pevsko društvo »Kolo« iz dohodkov svojega koncerta dne 6. novembra 1909 v Ljubljani, kot nagrado za nove, še ne objavljene mešane ali moške zbore s slovenskim ali hrvatskim tekstom. Vsota se bo razdelila med relativno najboljše doposlane zbore po glasbeni vrednosti. Termin do 31. julija 1910. Skladatelji naj označijo svoje skladbe samo z geslom, svoja imena naj pa prilože v zaprtem kuvertu pod istim geslom. Nagrajene skladbe preidejo v last »Glasbene Matice«.
„Glasbena Matica" v Ljubljani razpošilja nov cenik svojih muzikalij. V njem najdejo pevska društva 55 različnih glasbenih zbirk z več nego 430 moškimi in mešanimi zbori. V »Glasbeni Matici« so k prav mnogim partituram na razpolago tudi litografirani glasovi po cenah, označenih v dotični opazki tega cenika.
Podružnica „Glasb. Matice" v Trstu, ki se je največ po prizadevanju učitelja K. Mahkote ustanovila pred tremi meseci, šteje danes 22 učencev za teorijo, 20 učencev za klavir in 14 učencev za gosli. Teorijo, I. letnik, poučuje K. Mahkota po 2 uri na teden, klavir, ki ga obiskujejo začetniki in oni učenci, ki so se ga učili največ 4 leta, poučuje E. Adamič 11 ur na teden, gosli 1. II. in III. letnik J. Frischkotvitz, višje letnike Bibiza po 7 ur na teden. Pevski zbor šteje 28 moških in 26 ženskih glasov, skupaj 54. Koncertni in šolski vodja je K. Mahkota. Dijaški zbor se je  moral vsled pomanjkanja tenorov opustiti.
E. A.
Novi predsedniki pevskih društev so : Tržaško pevsko društvo „Kolo": Maks Cotič, (vnovič izvoljen na občnem zboru dne 9. jan. t. 1.), Vipavsko pevsko društvo: Ivan Boje, (občni zbor dne 18. jan. 1.1.), Pevsko društvo »Ilirija" pri Sv. Jakobu blizu Trsta : Gregor Babic (občni zbor dne 23. jan. 1.1.). Pevsko društvo „Višava" na Konkonelju: Matija Čebule (občni zbor dne 29. jan. t. L), Pevsko društvo »Postojna" v Postojni: Fran Kutin (občni zbor dne 16. jan. t. 1.).
Skupščina odposlancev „Zveze slovenskih pevskih društev" se bode vršila dne 6. marca 1910 ob 10. uri dopoldne v pevski dvorani »Glasbene Matice« v Ljubljani.
Slovenski glasbeni svet.
Na koncertu pevskega društva „Zarja" v Rojanu sta
se pela dne 16. januarja 1.1. pod vodstvom Emila Adamiča med drugim dva mešana zbora iz »N. A.« in sicer drja. Schwaba »Zdaj sam le sem zahajam« in E. Adamiča »Da sem jaz ptičica«. Največji uspeh so imeli razun Adamičeve skladbe dva Dvofdkova »Moravska dvospeva« in Smetanov sekstet iz »Prodane neveste«. Vzpored in način izvajanja dokazujeta, da stremlja društvo po najvišjih umetniških ciljih. Dne 19. marca 1.1. priredi isto društvo pod Adamičevim dirigentstvom koncert, čigar program bo obsegal jedinole skladbe iz »N. A.« Drugim pevskim društvom za vzgled! Pevsko društvo „Zvon" v Šmartnem pri Litiji je pred-našalo dne 9. januarja 1.1. pod vodstvom Emila Lajovica med drugim Antona Lajovica krasni peteroglasni mešani zbor »Bolest
j  kovač«,  Smetanov  sekstet iz »Prodane neveste« in Adamičev mešani zbor »Zaman  pod oknom« iz  »N. A.«  Lepa ambicija,
j  posnemanja vredna pred vsem v — Ljubljani!
Delavsko bralno društvo v Idriji je pelo dne 31. decembra 1. 1. Adamičev mešan zbor „Ptička« iz »N. A.«
Sledeče skladbe iz „N. A." so se pele razun že omenjenih: Dr. Schwab: »Zdaj sam le sem zahajam . ..« E. Adamič: »Da sem jaz ptičica.« E. Adamič: »V samotah.« (Trebče : Pev. dr. »Primorec«). — Dr. B. Ipavec: »Ej, tedaj . . .« (Sv. Ivan: Sokolski pevski zbor). — Dr. G. Krek: »Pogodba« solospev. (Slav-janska Čitalnica v Trstu). V. Novak: »Bi mirna noč« moški zbor. (Zagreb »Kolo«, Volosko, Hrv. pj. društvo »Lovor« in Zagreb »Hrv. akad. omladina«), Vjek. Rosenberg-Ružič: »San« moški zbor (Vukovar, Hrv. pj. društvo »Dunav«).
Pevsko in glasbeno društvo v Trstu namerava prirediti marca meseca velik koncert pri katerem se boste proizvajali iz »N. A.« točki: E.Adamič: »Prekmorska pošta« in A. Foerster: »Povejte ve planine«; pri pevskem večeru, ki se priredi kmalu na to, pa poleg zgoraj imenovanih še E. Adamič: »V gorah«
B. Ipavec: »Tiček« in G.Krek:  »Vabilo«. — Oceno o koncertu in pevskem večeru prinesemo v prihodnji številki.         E. A.
Nov slovenski tamburaški mesečnik „Lira" izhaja, kakor poročajo dnevniki, od 25. januarja t. 1. Cena celoletno 10 K, polletno 5 K, posamezne številke po 1*20 K. Naročila sprejema upravništvo  »Lire« v Ljubljani,  Sodna ulica št. 4/II.
Pod naslovom „0 slovenski narodni glasbi" obljavlja prof. D. Beranič v znanstveni reviji »Čas« (štev. 1 in 2 1.1.) razpravo, ki naj opozarja na pomen narodnih napevov in naj označi njihove lastnosti. Do sedaj priobčenemu delu, ki temelji večinoma na znanih raziskavanjih hrvatskega muzikologa Fr. Ks. Kuhača in njegovem standard-worku »Južnoslovjenske narodne popjevke«, se v obče pridružujemo. Glavna zasluga vsaj dosedanjih razkladanj pisateljevih ne leži tako v novih mislih kakor v tem, da ž njimi opozarja naše nabiratelje narodnega gradiva na popolnoma krivo metodo dosedanjega njihovega delovanja. Pomembnih pozitivnih rezultatov bo po našem mnenju mogoče doseči jedinole na podlagi veliko osnovane glasbeno-znanstveno urejene zbirke narodnih motivov in pesmi, ki je sedaj Slovenci še nimamo. Osobito Štrekljeve notacije so popolnoma nezanesljive. (Pri delu tako monumen-talnega pomena bi se pač bilo izplačalo, da bi se gradivo bilo dalo tudi glasbenemu veščaku v pregled, eventualno v obdelovanje.) Ko bo Beraničeva razprava vsa objavljena, se bomo eventuelno še temeljiteje pečali z njenimi rezultati.
Dve novi skladbi je izdala Katoliška Bukvama v Ljubljani in sicer: P. Hugolin Sattner: Missa Seraphica ad quatuor voces inaequales cum organo. Partitura 3'20 K, posamezni glasovi 50 v. (Kritiko objavil je Stanko Premrl v št. 3 »Slovenca« z dne 5. januarja 1.1.) in Stanko Premrl, Telovadska. Za moški zbor. Partitura 50 vin, glasovi (po dva skupaj) 10 v. (Oceno je spisal F—č, št. 23. »Slovenca« z dne 29. januarja 1.1.) — Skladbi nam niste došli.
„0 glasbeni vzgoji s posebnim ozirom na ljudsko šolo" je naslovljena 52 strani obsegajoča temeljita razprava našega sotrudnika, zaslužnega muziko-pedagoga in skladatelja H. Druzoviča, ki je priobčena v »Pedagoškem Letopisu« IX. 1909 (str. 57 si.). Na vzgojeslovnem polju zelo delavni pisatelj
rje tu ledino. O temeljitem in vsega priznanja vrednem sp isu
bomo poročali o priliki obširneje.
Predpustne šale naših kritikov. O Jamovi »Logarjevi
Kristi« piše novi glasbeni kritik »Ljubljanskega Zvona«, dr. Jos.
C.   Oblak tekom svoje Girardiju, Pepici Glocknerjevi in »razposajenemu duhu Dunajskemu« posvečeni himni sledeče besede; »Ne morem reči, da je glasba bogve kako originalna, — skoro nekak potpourri dunajskih popevk je — vendar pa ne plagijat (sic !), kakor so ji hoteli nekateri očitati — toda opereta v svoji celoti z libretom in glasbo vred (kaj še?) je nekaj tako ljubkega, da ti je pravi užitek čuti jo po „Nižini", „Lohengrinu" L dr.« Tako je torej stališče, ki ga zavzema v najnovejšem času »Ljubljanski Zvon«, »mesečnik za književnost in prosveto« napram Wagnerju. »Logarjeva Krista" pa — „Lohengrin!" Naš kritik-sotrudnik, ki ga diči o pravem času in na pravem mestu morda ravno toliko zaželjene »Dunajske razposajenosti« kakor drja. J. C. Oblaka, se je prebravši ta monumentalni stavek udajal v svoji predpustni razpoloženosti sledeči idilični viziji: Zvonik! V njem sedi Pepica Glockner — Dunajsko-razposajena »Zvoni-karjeva« — in — zvoni! Vrabci okoli zvonika imajo svoje podunajčanjeno veselje, plešejo in kričijo na vse grlo. Visoko gori nad vsemi »oblaki« pa kroži mirno samoten busard, ne zmeneč se za vse zvonike, vrabce in oblake sveta! . . . Akor-dovci pač tudi v predpustnem času »ostanemo, kakor smo b'li« in
13