GOSPODARSTVO ^•'0 XIV ŠTEV. 336 CENA LIR 30 POŠT. PLAČ. V GOT. PETEK, 11. MARCA 1960 SPED. IN ABB. POSTALE GR. II TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 38-933 Jugoslovansko gledišče o trgovini z Italijo tanjšanje jugoslovanskega primanjkljaja - Izvoz tudi industrijskih izdelkov slo* pred začetkom italijansko-jugo-Vj ^tskih pogajanj za obnovitev trgo-HjK j6 pogodbe v Beogradu je predsed-;1) ^goslovansko-italijariBke trgovinske javrn'ce inž. F. Kneževič z daljšo iz-j2 ” Pojasnil jugoslovansko gledišče. e njegove izjave objavljamo bistve-tj2™datke, ki nam jasno označujejo Hi,/0! trgovinske menjave med sosed-a državama. Vr, JUGOSLOVANSKI ^RIMANJKUAJ ZMANJŠAN t. 'edn°st italijansko , Kovipg jugoslovanske ^“"ne. v lanskem letu je dosegla joj ^ milijonov dinarjev (121,76 mili-'ijf ^°*arjev) ter je bila za malenkost T? kakor v letu 1958, ko je dosegla IjJ,. mil. dinarjev (121,5 milijona dolg Jev). V zunanji trgovini so nastopi-spremembe v sami sestavi, i?v * v kolikor gre za jugoslovanski j0 ?• Lani se je povečal izvoz v Itali-tosl - ti pa je nazadoval uvoz v Ju-^vtjo. Tako se je jugoslovanski pri-Gjtkljaj, ki je leta 1957 znašal okoli i,, : milijonov din. (25 mil. dolarjev) d0] e!a 1958 4.100 mil. din (12,7 mil. (jjfjev), lani znižal na 1.900 mil. din. jfcjj anl. dolarjev). Jugoslavija je leta . Uvozila v Italijo za 16.175 mil. di-Gev' ^eta Pa za 17.291 mil. din., k rTrec^stavlia 6,92% povečanje. Uvoz alije se je lani zmanjšal za 5,17%, ^er od 20.788 mil. din. v letu 1958 .242 v letu 1959. Zmanjšanje uvo- h Ge L , nastopilo, ker se je v začetku Sa leta zmanjšal uvoz opreme a 'nislu sporazuma o uvozu iz Italije , %edit, proti koncu leta pa se je ta 2 zopet povečal. PRVic IZVOZ INDUSTRIJSKIH IZDELKOV jjj ®0slavija je lani na vseh področ-iG^ečala svoj izvoz v Italijo, razen ?a kemičnih proizvodov, najbolj pa 0Je Povišal izvoz živil, in sicer za Ig'1 mil. din., kakor tudi izvoz Se je li Prvič je lani Jugoslavija pričela V dokončne industrijske ?igei m iz G ke. Uvoz industrijske opreme na - ag* novega sporazuma o kreditira- ti0, — lanskega leta se je razvil ugodij..do konca januarja je bilo od 50 |j.J0n°v dolarjev kredita izkoriščenih •" . milijonov dolarjev. Letos bodo tu-JJvršili sporazum med tovarnama Crvena zastava glede gradit- ^Tin SLn°.Ve avtomobilske tovarne v Jugo-ij0 jP. nadalje sporazume med Ansal-. n Montecatini na eni strani in Rud- ^ za 5 ^rugi. povečanje koksarne v Lukavcu JUGOSLOVANSKI IZVOZ JE TREBA ŠE POVEČATI G12' Kneževič opozarja, da bodo le-HllG Jugoslavijo zaradi dospelosti raz-Ve. °bveznosti nastopile linančne teža-s]o’vZaradi tega bo treba povečati jugo-anski izvoz v Italijo; edino tako se in Ugotoviti primeren uvoz iz Italije ^ °rmalen razvoj medsebojne trgovi-llj’ ,SlCer bi se jugoslovanski primanj-^ 1 .zopet povečal. Jugoslovanska in-!l*ja je že toliko napredovala, da (jjarada čim več svojih izdelkov izvo-SOo' dalija uvozi iz tujine približno za milijar[i lir industrijskih izdelkov tnet čez tržaško pristanišče se j^meseca januarja povečal v primer-z lanskim letom; letos je nam-(, Pomorski promet znašal 438.193 v m 310.335) ton, in sicer se je polj. al dovoz od 216.042 v lanskem le-na 345.914 ton v letošnjem. Ne j., torej za povečanje izvoza iz tr-il kega pristanišča; ta je celo naza-l)a aL in sicer od 94.293 v letu 1959 .92.279 ton. Podrobni podatki nam U, euo, da gre povečanje dovoza po Uj fm v prvi vrsti na račun poveča-tarh ^ovoza mineralnih olj; ta se je 1 mreč dvignil od 118.619 v lanskem dj11 na 213.204 ton v letošnjem. Tu-^gibanje prometa v drugih prista-po svetu kaže, da prispeva tG°2 mineralnih olj čedalje bolj k Ij.bovemu prometu. Tržaške petro-(jk® čistilnice so letos predelale sjj/o več mineralnega olja kakor lan-teto, čeprav je v samem mesecu j. barju tega leta predelava upadla [[^121.980 v decembru leta 1959 na %. in strojev, zato bi lahko uvozila tudi več teh izdelkov in strojev iz Jugoslavije; saj so ti izdelki na višini. OVIRE PRI IZVOZU KMETIJSKIH PRIDELKOV Prehranjevalni kmetijski pridelki so lani predstavljali 43% jugoslovanskega izvoza v Italijo. Razvoj je bil ugoden tudi zaradi tega, ker je bila lanska letina izredno ugodna. Jugoslavija bi lahko izvozila še več kmetijskih pridelkov v Italijo, ko bi ne bile z italijanske strani postavljene nekatere upravne ovire, kakor za uvoz živine, mesnih konserv, koruze, ribjih konserv, govejega in telečjega mesa, prekajenega mesa, svinjskega mesa itd. Že v začetku lanskega leta so bili nekateri kontingenti izčrpani, tako kontingenti živine, koruze in prašičev; to dokazuje, da bi se izvoz teh proizvodov v Italijo dal še povečati. Zaradi dobre lanske letine ima Jugoslavija na razpolago več kmetijskih pridelkov. ZA POVEČANJE IZVOZA INDUSTRIJSKIH IZDELKOV IN SACET Izvoz jugoslovanskih industrijskih izdelkov v Italijo bi lahko zavzel večji delež, že danes izvaža Jugoslavija v Italijo več teh proizvodov, kakor lito železa, cevi za kanalizacijo, razne orodne stroje, športno opremo itd. Da bi lahko pospešili jugoslovanski izvoz v Italijo, kakor izvoz industrijskih izdelkov, pa (udi da bi v menjavi vzpostavili pravilno skladnost, kakor tudi, da bi uredili tehnično sodelovanje, je bila v Milanu ustanovljena mešana itali-jansko-jugoslovanska družba SACET. Ta bo v veliki meri pospeševala izmenjavo med obema državama. VPRAŠANJE TEHNIČNEGA SODELOVANJA Inž. Kneževič meni, da se sodelovanje med italijansko in jugoslovansko industrijo ni razvilo kakor bi bilo pričakovati, in sicer zaradi tega, ker so italijanski industrije! šli v kooperacijo z namenom, da bi povečali izvoz tudi takšnih svojih izdelkov, ki jih jugoslovanska industrija že sama proizvaja. V nekaterih primerih se je kooperacija obnesla, kakor na primer v primeru tovarn FIAT in Crvena zastava ali pa med tovarno Fiorentini in jugoslovanskimi tovarnami. POTREBNA JE VEČJA SPROSTITEV Ob zaključku svoje izjave je inž. Kneževič naglasil, da bi morala Italija še bolj sprostiti jugoslovanski uvoz, in sicer jugoslovanskih prehranjevalnih pa tudi industrijskih proizvodov. Za Jugoslavijo naj bi veljali isti pogoji, kakor jih Italija dovoljuje za uvoz iz držav Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi. Glas italijanskega gospodarstvenika »Italjug« je objavil članek trgovinskega svetnika pri italijanskem poslaništvu v Beogradu Marcella Seratinija o razvoju italijansko-jugoslovanskih gospodarskih odnosov. Pisec daje pregled tega razvoja od leta 1954, ko je nastopil svojo službo, do danes, ko odhaja s tega mesta. Med tem časom se je trgovina med obema državama podvojila, saj je lani dosegla vrednost 36 milijard in pol dinarjev (leta 1954 17 milijard 600 milijonov). Pisec navaja pregledno razne trgovinske in gospodarske dogovore med obema državama. Po njegovem mnenju je jugoslovansko gospodarstvo že tako napredovalo, da ni mogoče več govoriti o dopolnjevanju (komplementarnosti) italijanskega z jugoslovanskim gospodarstvom v starem smislu besede; saj se jugoslovansko gospodarstvo razvija na vseh področjih proizvodnosti. S tem ni morda rečeno, da so se tako ustvarili -manj ugodni pogoji za razvoj gospodarskih odnosov med obema državama. Ne smemo namreč pozabiti, da zavzemajo v italijanski zunanji trgovini prva mesta industrijsko najbolj razvite države, kakor Zah. Nemčija, Združene ameriške države, Vel. Britanija, Švica in Francija. ITALIJANSKO - JUGOSLOVANSKA ZUNANJA TRGOVINA (v milijonih dinarjev) 1954 1955 1956 1957 1958 1959 Jugoslovanski uvoz 7.107 12.802 12.309 23.640 20.279 19.242 Jugoslovanski izvoz 10.516 11.457 13.712 16.091 16.173 17.291 Skupaj 17.623 24.439 26.021 39.731 36.452 36.533 Jftlo viti vitiljafi* Inflacija v Ameriki zadržana? Ameriški pritisk pa 0EEC Med predstavniki Organizacije za gospodarsko sodelovanje v Evropi (OE EC) in predstavniki ameriške vlade so že dalj časa pogajanja glede preobrazbe te evropske, organizacije, ki bi omogočila udeležbo Amerike in Kanade. Glede bodočega ustroja OEEC je tudi Jugoslavija, ki sodeluje pri OEEC, v nekaterih odsekih predložila svoje predloge. Amerika in Kanada hočeta sodelovati kot enakopravna člana, to je na isti ravni kakor evropski člani; vendar si ameriški Kongres (parlament) ne da kratiti svojih pravic ,da bi izrekel dokončno besedo glede carinskih obvez Združenih ameriških držav. Predstavniki evropskih držav bodo lahko kakor doslej sklepali in sprejemali obveze pod okriljem OEEC, toda Amerika bo sprejela sklepe OEEC samo kot priporočila. V bodoče si morajo članice OEEC predvsem prizadevati, da .se doseže popolna zamenljivost valut. Diskriminacijo evropskih članov pred uvozom z dolarskega področja je treba odpraviti. Potrebni so medsebojni sestanki za usmeritev konjunkturne politike in glede pomoči nerazvitim deželam. Po a-meriški zamisli je treba urediti trgovinska vprašanja članov OEEC v večstranskem okviru. Postaviti je treba nov kodeks liberaliziranega blaga. Sedanji je star že 10 let. JUGOSLOVANSKI SLADKOR ZA GRČIJO. Beograjsko podjetje »Centro-prom« je prodalo v Grčijo 4.145 ton kristalnega sladkorja. Toliko je znašal prebitek od lanske, letine, ki je bila v Jugoslaviji izredno dobra. Nekateri evropski gospodarski listi, med njimi tudi londonski Financial Times, poročajo v zadnjem času, da pojema ameriški gospodarski polet. Financial Times je šel celo tako daleč, da je pisal o domnevi, da ne izključujejo Američani možnosti, da bi ameriška vlada znižala vrednost dolarja nasproti zlatu. Prav pred kratkim, še preden je Financial Times objavil svoje, poročilo, so iz ameriških finančnih krogov zanikali to vest in naglasili, da ostane Amerika pri sedanjem tečaju, to je pri 35 dolarjih za unčo zlata. Ameriški Times poroča, da je vlada, to je strokovnjaki predsedništva republike in drugih strokovnih ministrstev, optimistično razpoložena glede gospodarskega in finančnega položaja. Po njenem mnenju je bila dokončno odstranjena nevarnost inflacije. Bitka proti dviganju cen je bila dobljena. Približuje se doba ustaljenih cen. Med davčno in kreditno politiko je bilo doseženo ravnovesje. Finančniki napovedujejo prebitek v državnem proračunu za finančno leto 1961, in sicer naj bi prebitek znašal kar 4,2 milijarde dolarjev. Banke zveznega rezervnega sistema so uredile, kreditno politiko. Posojila so bila skrčena in s tem je bilo preprečeno skakanje cen, ki bi danes gotovo bile vsaj za 5% višje, ko bi ne bila kreditna politika tako sti-skaška. Na razpoloženje tovarnarjev in ameriških delavcev vpliva močna konkurenca tuje industrije na zunanjih trgih. Delavstvo se je prepričalo, da ni rešitve v nenehnih zahtevah po zvišanju plač, kajli zvišanje plač ima za posledico zvišanje cen proizvodov in s tem slabitev konkurenčne, moči ameriških izdelkov. Katere velesile pravzaprav vrtijo vrtiljak svetovne politike? Vsa znamenja kažejo, da namerava Hruščev, ki se te dni pripravlja na pot v Pariz, v kratkem zopet načeti berlinsko vprašanje in s tem hitreje pognati vrtiljak, na katerem se vozijo po vrsti Eisenhovver, De Ganile, Mc. Millan in Adenauer. Tako si predstavlja uganko berlinskega spora karikaturist A. Kolhaus. Med svojim obiskom v Indoneziji je Hruščev izjavil, da bi bila proglasitev svobodnega mesta zahodnega Berlina najboljša rešitev. O vzhodnem Berlinu naj odloča Vzhodna Nemčija. Proglasitev svobodnega mesta bi imela po vsej verjetnosti za posledico odhod a-meriških in drugih zahodnih čet. Toda ameriški senator Humphre,y svari ameriško vlado pred tem korakom. Rusija lahko sklene z Vzhodno Nemčijo ločen mir, toda s tem ni rečeno, da morajo Američani oditi iz zahodnega Berlina, pravi Humphrey. Senator o-čita Eisenhowerju, da je, v zunanji politiki prešibak. V istem smislu piše v »New Vork Timesu« bivši ameriški zunanji minister Dean Acheson. Ameriške čete morajo vztrajati v Berlinu, sicer bo Sovjetska zveza zahtevala, da se sploh umaknejo iz Evrope. Acheson je po svoji vrnitvi iz Zahodne Nemčije še dodal, da so Nemci prepričani, da so zahodne sile preveč popustljive glede Berlina. Posebnih novosti z berlinskega področja sicer ni, pač pa je poveljstvo zahodnih čet sporočilo Rusom, da bedo zahodna vojaška letala zopet letela nad Berlinom čez 3000 m visoko, česar doslej niso delala na izrecno željo Rusov. Sovjetska vlada je s posebno noto, ki jo je izročila poslanikom Amerike, Vel. Britanije in Francije v Moskvi, protestirala proti nemškim vojaškim o-poriščem v Španiji. Razplet te zadeve je pokazal, da so Nemci, preden so se začeli pogajati s Španci, o tem obvestili zahodne velike države članice Atlantske zveze (NATO). Po vsem tem niso delali na svojo roko. Nemški listi so se začudili, da je nemška pogajanja s Španci razkril prav znani urednik New Vork Timesa Sulzberger, ki je prijatelj poveljnika evropskih čet NATO generala Nordstada. AH so nemška o-porišča v Španiji vsem zaveznikom, posebno Angležem ljuba ali ne, je težko reči. Vsekakor je ameriški poslanik v Bonnu izjavil, da imajo Nemci pravico iskati oporišča za svojo vojsko izven svoje države. Podobno izjavo je dal tudi general Nordstad takoj po Sulzber-gerjevem odkritju. JUGOSLOVANSKA MISIJA V NIGERIJI Posebna jugoslovanska misija dobre volje, ki jo vodi Sergej Kraigher, predsednik komiteja za zunanjo trgovino, je obiskala Nigerijo, kjer jo je sprejel predsednik vlade Abubakar Baleva. Razgovarjali so se o možnostih sodelovanja med obema državama. Anglija je obljubila neodvisnost Nigeriji, ki postane neodvisna država 1. oktobra letos. Ministrski, predsednik Nigerije je izjavil, da je njegova država pripravljena razviti gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo ;dobrodošle ji bodo njene izkušnje za gospodarsko obnovo Nigerije. DOLARJI ZA OBOROŽITEV EVROPE Ameriški senatni odbor za zunanje zadeve je prisilil vlado, da je končno objavila podatke o ameriški vojaški pomoči, ki jo je Amerika dajala svojim zaveznikom v zadnjih 10 letih. Ameriški listi pripominjajo, da se iz teh podatkov vidi, kako so večjo pomoč prejemale gospodarsko močnejše države. Tako navaja poročilo, da je Francija prejela od Amerike v zadnjih 10 letih 4 milijarde 300 milijonov dolarjev, to je dvakrat več kakor katera koli druga zavezniška država. Poročilo dodaja, da je Francija prejemala veliko ameriško pomoč zlasti zaradi stroškov, ki jih je imela med vojno v Indokini, Francoska vlada opravičuje to visoko pomoč tudi s tem, da je prisiljena že tako trošiti mnogo denarja za obrambo. Francija troši v te namene 8% svojega narodnega dohodka. Združene ameriške države 10%; Francijo star ne mnogo boj proti upornikom v Alžiriji. Za Francijo je prejela največ denarja Italija, in sicer 1 milijardo 800 milijonov dolarjev; Italija troši v vojaške namene samo 4% svojega surovega narodnega dohodka. V zadnjem času je v ameriški politiki nastopila pomembna sprememba, in sicer v smislu, da bo Amerika dajala večjo pomoč revnejšim državam, ki morajo vzdrževati razmeroma večjo vojsko. Prav tako bodo prejemale večjo pomoč tiste države članice A-tlantske zveze (NATO), ki so privolile, da so Američani na njihovem ozemlju lahko postavili raketna oporišča. Zaradi tega pristanka so te države bolj izpostavljene sovjetskim napadom kakor druge. V finančnem letu 1960 bo ameriška vojaška pomoč razdeljena med osem držav, ki bodo prejele največ, v naslednjem razmerju (v milijonih dolarjev); Korea 254, Nacionalistična Kitajska 207, Italija 137, Turčija 137, Velika Britanija 132, Japonska 115, Francija 114 in Grčija 113 milijonov dolarjev. Vsota, ki jo bo prejela Italija, vključuje tudi vrednost raket tipa Jupiter, pomoč Veliki Britaniji pa vrednost raket tipa Thor. Naj omenimo še nekaj drugih držav, ki bodo v letošnjem finančnem letu prejele ameriško finančno pomoč. Za Norveško je določenih 38 milijonov dolarjev (ta troši samo 4% svojega narodnega dohodka v vojaške namene), za Dansko 48 milijonov dolarjev, (troši 3% narodnega dohodka) in za Nizozemsko, ki troši 5% svojega surovega narodnega dohodka v vojaške namene, 58 milijonov dolarjev. Američani očitajo evropskim državam, da svoje vojaške proračune prepočasi dvigajo. Od leta 1950 so zahodne evropske države povečale svoje vojaške izdatke od 8,8 na l’,5 milijarde dolarjev, medtem ko so Združene ameriške države stroške za narodno obrambo med tem časom potrojile ter jih povečale od 13 na 41 milijard dolarjev. Ti podatki potrjujejo domnevo, da bodo morali Američani tudi v bodoče v veliki meri prispevati k vzdrževanju vojaške obrambe drugih držav. IZDATKI ZA OBOROŽEVANJE V AMERIKI IN NA ANGLEŠKEM Doslej niso bili še v nobenem proračunu Velike Britanije, izdatki za oborožitev vojske tako visoki kakor v sedanjem. V proračunu za bodoče finančno leto bodo namreč znašali 4 milijarde 500 milijonov dolarjev ter bodo za 5,8 odstotkov večji kakor v sedanjem finančnem letu. V primeri z Američani, pa Britanci še, vedno ne potrošijo toliko svojega dohodka za obrambo. Stroški za obrambo znašajo namreč na Angleškem 6,9 odst. narodnega dohodka, v Ameriki pa 8,6%. Skupno znašajo v Ameriki 41 milijard dolarjev. Za narodno obrambo gre na Angleškem približno ena tretjina celotnega proračuna, v Ameriki pa okoli ena polovica. Vojska naj pomaga dvigniti kmetijstvo Izpopolnitev orožja, zlasti raket je v Sovjetski zvezi omogočila skrčenje števila državljanov pod orožjem. Tako je lahko predsednik vlade Nikita Hruščev nedavno napovedal odpust 1,200.000 vojakov. Te ljudi bodo uporabili v gospodarstvu, da bi lahko izpolnili sedemletni načrt. Zlasti v kmetijstvu primanjkuje delovne sile. Obrambni minister maršal R. Ma-linovski napoveduje v moskovski »Pravdi« preobrazbo sovjetske vojske, in sicer v smislu, da bi vojaki svoj prosti čas lahko izkoristili za obdelovanje zemlje ali v katere koli druge kmetijske namene. Preobrazbo bi izvršili tako, da ne bi trpela udarna moč sovjetske vojske. Tako bi vojake, ki so dopolnili triletno vežbanje, nastanili blizu njihovih domov. Ko bi bili prosti, bi lahko obdelovali zemljo. Zahodni vojaški izvedenci so preračunali, da bi s takšno preobrazbo prihranili storilnost okoli 250.000 mož. Sovjetska oblastva si v zadnjem času prizadevajo, da bi veterane prepričale, da bi se naselili v osrednji Aziji, kjer primanjkuje delovne sile. Država jim ponuja zemljo in posojila po nizkih obrestih, poleg tega prejmejo nagrado 600 rubljev (60 ameriških dolarjev), v zadnjem času je precej veteranov, ki so odslužili vojaško službo, odšlo v Kazakstan. Tam je bilo pomanjkanje delovne sile na kmetih tako veliko, da niso utegnili niti pospraviti lanskega žitnega pridelka. TUDI AVSTRIJA BO PROIZVAJALA MOPLEN V prihodnjem novembru bo začela obratovati nova tovarna, ki jo je postavila pri Dunaju družba Danubia-Petrochemie A. G. Glavnica omenjene družbe je razdeljena na 3 dele: 40% pripada družbi Stickstoffwerke iz Linza, 40% italijanski družbi Montecatini, ostalih 20% pa avstrijski državi. Začetna zmogljivost tovarne bo 5000 ton »po-lipropilena«, ki ga bodo prodajali pod imenom Daplen. Specializirano osebje se je izučilo v Italiji. ton surovega mineralnega povečal se je tudi dovoz premoga 3ln5rUgega trde§a goriva, to je od na 42.670 ton. Dovoz lesa po t0 rju je napredoval od 166 na 195 I ’ toda izvoz lesa po morju je na-, “val in sicer od 12.853 na 6.922 * v januarju letošnjega leta. j “tezniški promet je bil v letošnjem t0 Uarju živahnejši kakor lansko le-m’ ln sicer je dosegel 187.936 ton, la-j v januarju pa 137.761. Vzporedno v^ovozom po morju se je dvignil iz-iz Trsta po železnici, ki se je po-i%al d 68.722 na 97.729 ton v letoš-G11 januarju, v izvozu iz Trsta po znici predstavlja prvo postavko etnog (23.294 ton), od tega 23.217 GVstrij° in 77 v notranjost Italije; v koruza, in sicer vseh 12 599 ton » Avstrijo. Od 3568 ton železne plo-Hj 1116 je 2.559 ton odšlo v notra-v. st Italije, 1009 ton pa v Jugosla-je°- Dovoz po železnici iz zaledja se . Povečal od 69.039 (v lanskem letu) * 9l!] „VISTA,, - TEST, Ul. Cirdoccl 15, tel. JM*6 Bogata izbira naočnikov, daljno* gledov, Šestil, računal in p0" trebSiin za vlije Sole, toplomere* in fotografskega materiala. — 1MNA IB ZLATARNA tllikalf Haiel - TRSI Čampo S. Giacomo 3 - tel. 93-881 Dr« najboljših znamk, celtka izbira zlatih okraskov za vsa prilil10 RuŽ barv# trajnost arom** užitek žensft Proizvodi Kemikalija - Novi S&d MOBIIzI MABALOSSO Uazme permafles Trsi ■ Triesle, ul. xxx Ottobre vogal ul. Torrebianca, tel. 35-740 Pohištva — dnevne sobe — oprema za urade - vozički - posteljice RAZSTAVE: UL. VALDIRIVO, 29 — UL. F. FILZI, 1 'Alj UoUl Bled .............J1HKmWKBL Odprt vso zimo. Tekoča, topla in mrzla voda. 61 postelj. Sobe s kopalnico. Lasten taksi, restavracija z narodnimi in mednarodnimi specialitetami. Depandansa BLEGAŠ z lastno restavracijo, 45 postelj, kurjava s pečmi. PENZION 800-1000 DIN DNEVNO - Sankališča - Smučišča - Žičnica. avtoprevozniSko PODJETJE L POŽAR TRST - ULICA M0RERI ST. ^ Tel. 28-373 Prevzemamo vRakovretn* preveze za tu in Inozemstvo. — Postrežba hit*8-Gobo ugodna Toldka SILA JOŽEF uvo z IZVOZ TRST — Riva Grumula 6-1 ' Telefon 37-004 Telefon 55-689 IVaša zavarovalnica LUNI ustanovljena leta 1828 d. RAVNIK, Trst Ul. Ghega 8 Tel. 27512 Stran 3 »EDE 2. TRST ULICA PaBIO E I L Z I ST. I«/I. TELEFON ST. f«-OS 'SPOn\RSKF.(,\ZDRUŽENJA' AVA zaradi odmere dohodninskega DAVKA C/2 ^orazcu za prijavo Vanoni je prilo-j0, tudi poseben obrazec za prijavo Sl) °dninskega davka C/2. Ta obrazec ttulžni izpolniti vsi delodajalci in ^’ati vanj vse prejemke, ki so jih v Op izplačali svojim uslužbencem. jJv2arjamo, da je nujno, da se pri-a Spolni pravočasno in izroči sku-s prijavo Vanoni uradu za nepo- %]n c/06 davke do 31. marca. Prijavo je jilj a izvršiti, četudi prejemki, ki so ^Plačali svojini uslužbencem, niso Vrženi obdavčenju. tod. °LNJEVANJE obrazcev zavo-?-A soc. ZAVAROVANJE (INPS) >novno obveščamo člane pa tudi taj’3.112’ ki imajo uslužbence, da ima jJttštvo združenja dovoljenje, da ure-j5e tudi mezdne knjige (libri paga) ^.'tpolnjuje obrazce za obračunavanje k Pevkov socialnega zavarovanja. Ta-frj “Odo, zlasti člani, gotovi, da so bili sPevki redno plačani in pravočasno jene vse obvezne prijave. ODBITKI OD BOŽIČNE NAGRADE NA RAČUN PRIDOBITNEGA DAVKA KATEGORIJE C/2 Odbitki se računajo takole: 1. Ce božična nagrada ne preseže zneska lir 18.461, ni nobenega odbitka. 2. Ce božična nagrada preseže znesek lir 18.461, a ne doseže zneska lir 20.000, se računa odbitek v izmeri 4,20% na razliko med 240.000 in zneskom, ki ga dobimo, če. znesek božične nagrade pomnožimo s 13. 3. Ce božična nagrada preseže 20.000 lir, a ne doseže zneska lir 73.846, se odbitek računa v izmeri 4,20% na celotni znesek božične nagrade. 4. Če božična nagrada preseže 73.846 lir, a ne. doseže zneska lir 80.000, se odbitek računa na celotni znesek božične nagrade, delno v izmeri 4,20%, delno v izmeri 8,40%. Del božične nagrade, ki je v primeru podvržen odbitku v izmeri 8,40% je vsota, ki jo dobimo, ako od produkta trinajsta plača pomnožena s trinajst odbijemo lir 900.000. 5. Če, znaša božična nagrada 80.000 lir, oziroma ako preseže ta znesek, se odbitek računa v izmeri 8,40 na celotni znesek. Ta pravila veljajo seveda le v primeru, ako je bil uslužbenec zaposlen v obratu vse. leto. V primeru začetka delovnega razmerja v teku leta oziroma njegovega prenehanja v teku leta, ko uslužbenec prejme sorazmerni del enomesečne plače, se tudi ti odbitki na račun pridobninskega davka kategorije C/2 računajo temu primerno. POTRDITEV TRGOVSKIH OBRTNIC ZA LETO 1960 Opozarjamo vse člane trgovce, da morajo do 31. marca tega leta predložiti občinskemu uradu za izdajanje obrtnic v potrditev za letošnje leto obrt-nice (licence), kolikor niso že tega storili. Kdor bi zamudil rok, lahko zapade kazni ali pa tudi zgubi pravico do obnovitve celo same obrtnice. Člani izročijo obrtnice lahko tajništvu gospodarskega združenja, ki bo poskrbelo za potrditev. Nagrade za vzorne hleve a a sedežu Pokrajinskega kmetijske-ij ..^dzorništva so preteklo soboto raz-(J./ nagrade drugega natečaja za iz-. banje hlevov, svinjakov in kokoš-to °vv- Dr- Emo Perco, ravnatelj nad-^ništva, je poudaril, da je natečaj Jalnoma uspel. Natečaja se je udele-l? 45 živinorejcev, ki so izvedli iz-j, hvalna dela za nekaj čez 4 mili-‘(j®6 Ur. Ravnatelj za kmetijstvo in goz-s rstvo pri generalnem vladnem komi-i rj>u dr. G. Piccoli je naglasil, da je ■ aa na našem področju kakor v osta-; 'aUji nemudoma.odstraniti iz hlevov , krio govedo. Izboljšati je treba tudi 119V' “ ‘vnike in pašnike. t Seh nagrad je bilo 24, za skupno - L'Unost 500.000 lir. Prve nagrade so ,eMi: za goveji hlev (50.000 lir) Ga->k iz Lonjerja, za konjski hlev Svi - lir) Jože Legiša iz Devina, za jj^iak (po 20.000 lir) Ivan Oblak iz “‘Onkovca in Miroslav Žigon iz Zgo-r a’ za kokošnjak (30.000 lir) Stanko arič iz Prečnika. GROCANA PREDNJAČI 3a tiskovni konferenci v zvezi z raz-!|j’0rr> novih nagrad za zboljšanje kme-!(JstVa je ravnatelj Kmetijskega nad-. biištva dr. Perco omenil, da je Gro--113 glede obnovitve, hlevov na prvem leestu med vasmi v Italiji, ki po svoji sodijo v kategorijo alpskih vasi. , Gročani so od 18 hlevov, kolikor jih ^ v vasi, obnovili kar 15. RAZPRODAJE V TRSTU so običajne sezonske razpro-jJ6 v Trstu trajale izredno dolgo. Sovci skušajo krizo v prodaji, ki se avadno pojavlja med božičnimi in ' tkonočnimi prazniki, . prebroditi z jJPfodajanjem vseh vrst blaga. Po sir] ^ gre za blag°> ki je zaostalo v lediščih, včasih pa za izredno ve- bili posli v trgovini na drobno v začetku meseca zelo slabi; položaj se je izboljšal z razprodajami, kakor »z belim tednom« in pod podobnimi gesli. Poročilo dodaja, da so kljub vsem razprodajam zaloge blaga še vedno velike in da je promet počasen. V mesecu januarju so se Tržačani bolj pogosto zatekali k zastavljalnici kakor v mesecu decembru. TURČIJA BO ODPRLA V TRSTU TRGOVINSKI URAD. Generalni turški konzul Celadet Kiyasi se je te dni sestal s predsednikom tržaške trgovinske zbornice dr. Caidassijem. Razgovarjala sta ss v prvi vrsti o gospodarskih stikih med Italijo in Turčijo. Turški konzul je izjavil, da namerava Turčija odpreti .v našem mestu trgovinski urad. DAVKI SO VRGLI VEC Italijansko zakladno ministrstvo je objavilo podatke o višini izterjanih davkov v Italiji v letu 1959. Davki so vrgli 2.963 milijard 519,5 milijona lir, to je 292 milijard 52,3 milijona lir več kakor v letu 1958, Vse vrste davkov so vrgle več kakor v letu 1958, le trije davki so dali manj: industrijski davek na sladkor (— 211,3 milijona lir), potresni davek na sol (— 1.407,9 milijona) in davek na igre (Lotto, loterije itd. (— 563 milijonov lir). SNEG V MARCU. V četrtek je pričelo snežiti v tržaški okolici. Prve dni v tednu je temperatura padla 3 stopinje pod ničlo. NAŠE SOŽALJE V Trstu je umrla Katerina Vatta, v Lonjerju Maksimiljan Cok. > n/ fariSlaniscu ah majhne mere obleke in obuva-Poročilo tržaške trgovinske zbor-za mesec januar pravi, da so V TRSTU SKLADIŠČE Egiptovskega bombaža? A zvezi s povratkom italijanske stro-, .Vne komisije s potovanja po južno-,.‘iških državah (Ceylon, Singapur, Rezija, viet Nam, Kambodža in Bur-je glavni nadzornik ministrstva st zunanjo trgovino obrazložil pred-^avnikom tržaških gospodarskih kro- „ kakšne so možnosti za naše me-d®' da se uveljavi v trgovini s temi s%avami. V Trstu bi lahko ustanovili t.,ladišČ8 vietnamskega in burmskega v a’ ki bi ga potem prodajali državam prednji Evropi. V tržaških skladiščih h uredili tudi, podobno kakor j Azilsko kavo, posebno skladišče za ^“onezijsko kavo. Nadzornik dr. La .°Sa je v tej zvezi izjavil, da so Egip-Jen' še vedno zainteresirani za odprt-. Posebnega skladišča egiptovskega Ptbaža v tržaškem pristanišču. V Mi-J111 bi pa ustanovili bombažno borzo, ede vseh teh načrtov je še vse le pri edlogih, za egiptovski bombaž bo enda šlo najteže, kajti prvi pogoj bi qUstavljalo znižanje prodajne cene. .Znižanju cene pa Egipčani ne mara- tazpravljati. Boj med cesto in železnico NAPOVEDANE LADJE JUGOLINIJE (Odhodi iz Trsta) Proga Jadransko morje — — Vzhod: Zagreb 21. marca, Skopje 31. marca. — Indija — Pakistan: Triglav 1. a-prila, Učka 28. aprila. — Ožine — Indonezija — Daljni vzh.: Triglav 1. aprila. — Sev. Kitajska — Japonska: Triglav 1. aprila. — Sev. Evropa: Rijeka 9. marca, Zadar 20. marca. — Sev. Afrika: Zadar 20. marca, Trepča 23. marca, Makedonija 5. aprila. — Sev. Amerika: Trepča 23. marca, Makedonija 5. aprila. — Perzijski zaliv: Vis 31. marca. JADRANSKA LINIJSKA PLOVIDBA — Dalmacija — Grčija: Lastovo 15. marca. KVARNERSKA PLOVIDBA — Ciper — Izrael: Risnjak 14. marca. DVE LADJI SPLOŠNE PLOVBE V TRSTU- V naše pristanišče je priplula iz Kopra nova tramperska ladja »Trbovlje«, lastnina Splošne plovbe iz Pirana. Ladjo, ki ima 12.500 ton nosilnosti, so Zgradili v ladjedelnici Uljanik v Pulju. V Trstu je ladja natovorila pogonsko gorivo nakar bo nastopila svojo pot najprej proti Črnemu morju, nato dalje v svet. Ladjo žene pogonski motor 6250 KS, ki ji omogoča hitrost 16 milj na uro. Te dni bo priplula v Trst tudi motorna ladja »Bohinj«, prav tako last Splošne plovbe; ladja bo natovorila 350 ton raznega blaga. »Bohinj« pluje na progi Jadran — New York. KORISTI JADRANSKIH PRISTANIŠČ JE TREBA ZAVAROVATI. Študijska komisija za jadranska pristanišča, ki jo vodi prof. G. Roletto, je v zadnjem času pospešila svoje delovanje. Tako je. vsem pristaniščem ob Jadranskem morju razposlala posebne vprašalne pole glede prometa in cene pristaniških uslug. Komisija si prizadeva, da bi zavarovala koristi jadranskih pristanišč pred pristanišči ob Tiranskem morju. Najvažnejše vprašanje je vprašanje delitve prog in njihovih izhodišč med posamezna pristani- šča; v tem pogledu se Trst še vedno čuti zapostavljenega. Študijska komisija je že večkrat stopila v stik z vodstvom FINMARE, da bi zagotovila pristaniščem ob Jadranu vsaj nekaj izhodišč za čezmorske proge. V Rimu skrbno prikrivajo svoje, načrte, češ da ne trpijo poskusov, da bi kdo od zunaj vplival na njihove sklepe. ITALIJANSKA TRGOVINSKA MORNARICA SE OBNAVLJA V začetku leta 1959 je italijanska trgovinska mornarica štela 1.313 ladij za skupnih 5,019.398 hrt., v začetku letošnjega leta pa 1.299 ladij za skupnih 4,963.547 brt. To se pravi, da se je v enem letu zmanjšala za 14 ladij in 55.851 brt. V lanskem letu so v italijanskih arzenalih razdejali 384.000 ton starega ladjevja. Ladjedelnice so zgradile za 283.00 ton novih ladij, poleg tega so italijanski ladjarji kupili v tujini 57.000 ton novega ladjevja. Dne 1. januarja 1960 je bilo v italijanskih ladjedelnicah v gradnji 196 ladij za skupnih 407.780 brt. Zmogljivost italijanskih ladjedelnic cenijo na nekaj čez 600.000 ton na leto. KOLIKO LADIJ GRADIJO PO VSEM SVETU Po podatkih, ki jih je objavil »Lloyd’s Register of Shipping« je bilo konec leta 1959 v gradnji v vseh ladjedelnicah na svetu 1429 ladij za skupnih 9,582.583 bruto registrskih ton. V posameznih državah je bilo v gradnji: Vel. Britanija 2,032.600 brt., Avstralija 47.719, Kanada 104.300, Indija 51.183, Druge drž. Angleške skupnosti 15.063, Argentina' 7.600, Belgija 175.185, Brazilija 3.600, Danska 269,924, Finska 115.443, Formoza 20.500, Francija 623.767, Zah. Nemčija 915.649, Grčija 16.870, Indonezija 1.580, Irska 1.580, Izrael 200, Italija 707.069, Japonska 1,207.050, Mehika 500, Nizozemska 744.918, Norveška 381 tisoč 850, Filipini 3.209, Poljska 242.207, Portugalska 20.894, Španija 294.554, švedska 767.739, Turčija 9.457, ZDA 603.130 in Jugoslavija 197.488 brt. LADJE IZ JUGOSLAVIJE ZA INDONEZIJO. Ministrstvo indonezijske mornarice je naročilo jugoslovanskemu podjetju »Invest-import« iz Beograda 10 trgovinskih ladij, ki naj se zgradi- Bradbcna anarhija na Opčinah Že prejšnji župan inž. Bartoli je v odgovoru na proteste iz javnosti večkrat zagotavljal, da bo občinski tehnični urad pri izdajanju gradbenih dovoljenj upošteval želje prebivalstva, da bi Opčine ohranile svoj značaj predmestne vasi, kamor Tržačani radi odhajajo na letovišče ali na nedeljski oddih. Župan je zagotavljal, da ne bodo v nobenem primeru gradili velikih hiš na področjih, kjer so majhne podeželske hiše. in vile sredi vrtov. In kaj se dogaja v resnici? Ne samo, da gradijo prava naselja z visokimi trinadstropnimi stavbami, temveč tehnični urad dovoljuje zidavo velikih stavb kar med vilami in nizkimi hišami sploh. Da napravijo prostor takšnim zgradbam, žrtvujejo včasih krasne drevesne nasade in tako spreminjajo Opčine v kraško goličavo. Za proteste sosedov in prebivalstva se nihče ne zmeni. Tako gradi sedaj družba SELVEG s prispevki iz sklada »INA-CASA« 20 metrov dolgo stavbo kar sredi vil in zemljišč, ki so namenjena gradnji pritličnih stavb. Prizadeti sosedje se upravičeno vprašujejo, zakaj ne bi takšnih stavb gradili v predelih, ki so jih že pokvarili in kjer že stojijo visoke hiše? Kako to, da tehnični urad, ki je včasih tako natančen in zahteven, ko gre za zidanje drugod, daje dovoljenja za graditev takšnih stavb prav na takšnem mestu, ne meneč se za proteste sosedov, pa tudi ne za samo estetiko? SODOBNA OPREMA INDUSTRIJSKE ŠOLE NA OPČINAH Industrijsko šolo na Opčinah, in sicer slovensko in italijansko, so v zadnjem času opremili s sodobnimi napravami za praktičen pouk. Tako so uvedli radioaparat z vgrajenim gramo-fenom ter preskrbeli tudi magnetofon; ta se da vključiti na aparaturo, ki je povezana z zvočniki. Vsak razred, to je vse učilnice, delavnice in risalnica imajo svoje zvočnike. Tako je mogoče predavanja, glasbo ali kakršnokoli obvestilo prenašati po razredih, šolske oblasti so nabavile te predmete iz sklada, kateremu je podarila Cassa dl Ri-sparmio 1 milijon lir. Poleg tega so šolske oblasti preskrbele za slovensko industrijsko šolo dva štedilnika, in sicer plinskega in električnega za pouk praktičnega gospodinjstva. Inštalacijo zvočnikov in potrebne aparature je izvedlo podjetje Milan Ambrožič iz Trsta. Slovenska industrijska šola ima štiri učilnice in eno risalnico. Šolo obiskuje danes okoli 145 dijakov, približno polovica je deklet. Šola ima tri letnike in pet razredov, in sicer imata prva dva razreda poi eno paralelko. Roditeljski sestanki, ki jih je šola priredila na Opčinah in v Bazovici, so kljub slabemu vremenu uspeli. Obisk staršev je bil razmeroma velik. JEDRSKO SODELOVANJE JUGOSLAVIJA — ZDA Ameriška vlada je povabila skupino jugoslovanskih strokovnjakov s področja jedrske energije, da obišče ameriške visoke šole, na katerih poučujejo mlade jedrske, strokovnjake. Skupina Jugoslovanov, ki jo bo vodil inž. Nakičemovič, se bo sestala v Washing-tonu s predstavniki ' ameriške vlade. Na sestanku bodo razpravljali o sodelovanju na področju uporabe jedrske energije v mirne namene. GRADNJA STANOVANJ. Leta 1958 so zgradili v Sloveniji 2.822 stanovanj, leta 1959 pa 4.600. Septembra lanskega leta je zavrlo hitrejšo stanovanjsko izgradnjo pomanjkanje cementa, betonskega železa in okenskega stekla. Zaradi tega razširjajo in modernizirajo vse cementarne. i"!lllll!illllll!!l|i i:illilllllllllllllJ>::,flllUIIIII!l!llllllilltll!lillilll!llll!ll!lllll.!l!lll!lllll jo v jugoslovanskih ladjedelnicah. Ladje, od katerih bo imela vsaka po 1000 ton nosilnosti, bodo zgradili v ladjedelnicah Tito v Beogradu (3), Mosor v Trogiru (2), Splošna plovba v Piranu (2), Cetinič na Korčuli (1), Boris Kidrič v Apatinu (L) in Brodogradili-šte Novi Sad (1). Pogonske stroje za vse ladje bo izdelala tovarna Litostroj iz Ljubljane. TURČIJA KUPILA DVE LADJI V JUGOSLAVIJI Neka turška pomorska družba se je odločila, da nakupi v Jugoslaviji dve 12.500-tonski ladji, ki so ju zgradili v ladjedelnici Uljanik v Pulju. JUGOSLAVIJA V IMCO Jugoslavija je te dni postala član Mednarodne posvetovalne organizacije za pomorstvo (IMCO). To je, poseben urad pod pokroviteljstvom Združenih narodov, ki ima svoj sedež v Londonu in si prizadeva, da bi kolikor mogoče pospešil sodelovanje v svetovnem pomorstvu. Jugoslavijo, ki je 65. član IMCO, predstavlja Dobrivoje Vidic. TAAtizMn—| EVROTELI V ITALIJI IN DRUGOD V zahodnoevropskih državah, med temi zlasti v Zah. Nemčiji, Avstriji, Švici, Franciji, na Portugalskem, v Španiji in na Finskem, že poslujejo številni evro teli. To so velike stanovanjske stavbe, podobne hotelom, v katerih si lahko turisti kupijo stanovanje; stanovanja so si povsem podobna in ustrezajo najnujnejšim potrebam sodobnega turizma. Turist ima stanovanje v etažni lastnini in ga lahko poljubno menja z drugim podobnim stanovanjem v drugem evrotelu v drugi državi ali na drugem mestu v isti državi, ki je lastnina drugega turista. Tudi v Italiji so začeli graditi podobne evrotele. Tako so zgradili velike stavbe v Srednjih alpah, v Me.ranu in ob Gardskem jezeru. V načrtu imajo še gradnjo evrotelov v Cortini,. Via-reggiu in Alassiu. Evrotele upravlja mednarodna organizacija. Ta skrbi za stavbe in stanovanja tudi v času, ko je lastnik odsoten. Pri tem ni velikih stroškov, ker v teh »hotelih« ni osebja, ampak samo en ali dva vratarja. Stanovanja v evrotelu ob Gardskem jezeru so dvojne vrste A in B. V stanovanju A so tri postelje, v stanovanju B samo dve. Prvo stane najmanj 1,5 milijona lir, drugo pa največ 3,3 milijona lir. Ko bo dokončan, bo evrotel ob Gardskem jezeru imel nekaj čez 400 postelj. UGODEN RAZVOJ TURIZMA NA HRVATSKEM. Na skupščini Turistične zveze LR Hrvatske, kateri je prisostvoval tudi minister dr. Marijan Brecelj, predsednik Turistične zveze Jugoslavije, so ugotovili, da je v prvih 10 mesecih lanskega leta obiskalo hrvatske turistične kraje nad 1,500.000 domačih in tujih turistov; nočitev je bilo okoli 10 milijonov. Turizem je vrgel hrvat-ski do konca lanskega oktobra okoli 20 milijonov dolarjev. Minister Brecelj je posebno naglasil, da se morajo turistična društva bolj zanimati za turistične razmere na svojih področjih ter prevzeti nadzorstvo nad njimi. Pri občinskih ljudskih odborih naj se ustanovijo sveti za turizem; obstoji predlog, da se takšen odbor ustanovi tudi pri Zveznem izvršnem svetu. MODERNIZACIJA TELEGRAFSKO-TELEFONSKEGA OMREŽJA. Do konca leta 1961 bodo vložili v modernizacijo telefonskega in telegrafskega o-mrežja in v nove poštne zgradbe 6 milijard in 500 milijonov dinarjev. Večina krajev bo dobila avtomatske telefonske centrale, na Primorskem v Kopru, Novi Gorici, Šempetru, Solkanu in Goriških Brdih. V načrtu je izgradnja UKV zvez med Ljubljano in Trstom za 600 istočasnih pogovorov. V Tržiču nastaja Portorosega je predmestje Tržiča, ki ga Tržačani in Goričani zelo dobro poznajo zaradi gostilne, v kateri pripravljajo spretni kuharji vse vrste rib, ki so vedno sveže; kajti v gostilno jih prinašajo ribiči, ki imajo svoje koče prav tik gostilne. Pravzaprav ni Portorosega predmestje v pravem pomenu besede, ker ni tam urejenega naselja. Poleg gostilne stoji tam okrog sto koč tržiških ribičev. Ti živijo v njih deloma samo v poletnih mesecih, nekateri pa vse leto. Tretja značilnost Portorosege so pristaniške naprave, ki so sicer zelo pomanjkljive za pomorski promet, kakršen se je razvil v zadnjih letih. »Pristaniška obala«, če jo sploh smemo tako imenovati, je dolga le kakih sto metrov in ob njej lahko pristaneta le po dve ladji. Ostale morajo čakati izven tako imenovanega »kanala«. Pristaniška obala se razteza namreč ob kanalu na nasprotni strani tržiške ladjedelnice. Večkrat smo imeli priliko primerjati majhne ladje ob tej obali z orjaškimi petrolejskimi tankerji, ki so bili v gradnji na ladjedelniških dokih. Pristanišče v Tržiču je staro približno 40 let. Zgradila ga je družba Solvay za izvoz sode. Tovarna se je zadovoljila s skromnimi napravami, ki so zadostovale za njene potrebe. Ko je pristanišče prišlo pod javno nadzorstvo in ko je bil do njega poleg tovarne zgrajen tudi železniški tir, so od časa do časa izvedli manjša izboljševalna dela. Večji pomen pa je pridobilo to pristanišče po zgraditvi papirnice v Šti-vanu, ko so začele tu pristajati ladje, na katerih so dovažale les za papirnico iz Sovjetske zveze, Finske, švedske in drugih držav. Istočasno : 0 glasovih, ki se širijo med itali-, nskimi podjetji, ki vzdržujejo avto-sne, zveze v državi, namerava uprava %vnih železnic spremeniti tarife za „ ev°z potnikov po železnici. Avtobus-a Podjetja so v skrbeh, da ne bi u-aya železnice dosegla pri vladi, da I2da ukrepe, ki bi ovirali nadaljnji ko2v°j avtobusnega prevažanja potni- je y omenjenih krogih naglašajo, da .sicer res, da je lani potovalo z av-. “Psi dvakrat več potnikov kakor z ‘^nico (z avtobusi 968 milijonov pot-v’|.°v), toda avtobusna podjetja so v ^ ‘ki meri pripomogla tudi k poveča-J3 števila potnikov z železnico. Avto-ripu6 zveze so namreč povezale, želez-jS3e postaje z oddaljenimi kraji, tako s Se Je v šestih letih, odkar traja .PCfazum med »cesto« in »železnico«, potnikov, ki jih je prepeljala eznica potrojilo. Poleg tega naglaša-^'tobusna podjetja, da niso nikoli eJela državnih podpor, četudi so obra-i Va.la z zgubo, medtem ko stane že-]^n‘ca vsako leto državo 150 milijard ' ki gredo za kritje bilančnega pri-^“jkljaja. Elektrifikacija železnic. Ne- k,‘erl poslanci v slovenski ljudski skup-,‘ni so razpravljali o zaostajanju že-, nic 2a razvojem na drugih gospo-c r?kih področjih. Težke, so prilike v nrilnicah in na lokalnih odpremnih .v°rnih postajah. Jugoslovanske želez-. so decentralizirirane in upravlja ezniške proge v Sloveniji »Železni-. n Prevozno podjetje v Ljubljani«. To Ujetje bo rabilo letos vsaj dve elek-‘cni lokomotivi od desetih, ki jih bo-3 letos uvozili. Potrebni bi bili še najini dve električni lokomotivi za pro v Slovenskem Primorju. RAZVOJNA POT DELAVSKIH ZADREG Kdaj bo vodstvo vrnjeno njIHovim članom ? n. Iz skromnega začetka v letu 1903 so se Delavske zadruge po zaslugi požrtvovalnih ustanoviteljev kaj kmalu razširile v mogočno trgovinsko mrežo, ki je zajela vso Julijsko krajino. Ko je v Italiji prevzel oblast fašizem, se je takoj začelo trenje med novimi oblastniki in zadružnimi ustanovami, ki so bile osnovane na razmeroma demokratični avstrijski zakonodaji. Prišle so na vrsto tudi Delavske zadruge, ki so bile z odlokom št. 1906 z dne 24. oktobra 1935 spremenjene v tako imenovano moralno ustanovo (»ente morale«), kar je dejansko okrnilo pravice članov pri upravljanju ustanove; začela se je doba komisarskih in pol-komisarskih uprav. Po drugi svetovni vojni se je izredno stanje nadaljevalo tudi pod Zavezniško vojaško upravo, čeprav je skušala ta vsaj delno omiliti fašistični odlok iz leta 1935 z odobritvijo začasnih pravil. (Uredba 18. decembra 1946 št. 295). Omilila je komisarsko upravo tudi 19. XII. 1953 (zakon št. 146) z imenovanjem odbora za začasno upravo Delavskih zadrug. Ker tega odbora niso izvolili člani, je seveda predstavljal samo drugačno obliko komisarske uprave. Šlo je v bistvu samo za odlašanje ponovne demokratizacije zadruge. Korak nazaj je pomenil odlok generalnega vladnega komisarja št. 23 z dne 5. junija 1959, s katerim sta bili preklicani obe odredbi Zavezniške vojaške uprave ter ponovno uveljavljen ukrep št. 1206 z dne 24. oktobra 1935, s katerim so bile Delavske zadruge proglašene za »moralno ustanovo«, vendar je ta odlok generalnega vladnega komisarja prvič po dolgem razdobju komisarskih uprav določil rok za izvedbo volitev v okviru spremenjenih pravil, in sicer v šestih mesecih. Tako je prišlo 22. novembra lanskega leta do prvih volitev po porazu fašizma, na katerih je kljub nekaterim omejitvam prišla do izraza resnična volja članov zadrug. Med značilnimi sklepi starega vodstva naj omenimo sklep prejšnjega odbora z dne 6. avgusta 1959, to je nekaj mesecev pred volitvami. V smislu tega sklepa, ki temelji na starem fašističnem zakonu, so bili iz Delavskih zadrug izbrisani vsi bivši - italijanski državljani, ki so po mirovni pogodbi pridobili avtomatično jugoslovansko državljanstvo, čeprav imajo v Trstu še vedno staro bivališče. Omenjeni fašistični zakon ne dovoljuje namreč naložb tujih državljanov brez izrecnega dovoljenja oblasti; po širšem razlaganju ne smejo tuji državljani po vsem tem imeti niti zadružnih deležev. Tako se je odbor še pred volitvami otresel nekaj sto članov, o katerih je računal, da gre za milijonske naložbe tujega kapitala, ki jih prepoveduje omehjeni fašistični zakon, v resnici §re Pri Delavskih zadrugah samo za skromni zadružni delež v višini 500 lir. Zanimivo je, da te omejitve za nalaganje tujega kapitala na drugih področjih v Italiji sploh ne veljajo več. V tržaškem občinskem svetu se je še pred volitvami razvila živahna razprava o odloku generalnega vladnega komisarja z dne 5. junija lanskega leta; seveda so se govorniki tudi o tem vprašanju delili po politični usmerjenosti strank, katerim pripadajo.. večina govornikov se je izrekla proti odloku, med temi tudi socialni demokrati, ki So sicer splošno sodelovali pri upravi raznih javnih ustanov s krščanskimi demokrati. Na volitvah za novi upravni odbor sta nastopili dve izrazito politični listi, to Je italijanska demokratična skupnost (krščanski demokrati, republikanci in socialni demokrati), ter skupnost za preporod (komunisti, Zveza neodvisnih socialistov in socialisti). Vpisanih volivcev je bilo nad 18.000, volilo pa jih je samo 6.502, to je komaj 37%; Skupnost, za preporod Je prodrla s 4.332 glasovi (67,50 %), medtem ko je prva lista zbrala samo 2.086 ( 32,5%). Kljub tako močni večini pa niso mesta v odboru razdeljena v razmerju med posameznimi skupinami, kakor se je pokazalo na volitvah. V smislu imenovanega odloka vladnega komisarja ne izberejo namreč vseh odbornikov sami zadrugarji, temveč izbere občni zbor samo 6 članov upravnega odbora, štiri odbornike in predsednika pa imenujejo razne oblasti, in sicer tržaška občina, prefektura, tržaška pokrajinska uprava in E;.nca del Lavoro. Od šestih izvoljenih odbornikov dobi večinska lista samo 4. Tako so vladne stranke lahko ohranile v upravnem odboru večino, ker imajo poleg predsednika prof. Dulcija še štiri uradno imenovane in dva izvoljena odbornika. Podoben je položaj v nadzorništvu, ki sestoji v smislu odloka vladnega komisarja iz treh rednih in treh pomožnih nadzornikov; občni zbor izvoli le enega rednega in enega pomožnega, medtem ko postavi enega rednega in pomožnega ministrstvo za delo in socialno skrbstvo, enega rednega pa prefekt. Tako pripada redni nadzornik, ki ga izvoli kongres, večinski listi, medtem ko ima manjšinska Usta pomožnega nadzornika ter praktično vse ostale nadzornike, ki predstavljajo oblasti. Zadnje volitve so torej pripomogle večini članov, da vsaj deloma pride do zastopstva v upravi Delavskih zadrug. Položaj pri upravi še ni dokončno razčiščen; saj je jasno, da uprava še vedno ne sloni na demokratičnih načelih, ki so zajamčene v ustavi in ki jih bo treba prej ali slej uveljaviti tudi pri upravi Delavskih zadrug. V. F. Kultura in zivtjenje KRATEK obisk pri gradniku Ko me je pot pripeljala v Ljubljano, sem ga včasih srečal, ko jo je mahal čez Tivoli globoko v gozd proti šišenskemu hribu: javno priznam, da ga nisem lahko dohiteval kljub precejšnji razliki v letih, ko je, lezel v hrib. Tudi doma se mi je zdel še vedno čil. Kljub svojim visokim letom še vedno ustvarja. Kakor znano, je njegov prevod Dantejevega Pekla izšel že lansko leto. Gradnik je z njim pokazal, da je mogoče tudi najtežja tuja dela preliti v naš jezik, ne da bi izvirno delo trpelo po vsebini in obliki. Prevedel je tudi že Raj in Vice. Meni ni tega povedal, pač pa nekemu drugemu mojemu znancu. Razgovora nisem napeljal na to, ker sploh nisem imel namena pisati o tem srečanju, temveč sem stopil do njega, kakor obiščeš znanca. Takoj sem opazil, da budno spremlja razvoj slovenskega leposlovja in da ima stike tudi z našimi mlajšimi, kakor Borisom Pahorjem in A. Rebulo. Ko sem omenil, da sem v knjigarni opazil prvi zvezek Izbranih del Milčinskega, ki jih urejuje gospa Slodnja-kova, mi je povedal, da prof. Slodnjak danes lahko še mirneje dela, ker mu je bila zagotovljena popolna pokojnina in mu ni treba trošiti moči s predavanji na univerzi. Zame, ki živim v zamejstvu in robotam na gospodarskem področju za svoj obstanek, je bila novost, da ni Pregelj zadnjih 20 let več pisal zaradi možganske bolezni. Med mlajšimi ceni dr. Gradnik posebno Miška Kranjca; sicer so mlajši prepričani, da znajo več kakor stari. France Bevk še vedno piše, medtem ko se E. Kocbek ukvarja s prevajanjem Maupassanta. Ponavljam, nisem ga obiskal z namenom, da bi ga zaprosil za »intervju«. Ko bi bil vedel, da mislim kljub temu pisati o tem razgovoru, bi se bil verjetno zaprl v molk, ki je. bil zanj kakor za ljudi, ki mnogo mislijo, še posebno značilen v mladih letih. Vem, da sva se v časih, ko je Jugoslavija preživljala hude notranje krče in je bil dr. Gradnik član najvišjega sodišča v državi, morda pol ure molče sprehajala ob starih utrdbah na Kalemeg-danu. In vendar sva se razumela. L. B. UMETNIKOVA SMRT NA ODRU Operna sezona v New Yorku je zdaj na višku. Glavna umetnika, ki ju je angažiral operni ravnatelj R. Ring, sta bila italijanska sopranistka Renata Te-baldi in ameriški bariton Leonard War-ren, star 49 let. Slednji pa je 5. marca, med predstavo Verdijeve opere »Don Carlos«, izdihnil, zadet od kapi, ko je v drugem dejanju odpel znano arijo, s katero Don Carlos napoveduje, da se bo maščeval nad Don Alvarom, ki mu je ubil očeta. Kmalu nato bi pa mo- novo pristanišče so pričele uporabljati pristanišče tudi nekatere tovarne v Furlaniji. Težaško delo je do neke mere omililo brezposelnost v Tržiču. Občina je asfaltirala cesto, ki pelje od pristanišča na državno cesto Tržič - Trst; uredila je tehtnico in tudi prostor ob -pristaniški obali. Z večjimi deli za izboljšanje pristaniških naprav pa niso še pričeli; kajti že nekaj let se pričakuje klasifikacija pristanišča, ki jo morajo določiti državne oblasti. Lani se je promet v pristanišču nekoliko skrčil v primeri z letom 1958, ker so čistili kanal pred pristaniščem, kjer je še polno nevarnih izstrelkov iz zadnje vojne. Lani so vkrcali v pristanišču 181.238 ton (33.443 ton manj kot v letu 1958) blaga. Raztovorjenega je bilo 180.198 ton. To pomeni, da je tržiško pristanišče predvsem uvozno. Upadanje v primerjavi z letom 1958 pa gre skoro v celoti na račun celuloznega lesa za štivansko papirnico; kajti promet z ostalimi vrstami blaga se je povečal. To velja predvsem za sol (od 66.270 ton leta 1958 na 73.694 ton leta 1959) in železo (od 6.167 ton na 19.487 ton). Promet z lesom pa je padel od 134.000 ton na 78.000 ton iz omenjenega razloga. Ladje, ki so pristale v Tržiču, so bile predvsem sovjetske, portugalske, finske in italijanske. Raztovorjeno blago je bilo v večji meri namenjeno štivanski papirnici, tovarni Snia Viscosa prj Cervinjanu in furlanskim jeklarnam. V prvih letošnjih mesecih nameravajo končati s čiščenjem kanala in nadoknaditi v naslednjih mesecih vse to, kar je bilo lani zamujeno. m. v. GORIŠKA OBMEJNA TRGOVINA V januarju je bilo izdanih 20 uvoznih dovoljenj za uvoz jugoslovanskega blaga na Goriško v vrednosti 43.745.000 lir, uvoženega pa je bilo čez »carinarnico« za 50.537.056 lir blaga. Za izvoz z Goriškega je bilo izdanih 33 dovoljenj za 125,914.013 lir. Na avtonomni račun je bilo vplačanih od 1. januarja 1960 152,895.112 lir, izplačanih pa 105.383.884 iir; blagajniški saldo v prid Jugoslaviji 31. januarja je znašal 66,553.873 lir. V januarju so uvozili iz Jugoslavije v Gorico za 26,639.186 lir drv, za okoli 2,6 mil. lir neobdelanega trdega lesa, za 2,5 mil. Mr žaganega mehkega lesa, za 8,5 mil. Ur trdega žaganega lesa, za 401.000 lir pragov, za 4,5 mil. lir bukovega luščenega furnirja, za 4 mil. čipk in 694.000 lir kraškega kamna. Iz Italije v Jugoslavijo so izvozili za 44,8 mil. lir električnih potrebščin, za 41,2 mil. prediva in tkanin, za 5,8 mil. potrebščin za vodovodne instalacije, za 3,7 mil. avtomobilskih nadomestnih delov in za 1,1 mil. lir koles. ral Don Carlos, podleči v dvoboju z Don Alvarom. Bariton Warren je umrl v naročju žene Aghatc Loeffil, ki je prisostvovala predstavi in ki je takoj pohitela iz dvorane na oder, ko je opazila, da je mož padel v nezavest. War-ren je bil eden izmed najbolj slovitih baritonistov na svetu. TRAGIČNA USODA KNJIŽEVNIKA ZLOČINCA Ime Carryia Chessmana je že zaslovelo po vsem svetu. Utrl si je tudi pot med vodilne sodobne severnoameriške književnike. Doslej je objavil tri knjige, rokopis četrte pa so mu zaplenili, ko ga je skušal iz zapora pretihotapiti v tiskarno. Objavljene tri knjige so bile čez noč razprodane in postale »bestsellerji«, to je najbolj čitane knjige na ameriškem in tudi svetovnem knjižnem trgu. Njihovi naslovi so: »Celica 2455 — Oddelek smrti«, »Zakon hoče mojo smrt« in »Obraz pravice«. Vsebina vseh treh knjig, in verjetno tudi rokopisa četrte, opisuje obupen, toda vselej odločen Chessmanov boj proti ameriškemu sodnemu sistemu, ki ga je obsodil na smrt. Pisatelj — kar je postal šele v dvanajstih letih preslanega zapora — vselej trdi, da je nedolžen in da so ga obsodili na smrt zaradi zločina, ki ga ni zagrešil. Z izdanimi knjigami je Carryl Chessman zaslužil okrog 150 milijonov lir, ki jih je večinoma potrošil za svojo obrambo in za kritje stroškov sodnih prizivov. Sam je v svoji ozki, temačni in verjetno nič kaj udobni celici temeljito preštudiral vso ameriško zakonodajo. S pridobljenim pravnim znanjem je uspešno vodil najboljše ameriške odvetnike, ki so ga branili pred raznimi sodnimi dvori. Ni mu pa nikdar uspelo, da bi ga sodišče priznalo za nedolžnega, ali pa mu vsaj spremenilo smrtno kazen v doživljenjsko ječo. Tega ni dosegel niti na zadnji februarski razpravi, čeprav se je sodišče odločilo samo s štirimi proti tremi glasovi, da ga ne priporoči guvernerju Brow-nu v pomilostitev. Spet je čakal v celici smrti št. 2455 na izvršitev smrtne kazni s strupenim plinom, čudežno ga je to pot rešil poseg političnih in diplomatskih krogov, ki so upoštevali Chessmanu naklonjeno svetovno javno mnenje; »lahko« tako živi še 60 dni. Medtem bodo odločali o njegovi končni usodi in o možnosti parlamentarnega sklepa o odpravi smrtne kazni v Kaliforniji, ki jo določa tudi za primer posilstva, ki naj bi ga baje zagrešil Chessman. Iflabledviji hoteli 'ie priporočalo Hotel COLOMBIA Trst, ul. Geppa 18, tel. 23-741 in 31-083 II. kategorije. • Sedemdeset postelj. Vse hotelske udobnosti. Enoposteljne sobe od 1100-1400 lir, dvoposteljne od 2200-2600 (davki in postrežba vključeni). Hotel POŠTA Trg Oberdan 1 (v centru mesta) - Tel. 24-157. — Vse udobnosti, mrzla in topla tekoča voda, centralna kurjava, telefon v sobah. Dvigalo. Cene od 750 lir dalje. Hotel SLON Ljubljana, Titova 10 - Telefon 20-643 do 46. — Priporočamo obiskovalcem svoje obrate: kavarno, restavracijo in bar. Hotel MOSKVA Beograd. Kategorija A. Razpolaga s 100 udobno opremljenimi sobami, a partmani, sobami s toplo in mrzlo tekočo vodo, telefonom, restoranom z domačo in tujo kuhinjo, kavarno, barom, salonom za banketa in konference, vodiči in šoferji. Popust za skupine! XXVII MEDNARODNI KMETIMI SEJEM NOVI SAD IllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltIV »GOSPODARSTVO« izhaja trikrat mesečno. — UREDNIŠTVO in UPRAVA: Trst, ul. Geppa 9, tel. 38-933. —- CENA: posamezna številka Ur 30, za Jugoslavijo din. 15. — NAROČNINA: letna 850 lir, polletna 450 lir. Pošt. ček. račun »Gospodarstvo« št. 11-9396. Za Jugoslavijo letna 550 din, polletna 300 din; za ostalo inozemstvo 3 dolarje letno. Naroča se pri ADIT, DRŽ. ZALOŽBA SLOVENIJE, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3/1, tek. rač. štev. 600-70/3-375 — CENE OGLA SOV: za vsak m/m višine v širini enega stolpca 50 lir, za inozemstvo 60 Ur Odgovorni urednik: dr. Lojze Berce Založnik: Založba »Gospodarstva« Tiskarna »Graphis« v Trstu. Optične naprave, kinematograf Ha, fotografski aparati, tehnične potrebščine F. Hi AVANZO Trst, Oorso Italia S Telefon 38-016 V založbi DEL BIANCO v Vidmu je izšla knjiga: G. BOHiFACiO - M. RES TA „STRUTTURA DELL’ INDUSTRIA TRIESTINA” (Struktura triaške industrije) KNJIGA OBSEGA 303 STRANI - CENA 2600 LIR. TRŽNI PREGLED Italijanski trgi Na italijanskem trgu s kmetijskimi pridelki so se, cene mehke pšenice o-hranile na prejšnjih kvotacijah. Povpraševanje je večje od ponudbe. Tudi cene trde pšenice so krepke. Oves se je podražil za 100 lir pri stotu. Cene riža so padle razen vrste Ardizzone, ki se je nasprotno podražila za približno 200 lir pri stotu. Koruza se je pocenila, in sicer za 50-100 lir pri stotu zaradi velike razpoložljivosti z inozemsko koruzo. Prekupčevalci si pomagajo tako, da omejujejo ponudbo, da bi preprečili še večje padanje cen. Za otrobe in seno ni velikega zanimanja, cene so popustile za 100-200 lir pri stotu. Tudi po krmilnih pogačah je manjše povpraševanje. Na trgu z olivnim oljem ni bilo sklenjenih mnogo kupčij. Na trgu z vinom je precejšnje mrtvilo; trgovci so previdni pri sklepanju kupčij, ker čakajo na nove vladne ukrepe, ki jih pa zavlačuje vladna kriza. Na trgu s klavno živino prevladuje ponudba zaradi velike razpoložljivosti z inozemsko živino. Po živini za rejo je povpraševanje precejšnje, število kupčij je veliko; cene se dvigajo. Prašiči gredo težko od rok. KAVA TRST. Na tržaškem trgu so cene o-carinjene kave v lirah za kg naslednje: Kongo Robusta 3/B 1165; Ambriz Ro-busta large bean 1200; Java Wib »Ta-nah Manis« 1360; Minas NY 6/7 1150; Victoria NY 4 screen 19/20 1235; Per-nambuco Borba 1, screen 18/19 1310; Santos extra prime screen 17 1360; Moka Mattari čista 1445; Peru naravna »Tupac« 1280, oprana Supremo 1410; Ecuador Numun 1330; Haiti Triage 1215; Haiti oprana (novi pridelek) 1410; Columbia meddelin Excelso 1470; San Domingo Barabona 1485; Guatemala bard bean ne\v crop 1475; Kostarika Cachi 1520; Portorico S. Carlos Supe-rior 1470; Tanganika »A« finest quali-ty 1480; Kenya A/B fine quality 1570. ŽITARICE MILAN. Mehka pšenica fina 7100-7300, srednje vrste 6800-6900, navadna 6700 do 6800; trda pšenica srednje vrste 8700 do 9100; pšenična moka tipa »00« 8500 do 8600, tipa »0« 8000-8100, tipa »1« 7600 do 7700, tipa »2« 7200-7300; moka za testenine tipa »0« 8800-8900; pšenični zdrob tipa »0« 11.200-11.400, tipa »1« 10.800 do 10.900; pšenični otrobi 3700-3800; koruza fina 5800-5900, srednje vrste 42004300, navadna 41504200; inozemska koruza 41504350; koruzna moka extra 7150 do' 7350, fina 5200-5600 .srednje vrste 4950 do 5150, navadna 4800-4900; inozemska rž 4350-4450; inozemski ječmen 4850 do 5050; inozemski oves 4700-5500; inozemsko proso 4300-4400. Neoluščeni riž: Arborio 7000-7800; Vialone 9000-11.000; Carnaroli 8000-8500; Gigante Vercelli 7700-8000; R. B. 7500 do 7700; Rizzotto 6800-7200; P. Rossi 7400-7600; Maratelli 6900-7200; Stirpe 136 7100-7200; Ardizzone 7000-7200; Balillo-ne 6600-7000. Oluščeni riž: Arborio 13-13.700; Vialone 18-18.500; Carnaroli 16-16.500; Gigante Vercelli 13.300-13.500; R. B. 11.900 do 12.300; Rizzotto 11.200-11.700; P. Rossi 11.800-12.000; Maratelli 11.500-11.700; Stirpe 136 10.500-10.800; Ardizzone 10.600 do 10.800; Balillone 10.400-10.600; riž krajevne vrste 10-10.600; krajevne vrste slabši 9800-10.000. ŽIVINA REGGIO EMILIA. Klavna živina (cene za kg žive teže): voli I. 300-340, II. 240-270; krave I. 250-260, II. 210-230; slabše vrste 150-170; junci I. 330-360, II. 310-330; junice 310-330; teleta 50-70 kg 390430, 70-90 kg 430460, nad 90 kg 460-510; telički 40-50 kg 470-520, 50-70 kg 410-450 ; 70-100 kg 450-520; vprežni voli 300-340; molzne krave 190-230.000, navadne 160-190.000 lir glava. Prašiči: prašički 18-20 kg 500-520 lir kg, 20-25 kg 480-500; nad 25 kg 460480; suhi prašiči 30-50 kg 390-410, 50-80 kg 340-360, 120 do 180 kg 330-335; konji 190-210; žrebeta 240-260; osli 100-120; mezgi 130 do 150; jagnjeta 500-550. KRMA MILAN. Seno majske košnje 2300 do 2450; otava 2450-2650; detelja 2400-2500; stlačena slama 1550-1650. Pogače iz zemeljskih lešnikov 6500-6600; koruzne pogače 4300-4400; lanene pogače 7150-7250; moka iz zem. lešnikov 6000-6100; kokosova moka 4900-5000; moka iz sončnic 32004500; koruzna moka 4200-4300; sojina moka 5600-6200. MLEČNI IZDELKI CREMONA. Maslo iz smetane 760 do 780 lir kg, maslo II. 710-720, II. 690 do 700, III. 670-690; sbrinz svež 520-530 lir kg, 3 mesece star 580-610; provolone svež 500-510, 3 mesece star 570-590; gra-na svež 500-520; grana majska proizv. 1959 660-700; zimska proizv. 1958/59 720 VALUTE V MILANU 29-2-60 8-3-60 Dinar (100) 87,50 94,00 Funt šter. 5850,00 5775,00 Napoleon 4450,00 4375,00 Dolar 626,60 623,25 Franc. fr. 125,85 125,25 Švicarski fr. 144,60 143,75 Avstrijski šil. 24,14 24,00 Funt šter. pap. 1756,25 1750,25 Zlato (gram) 710,00 709,00 BANKOVCI V CURIHU 8. marca 1960 ZDA (1 dol.) 4,33 Anglija (1 funt šter.) 12,14 Francija (1 fr.) 86,75 Italija (100 lir) 69,10 Avstrija (100 šil.) 16,67 CSR (100 kron) 13,75 Nemčija (100 DM) 103,90 Belgija (100 fr.) 8,65 Švedska (100 kron) 82,70 Nizozemska (100 fl.) 114,85 Španija (100 pezet) 7,14 Argentina (100 pezov) 5,10 Egipt (1 funt šter.) 8,80 Jugoslavija (100 din.) 0,59% do 740; majska proizv. 1959 790-800; emmenthal svež 560-580, 3 mesece star 620-630; italico svež 420430; taleggio svež 350-360. OLJE FIRENZE. Olivno olje extra do 1% kisline 655-685, do 1,50% kisline 620 do 655, do 2,50% kisline 570-620, do 4% kisline 520-570; dvakrat retificirano tipa »A« 490-595, tipa »B« 420430; prvovrstno semensko olje 345-350; olje iz zemeljskih lešnikov 385-390 lir. PARADIŽNIKOVA MEZGA PARMA. Paradižnikova mezga v sodih 140 lir kg; dvakrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 200 g 205 lir kg, v škatlah 500 g 180, v škatlah 1 kg 170, v škatlah 5 kg 155, v škatlah 10 kg 150, v tubah 200 g 48 lir tuba. Trikrat koncentrirana paradižnikova mezga v škatlah 200 g 220 lir kg, v škatlah 500 g 195, v škatlah 1 kg 185, v škatlah 5 kg 170, v škatlah 10 kg 165, v tubah 200 g 52 lir tuba. VINO MILAN. Črno piemontsko vino 10-11 stopinj 420-460 lir stop/stot, 11-12 stop. 460-520; Barbera 12-13 stop. 570-650; mo-škat 10-11.000 lir stot; Oltrepo Pavese 10-11 stop. 410440 lir stop/stot; Man-tovano črno 9-10 stop. 380400; Valpoli-cella in Bardolino 10-11 stop. 460-520 lir stop/stot; Soave belo 11-11,5 stop. 430-520; Raboso 10-11 stop. 420450; emi-lijsko 10-11 stop. 420450; Romagna belo 9-10 stop. 370-390; Romagna črno 9 do 10 stop. 370-390; Toscana Chianti proizv. 1957 12-13 stop. 350400 lir pletenica; toskansko navadno 10-11 stop. 380-410 lir stop/stot; Aretino belo 10-11 stop. 380-410; Marche belo 11 stop. 340 do 400, črno 340-400; Sansevero belo 10.5- 11,5 stop. 370-390; Squinzano 13-14 stop. 400-420; črno sladko vino iz Brin-disia 8200-8700 lir stot; Rionero Barile 10.5- 12 stop. 500-550 lir stop/stot; Maršala navadno 12.000 lir stot; vermut 13.500 lir. PERUTNINA IN JAJCA MILAN. Živi piščanci extra 880-900, I. 800-870, II. 750-790; zaklani piščanci 900-1100; madžarski zmrznjeni piščanci 400-550; žive kokoši 550-600; zaklane kokoši 850-900; inozemske kokoši zaklane v Italiji 550-600; inozemske zmrznjene kokoši 500; žive pegatke 850; zmrznjene pegatke 1100-1200; zaklani golobi I. 1100-1250, II. 900-1000; žive pure 700, zaklane 850-900; inozemske zmrznjene pure 450-500; živi purani 550; Na mednarodnem trgu s surovinami sio se kupčije v preteklem tednu razvijale. živahno. Zaradi omejene ponudbe bakra je njegova cena zlasti v Londonu napredovala. Povpraševanje je bilo živo tudi po kavčuku in kavi. Napredovali sta tudi ceni volne in bombaža. Cene činu, kavčuku in kakau so nekoliko popustile. Pri žitaricah ni bilo opaziti posebnih sprememb. Cena sladkorju teži navzgor zlasti po vesteh, da je orkan uničil 60% pridelka na otoku Mauritius, ki so ga cenili na 600.000 t. ŽITARICE V Chicagu je cena pšenici v tednu do 4. marca ostala pri kvotaciji 197 5/8 stotinke dolarja za bušel, oena koruze pa je napredovala od 112% na 113 stotink dolarja za bušel, proti takojšnji izročitvi. V Združenih ameriških državah je ministrstvo ža kmetijstvo povečalo kontingent žitaric za Poljsko od prvotnih 175.000 na 375.000 ton. Sporazum med ZDA in Poljsko predvideva namreč kontingent 600.000 ton žitaric, v vrednosti 415 milijonov dolarjev. Ministrstvo bo tudi prodajalo industriji mnogo koruze po znižani osni, za predelavo v industrijski alkohol. Ameriške zaloge koruze cenijo na 1,250.000 bušlov. VLAKNA V New Yorku je cena za volno vrste suint v tednu do 4. marca nazadovala od 121 na 120,5 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Tudi v Londonu je cena nazadovala, in sicer od 96% na 95% penija za funt za vrsto 64’s B. V Roubaixu na Francoskem je cena nekoliko napredovala, in sicer od 12,80 na 12,95 novega franka za kg. Na trgu v Avstraliji še, vedno kupujejo mnogo volne Japonci in Evropejci. Bombaž je v New Yorku napredoval od 33 na 33,25 stotinke dolarja za funt, proti takojšnji izročitvi. Ameriško ministrstvo za kmetijstvo bo prodajalo bombaž, pridelan v letu 1959 in v prejšnjih letih, po najnižji ceni, ki bo za 15% višja od politične cene določene, za pridelek leta 1960 (23,18 stotink dolarja za funt). Presežek letošnjega pridelka pa bodo prodajali po ceni, ki bo za 10% višja. SLADKOR, KAVA, KAKAO V New Yorku je cena sladkorju v tednu do 4. marca ostala neizpreme-njena pri 3,08 stotinke dolarja za funt proti takojšnji izročitvi. Čeprav se cena ni spremenila, je bilo na mednarodnem trgu precej živahno. Belgija bo kupila 6000-7000 ton sladkorja. Cena kubanskega sladkorja se je nekoliko dvignila. V prvih dveh mesecih letošnjega zmrznjeni purani 490; žive race 380 do 450, zaklane 430-600; zaklane gosi 400 do 450; živi zajci 400, zaklani 500-560; zaklani zajci brez kože 520-650; danski zmrznjeni zajci 630-650 lir. Prvovrstna sveža jajca 23-24 lir jajce, navadna 20-21,50; inozemska jajca I. 19-19, II. 15,50-17 lir. ZELENJAVA IN SADJE MILAN. Suh česen v kitah 60-100 lir kg; čebula 35-50; korenje 40-60; karčo-fi 25-35 lir komad; cvetača 30-50 lir kg; ohrovt 2540; koromač 1040; cikorija s koreninami 2040; rdeča solata Verona 100-220; krompir 17-22; Majestic 30-36; por 80-100; peteršilj 120-160; zelena 60-120; špinača 40-70. Jabolka Morgenduft 60-100, Delicious I. 70-90, extra 95-130; hruške 95-100; pomaranče navadne mešane 45-50; rdeče pomaranče 75-110, extra 140-160; mandarini Paterno 80-120, extra 120-135; limone 80-100, II. 60-75. ČAJ MILAN. Cene od uvoznika do grosista: Ce,ylon Orange Pekoe 1700-1900 lir kg; Formoza Orange Pekoe 1400-1450; Broken Ceylon 1550-1800; Broken India 1450-1900 lir. POPER MILAN. Črni poper Sarawak 1600 do 1700 lir kg; Malabar 1680-1730; bel poper Muntok 2300-2450; Sarawak beli 2280-2380 lir. VREČE ROVIGO. Vreče iz jute 120x70 cm 800-830 g, 700-730 g in 450480 g težke 290-300 lir kg; vreče za krompir 300 do 330 g 300-310 lir kg; rabljene vreče, za krompir I. in II. izbire 120-125 lir vreča ; rabljene vreče za otrobe 100-105 lir vreča; rabljene vreče za umetna gnojila 120x70 cm 470-475 g 290-300 lir kg, ali 145-146 lir vreča; papirnate vreče 50x100 cm 45 lir vreča; večjega formata 55-60 lir. GRADBENI MATERIAL FIRENZE. Cement tipa 500 765 lir stot, tipa 350 655; gašeno apno 410480; živo apno 4500-5400 lir kub. meter; rečni pesek in gramoz 700-900 lir kub. m; polna opeka tipa UNI 26x13x6 cm 9000 do 10.000 lir 1000 opek; dvoprekatni vot-laki 26x13x6 cm 8500-9000; šestprekatni votlaki 26x13x8 cm 9000-10.000; dvoprekatni votlaki za zunanje stene 26x26x 13 cm 30-31.000; večprekatni votlaki za zunanje stene 30-31.000; strešniki marsejskega tipa, 15 kom. na kv. meter, 3 kg težki 20-21 lir strešnik. leta so na Kubi proizvedli 1,244.642 ton sladkorja (lani v istem razdobju 626 tisoč 536 ton). V New Yorku je cena kavi v pogodbi »M« napredovala od 34,30 na 36,89 stotinke dolarja za funt, proti takojšnji izročitvi. Trg je bil živahen zlasti v četrtek, po dveh dneh verskih praznikov v Južni Ameriki. Novost na trgu s kavo predstavlja kvoti-ranje afriških vrst kave na newyorški borzi. Kakao je v tednu do 4. marca v New Yorku nazadoval od 26,45 na 25,38-25,40 stotinke dolarja za funt, proti izročitvi v marcu. Cene niso krepke zaradi obilnih zalog pridelka. Ameriški trg se ne vznemirja zaradi skorajšnjega zasedanja afriških in brazilskih pridelovalcev v Rio de Janeiru, ker bo zasedanje trajalo po vsej verjetnosti precej dolgo in ni gotovo, da bodo na njem določili mnogo višje cene, kakau. KAVČUK V Londonu je cena za vrsto RSS nazadovala od 34% na 34 penijev za funt, proti takojšnji izročitvi. Tudi v New Yorku je cena kavčuku nazadovala, in sicer od 40,80 na 40,25 stotinke dolarja za funt, proti izročitvi v marcu. Združene ameriške države prodajajo na mednarodnem trgu mnogo kavčuka iz svojih strateških zalog. Strokovnjaki menijo, da bodo Američani v letošnjem letu zmanjšali zaloge kavčuka za okoli 50.000 ton. Ker pa niso ameriške oblasti dale nobene izjave o letošnjih razprodajah kavčuka iz strateških zalog, je opaziti na trgu precej negotovosti. KOVINE Baker je v Londonu v tednu do 4. marca napredoval od 255% na 257 funtov šterlingov za tono (1016 kg), proti takojšnji izročitvi; cin je nazadoval od 789 1/2 na 784 1/2, cink pa je napredoval od 87 1/8 na 87 5/8. Cena svinca je za malenkost napredovala, in sicer od 751/8 na 75% funta šterlinga za tono. V New Yorku je konec prejšnjega tedna baker notiral 31,16-31,20 (prejšnji teden 32,23) stotinke dolarja za ftmt; svinec 11,10 (prejšnji teden 12,50); cink Saint Louis 11,25 (13); aluminij v ingotih 28,10 ( 28,10); antimon Laredo 29 (29); lito železo 66,41 (66,41) dolarja za tono, Buffalo 66,50 (66,50), staro železo povprečni tečaj 34,50 (39,17); živo srebro 213-216 (212-215) dolarjev za steklenico (76 funtov). MNOGO AMERIŠKEGA BAKRA V Združenih ameriških državah so v januarju proizvedli 86.491 ton čistega bakra, (decembra 1959 46.302 ton). Januarja 1959 je bila proizvodnja mnogo višja, saj je dosegla 137.361 ton. MEDNARODNA TRŽIŠČA CHICAGO 16.2.60 29.2.60 8. 3. 60 Pšenica (stot. dol. za bušel) • - 200.1'4 197-78 200.‘/4 Koruza (stot. dol. za bušel) • • 113. 112-72 H3.5/8 NEW YORK Baker (stot. dol. za funt) . . 35. 35.- 35.- Cin (stot. dol. za funt) . . 101.87 101.- 100.75 Svinec (stot. dol. za funt) . . 11.80 12.— 12,- Cink (stot. dol. za funt) . . 14.50 14 50 13,- Aluminij (stot. dol. za funt) . . 26,- 26,— 20.— Nikelj (stot. dol. za funt) . . 74 — 74.- 74,— Bombaž (stot. dol. za funt) . . 33.25 33 25 33.25 živo srebro (dol. za steklenico) . . 212,— 213,- 213,— Kava (stot. dol. za funt Santos 4) . . . . . . 37.23 37.25 37. - LONDON Baker (funt. šter. za d. tono) . . 267.- 258.- 251.i/2 Cin (funt šter. za d. tono) . . 794.— 789.1/, 783.1/8 Cink (funt šter. za d. tono) . . 89.— 87.1/4 88.74 Svinec (funt šter. za d. tono 1 . . 78.*/, 7.5‘/8 75.1/4 SANTOS Kava Santos D (kruzejrov za 10 kg) . . . . . 325,— 525,— 525,- Novih 5 hektarov zemlje razlaščenih Razlaščevanja zemlje, na katerj živi naš človek že stoletja in stoletja, ni konca. Novo industrijsko pristanišče je bilo že v dosedanjih mejah v glavnem zgrajeno na zemlji naših kmetov, ki je bila razlaščena po skrajno nizkih cenah, zdaj se industrijsko pristanišče širi še naprej, zlasti odkar je bila proglašena industrijska prosta cona. že večkrat smo omenili, da novi industrijski obrati namestijo prav malo domače delovne sile. Zato je kmetom toliko bolj hudo, ko pridejo ob zemljo, in to še po nizki ceni; saj nimajo upanja, da bi dobili delo v novih industrijskih obratih, a kot kmetje ne morejo živeti brez zemlje. Ustanova industrijskega pristanišča je dala v pokrajinskem uradnem listu (Poglio annunzi legali) z dne 26. februarja 1960, št. 66 objaviti, da so oblasti odredile razlastitev zemljišč 29 lastnikov v katastrskih občinah Boljunec in Ricmanje. Nekaterim lastnikom bo razlaščenih več parcel. Skupna površina razlaščene zemlje znaša 51,650 kvadratnih metrov (nekaj nad 5 hektarov). Za vso to zemljo ponuja Ustanova industrijskega pristanišča 10 milijonov 960.000 lir, to je komaj 212 lir za kv. meter. Po dosedanji praksi je znano, da ustanova potem prodaja razlaščeno zemljo industrijskim podjetjem po mnogo višji ceni, včasih kar po 4000 lir za kvadratni meter. Obe strokovni organizaciji naših kmetov, to je Kmečka zveza- in Zveza malih posestnikov, sta proučili položaj in sklenili priskočiti prizadetim na pomoč. Od oblasti je treba doseč) vsaj primerno ceno za razlaščena zemljišča, če že ni mogoče preprečiti razlastitve. Cena, ki jo ponu- IT—i NE POZABITE NA VANONIJEVO PRIJAVO! 31. marca t. 1. zapade rok za vlaganje davčnih prijav »Vanoni«. Kot vsako leto bomo v uradih Kmečke Zveze in Zveze malih posestnikov izpolnjeval) te prijave. O tem obveščamo vse prizadete in jih vabimo, da. se čimprej zglasijo v naših uradih v Ulici Geppa, 9 pritličje. Prijave bomo izpolnjeval) vsak dan od 8.30 do 13. in od 15. do 18. ure, a ob sobotah samo od 8.30 do 12.30 ure. ja ustanova industrijskega pristanišča, je kakor rečeno skrajno nizka, in se ne da primerjati z dejansko vrednostjo zemlje, k) je za življenjski obstanek naših kmetov neprecenljiva. Predstavniki Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov so že stopili v stik s prizadetimi kmeti iz Boljunca ter so jim na skupnem sestanku dali potrebna pojasnila in napotila. Prizadeti morajo uvideti, da se da kaj doseči le s skupnim nastopom. Zato vabimo prizadete kmete, naj se za pojasnila obrnejo na urad obeh kmečkih organizacij v ulici Geppa 9 v pritličju. Zemljo so razlastili kmetom na podlagi starega zakona iz leta 1865, hkrati se sklicujejo tudi na ukaz Zavezniške vojaške uprave iz leta 1953. Nagradna tekmovanja v kmetijstvu Letos se bodo tudi kmetovalci s Tržaškega ozemlja lahko udeležili nagradnega tekmovanja, ki ga je razpisalo ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. Ministrstvo je tudi v prejšnjih letih prirejalo tekmovanja za izboljšanje kmetijstva, vendar so bile avtonomne dežele kakor Južna Tirolska in Tržaško ozemlje izvzete. Namen ministrstva je, da bi se kmetijska proizvodnja začela prila-gojevati novim potrebam na italijanskem trgu in tudi na mednarodnem trgu, kjer se že čutijo spremembe, ki jih je prinesla ustanovitev Evropske gospodarske skupnosti. Tako je skrajni čas, da se v Italiji zaustavi pridelovanje mehke pšenice v sedanjem obsegu in da se nasprotno čim več razvije živinoreja. Nagradnih tekmovanj je več; triletno tekmovanje za kmetijska posestva, ki ga sestavljajo tri ločena enoletna tekmovanja v pokrajinskem merilu, in sicer po eno tekmovanje za kmetijska leta 1959-60, 1960-61, 1961-62. Posestvo, ki bo v tekmi doseglo prvo nagrado v pokrajinskem natečaju, bo tekmovalo tudi za državni natečaj, ki se zaključi konec avgusta 1962. Nagrade za pokrajinsko tekmovanje gredo od 75.000 do 400.000 lir, nagrade za državno tekmovanje pa od 200.000 do 2,000.000 lir. Drugo tekmovanje je namenjeno kmečki mladini. Tudi to je v državnem merilu in traja tri leta; vsako leto pa je pokrajinsko tekmovanje z nagra- dami od 50.000 do 100.000 lir za žensko in za moško mladino. Državno tekmovanje pa predvideva nagrade od 300.000 do 1,000.000 lir. Tretje tekmovanje je namenjeno iznajditeljem, ki bi s svojimi iznajdbami koristili kmetijstvu. Tekmovanje traja tri leta in predvideva nagrade od 250.000 do 2,000.000 Ur. četrto tekmovanje je namenjeno novim pobudam v pokrajinskem merilu. Nagrade so precej višje, saj gredo cd 1,000.000 do 5,000.000 lir. Skupna vsota na razpolago za nagrade vseh tekmovanj znaša 977.800.000 lir. Vse podrobnosti o tekmovanjih so na razpolago pri Kmečk) zvezi in pri Zvezi malih posestnikov v Trstu, ul. Geppa 9, pritličje; tu si nabaviš lahko tudi obrazce za prijavo. Rok za vlaganje prijav zapade 31. marca letos. RAZVOJ ŽIVINOREJE V LANSKEM LETU V SLOVENIJI. Lansko leto so na družbenih posestvih v Sloveniji vložili 1 milijardo 574 milijonov dinarjev za razvoj živinoreje. Spitali so 2.432 glav živine in 161.000 mesnatih prašičev, izvozili pa iz Slovenije za 2 milijardi 216 milijonov deviznih dinarjev živine in živinorejskih proizvodov. Živinorejski načrt- za tekoče leto je bil povečan za 30%, pri perutnini pa še več. KMEČKO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE V SLOVENIJI. S 1. aprilom bodo uvedli kmečko zdravstveno zavarovanje v Sloveniji. V nekaterih občinah in okrajih bi radi, ker imajo sredstva, razširili to zavarovanje na zobozdravniške usluge, prevoze v primerih nezgod z reševalnimi avtomobili in podobno. Cena mleka in mesa živinorejec iz tržaške okolice nam piše: Mislim, da je mleko prepoceni, v primeri z njegovo hranilno vrednostjo in s stroški, ki jih imamo z živino. Seno stane danes čez 2500 lir stot. Ker ga sami nimamo dovolj, ga kupujemo tudi po Furlaniji. Majhna steklenica katerekoli vrste sodavice (okoli četrt litra) stane 60 lir, mleko pa prodajamo mlekarnam po 50 lir liter. Zdaj pa pomislite, kakšno hranilno vrednost ima sodavica in kakšno mleko! Večja steklenica sodavice stane celo 75 lir. K dopisu našega bralca pripominjamo, da je ta razlika v ceni nastala iz dveh razlogov: Prvič, res je, da so kateri kmečki pridelki prepoceni v P meri z industrijskimi, toda v naS primeru je cena odvisna tudi od vade ljudi. Posebno mladina se da zateka k raznim sodavicam, ki ti L ponujajo v ličnih steklenicah ib L, lahko v naglici popiješ, medtem opušča stare pijače, tako na primf/ ^ no in seveda tudi mleko. V resnici bilo treba poskrbeti za primerno V pagando za uživanje mleka. Tako s prav v »Gospodarstvu« nedavno Pečali, da so v Italiji z reklamo dviU li porabo piva za 25%. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiii1111111111111 Svinina v okviru EST V šestih državah članicah ske gospodarske skupnosti se ie zadnjih letih znatno povečala P.. izvodnja svinjskega mesa, vendar > potrošnja naraščala še hitreje. Ft® cija, Belgija in Luksemburg kril i potrebe notranjega trga z lastno P izvodnjo. Italija in Zahodna Nelllie. ja pa morata uvažati vsako leto P. cejšnje količine svinjskega mesa. mo Holandija ima tako razvito Pra z čerejo, da razpolaga vsako let0 ^ okrog 130.000 tonami svinine za voz. Naj omenimo tudi, da j® landija doslej izvažala skoraj v cel0 ti svojo svinino na angleški in ai , riški trg, medtem ko je bil z ostalimi članicami E.G.S. zelo ^ mejen. V sedanjem času je prom®1 svinino v šestih državah članicah skupnosti urejen takole: Italija osvobodila uvoz, a je pognala zel» visoko carinski plot, Belgija in Fra. cija sledita uvoza svinine zelo PaZ e vo. Država poseže vmes, ko se c® znižajo pod običajno višino, na E landskem pa je trgovanje s svim1 popolnoma prosto. Ob postopnem uvajanju določil & ropske gospodarske skupnosti se 15. do morale vse te raznolikosti tu na trgu s svinino odpraviti. K011’, sija Evropske gospodarske skupn°s ’ ki ji načeluje g. Mansholt, predla?. da bi se omenjene raznolikosti od- pravile v roku 6 let. Pri preurejat1! svojih trgov s svinino. morajo P samezne države računati s tem. 0 se bo povpraševanje po tem blagh bodoče še znatno povečalo, venda samo po suhi svinini. V notranjo*' posameznih držav bodo morali sPr^ jeti številne nove ukrepe, da bi ur sničil) enoten trg z drugimi člani* mi Evropske gospodarske skupnoSt j Za finančna . sredstva, ki bodo P tem potrebna, bi moral skrbeti P^ seben sklad, ki naj se sestavi z narjem, ki ga bodo pobirali na 1 j ah ob uvozu svinjskega mesa. BEOGRAD 1-10 JUHA «1 PRIJAVE ZA IIOE1EŽEO ZAPADE I. APRIEA Obvestila: BEOGRAJSKI SEJEM, BEOGRAD, p. p. 408 = TEL. 50=001 Predstavništvo v Zagrebu: ŠTR0SSMAJER0V TRG, 8 = TELEFON 36=069 KMEČKA BANKA r. m. x o. j. __L. „ _ ___ . BORI CA Dliea Mocelli 14 Telefon 22-06 Banka pooblaščena za pošlo v zunanji trgovini PRIZNANO MEDNARODNO AVTOPAEVOZNlSKO PODJETJE E.A GORIZIANA 0ORIZIA - VIA DOGA D A0STA N. 88 - TEL. 28-45 - SORICA PREVZEMAMO PREVOZ VSAKOVRSTNEGA BLAGA Posebni pogoji za prevoz blaga v Jugoslavijo Societa in nome collettivo TRIESTE-TRST, V. Donota 3 — Tel. 38-827, 31-906, 95-880 UVAŽA: vse lesne sortmane in produkte gozdne industrije. IZVAŽA: vse proizvode FIATove avtomobilske industrije in rezervne dele »Vse vrste gum tovarne CEAT in vse proizvode najvažnejših italijanskih industrij. IMPEXPORT UU0Z-IZVOZ - ZASTOPSTVA TRST, Ul. Ciceronc 8 T e 1 e f. 38-136 - 37-725 Oddelek za kolonialno blago Ul. del Bosco 20 - Tel. 50010 Telegr.: Impexport - Trie«te UVAŽA: VSAKOVRSTNI LES - CEMENT IN GRADBENI MATERIAL - MESO IN ŽIVINO IZVAŽA: TEHNIČNI MATERIAL - RAZNE STROJE TEKSTIL - KOLONIALNO BLAGO POSREDUJE PO TRŽAŠKEM IN GORIŠKEM SPORAZUMU SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA VSAKOVRSTNE KOMPENZACIJE jA&h&adAifr * * IMPORT - KKPORT vseh vrat lesa, trdih goriv in strojev za lesno Industrijo MfTOPRBVOZ Cunja Rihard TRST Strada dal Prilili 288 telefon 35-379 • TRST - Sedež : ul. Oleerune S/II - Telefoni ni. Olceroiit- 80S14 Osebni in tovorni prevozi za tu - in inozematvo Konkurenčne oeno JUGOLINIJA R I I E K A PožtansH pretinac 379; Telex 02526; Telefoni 26-51, 26-52, 26-53, 27-02 Trideset i četiri brza i moderna broda s 220.0(10 tona nosivosti i 460 putničkih mjesta, plove, u linijskoj službi, na potezu od Buenos niresa do Jokohame. Naši brodovi polaze iz Jadrana i dotiču više od stotinu luka: Sjeverne Afrike, Španjolske, Francuske, Portugala, Sje-verne Evrope, Sedinjenih Država Amerike, Južne Amerike, (Brazilije, Urugvaja, Argentine), Levanta, Irana, Iraka, Malaja, Indonezije, Hon Konga, Sjeverne Kine, i Japana, Prihvačamo terete za luke Skandinavije, Velikih jezera Zapadne Afrike i Južne Koreje. Pofaliže obavijesti dobit čete kod načeg zastopnika u Trstu ”RIBRD iDRIA”, V. Bortolnzzi ti Co. Piazza Dnca dagli Abrnzzt 1 - Tel. 37-611, 29 829 'Širite, ..GOSPODARSTVO" „S!LLA'' COSSI ALFONZ UV02: lUESA. GORICA Ulica Duca cfAosta 17 TEL. 34-36