Natisov 15,000« „5tajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt le;a razmemo; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo le:o; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. seprodajajo po 6 v-Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 64, za '/, strani K 32, za »/, strani K 16, za >/• strani K 8, za */,» strani K 4, za '/«» strani K 2, za '/«t strani KI. — Pri večkratnem oznanila se cena primerno zniža. Današnja številka ima zopet 2 strani priloga in šteje torej skupaj 10 strani ter več slik. Kmetje v okraju sv. Lenart slov. gor. pozor! V nedeljo, dne 22. j an uarj a 1911, popoldne ob 3. uri se vrši v „Vereins-h a u s u" v Sv. Lenartu slov. gor. veliki kmetski shod, na katerem se bode o važnih zadevah razpravljalo. Treba je, da tudi kmetsko ljudstvo šeut-lenartsko enkrat odločno svoje mnenje pove! Treba je, da odločno protestiramo proti zločinski obstrukciji v štajerskem deželnem zboru, ki nam prizadeva tako velikansko škodo. Treba je, da se tudi napredni kmetje tega okraja združijo in da, trdni kot skala, zahtevajo svoje ljudsko pravice. Zato pa naj pridejo vsi na ta shod, kateri imajo srce za ljudstvo in voljo za delo! Tudi nasprotniki, ki,se znajo in hočejo dostojno obnašati, naj pridejo1. Seveda ne bodemo tega trpeli, da bi nam kakšni nahujskanci shod motili ali ga celo razbili. Somišljeniki! Agitirajte za shod in pridite V6i! Sklicatelji. Prvaško gospodarstvo. Poročali smo že o polomu .Glavne slovenske posojilnice" v Ljubljani. Treba je, da omenimo še nekaj zanimivih točk. Preteklo nedeljo vršil se je namreč glavni zbor te zavožene posojilnice. Vložniki so v največjem razburjenju in psovali so predstojništvo na vse mogoče načine. Seveda, načelnika ni bilo blizo in tudi večina članov pred-stojništva je ostala doma. Zato so člani vpili : „Kje je načelnik ?" — „ Državni pravdnik naj prime sleparje!" — „Vse predstojništvo spada v ječo" itd. Zanimivo je, da vabilo za ta shod ni noben član predstojništva podpisal; v tem vabilu se pravi m. dr., da stoji posojilnica vsled ponesrečenih špekulacij pred konkurzom. Za predsednika shoda je bil izvoljen znani prvaški hujskač dr. Oražen, ki je v prvi vrsti kriv dogodkov septembra meseca 1908. Dr. Oražen je prosil slovenske časopise, naj o temu polomu ničesar ne pišejo. Seveda, bojijo se javnosti, bojijo se, da pridejo njih lumparije na dan. O položaju poročal je potem ,revizor" celjske zadružne zveze Benjamin Kunej. Kajti „Glavna posojilnica" je članica slov. narodne zadružne zveze v Celju in zato je ta celjska narodnjaška zveza sokriva na temu škandalu. Položaj „Glavne posojilnice" je glasom Ku-nejevega poročila sledeči: P a s i v e (m. nj. zlasti hranilne vloge z obrestmi) znašajo 4,015.723 kron in nepokriti primanjkljaj znaša 1,387.782 kron. — Aktive znašajo 3,900.000 K in obstojijo večidel iz zahtev, od katerih je pa 2,500.000 kron dvomljivih. — Načelnik „Glavne posojilnice", znani dr. Hudnik, ki je tudi po Štajerskem strašil, potreboval je za nakup graščinskih posestev jako veliko denarja. Zato si je sam brez sklepa seje dovolil kredita za 1,200.000 K. Skozi 5 let za ta kredit ni plačal niti vinarja obresti! Za njegov dolg imajo pokritja v zneska kakšnih 350.000 K, kajti dr. Hudnik ima na Dunaju par zadolženih posestev. — Prav zanimivo je tudi, daje imela „Glavna posojilnica" že 1. 1899, ko je komaj eno leto obstojala, že primanjkljaja za 30.000 K. Ta primanjkljaj seje leto za. letom povečava!; objavljalo se je pa vedno aktivne bilance... Med vlogami se nahajajo tudi take v visokosti okroglo IV« milijona kron, katere so vložile druge posojilnice, zaslepljene od visoke obrestne mere 4!/«°/o . . . Položaj zahteva torej — to razume vsak otrok ! — da se vsled. groznih dolgov napove k o n k u r z. Ali glavni krivci so se prizadevali in delovali z vsemi mogočimi obljubami tako dolgo, da se je sklenila le likvidacija. V likvidacijski odbor so bili izvoljeni: Dr. K likov e c (za celjsko zadružno zvezo, ki je tako dolgo »revidirala", da je vse vrag vzel!), dr. Oražen, Višnikar in uradnika Mikaš ter Bra-daska. V enem mesecu se bode shod zopet vršil. Polom te klavrne 9Glavne posojilnice' nam je zopet dokaz, da je brezvestnost slovenskih prvakov v gospodarskih stvareh in pri tujemu denarju neskončna. Polom za polomom sledi ... Že se čuje, da stoji tudi ljubljanska »Mestna hranilnica" in z njo mnogo slovenskih posojilnic po deželi na slabih nogeh . . . Polom za polomom ... In revno slovensko ljudstvo plačuje . . . Politični pregled. Naš cesar je baje zopet popolnoma okreval in se pri lepemu vremenu že v prostem sprehaja. Novo vlado smo zopet enkrat dobili. Sestavil jo je po velikih težavah baron Bienerth, ki je tudi zanaprej ministerski predsednik. Nadalje sedijo v novi vladi: Dr. Maks grof Wicken-burg (minister za notranje zadeve); Kari grof Stiirgkh (minister za poduk in bogočastje); dr. vitez pl. Hochenburger (minister za pravosodje); dr. Robert Meyer (finančni minister); dr. P.ikard Weisskirchner (trgovinski minister); Kari Marek (minister za javna dela); dr, Stanislav Glabinski (železniški minister); Adalbert pl. Widmanh (poljedelski minister); Fr. pl. Georgi (domobranski minister); Vaclav vitez pl. Zalewski (minister za Galicijo). Torej zopet cela vrsta novih mož, ki bodejo svoj čas lepe penzije vživali. Mnogo nikdo od te nove vlade ne pričakuje, k»r je precej klerikalno pobarvana. Ivan Hribar, sramotno odslovljeni eks župan ljubljanski baje ne bode več kandidiral. To je tudi najpametnejše, kar more storiti. Kajti rusko-srbsko srce tega prvaškega rogovileža je zdaj že razkrinkano. Adio torej, Ivane Hribar, pa zdrav nam ostani . . . Volitev. V 2. štajerskem volilnem okrožja se je vršila vsled odstopa posl. Jodelbauer nova volitev. Izvoljen je bil socialni demokrat Kollegger z 3.334 glasov proti nemškemu kandidatu Bnrg-8tallerju, ki je dobil le 1.780 glasov. V Monaku se je vpeljala ustava, katero je ljudstvo baje z veseljem pozdravilo. Torej tudi ta karikatura držav ni več absolutistična. Iz zgornje-radgonskega okraja. (Izvirni dopis.) Desetletja sem žrtvoval sem podpisani svoje moči javnemu delovanju. Nikdar me ni vodila sebičnost, nikdar nisem žrtvoval gospodarskih interesov političnim idejam in nikdar nisem iz osebnosti stvarnih razlogov pozabil. Meni se ni šlo nikdar za to, kakšno sukno kdo nosi in kakšni jezik govori; pač pa sem vedno vprašal: koliko dela izvršuje! Kdor me le količkaj pozna, ta mora tudi priznati, da je bila moja kritika vedno stvarna in da sem se držal celo moje življenje edino pametnega gesla: skupno gospodarsko delo za zboljšanje naše bodočnosti! Hvale za svoje delovanje nisem našel in tudi nisem iskal. Zadovoljen bi bil, ako bi se mi očitalo vsaj stvarne resnične pregreške. Ali tega ne znajo moji nasprotniki. Zato so raje kamenje na mojo osebo lučali, zato so se borili proti meni z lažmi in obrekovanjem najgrše vrste in v brezmejni hujskariji so zadoščali svojemu političnemu sovraštva . . . Mnogo jim nisem odgovarjal, kajti ljudem te baze ne prija pošteni odgovor. Vedel pa sem, da — prido dan plačila. Kajti gospodarskega dela ne more nobena prazna fraza nadomeščati! In prišel je plačilni dan . . . Naj se mi torej par opomb dovoli! Ali se. moji nasprotniki še spominjajo, kako so ob priliki zadnjih volitev proti meni kot takratnema načelniku okraja lagali? Pred mano leži „S ! o v. Gospodar" štev. 39 z dne 8. avgusta 1907 1., v katerem se mene in moje gospodarstvo v okraju na neverjetno lažnivi način napada. Tako čitam v tem starem članka m. dr.: „Streti je treba moč nemčurstva in se otresiti nemčurskih verig, v katere ste bili dolga leta vkovani. Pokažite na dan volitve z zedinjenimi močmi, da se ne pustite več komandirati od radgonskih nemških „purgarjev", katerih pokorni sluga je narodni odpadnik Wratscliko. Petnajst let so gospodarili nemškutarji in radgonski purgarji v našem okraju. A kako ? Okrajne d o k 1 a d e s o 1 e t o za le to m 'z viš a vali in tako nalagali vedno večja bremena na naše itak že • s toliko davki preobležene rame, a vendar za gospodarski napredek okraja bore malo skrbe li." itd. Tako je pisal torej „Slov. Gospodar" leta 1907. In pri volitvah so črni gospodje zmagali. Vrgli so torej „ Wratschkovo gospodarstvo" in pričeli sami gospodariti. Štiri leta bo kmalu od tega časa. In zato se pač že lahko vprašamo: S kakšnim uspehom so pa ti gospodje gospodarili? Ali so okrajne doklade znižali? Ali so mnogo za gospodarski napredek storili? . . . Dan obračuna je prišel, gpspodje, in zato hočem Vaš spomin osvežiti in Vam nekaj odgovora privoščiti. Poslušajte torej, — in poslušajte tudi Vi, davkoplačevalci, ki sodite pošteno in nestrankarsko! Dne 22. decembra 1910 imel je okrajni zastop zgornje-radgonski plenarno zborovanje, na katerem se je tudi proračun za 1. 1911 odobril. In glejte, čudno jajce je izlegel ta slovensko-narodni proračun: za leto 1911 plačavali bodejo kmetje v zgornjo radgonskem okraju 40% okrajnih doklad. To je jajce, ki ga je zlegla kukavica v gnezdo malt ptice! To je novoletno darilo za nas davkoplačevalce! V zg. radgonskem okraju se je od nekdaj okroglo 20% okrajnih doklad plačevalo. Po regulaciji davkov je bilo v okraju davkov za 10.000 K odpisanih. Vsled tega so se morale dvigati okrajne doklade od 25—27%. Do leta 1903 se je plačavalo 27%, potem do 1. 1906 25% in 1. 1907 zopet 27%. S temi dokladami pa je bilo vedno vse poplačano in je poleg tega še pri računu v blagajni 2—3000 K ostajalo . . . Leta 1907 je okrajni zastop prišel v klerikalne roke. Komaj so bili ti možakarji izvoljeni, so že pričeli pisariti po prvaških listih grde in lažnive psovke čez Wratschka, kakor jih najdemo tndi v zgoraj omenjenem članku „Slov. Gospodarja." Vsled tega je napredni zastop dne 16. septembra 1907 svoje službovanje odpovedal in deželni odbor naprosil, da naj ta odpošlje enega gospoda, da prevzame vse akte in račune; kajti novo izvoljenemu zastopu se ne more v nobenem ozira zaupati. Od tega dneva ni stari odbor več posloval, ni več denarja sprejemal in ni ničesar izplačeval. Nato je bil deželni odbor prisiljen, odposlati g. dr. Stepančiča, da je ta sprejel akte in račune in jih oddal novemu odbora. Ker stari odbor ni dvigal zadnjih okrajnih doklad, ostalo je le še 70 K blagajne, seveda brez vsakega dolga, katero svoto je novi odbor sprejel. G. dr. Stepančič se je iskreno zahvalil za izborni red, v katerem je vodil stari odbor akte in račune. In potem so pričeli klerikalci „gospodariti" — v treh letih pa so nam okrajne doklade Od 27 na 40% zvišali! . . . Bog jim daj še 3 leta gospodariti*; potem bodemo imeli kakšnih 60% doklad . . . In zdaj vprašamo vse poštene ljudi, vprašamo pa tudi klerikalce in „Slov. Gospodar" : Kdo je bolje gospodaril, „nemškutar" Wratschko ali slovenski vodja Terstenjak ? ? Ne prilizavam se s temi besedami nikomur. Ali takih laži ne morem trpeti. Kajti neko človeče je pri zadnji seji povedalo: „Komaj smo dolg 2000 K plačali, katerega nam je Wratschko zapustil." Grda laž! G. dr. Stepančič je priča, da je to laž! Seveda, kadar se človek krivega izpozna in ga vest peče, hoče drugemu krivice predbacivati, da tako svojo lastno vest lažje pomiri! . . . Ni dosti, da je novi odbor vse brez dolga prevzel; imel je še v davkariji za mesece september, oktober, november in december 1907 denarje dvigniti v zneska 9.417 .K. Nadalje še od nekaterih občin za smodnik za streljanje proti toči v znesku 475 K. rfkupaj torej 9.892 K. Izdatkov pa so imeli za te štiri mesece 5.480 K i. s.: ker še do 16. sept. ni bil prodec na cesti popolnoma navožen, je bilo še za plačati 2000 K; nadalje cestarjem I. razreda 240 K, II. razreda 600 K; za poškodovano cesto pri Schlossbergu kakih 700 K (še toliko ni koštalo), Vračniki v Radenci 300 K, hebamki 240 K, za vinorejsko šolo 600 K, apoteka 700 K in za razne zadeve recimo 600 K, kar bi bilo skupaj 5.480 K. Ako to od zgoraj omenjenih dohodkov odračunamo (9892 K manj 5480 K), ostane tedaj za leto 1908 Še 4412 K . . . Jaz se čisto nič ne brigam, kam se je teh 4.412 K zapisalo in zaračunilo; ali čez mene naj ne lažejo! 4412 K so imeli klerikalci torej gotovega denarja, ko so prevzeli zastop. „Gospodarili' so tri leta in zdaj imajo — 6011*84 K dolga!!!! Pa naše načelstvo si zna pomagati: vzeli so iz hranilnice 3000 K in so plačali nekaj dolga. Vendar bi bilo bolje, ako bi vseh 6021 K iz hranilnice vzeli in ves dolg plačali. Tako mora človek špekulirati, da dolg plača, kajti tega ne zna vsak. Omenil sem številke, ne pa prazne psovke. In istinitost teh številk zamorem pred vsako sodnijo dokazati. Vprašam torej še enkrat: kdo je bolje gospodaril? Kar se pa gospodarskega dela samega tiče, ki ga je novi odbor v okraju izvršil, bi bilo bolje, da iz usmiljenja molčim. Nikdar še niso bile ceste v tako slabem stanja, kakor sedaj! Oj, lepo, lepo je napredoval ta novi, do kosti slovenski odbor! Pri „zmagi" so v sv. Jurju streljali in streljali. Potem so stare, poštene cestarje odpustili, češ da so BBračkojanci." Nadalje so najeli cestarje, katerim je bilo delo pretežko, plača pa preslaba. Ljudje so delali, kar soj hoteli, pa če jih prav ni bilo celi mesec na cesti, po plačo so gotovo vsaki mesec prišli. In tudi načelnik je svojih 800 kronic hladnokrvno vsako leto v žep vtaknil, brez vsacega dela in truda za okraj . . . To je obračun z lažniki,' ki so pred tremi leti na mojo osebo pljuvali! Ljudstvo bode odprlo oči, kajti odpirati mora tudi denarnico. Takšno je klerikalno gospodarstvo! Za sedaj dovolj; ako me pa pri mira ne pustite, povem še kaj več. Kajti vaše Bslovensko" gospodarstvo me jako veseli, vaše zadrege in vaši smešni izgovori so jako zanimivi. Seveda, plačevali pa bodemo vsi mi davkoplačevalci, vsi Velika razstreiba se je zgodila p. kr. v poslopju za kotlje centralne železnice v Novem Yorku.Skupno je bilo 2 1 oseb ub i-t i h, več kot 200 pa ranjenih. Eksplozija se je zgodila najprve v posodi za plin ; sledila ji je pa takoj dinamit-na razstreiba. Železniški voz, ki se je mimo peljal, vrgla je eksplozija 1 m visoko in ga popolnoma razbila-Poslop-je za kotlje je bilo seveda popolnoma porušeno. Od 30 oseb v poslopju bilo jih je 21 takoj mrtvih. Železni oboki so ostalim vsaj življenje rešili. V bližini je železniški kolodvor, | kakor muhe. Naša slika kaže jasno, kako je razstreiba kj je tudi jako veliko trpel. Pasažirji so padali po tleh | divjala. Zur l^piosipnsKarast-ropfre fr> I^^vvvorK za vašo nezmožnost in brezvest-noet! Kdo vam kaj more ? Le „evoji k svojim". Franc Wratschko. Dopisi. Iz Ptujske gore. (Gorski rihtar Juri Topolovec kot dobrotnik). Kakor je že svoj čas „Stajerc" poročal, da gospod nadučitelj L. Calk ubožnim otrokom ob poldnevah kruha priskrbi. V ta namen je tudi v zadDJem tednu gospa naduči-teljca pri imovitejših v fari milodare pobirala; umevno je, da se pri rihtarju tudi za tak dober namen potrka, kakor tudi pri „ubožnem očetn" Marku Topolovec. Pri teh dveh je nadučiteljca zastonj prosila; pustimo Jarčeku besedo ko pravi: „da. bo on že svoje otroke sami oskrbel; pa kaj bi daval ko on itak} nima nobenega imena"! Mi farmani pa vemo, da ima ime, samo tega pravega njegovega imena nočemo razglasiti. Za uboge otroke nimata denarja, za narodnjaške hujskarije pa dovolj! Kar pa se tiče oskrbe njegovih otrok, pa naj j bo označeno, da je na tepešnico svoje otroke pošiljal k ubožnejšim tepeskat, ko je on pred drugimi duri zaklenil. — V preteklem leta stal hodila Jurček kot rihtar in Martin Krajnc po gmejskem komisioni ter sta pri nekem želarjn zemljo merila, brez da bi soseda k tem Bkomi-sijoni pozvala"; zatoraj sta prvemu sosedovo zemljo odmerila; zato pa je moral prvi taverhe Krajncu in Kadunčovemu Jarčeku za ta nepo-stavni čin delati. Ubogi želar je taverhe delal, odmerjene zemlje pa ni dobil, ker sosed si ne pusti zato zemlje vzeti da bi rihtar in Krajnc zastonj taverbare imela. Zatoraj naj bo označeno, da gmajnski „komision" nima nobene pravice si mujo ali pot računiti, zato ima od občine letno plačo; še manj pravice ima, brez obeh sosedov komu zemljo vzeti ali dati. Gmajnski komision sme le s porazumljenjem obeh sosedov po mapi razmeriti in le taki komision ima postavno podlago ; ste razumeli, gorski narodnjaki? V javnosti se je preje mislilo, da imajo gorski narodnjaki samo na „Štajercijance" svoj „srd"; iz navedenega pa sledi: da jim ui nobeno sredstvo „pregraajn", samo da narodnjažko malho polnijo in občane brez izjeme izsesavljejo. Sv. pismo pravi : drevo, katero le slabi sad rodi, bo posekano in v ogen vrženo ; gorski volilci pa bojo narodnjaško bando pri volitvah iz občinskega odbora pognali! Trbovlje. Volitve v naši občini so torej končane, čeprav ne na splošno zadovoljnost. Mnogo jih je v odbora, ki niso te časti vredni. Kaj pa hočejo tisti štajgerji ? Tako občino bi morali voditi ljudje, ki imajo moč, vpliv in veljavo ... Za nas kmete bi bilo mnogo vredno, ako bi kdo kmetijsko društvo v roko vzel, da bi se v tej zadevi kaj storilo. Doslej pri nas še ni bilo nikogar, ki bi v tej zadevi kaj naredli. Decembra meseca še ni bilo nikoli kmetijsko društvo skupaj sklicano, kakor sedaj, ko so bile obč. volitve blizo. Saj vemo zakaj ! Ferdo Roš se je močno bal, da ne pride več v občinski zastop in glejte, komaj da je še obvisel. Po božji milosti je še ostal v občinskem zastopu. On je tudi posestnike skupaj sklicaval. Dacar je prišel v Prapretno vas in je nagovarjal posestnike, da naj k Rošu pridejo, da se bodo „pomenili". Ali odgovor posestnikov je bil: Mi Že imamo toliko uma, da volimo brez Roševih sladkih besed. Za župana bil je zopet g. Vodušek izvoljen. Ferdo je bil čisto poparjen, niti enega glasa ni dobil in vendar je baje upal, da postane on župan. Volitev bi drugače izpadla, ako bi industrija ne bi bila toliko popustljiva. Zdaj je pa nekaj takih občinskih svetovalcev, da se Bogu smili. Kaj hoče n. p. ta Kramar, ki je že dvakrat faliral in trikrat firmo prenaredil; najprve je bil Johann, potem Janez in zdaj Ivan Kramar. Ali nas bo on gospodarstva učil ? Potem so repeuči tisti Dežinau, potem Goropevšek. Tudi bi rad tisti krčmar Dolničar veliko govoril. Ali moj ljubi, bodi ti miren in Boga zahvali, da si zopet h kruhu prišel. Glej na tvoje goste in postreži jim dobro . . . Razmere v Trbovljah pa bodemo javnosti vedno popisavali! Dol pri Hrastniku. Tu je bila 9. t. m. volitev. Rudarji so se na noge postavili in so dosegli, da v III. razredu nista bila izvoljena učitelj Genus in debeli dacar Podmenik. Mislila sta Pri si, di Ali t naši sovrf Podr pelj kot SO Dober tek! 60s Zdravi želodec imamo in ne tišči nas v želodcu, nimamo več bolečin, odkar rabimo Fellerjeve odvajajoče Rhabarber-krogljice z zn. ,,Elsapillen". Povemo Pri hladnejšemu VremenU ae Priporoča Straschill'ova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno traplo in prepreči prehlajenje. si, da še ni prepozno in da ju izvoli I. razred. Ali tudi tukaj sta skozi padla. Zdaj bo mir v naši občini, kajti ta dva možaka sta mnogo sovraštva napravila. Z Bogom, Genus in dacar Podmenik! V Bukovcih pri sv. Marku niže Ptuja. Dragi nam čitatelji, dolgo časa že sem vam hotel omeniti o našem gasilnem društvu, katero smo že leta in leta ustanovljali. Vendar se je enkrat naša želja izpolnila. Trudili so se naši napredni možje, katerim izrekamo vso zahvalo. Pa tudi občina je dala sezidati krasno hišico za našo novo brizgalno z imenom »Kernreutter" iz Dunaja, katera tira na dve strani vodo. Dne 10. decembra m. 1. smo dobili našo krasno briz-galao iz Dunaja. Z 28 droštveniki smo se pripeljali na Ptuj in prišli so jo tudi g. Steudte kot hauptman ptujskih gasilcev ogledati. Potem so nam lepe nauke in nasvete dajali, za kar jim izrekamo prisrčno zahvalo. Potem se je začel naš sprevod pomikati iz mesta Ptuja in z velikim veseljem smo se bližali naši farni meji, kjer nas je čakalo veliko ljudi in pa tudi naša markovska godba, katera nam je veselo zasvirala »Cesarsko pesen" in pa tudi več lepih komadov. Potem smo se skupno pomikali proti brizgalni hišici, kjer so nas sprejeli z veliko streli; pa tudi z velikim veseljem je pričakovalo nad 500 ljudi, kateri so si želeli ogledati to krasno spremstvo. Nagovor sta imela naš g. hauptman M. Korenjak in kmet J. Cvetko, ki sta govorila o strašnem ognju, kateri je razsajal v letu 1893 in še dvakrat zaporedoma pozneje. Izrekamo jima lepo zahvalo. Nato se je sprevod podal v gostilno F. Strelec in pričela se je vesela zabava do 10. ure. Nato jo 28 društvenikov z večimi ljudi in z godbo spremilo g. hauptmana na Djegov dom in se pri njem zabavala do 2. ure. Bog-.daj, da bi nova brizgalna z vrlimi gasilci delovala v zmislu gesla: »Gott zur Ehr', dem Nachsten zur Wehr!" Iz Kozjanskega okraja. Ni še dolgo, kar smo čitali, da je Kozjanski dekan g Tomažič splezal po. lestvici omejenosti in ljudsko neumnosti do raznih častnih mest, katere ne dičijo prevzvišeni duhovski stan. Katera častna mesta monsignore Tomažič zavzema, ne bodemo tukaj naštevali, saj so itak vsem znana. Pogovorili se bodemo danes le z mestom načelnika okrajnega zastopa v Kozjem. Povejte nam vendar, monsignore Tomažič, kaj ste v celih 14 letih kot načelnik okrajnega zastopa, za katero mesto se z vsemi močmi bojujete, za kmeta storili ? Odgovor je celo lahek, da čisto nič koristnega, pač pa veliko slabega. Okrajne ceste v gornem delu kozjanskega okraja že dve leti niste dali posipati (šodrati). Od okrajnih daril za pridne živinorejce v času Vašega načelovanja ni sluha, ravno tako ni sluha, da bi katera občina v gornem delu okraja dobila najmanjšo podporo za popravljanje občinskih cest. Okrajni cestarji se pritožujejo, da jim ni več za živeti. Zakaj torej zvišanje okrajnih doklad pri manjših izdatkih? O tej stvari bodemo govorili še pri višjih oblastih! Spominjamo se še načelnikov pred Vam, kateri so vse naštete dolžnosti natanko izpolnjevali, in še kmetom kaj drnzega koristnega storili, pa z manjšim okraj, dokladam, kakor so sedaj. Ja monsignore Tomažič, tako ne bo šlo dolgo in tudi ne sme iti. S tem da gramozne knpe v spodnjem delu okraja merite, s tem še ni vse storjeno. Tudi v gornem delu okraja so davkoplačilci, tudi ti plačujejo okrajne doklade, zakaj bi se pa za dobre okrajne ceste ne poskrbelo? Ali pa jih od plačila okrajnih doklad oprostilo! Zadnjo sicer ni mogoče, pa Vi, ki ste tako brihtna glavica, bi mogoče tudi to iztuhtali. Ako ne razumete načelovanja okraja zakaj silite na to mesto ? Zakaj ne ostanete pri svojem kopitu? Vi kot duhovnik, dekan, imate menda ja kakšni drugi posel v svojem prevzvi-šenem stanu, kakor gramozne kupe meriti, ako pa nimate druzega, zakaj Vas plačuje država ? Sramota za duhovnika! Kristus kot ustanovitelj krščanstva je v prvi vrsti naglašal: Moje kraljestvo ni od tega sveta. Rekel je svojim apostolom: „Idite po celem svetu, učite vse ljudi" itd. Ni pa nikdar rekel: Idite in merite gramozne kupe, zavzemajte iz časti lakomnosti razna Častna mesta in izrabljajte ljudstvo! Ne tega Vam Kristus ni naročil! Zato pa ponavljamo: Sramota za duhovnika! Kjerkoli so duhovniki vodili kako podjetje, prišlo je do zločina in poloma. Taki ljudi v prvi vrsti niso zmožni in v drugi zaradi sebičnosti tudi ne sposobni za nar-manjše gospodarstvo s tujim denarjem. Oni nimajo namena, kmetu pomagati, marveč kmeta napraviti gospodarsko odvisnega, ga privezati, to je njih cilj. Poglejmo polom na Koroškem, propad tolikih konzumov, propad slovensko-pr-vaške zadruge v Ljubljani itd. Kje sta sedaj monsignore Weiss in monsignore Kayser, katera sta zakrivila ogromni propad na Koroškem ? Prvi je pobegnil, drugi je v ječi. Ali Vam kaj brzojavka, g. načelnik Tomažič? Kmetje v Kozjanskem okraju! Pozor, dokler je še čas. Toliko za sedaj — pa na svidenje. Sv. Lovrenc Slov. gor. Tukaj imamo res čudnega župnika; kadar iz prižnice ne terja, tedaj pa ugovarja enega ali drugega, večkrat celo po imenn, ker ne pripozna, da je prižnica sveto mesto za oznanjevati božje besede. Kadar se ta gospod ne joče, tedaj pa ugovarja, in terja in govori o samih Marijinih družbah, to pa le zaradi svoje koristi. Naj še spregovorim nekaj besed dalje. Ker sem siromak in si ne morem kupiti tako drage klopi v cerkvi, zato moram stati na svojih berlavih nogah ; tako se mi je zgodilo 6. t. m. na dan sv. treh kraljev pri rani sv. maši. Med pridigo se je jokal, po pridigi pa je začel govoriti v svoji jezi o rajni Johani Soštarič še celo je rekel po domače Grehova v Rotmani, občina Klaponci. Bila je ledična. V Marijini družbi žali Bog pri nas v sv. Lovrencu porodi veliko deklet nezakonske otroke. In tako se je zgodilo tudi tej Jobani Soštarič; a ker ni bila družbenica zato je imel ta župnik tako jezo na njo, da jo je po imeni iz prižnice napadal, še celo ko je bila na mrtvaškem odru, in tudi njenega fanta ki je mislil z njo stopiti v zakon. Rajna je bila sama po-sestnica, ali nemila smrt jo je zadela v tem porodu ; ker ni napravila^svoje poslednje volje ali testamenta, ji ta župnik ni pustil zvoniti; rekel je da to cambriajnganjef "ne pomaga mrtvim nič. če se pa pripelje kaki črni gospod, tistemu pa zvonijo tako, kakor da bi si on sam kupil zvonove, čeprav ni dal vinarja zanje. Ker ni dobil pred plačila, ni hotel iti na pokopališče, tedaj je nagnal g. kaplana trugo blagoslovit; mislim tudi da je bil hud na tiste ljudi, kateri so jo spremljali k večnem počitku. Ta župnik si misli, da on ne bode umrl ; zato nabira velike svote denarja, na prižnici pa govori, česa potrebuješ na tem svetu, darnj, olepšaj cerkev, siromak ta črni pa še ni ničesar daroval cerkvi, on samo vleče v bogate posojilnice in mara samo za bogataše velikaše in plemenitaše, siromaka pa še z dobrim očesom ne pogleda. On ne pozna zgodovine cesarja Jožefa II. kako je stopil sam za trugo siromaka in je rekel : ta mora biti ubožec, in jo je spremljal na pokopališče z odkrito glavo. Tako tudi mislim, da bi lepo bilo, če bi on tako storil, potem bi mu tndi drugi ljudje bolje verovali. Zakaj vera peša ? Dragi bralec, dobro prečitaj in si premisli! Je to ravnanje Kristusovo ? Povemo ti dobro in si zapomni, župnik, če ne bodeš miroval, bodemo ti drugič drugače začrnili, kaj se je godilo pred mnogimi leti, ko si bil kaplanček tukaj . . . Razburjeno ljudstvo. Schicht Stearin=sveče LEDA najfinejša vseh mark 1 Apartni, elegantni zavoj! Ne tečejo! Ne kadijo! Ne dišijo 1 Ne delajo saj 1 Gorijo s svetlim, mirnim plamenom. 872 Boj za Kočevje. (Izvirni dopis.) Že od nekdaj stanuje na t. zv. kočevskem jezikovnem otoku miroljubno kočevsko ljudstvo, ki se peča s kmetijstvom in trgovstvom. To ljudstvo je nemško in vendar je živelo vedno v najlepšem razmerju s slovenskimi Kranjci. V bližini mesta, v Lienfeldn in Grafenfeldu so se naselili Slovenci, ali tudi to ni dobrega razmerja med obema narodoma motilo. Ali kar nakrat je prišel v Kočevje prvaško- zagriženi kaplan-hujskač Kopitar, ki je pričel takoj sovraštvo razširjati. Mesto krščanske ljubezni učil je boj proti nemškim domačinom. Kako je ta blagoslovljeni hujskač nastopal, to presega že vse meje. Prepovedal je otrokom nemško moliti in rekel, da nemških molitev na noben način ne bode trpel. Otrokom nemške sirotišnice je prepovedal na nemška vprašanja odgovoriti in se nemških molitev udeležiti. Ustanovil je potem neko »društvo" in je v hiši nekega Rusa vsako nedeljo hujskal in ščuval. Razširjal je prvaške letake polne sovraštva, v katerih se je v nasilje hujskalo. Kmalu so se pokazale posledice: slovenski otroci so pričeli nemške napadati, slov. fantalini so napadali nemške posestnike ob belem dnevu, ponoči se je mir kalilo in izzivalo. Vkljub temu so ostali domačini mirni. Ali na Novoleto zavpil je Kopitar raz prižnice: »Bog daj naši fari mir in več pameti in manj š n o p s a !" Ta nesramna žalitev smrkolina v duhovski suknji je ljudstvo hudo razburila. Pritožili so se pri cerkveni oblasti, ki pa ni hotela ničesar proti izzivaču storiti. Domači dehant g. E r k e r je sam povedal, da je že vse proti Kopitarju poskusil, da pa ni mogel ničesar doseči. Ljudstvo se je moralo vsled tega samo pomagati in je demonstriralo. Zgodilo se fantnni ničesar in prvaški listi v tem oziru grdo lažejo. Posledica je bila, da je oblast — poslala žan-darje, ki naj bi varovali hujskajočega farja. To je pravica! Mesto Kočevje je kakor v obsednem stanju. Povsod bajoneti! To pa samo zaradi tega, kčr dobro katoliško ljudstvo ne pusti cerkve zlorabljati v politične namene! To je zopet novi dokaz, kako zamore en sam duhovniški mladenič mirno faro razburiti in nahujskati. Po klerikalnih listih napadajo zdaj vso prebivalstvo, oblast, ja celo duhovnika dehanta Erkerja, ki noče sodelovati v tej hujskanji. Ljudstvo je pričelo vsled tega groziti, da bode iz katoliške cerkve izstopilo. To je šele pomagalo in škof je kaplana Kopitarja iz Kočevja prestavil. Za sedaj je torej temu boju konec! Ali koliko časa? Dokler ne pride zopet kakšni „duhovnik," kateremu je politika več nego Božja beseda ...Skozi stoletja so živeli nemški Kočevarji b slovenskimi sosedi v prijateljskem razmerju. In tako prijateljsko razmerje je zlasti v gospodarskem oziru potrebno. Pri temu naj ostane! Domačini! Bodite potem Nemci ali Slovenci, ene resnice ne smete pozabiti: zboljšanje gospodarskega polo-žaj a j e le v sku p n em delumogoče! Tisti, ki vas hujskajo v narodnjaške boje, tisti vas hočejo poneumiti in izkoriščati. Kmetje, otresite se klerikaluo-prvaškega jarma! Novice. Kranjcem! Na Kranjskem pričel se je »Štajerc" prav lepo razširjati, zlasti odkar je prvaška politika na vsakem polju doživela tako velikanske polome. Zlasti naša zadnja številka, ki je prinesla zanimivi „Glas iz Kranjskega", bila je z velikim veseljem sprejeta. To pa »narodno" časopisje sila jezi. Ti „narodni" voditelji, ki so za „blagor naroda" postali bogati in živijo od iz-sesavanja slovenskega ljudstva, se pač resnice bojijo. V svoji jezi so pričeli proti »Štajercu" kar divjati in v tem postajajo tudi smešni. Tako piše ljubljanski »Slovenski narod": — »Ali je to dovoljeno? — Iz več krajev dobivamo poročila, da se je na tisoče izvodov ptujskega »Štajerca" vrglo med ljudstvo,. . Vprašamo državno oblast, kako more trpeti kaj tacega? Posledice se baje že kaže j o" itd. Oj ti naivni »Slov. Narod"! Seveda je to dovoljeno! Ali naj morda ljubljanske škrice in posojilničarje za dovoljenje prosimo, kje in kedaj naj svoj list razširjamo? Državno oblast to prav nič ne briga in »narodni" voditelji v Ljubljani se lahko na glavo postavijo — mi se zato ne zmenimo. Veseli nas, da »Slov. Narod" sam priznava, da se že posledice »Staj erčevega" delovanja kažejo. Te posledice pač ne morejo biti druge, nego da bode kranjsko 4 - ljudstvo obrnilohrbet tistim prvaškim hujskačem, ki imajo v političnem ozira smrt Adamiča in Lundra na vesti, v gospodarskem oziru pa polome v svojih zločinsko brezvestnih denarnih zavodih... Tako bode „ŠtajercB na Kranjskem izraz javne kritike! Brezobzirno bo-demo vodili boj proti izkoriščevalcem ljudstva. * * * Zahvala, Ob priliki novega leta in božičnih praznikov dobili smo iz raznih krajev (tudi iz Nemčije in Amerike) jako veliko prisrčnih čestitk. Zahvaljujemo se vsem prijateljem tem potom, kajti nemogoče je, da bi se vsakomur posamezno pismeno zahvalili. Najbolj nas pri vseh teh čestitkah veseli, da si je „Štajerc" povsod toliko pravih in navdušenih prijateljev pridobil. Tudi mi ostanemo v novem letu zvesti svojim načelom ! Ob tej priliki omenimo, da smo dobili tudi nekaj seveda nepodpisanih sramotilnih pisem zagrizenih nasprotnikov. Zahvaljujemo se tudi zanje, kajti veseli nas, da se naši nasprotniki tako strupeno čez „Štajerca" jezijo . . . Uredništvo »Štajerca". Slovenske zadruge. Z ozirom na zadnje polome v slovenskih zadrugah objavil jo neki planinski poslanec v „dnk" zanimivi članek, kateremu naj posnemamo le sledeče točke: „— Prvaki združujejo svoje pristaše v gospodarskih zvezah, katere pa zasledujejo narodno-politične cilje. Medtem ko nemški denarni zavodi skrbno svoja pravila vpoštevajo in velike rezerve nakopičijo, gospodarijo slov. zadruge na brezvestni način in pospešujejo narodne cilje. Ako bi slov. zadruge vestno postavo od 9. aprila 1873, R. G. BI. Nr. 70 vpoštevale, prinesle bi kakor nemške in danske mnogo dobrega. Ali te postave se ravno ne držijo. Slovenske posojilnice izdajajočasopiae, ustanovljajofa-brike, špekulirajo z zemljišči in delajo najbolj riskantne „kšefte". Vsled tega so tudi polomi v teh posojilnicah na dnevnem redu. Revizijska postava z dne 10. junija 1903 se od strani prvakov v ta namen zlorablja, da skrivajo nepostavno delovanje posojilnic, kar se zamore dokazati iz mnogih aktov kranjskih in štajerskih sodnij. To postavo je treba torej popolnoma spremeniti, da se omeji izrabljanje posojilnic v politične namene. Sedanji polomi posojilnic v Ljubljani in Celju pa opozarjajo tudi na neko drugo stvar. Prvaki zahtevajo vedno d r-žavne pomoči za svoje posojilnice, katere so vsled zločinske brezvestnosti na rob propada spravili. Proti temu je treba nastopiti." — Na tem stališču smo tudi mi. Krvavi denar davkoplačevalcev ni zato tukaj, da bi se z njim ban-kerotne posojilnice slovenskih klativitezev reševalo . . . Prošnja konj. Policijski vodja v Novem Yorku pustil je na vseh durih mestnih hlevov plakate s sledečo vsebino nabiti: B—Prošnja konja. K tebi, moj gospodar, prihajam z mojo prošnjo ! Preživi in napajaj me ; kadar je dneva trpljenje minulo, daj mi prenočišče v čednem hlevu. Govori z menoj, kajti tvoj glas bolj vpliva, nego bič; božaj me in uči me na ta način veselega in prostovoljnega dela. Ne zbijaj po meni, kadar gre cesta navzgor, in ne vleči prehudo za vajeta, kadar gre navzdol. In ako te takoj ne razumem, ne primi hitro za bič. Preglej raje vajeta, ako niso v neredu, poglej, ako mi železo na kopitu ne boli. Ako ne jemljem krme, preglej moje zobe. Ne odreži mi repa, ker je moje edino orodje zoper muhe, ki me trpinčijo. In kadar me napravi starost slabotnega, ne obsodi me smrti od lakote; ubij me, da ne trpim brez koristi. In oprosti mi, moj gospodar, da prihajam s to prošnjo, oprosti mi v imenu Onega, ki se je tudi v hlevu porodil." — Pravijo, da je ta plakat trpinčenje živali veliko bolj omejil, nego najojstrejše policijske kazni. Iz Spodnje-Stajerskega. Ob novem letu. Naš prijatelj Tebničmar nam piše: „— Zadnjič enkrat sem špaciral po ptujskem „štatvaldu", tam kjer poleti oficirji muhe lovijo. Po zimi pa ni muh, razven tistih, ki so tam pri „petelinčku" v kurniku zaprte. Kar nakrat srečam nekega dolgega črnega gospoda. Ponižno snamem klobuček in pravim: „Prosit novo leto! Kam pa grejo, gospod Jager?" — „„Veš kaj, Tebničmar, to teb' nič mar!'" — „ Dobro so jo pograntali; pa le vem, kam grejo: v Hajdino; pa da bi vas sŠtajerc'1 ne vidil, grejo skozi „štatyald" in pri Blu8tigen Krieg" pa pridejo zopet na cesto." — Gospod mi je zažugal in šel naprej. Tudi jaz sem šel in pljunil v Dravo, ki je tekla tako dolgočasno, kakor da bi jo zeblo. Pri železniškem mostu sem porinil ravno nov čik v usta, ko me že sreča jermenar Šegula. „Ti, Tebničmar," pravi takoj, „mene pa imajo zdaj pri kravatelcu. Ali že veš? Kaj praviš, ali me bodo hudo štrafali, ker sem tistega šolmaštra vun nagnal, ki je prišel k meni ljudstvo štet?" — „„Hudo, hudo te bodejo štrafali; jermena bodejo rezali iz tvojega hrbta!"" Prestrašen je skočil pol metra v laft in se ugriznil v jezik: „Potem pa naj tudi zlodej vso politiko vzame! Nikdar več ne bom politike uganjal, pa če se prav dr. Jurtela na glavo postavi." In tekel je naprej ter se vlekel za lase. Ni bil še daleč, ko srečam ponosnega gospoda, v katerem sem takoj mojega prijatelja hofrata Ploja izpoznal. „Oj, gospod hofrat, gra-tuliram, ker ste avanzirali! Zakaj pa tiščite spodnji žnabel tako naprej, senatni predsednik? Malo takih, gospod Ploj ! Čast komnr gre čast! — B„Hvala, hvala,"" rekel je Ploj; „hvala, zaslužil pa sem to, nicht wahr, Tebničmar? Prosim, kaj bi upravno sodišče brez mene? Nič, figa! Ali greva na firkelc vina?"" In zavila sva jo v Pogačnikovo gostilno. „Kaj pa imate dobrega?" je vprašal Ploj. „„Vino, pivo, kisla voda, slivovko, brinjevec"" — Ploj je vstal in rekel natakarici: „Ako mi še enkrat besedo o bri-njevcu rečete, zmenila se bodeva drugod!" Komaj sem ga pomiril. Ali potem mi je pričel praviti, kako človek avanzira, ako nima rezanice v glavi: ,,Vidiš, Tebničmar, politika je taka, kakor fana na turmu. Kdor tega razume, temu niti brinje ne škoduje. In zato avanziram jaz" . .. Poslovil sem se od Ploja in šel domu. Kajti moj želodec je slab. In doma sem se vlegel na postelj in premišljaval, kaj naj bi človek (ako bi mogel) raznim ljudem za novo leto podaril. In sestavil sem to-le listo: 1. Dr. Korošcu flašo šnopsa. — 2. Dr. Verstovšeku novo , prepričanje." — 3. Dr. P loju en tucat somišljenikov v škatljici za sardine. — 4. Dr. J u r t e 1 i „urtel" jermenarja Šegule. — 5. Dr. B r u m e n u album izgubljenih tožb. — 6. Dr. Fermevcu zahvalo slov. gimnazijcev v okvirju. — 7. Dr. Benkoviču nov pasji bič. — 8. Dr. Kukovcn eno novo idejo. — 9. Nadučitelju K a u k 1 e r v Ptuju črko BG." — 10. Žnidarju Vesjaku nemško gramatiko. — 11. KrČmarju M a h o r i č u pakelc kvart. — 12. Vavpotiču en testament. — 13. Senčarju „turnerskoB fotografijo. — 14. Šeguli kofe-žlico pameti. — 15. Kaplanu R a b u z a deviški škapulir. — itd. itd. itd. Srečno novo leto! Kaplan Jaka Rabuza, ki je zdaj v Gornem-gradu in je postal v kratkem časa tako „pri-ljubljen", da so ga farani že k sodniji poklicali in je bil tam zaradi pretepavanja otrok kazno- van, ta kaplan torej je čatil potrebo, da seiuje, da zopet enkrat v javnosti "osmeši in blamira. Možior zna: menda nima tako kratke pameti, da ne bi ve-ice zn£ del, kaj vse ima na vesti. Njegova preteklost je h r e i n tako umazana, da je niti duhovniški talar po-vse, ka kriti ne more. Predrzni ta petelinček, ki se mu je na za vsako kikljo sline cedijo, ki skače čez potoke,prašuje, ako se tam otroci kopljejo, ki je v šoli po po-:es kak duku s posameznimi učenkami že neverjetnega vsa« stvari uganjal, katerega ne bi pustil noben pa- brni metni oče samega s svojo deco, ta kaplan Jakec r s t v e Rabuza torej, ki je prava karikatura političnega bodejc celibaterja in farizeja, — ta Jakec torej je bil Uradi tako predrzen, da je „Stajerčevega" urednika g.. 1911. Linharta zaradi nekega članka tožil, češ da jeilo nas. njegovo dvomljivo „čast" žalil. Kar strmeli smoaj orn nad toliki predrznosti! Stokrat že smo ma oči-rca, 12 tali, da je čez potoke za nagimi otrocmi skakal vbra, 8 in vedno je molčal, ker je vedel, da svoje trdi-uni v tve lahko dokažemo. In zdaj nakrat nas je dopol tožil. Razveselili smo se in čakali obtožnice, četrtel Temu Jakecu, katerega so že orožniki oklenje-ila, 18 nega v ječo gnali, ker je bil zlorabe otrok ob- ta, 2i dolžen, čeprav je bil pozneje zaradi „ pomanj-lbra, i kanja dokazov" izpuščen, bi mi pred sodnijo^rat z pesen zapeli, da bi je svoje žive dni ne pozabil, lalje v Zato smo z veseljem čakali obravnave pred po- ;usta, rotniki. Pred sodnijo bi Rabuzek take slišal, da -Slatin bi potem ne skakal več čez potoke, pač pa dne. - morda — v potok. Človek s tako svinjarskimi rih ol navadami, kakor je ta Rabuza, naj bi se skril ek. O v zadnji kot in prosil Boga, da ga nikdo ne anikib vidi . . . No, Rabuzek si je stvar premislil in tranki zbal se je sodnije. Zato jepotegniltožbo Celj brezpogojno nazaj in plačal vsenasp dosedanje troške. S tem je Jakec svojo bode krivdo priznal! Jakec se je prepiral s farani, z >mu n otrocmi, s fanti, s kmeti, s svojim župnikom, — Rop in hotel se je prepirati tudi s „Štajercem". Ali o gla- tukaj se mu ni posrečilo in umazan do čela |0 ko stoji zdaj v javnosti. Ako treba, objavili bodemo ico v ves proti njemu nabrani materijal v listu. Adio! uri z Hofrat Ploj imenovan je bil senatnim pred- © Wis sodnikom upravnega sodišča in stopi s tem v inlec IV. činovni razred. Ni ga menda človeka, ki bi • Pe*' napravil tako lepo in tako hitro karijero kakor^> Pr° ta hofrat in pomagač vsake vlade. Dr. Ploj pač Ta dobro ve, zakaj koketira z vlado . . . Upamo šesto pa dvoje: prvič da bode dr. Ploj kot senatni Tuc predsednik pojasnil tiste umazane zadeve, ki so ski j se mu očitale; da bode zlasti vrgel od sebe >h in brinjevi šopek in da bode tudi svoje proti na- Za prednjakom naperjene laži preklical. Drugič pa mnc upamo, da je to avanziranje Ploja ednako po- , "D membno z njegovim — političnim penzijoniran- *Pec jem. Upamo, da bode senatni predsednik Ploj TI odslej nehvaležni politiki hrbet pokazal in na |rga dosedaj pridobljenih slovanskih lovorikah počival. K nr Upamo tov — njegovem interesu, pa tudi v veži interesu našega ljudstva. "I Zopet polom posojilnice? »Slov. narod",j1 J8 torej zagrizeno prvaški list, piše v eni svojih j*tri zadnjih številk, da se nahaja slovenska.Ka P posojilnica na Dobrni-Neuhausv'P0' velikih težavah. Tudi od drugih strani la £ Tojaški spomenik na Koroškem. V spomin leta 1813 na Koroškem v junaškem boju padlih avstrijskih in francoskih vojakov in večni spomin združenja Koroške s habsburško hišo, uresniči posebni odbor nov vojaški spomenik v Beljaku. Spomenik izdeluje kipar Anton Groth. Naša slika kaže ta spomenik. Ein oslerr.-franzosisches Kriegerdenkmal i.Villach ;ariv; evnil jlenc ,ki, F Dsest 2 erna ubez I erms .užb. ends ik v ariši i de podi Jerli 'riši: Ja. eljsl >'rač mde da se čaje, da bode bržkone do poloma prišlo. ra. Mož or znano, je duševni vodja te. prvaške poso- 3 bi ve- ice znani hujskač v črni obleki, kaplan klost je h r e i n e r. On je tudi duševno odgovoren Jar po- Yse, kar se bode zgodilo. Smo res radovedni, se mu je na tej govorici. Od raznih strani nas tudi potoke, prašujejo vložniki dobrnske posojilnice, je-li po po- res kakšna nevarnost. Mi pravimo : nevarnost 'erjetne na vsak način, kajti posojilnica na ben pa- »brni je brez oblastvenega nad- n Jakec r s t v a. Vložniki naj zahtevajo jasnosti in itičnega bodejo v vsakem oziru previdni! j je bil Uradni dnevi okrajn. glavarstva ptujskega nika g. . 1911. V 1. 1911. bode glavarstvo ptujsko da je elo naslednje uradne dneve: — A. Za sodni ali smo sj ormožki: v sredo, dne 18. januarja, 1. nu oči- rca, 12. aprila, 31. maja, 19. julija, 13. sep-skakal abra, 8. novembra, 20. decembra, v občinski e trdi- »rni v Ormožu, vsakokrat z začetkom ob-8. nas je dopoldne. — B. Za sodni okraj rogaški: flžnice. četrtek dne: 19. januarja, 2. marca, 13. klenje- ila, 18. maja, 22. junija, 27. julija, 24. av-ok ob- ta, 28. septembra, 2. novembra, 14. de-omanj- nbra, v gostilni „pri pošti' v Rogatcu, vsa-^odnijo irat z začetkom ob 9. uri 30 minut dopoldne; ■osabil. lalje v petek, dnč 23. junija, 28. julija, 25. ed po- gusta, v občinski pisarni v zdravilišču Roga-šal, da -Slatina, vsakokrat z začetkom ob 9. uri do-ač pa dne. — V Ptuju se vrše uradni dnevi v pro-rskimi »rih okr. glavarstva vsako sredo in vsaki s skril Itek. Ob drugih delavnik ter ob nedeljah in Jo ne aznikih se, izvzemši nujne slučaje, ne posluje slil in strankami. ožbo Celjski Župan, g. dr. pl. Jabornegg potegnil vse na splošno željo svoj odstop nazaj in načelo-8vojo ll bode v prid napredne stvari i zanaprej celj-rani, z lemu mestu. >m, — I Roparski umor. Mrtvega s popolnoma raz-". Ali |to glavo so našli v Št. Ilju na cesti v Zare-3 čela po kočarja A. Danko. Dan popreje je gnal »demo lico v Št. Ilj in jo tam za 270 K prodal. Ob Adio! [ uri zvečer je prišel v gostilno Očkrl, v ka-pred- ire bližini so potem drugi dan mrliča našli. ,em v jorilec je 17 letni „gajšic" Johan Klobasa iz ki bi f- Petra. Ubil ga je s sekiro. Ko je umorjenega kakor lo prodajal, so ga vjeli. Morilec je že priznal. >j pač I Tat. V Zaboku ukradel je Franc Posterženj pamo »sestniku Brmovcu 2 konja v vrednosti 1.100 matni . Tudi razne druge predmete je ukradel. V ki so taki je hotel konja prodati; ali tam so ga sebe eli in zaprli. i na- Zaprli so tista dva hrvatska roparja, ki sta ič pa i mnogo iz sejmov prihajajočih kmetov oropala. o po- Obesil se je v Celju, baje zaradi ljubezni, liran- apec Jožef Vodoušek iz ptujske okolice. Ploj Trojčki. Žena delavca Steinerja v Juden- n na irgu dobila je trojčke (3 dečke), ki so pa v Šival. »r urah zopet umrli. Čudno, da imajo ravno di v veži toliko „otroškega blagoslova"... Brezvestnost. Pri sv. Pavlu v Savinjski do-ro(j« li je umrla v otročji postelji posestnica Anto-vojih Ua Permoser. Njen mož ni pravočasno po zdrav-8 k a "k° P08!*!- Tako jo babica Pire ženo zdravila, i s v ' popolnoma napačno, tako da je revica mo-trani 'a umreti. Proti babici se je vložila tožba. —. Posiliti je hotel občinski sluga Franz v tarivasi pri Slov. Gradcu vžitkarico Barbaro evnik. Ali ta se je pogumno branila; vzela je oleno in udarila zaljubljenega tako krepko po oki, da mu jo je zlomila. Poneveril je v Rosbahu viničar Alojz Janoz posestniku Grossu večjo svoto denarja. Zastrupila se je v Trstu natakarica Tereza ernat iz Slovenske Bistrice zaradi nesrečne jubezni. Obesil se je v Mariboru slikar Franc Bru-Bermann. Vzrok samomora je, da je bil iz ilužbe odpuščen. Zdravnik je prišel takoj, ali vendar ni mogel nesrečnežu več življenja rešiti. V spodnjo krilo zašila je dekla Marija Bez-ak v Mariboru 50 K. Ta denar je ukradla to-rarišici Mariji Prapotnik. Tatico so pa le dobili n denar tudi. Ta presneta policija gleda celo v spodnje kiklje... Pazite na deco! 8 mesečna hčerka krojača lerlisg v Velenju igrala se je sama v kuhinji. rišla je k posodi z vrelo vodo in se z njo po- ila. Vbogi otrok je bil tako poparjen, da je v jceljski bolnici umrl. Divjak. Na sejmu v Planini je fant Franc Fračnar s kamenji in nožem razne osebe napadel. Tudi orožnikom se je zoperstavljal. Orož- nik pa ga je naposled sunil z bajonetom v stegno. Potem šele so ga ukrotili. Mlada tatova. Dva učenca peka Losinscheg v Ptuju sta kradla kakor srake. Naznanjena sta sodniji. V snegu našli so mrtvo — tako se nam iz Pameča pri Slov. Gradcu poroča — 60 letno vžitkarico Marijo Uanžej. Revica je zmrznila. Požar. Kmetici Mariji But v Zg. Gaberniku se je pri kuhanju na peči mast vnela. Hipoma je stala vsa kuhinja v ognju in se je kmetica komaj s svojima otrokoma rešila. Hiša je popolnoma pogorela in je škode za 1.400 K. Ljuba Ženka. V Obrežu pri Brežicah sta se sprla zakonska Vinopovšek. Žena je bila tako jezna, da je šla po svojo prijateljico Marijo Zupančič, s katero sta moža napadli. Razburjena babura ga je potem z nožem težko ranila. Razstrelba. Acetilenski kotelj se je razstrelil kleparju Teichnerju v Ptuju. K sreči ni bil nikdo ranjen in le par šip je zbitih. Drevo Ubilo je pri sekanju v ljutomerski okolici J. Lasiča. To je v kratkem času že drugi slučaj take nesreče v bližini Ljutomerja. Napačni kapucin. Pri Halbenrainu je fehta-ril neki kapucin. Bil je pa to neki faut iz Purkle, ki je knto ukradel. Zaprli so ga. Prva pekovska učenka. Pri letošnjem »Aufdingen« pekovske zadruge na Dunaju oglasila se je tudi 14 letna Marija Schurer, toncSd.Orcr.crereršre weiciuiio ttatKerlchrlinf hči nekega tamošnjega pekovskega mojstra. Naša slika kaže to prvo pekovsko učenko pri peči. Iz Koroškega. Razpuščeno prvaško društvo. Najhujše orodje slovensko-prvaške gonje na Koroškem je ,K a-toliško-politično in gospodarsko društvo za Slovence", katerega vodja je znani hujskajoči, iz Kranjskega priromani advokat dr. Janko Brejc. Veliki del žalostnih posledic narodnjaške hujskarije na Koroškem pripisati je temu društvu. Zdaj je vendar tudi vlada uvidila škodljivost, nevarnost in protipo-stavno delovanje tega črnega društva. Poroča se namreč, daje ces. kralj, vlada to društvo razpustila i. s. zaradi prekoračenja društvenega delokroga. Prvaški listi bodejo zdaj seveda zacvilili in vpili, da se jim krivica godi. Ali po našem mnenju je skrajni čas, da se brezmejno huskarijona Koroškem enkrat ustavi. Drugače si bode moralo pametno koroško ljudstvo samo in z lastnimi močmi pomagati! Iz Pliberške okolice se nam piše: Kakor znano, se je vršila v „narodnem domu" v Pli-berku na dan sv. Štefana igra, ki je bila pre- cej dobro obiskana. Med drugimi se je te igre udeležila tudi neka žena iz Homberga s svojo majhno hčerko. Ta deklica je imela nalogo naloženo, pri omenjeni igri predstavljati angeljca. Ko je veselica trajala dolgo in se je potem takem morala omenjena žena s svojim angeljem varuhom vračati še le pozno ponoči domu, se je pripetilo, da jo je med potom napadel neznan človek, ter jo baje hotel z silo zapeljati v smrtni greh. Po velikem kriku in vrisku žene, kakor njenega angelja-varuha, se je nesramnež odstranil in izginil v črni noči. Po vsej okolici pa je znano, da se je pretečeno leto ravno v naši župniji porodilo nenavadno veliko nezakonskih otrok. To nezgodo so na novega leta dan tudi č. g. dekan na prižnici omenili, ter naglašali, naj se iščejo sredstva, da se takim nezgodam ustavijo pota. C. g. dekan, ali niso ravno te „igre" priložnost, pri katerih se mladina shaja in hodi tolikokrat v pozni, temni noči, dostikrat prav zidane volje domov? Ali bi se ne bila mogla tudi prej omenjeni ženi iz Homberga pripetiti kakšna nesreča? In njena hčerka? Kako bi se pri taki priliki nedolžna deca lahko pohujšala ali pokvarila! Če se torej želi najti sredstvo, da se v tekočem letu število nezakonskih otrok zmanjša, tako naj se v prvi vrsti prepovejo igre! Lebuče. Piše se nam: Ob novem letu našim častnim občanom, potem vsem tistim odbornikom, ki so ta čas imeli debelo za ušesom, pa tudi kaplanu Warnbocku, za njih jako velike in imenitne zasluge, iskreno izrekamo vso čast ter jih tudi v višave povzdigujemo. Dobro bi bilo, ako bi Grafenauer hotel v zbornici napraviti predlog, da se tudi tem zlate križce izprosi. .. Lepi »duhovnik". V bolnici v Beljaku je ležala žena nekega uradnika težko bolana. Zdravnik ji je zapovedal popolni mir. Vkljub temu je prišel pater Anton k nje in jo je na vse mogoče načine nadlegoval in psOval. Prosila ga je, da naj jo zapusti. Ali farški zagriženec se je toliko časa s težko bolano prepiral, da se je revici kri izlila. Potem šele je brezsrčni „ duhovnik" pobegnil. Vsled tega svojega divjaškega in protikrščanskega ravnanja obsodila je sodnija fanatičnega črnosukneža na 30 kron denarne globe. Pač presneto ponižna kazen za tega človeka, ki bi po našem mnenju zaslužil par ted- nov zapora Dvojna mera. „Allg. Bauernzeitung" piše: „Ako kakšni vbogi kmet ali rokodelec svojega davka ne plača, zapiše se mu zamudne obresti, rubež in eksekucija. Kajti država mora živeti, čeprav njeni prebivalci poginejo. Z velikimi družbami pa postopa država čisto drugače. Z „dobrimi" bilancami prišla je n. pr. koroška družba za železo in jeklo („Karntner Eisen-und Stahhverks-Gesellschaft") tako daleč, da je plačala le svojemu kapitalu primerni najmanjši davek v znesku 2.000 K. Prejšni lastnik Voigt pa je plačaval 6.000 K, in kakor znano, plačujejo akcijske družbe 2 krat in 8 krat toliko nego posebna podjetja. Seveda se je na ta način tudi deželo in občine za doklade opeharilo. V pozni jeseni 1910 se je vendar za 1. 1905 do 1907 izdalo predpis; od 1908 naprej naj bi družba še po predpisu 1. 1907 plačala. Ali od predpi-sanja pa do plačila je v tem slučaju še dolga pot. Davek za leta 1908 do 1910 se je takoj ustavilo („stunden") in baje se boče to tudi z davkom za prejšna tri leta storiti. In pri temu se gre za podjetje dunajskega bančnega društva, ki ima 130 milijonov akcijskega kapitala, 39 milijonov rezervne in 7'/j°/o divi-dende. Upravni svetniki baron Haerdtl, knez Hohenlohe, grof Hyos, grof Larisch, baron Leilig, skoraj izključno člani gospodske zbornice, so pač vplivni gospodje in bančna družba razdeli pač v ta namen en milijon med te po- stop......, da havzirajo pri ministrih. Kmet pa, — ja, kmet, to je nekaj druzega, — kmet plačuje, da postane »plav", ali pa se ga vrže vun"... Cesar je podelil g. H. Oroszi v Borovljah zlati zaslužni križec. Čestitamo! V teatru aretirali, m v Beljaku neko Te-rezo Drukmiler, ki je baje kokoši kradla. Sleparil je v Arnoldsteinu delavec Ludovik Borsič iz Hrvatskega in jo potem popihal. Uz-moviča še niso vjeli. Velika nesreča V Beljaku je bila pri de- lavcu Wegschaider peč napačna. Vsled tega se je ponoči strupeni plin razvil, ki je gospodinjo Rožo Heber in njenega 21etnega otroka zadnši). Wegschaiderja so komaj rešili. Krvavi dogodek. Iz Beljaka se poroča o krvavem dogodku, ki se je pripetil na italijanski meji. Kmetski fant Peter Filafer šel je proti svoji blizu meje ležeči hiši, ko ga neki laški financer ustavi in tihotapstva obdolži. Zapovedal je fantu, da mora z njim v Pontebo iti. Fant tega ni hotel storiti; pač pa je bil pripravljen iti k avstrijski finančni oblasti. Nato je hotel financer fanta s silo naprej spraviti. Ali ker ga ni mogel premagati, vzel je revolver in ustrelil na fanta, ki se je smrtnonevarno ranjen na tla zgrudil. Financer pa je potem zbežal. Laškega divjaka so v spodnji Dogni vjeli in zaprli. Tako daleč pa menda še nismo, da bi nas Lahi na avstrijski zemlji streljali! Zadušil se je v spanju 4 mesečni otrok dekle Rože Sabitzer v občini Kreutzen. Požar. Gospodarsko poslopje posestnika Matije Kreinz v Velikovcu je pogorelo z vso krmo in kmetijskim orodjem. Istotako hiša. Škode je za 7.000 K. Nogo zlomil si je na ledu v sv. Petru pri Celovcu neki krojaški učenec. Tatovi. Hlapec Johan Otiš iz velikovške okolice je kradel v Prevalju in potem pobegnil. Istotako je neki Peter Wippauer v Spittalu kradel in potem pobegnil. Zastrupila se je v Celovcu delavka Lucija Umnig, Vzrok samomora ni znan. Po svetu. Ivan Hribar, bivši ljubljanski župan, seje pustil od svoje žene ločiti. Ruaki roparji so napadli v Dzieditzu prošla. ga ustrelili in mu oropali 6000 K. Ravno tako so napadli poštni urad v mestu Chibi. Ali poštar je dva roparja ustrelil, medtem ko so ostali pobegnili. Tovariša zabodel. V Ljubljani prišel je kano-nir Obers pijan v kasarno. V šali je hotel tovariša Weinzerla iz postelje vreči. Ta pa se je z bajonetom branil. To je Obersa, ki je iz spodnje Štajerske doma, tako razburilo, da mu je bajonet iz rok iztrgaj in ga Weinzerlu v prša zasadil. Nesrečnež je doma iz Železne kaplje, in je čez par ur umrl. Oj ti neumne šale v pijanosti I Našim kmetovalcem. Čim več se upeljavajo stroji v kmetijski obrat, tem večja je nevarnost ali za posestnika strojev samega ali pa za njegove uslužbence. Koliko obžalovanja vrednih nesreč se je pripetilo že pri mlatilnicab, slamoreznicah ali pri drugih kmetijskih strojih. Človek ni nikdar dovclj previden I Nesreča se kaj hitro pripeti in z žalostjo se je dognalo, da število nesreč vedno raste. Marsikdo bo rekel, da je pač treba paziti, toda prizadetim to več re pomaga. Za to je c. k. namestništvo v Gradcu odredilo, da morajo imeti od 1. januarja 1911 vsi stroji, pri katerih je zdravje in življenje pri strojih zaposlenih v nevarnosti, priprave, ki nevarnost vsaj zmanjšajo, če ne odstranijo. Zandarmerija je dobila strog nalog, da pazi na to, da se ta naredba izvršuje vsepovsod in od vsakega pri strojih, ki morejo postati nevarni življenju in zdravju. Z današnjim dnem, ko dobi ta odredba pravo meč z vso strogostjo, ne smemo opustiti svarila za vse posestnike stjjpjev in jih v njih lastno korist opozoriti na ta odlok še posebe. Kajti nesreča nikdar ne miruje in ima zraven tega še lo posledico, da je itak že sam sebi obžalovanja vredni dogodljaj Je vedno v zvezi z nepti-jetnimi sodnijskimi poti in neizogibno materijelno škodo. Na vsak način je boljše zavarovati se proti temu in poslušati te blagovoljne nasvete in odredbe, kakor se potem kesati. Pri novih naiočitvah strojev pa naj kmetovalci skrbe za to, da je stroj že opremljen s takimi varnostnimi pripravami, ker je poznejše montiranje v resnici sitno in tudi mnogo več stane. Dobro in umestno je, da vsak kmetovalec, ki si še ni nabavil od oblasti zahtevane varnostne opreme pri svojem strrju, to stori takoj, sicer bo k temu prisiljen in povrh še zapade kazni. S tozadevnimi morebitnimi prašanji se je obrniti na okrajno glavarstvo, kjer so na razpolago predočujoče slike. „Gosp. Glasnik." Gospodarske. Prekratka rezanica provzroča pri konjih često-krat koliko, posebno če je zmešana z otrobi ah zrnjem. Rezanica ima namreč namen, da konja nekako prisili k žvečenju klaje, ter da jo obenem namoči s slino, vsled česar se krma potem boljše prebavi. Če je pi rezanica kratka, konj krme ne prežveči dobro, ampak le površno. Pripeti se mnogokrat, da se taka klaja v čevah tako splasti, da se poloti konja kolika, katera se ne da odpraviti včasih tudi z močnimi klistirnimi sredstvi. Poskrbi toraj, da bo rezanica najmanj 2 cm dolga. Ce hočeš porabiti vreče od superfosfats, ki še niso prepeiele, v kak drug namen, izprazni jih čimprej, obrni notranjo stran na zvun in jih dobro otresi, da spraviš kolikor mogoče veliko superfosfata iz tkanine. Ko si jih dobro otepel, deni jih nekoliko časa v navadno vodo, nato potegni jih iz nje in dobro ovij ter deni v vodo, v kateri si raztopil nekoliko navadne sode. Na vsakih 100 1 vode zadošča 4—5 kg sode. V tej vodi pusti vreče nekoliko časa, nato jih potegni iz nje, dobro ovij in stavi sušit na solnce. Soda se namreč s superfosfatovo kislino spoji, na kar ista tkanine več ne razjeda. V sodini raztopni pa namakaj vreče parkrat, da kislino popolnoma odpraviš. Za 50 vreč zadošča 50 1 vode in 2 kg sode. Če hočeš dobiti vztrajne vreče, vzemi kakih 14 1 vode, vrzi v njo I kg zdrob'jene hrastove skorje, deni nad ogenj in pusti, da se dobro skuha. V to raztopino deni platno, iz katerega nameravaš sešiti vreče in pusti ga v njej kakih 20 ur. Nato potegni platno iz raztopine, operi ga v čisti vodi in deni ga sušit. Če ravnaš s platnom na ta način, napoji se z ono snovjo, ki se nahaja v hrastovi skorji t. j. s čreslovino ali tani-nom. Vreče, zgotovljene iz takega platna, ne splesne zlepa, so bolj trdne in vztrajne. Kdaj in s čim naj se pognoje travniki? Najprimernejši čas za gnojenje tavnikov sta november in december, deloma tudi še januar. Na vsak ha travnika naj se raztrosi po 500—600 kg Tomaževe žlindre in enaka množina kajnita, ali namesto poslednjega 150 do 200 kg 40 odst. kalijeve soli. Kajnit ali 40 odst. kalijeva sol naj se raztrosi pomešana s Tomaževo žlindro. Travnik naj se pred in po končaaem gnojenju podolgoma in počez dobro povleče s travniško brano. Skrbi za to, da bo hlev pozimi primerno gorak. Vsak hlev mora biti tudi pozimi primerno gorak, če hočeš, da se_ bo živina pravilno razvijala, da mleka ne zgubi itd. Živini pa škoduje pretopel hlev, kajti v tem slučaju se poti in izgublja na teži, če je pa hlev premrzel, porabi živina preveč snovi za to, da ohrani primerno telesno toplino. Če nočeš imeti zgube pri živini, poskrbi, da bo v govejem hlevu, če je le mogoče, 12—18° C, v konjskem 12—15" C, ovcam pa tudi bolj hladen hlev ne škoduje. Hlev, v katerem držiš mlado živino, naj ima vsaj 15° C- Da boš pa vedel, kakšna toplina je v hlevu, kupi si toplomer, ki ne stane mnogo in obesi ga na kak lesen steber ali leseno steno na sredi hleva._____________________________________________. Eternitova strehe. Vsled naredbe državno zveze avstrijskih požarnih bramb in pod vqdstvom komandanta gasilcev mesta Dunaja. poz. ravnatelja Eduarda Mtlller, izvršila se je 30. oktobra v Lincu požarna poizkušnja t raznimi materijah za pokrivanje streh i. s. z opeko (Flach-in Falzziegel), z eternitom, naravnim Siferjem, s cementnimi platami, zacinkanim železnim plehom ta strežno papo. OJ tega materijala' je bila najprve stresna papa uničena, poteča je počil šifer, potom so padle cementne plate doli, nadalje opeka in konecno Šele eternitna streha na oni strani strehe, ki je imela late. Na šalam (verschalt) strehi ostala je eternilna streha intakt vkljub temu, da je Salanjc zgorelo. Da se poduči razliko med naturnim Siferjem in eternitom, dalo se je na strehe zareče in goreče kosce lesa, vence iz slame itd. Gorelo je to 10 minut, potem se je pogasilo. Naturni Šifer je bil ves razmedran inrazpokan, eternit pa skoraj prav nič. To vse pač dokazuje izbornost eter-nitnih streli. Odlikovanje falirike la motorje. Climax-fabriki za motorje Bachrich & Co. na Dunaju se je zozirom na njene uspehe na polju izdelovanja motorjev za surovo olje in zlasti na njeno stremljenje za ckiport dovolilo, da nosi cesarskega orla v pečatu in šildu. Razveseljivo je; da je ta jako uspcSna firma, ki ima že toliko prijateljev, tudi to zunanje znamenje pridobila, Loterijske številke. Sradec, dne 7 jenera: Trst, dne 31. decembra 86, 34, 26, 48, 23. 52, 84, 87, 8, 38. Kaftreiner Kneippova sSadnakava HnanHnmamnmug služi zaradi svojih nedosežnih vrlin vsak dan na milijone ljudem. Edina prava družinska kava! Po ceni in zdrava. »mm** mm + za takojšno nabavo gotove goveje juhe so priznano obrega 60-70 hek > 1'oljcane ■Sta Studeni. nah. no s knjigam m papirjem, iz dobri hiše. ki govori r.emškc in slo?ensko, se sprej me. W. Blanke v Ptuju M Grazer Kasse (r. G. m. b. H.), Ura*. Sack-strasse N'r. 14, verleiht Geld — auch in griisseren Posten — raseh, ohne Vermittler-provision, ohne Lebensversi-cherungszwang und ohneZwang zu Gehaltsvormerkungcn bei massiger Verzinsung gegen Burgschaft oder gegen Gehalts-abzug mit Lebensveisichcrung, oder gegen grundbttcherliche oder sonstige entsprechende S.cherheit im Personalkredit-zweig zur Rllckzahlung in Wochenraten (von welchen auch mehrere Zugleich gezahlt irden konnen), so dass das itna | PP| ant 30 lel revnatizrac^u glave in zoboali bodi si bolu gosi'! ajhujš iteje Naslov niStv Kapital ii 16 Jahre im >allge in beliebi Frist. Se Aostahlu n.-i.-h 11,-ri i 5 oder in 10 oder n rUckgezahlt vita, meinen Zweig« aber g zu vereinbarender linellst« ErIedi;;nnK. ir dor VorschUsse tcllung der Sioherheit SoforuDrucksorten and. Kupujem bukovi les popolnoma zdrav les v deblih od ca. 30 cm naprej po celih vagonih. Ponudbe (od železniške postaje v vagon naloženo) sprejema pod K. K. 73 uprava tega lista. 30 Krepki Pekovski učenec s celo dobro oskrbo, ki dobi pozneje tudi plačo, se sprejme v pekariji Anton Niesrlianz, Milterdori, Miirzta), zgornjo Štajersko. z4 ttftXXKKKKX nedosežen zdravilni vpliv. » steklenic frankop«,,! te 6 K. 10 .■»H.,,;,""*' franko K 10-. Edina razpošiljatev sta' svetu, in apoteka} S. Edelmann, Sai Rlngplatz St. 39inica Zaslužek!! • • • 2-4 K na dan in staurmen ■ prevzetje lahke štrikarijtes . . Edino moja mašina :«nza . štrikanje „Patenlhe,bfl ,_ izkušene jeklene dele,? " ' zaneslj. nogavice, mor • • športne izdelke. PredznOmpir . trebno. Poduk zastonj.Jol . . Ijenost nič ne stori. £a mali. Pism. garanc. . službe. Neodvisna eksi™1 • ■ Prospekt zastonj. PoMos Balsamom«, vam lahko naznanim, da sem s njim popolnoi dovoljen. Ze po 8 dneh so se pojavili očitno lasi; ako ravno so bili lasi svitli in mehki, so bili vendar krej_ 2 tednih dobila je brada svojo naravno barvo in tedaj šele se je pokazal imenitni vpliv vašega balzama.; ležno ostajem I. C. Dr. Tverg. Kopenhagen. Podpisana lahko vsakomur pravi »Mos Balsam« kot zaneslivo sredstvo za pridobitev las priporočam pela sem dalje časa na tem, da so mi izpadali in so se pojavili čisto goli prostori v laseh. Ko sem pa 3 tedne »Mos Balsam«, pričeli so lasi zopet rasti in so postali težki ter polni. Gdč. M. C. Anderesen, Ny 1 gade 5, Kopenhagen, 1 zavoj »Mos« gold. 5. Dobi se po povzetju ali s tem, da se plača naprej. Pišite na največjo špeciali go vino sveta: Mos-Magasinet, Copenhagen 399 Danemark Dopisnice se frankirajo z 10 vin., pisma z 25 vin. na: Naro širijo 3krc leta sko • leto; za « Ame za di raču rom nine čati štev Urei nišf Ptuj loge K. POP1 ha Svetovno mojsterstvo v industriji ur vendar pridobljeno! 276 Prevzetje edine razprodaje me spravi v položaj, za le K 4*90 oferirati elegantno, ekstra ploščo amerik. 14 kar. zlato-dnMe Švic. žepno uro. Ista ima dobro idoce 36 urno Anker-kolesje premirane znamke „Speciosa" in je na električni poti s pravim zlatom prevlečena Garancija za preciznost 4 leta. 1 k. K 4 90 2 k. K 9 30 Vsaki'uri doda se fino pozlačeno verižico zastonj. Brez rizike, ker izmenjava dovoljena, ev. denar nazaj. — Posije po povzetju E. HOLZER, (trakova, Stradom I8|26. @e!rioPosteljno Perje in daune Ena kfla liro, »lisano K 2-—, 'pol-belo K 280, belo K i.—, prima mehko kot daune E 6'—, visoko-prima Slis., najboljša vrsta K 8'—, daune K 6-—, bele K 10-—, prsni flaum K 12—, od 5 kil naprej franko. Gotove postelje "tag nlet (nunking) ena tuhna, velikosi 1M0XU6 cm z dvema blazino-ma pod glavo, te 8OX08 cm, dovolj polni, z novim sivim, čišče-mm in trajnim perjem K 16-—, poldaune K 20— daune K 24 — ; tuhna suma K 12-—, 14—, 16'.--, blazina pod glavo K 8-—, 8-60, *"—i POSlje po povietju, zavoj zastonj, od K 10-— naprej franko Max Berger, Deaohenitz št. 1012, Bchmerwiid. Cenik o matracah, odejah, prevlečkih in vsemu drugemu blagu za postelje zastonj in franko. — Kar ne dopade. se zameni ali denar nazaj. 678 Posestvo na prodaj v Bohovi pri Mariboru. — Lepa hiša in hlevi itd. v najboljšem stanu. — Deset oralov najboljše zemlje in sicer travnikov, njiv in gozda. — Posestvo je res jako lepo in primerno ; pra- šanje pri g. Jože Schlambergerju, oštir v Hočah 39 tik kolodvora. V Brežicah na Savi na spodnjem Štajerskem je 4 vsako soboto veliki svinjski sejem. Cementne cevi, plate za tlak, truge za svinje krmiti, truge za napajati, ter vse drugo cementno blago in cementne izdelke, nadalje apno, Portland- in roman cement, ter vse vrste strešne opeke ponuja najceneje 578 F. ROGATSCH, izdelovanj? cementnega blagi in trgovina t stavbenim ntttiililui, Maribor na Bi.. Rei.nr.ta 26. ooDODODODOD o a a o oonoaonn ♦ DOaoD<>nonoi Malo posestvo, ki obstoji iz največ travnika, njive, gozt vinograda (amerikanski nasad), primerno za gospodarstvo z mlekom, 1 uro boje od ribora, se proda. Več se izve pri lastnici g salia Purgei, Leitersberg P. Possaitz. Climai Najcenejši promet. Nobene finančne k«. trote. Najmanjša potreba vode. Nobet nevarnosti za raistre) BAGHRIGH & Co., Dunaj XIX/6 Heiligenstadtcrstr. 83. 6 na ljal len: Tre ob n e Sko teg te\ kal Tu obi trE tili pri siki de o v V P in nt ne n; ta lj' di I" i" B h S' urar v Ptuju pripor«!« tvojo bogato in dobro tiraao zalogo v IB pod garancijo v najizvtstnejši izpeljavi. Vse v i stroko spadajoče blago dobi se pri meni po istih <4 kakor jih razglašajo veliki razpošlljevalci v svojih ^ k-h; pri meni se dobi vse po lastni izberi in ; šnjemu ogledanjn, obenem pa v boljši izpeljn kakovosti. Ti^k.l W Klanfep 33 543 11 5 4879