršček.
Ogrska
cvetlična paprika L558
priznano izvrstno vrsto. Lastni pridelek leg za K 5. Razpošilja po povzetju od 1 kg dalje franko. Nadaljne posebnosti: slanina. Ogrski salami itd se zaračunajo najceneje.
Razpošiljalnica vsakovrstnih deželnih pridelkov Haupt A. Rudolf
Budimpešta (Ogrsko) VIT. Ovodag-asse 22.
I j\ntori Uvanov pečenko - Gorica |
TEKALlSČE JOSIPA VERDIJA it. 20.
Velika zaloga
pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 1 naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzoree.
Zaloga piva
tovarne G. dfuerjevih dedičev v Ljubljani in plzenjskega piva ,prazdroj* iz sloveče češke „/ffeŠčansfo pivovarne".
Zalog« leda, karerega se oddaja le na debele od 100 kg naprej.
1 Trj>o\/5ko-obrtna re^\^tro\Jar\a zadruga
& z neomejenim Jamstvom v Gorici.
I V svojem »Trgovskem Domu."
S Hranilna vlaga obrestuje po *'/,%, večje, stalno naložene najmanj na jedno
5 leto, po dogovoru Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez iz
•? gube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama.
*j Pomolila daje na poroštvo ali zastavo na 5-ietno odplačevanje v tedenski)', ali
* mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanje
5 Zadruinlkl vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih
jtj letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron.
Stanja 30. junija 1904 :
Datail: a) podpisan!.........K 1,174.800-
b) vplačani.........» 376.103--,
Dana posojila..........• 1,930.i)29-—
Vloga............. • 1,828.591-—
... 1 Zavod cerkveqih umetr|in „Macloma"
St. Ulrich, Gr6denn Tirolsko,
se priporoča častiti duhovščini za izgotovljenjo SV. razpel, SV, kipOV,' jaslic, krlievih potOV, altarjev, priiniC itd. ter jamči za točno in pravilno izvršitev. Spričevala o fino izvršenih delili so na razpolago. Premije: Inomost, Dunaj, Bozeu, Pariz.
©ar- Zahtevajte cenik! ~%renočišča po zmernih cenah. — /elik jedilni salon, poleg stekleni ;alon s teraso. — V poletnem lasu prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za skle-ijene družbe. — Izborna kuhinja, Domača" in ptuja vina. Izvirne pilzensko »prazdrojVpivo.
Ceno zmerne. Postrežba poštena in točna.