Vodilni Slovenci v Demokratski stranki večinoma za Cuperla Koledar Goriške Mohorjeve za leto 2014 Ko Soča ne povezuje Primorski št. 269 (20.897) leto LXIX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 QOSTISCE TBR] Ribje in mesne specialitete ^^^»O' ter jedi -—-^T/T nOr f\\\ startufi Bertoki - Bertocchi, Tel: +386-5-639-25-95 Cesta med vinogradi 34 gostisce_turk@siol.net ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Varčevalna obsedenost nas vodi v brezno Marko Marinčič Množična udeležba na včerajšnji demonstraciji v Pordenonu proti vladni stabilizacijski gospodarski politiki je presenetila celo sindikate. Gotovo je k temu botrovala zaskrbljenost za usodo zaposlenih v podjetju Electrolux, ki seli del proizvodnje v tujino. To bi neposredno prizadelo več sto družin, posredno pa celotno gospodarsko tkivo najbolj industrializiranega območja v FJK. Ob lokalnih problemih pa je v ozadju množičnega protesta tudi vse širša zavest, da je v vladni ekonomski politiki potreben zasuk. Že res, da Italijo bremeni ogromen javni dolg, ki je nastal še v Craxijevih, Andreottijevih in Forlanijevih časih in se poglabljal v Berlusconijevih. Res pa je tudi, da nas v danih pogojih že več kot dveletne globoke recesije obsedenost izključno z izravnavanjem državne bilance lahko vodi v brezno brez dna: država krči stroške in storitve, davki rastejo, kupna moč ljudi pa nezadržno pada. S tem pada tudi notranja poraba in državni bruto proizvod: kljub še tako drakonskemu varčevanju se razmerje med dolgom in BDP-jem nič ne izboljša, ker tudi slednji pada. Gordijski vozel te perverzne spirale je treba nekako presekati. Ne samo v Rimu, temveč v Bruslju, Frankfurtu, Berlinu in kjerkoli že se krojijo ekonomske politike, ki se jim mora Rim pokoriti. Dominantna dogma o največ 3-odstot-nem primanjkljaju, opozarja vse več ekonomistov, je sad napačne ali pa vsaj za zdajšnje razmere nepri-kladne ekonomske teorije. Tudi ob krizi 30. let prejšnjega stoletja, ki je po razsežnosti edina primerljiva z današnjo, je liberalna teorija odpovedala. Ekonomist Keynes je takrat nakazal pot masivnih javnih investicij kot edino možno za nov zagon gospodarstva. Mnogi ekonomisti, od Sti-glitza in Krugmana do Fitoussija in drugih, se danes zavzemajo za podobne izbire in svarijo, da vodi togo vztrajanje pri varčevanju v ekonomsko in družbeno katastrofo. Evropska tehnokracija je doslej vsa ta svarila preslišala. Le v zadnjih dneh smo zabeležili prvo majhno razpo-kico, ko je Evropska komisija (potem ko so pred nekaj tedni podobno storile že ZDA) vzela v kritični pretres nemško preveč v izvoz in torej na škodo drugih evropskih držav usmerjeno ekonomsko politiko. Morda je to še premalo, da bi lahko govorili o zasuku. Je pa znak, da se tudi v evropskih vrhovih porajajo dvomi o vztrajanju pri ekonomski politiki, ki dolgoročno ni v interesu Evrope in morda niti Nemčije, ki jo danes vsiljuje. dnevnik POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakdja@pnmorski.eu SOBOTA, 16. NOVEMBRA 2013 1 ,20 € 9 , , I I t-, uuuuu , ITALIJA - Razkol v Ljudstvu svobode Alfano dokončno zapustil Berlusconija Podpredsednik vlade že napovedal samostojno parlamentarno skupino ŠOLA Poslanka . ,"fi .T* v Benečiji ■ -........... I " '""i" J 'O-r.K.i M.KI 1 J IlLHh J II 1 L 1 Huougjii^b I Wl'-M u ■ ■■!! IX, hVibh. ''■■HUI ČEDAD - Na področju slovenskega izobraževanja v videnski pokrajini končno prihaja do pozitivnih novosti. Najpomembnejši je v tem smislu sklep vladnega omizja, ki je potekalo v sredo v Rimu, da že v prihodnjih dneh tržaška prefektinja in vladna komisar-ka Garufi skliče programsko konferenco o storitvah glede prostorov za Dvojezično šolo v Špetru. O tem je tekla beseda na sestanku s poslanko Tamaro Blažino, ki je bil včeraj v Čedadu. DOLINSKA OBČINA Ricmanje: vožnja le navkreber DOLINA - V Ricmanjah bodo uvedli enosmerno vožnjo na cesti, ki vodi skozi vas. Od 25. novembra dalje bodo lahko avtomobili vozili le navkreber v smeri od Loga proti pokrajinski cesti nad vasjo. Tako je - na izrecno zahtevo Ricmanjcev - sklenila občinska uprava županje Fulvie Pre-molin, da bi na tistem ozkem in strmem odseku ceste, ki je bil v preteklosti priča številnih nesreč in pravcate prometne godlje, zagotovila primerno varnost. Na 4. strani 2 n.D.n. RT€U€R DOM ART V nedeljo, 17.11.,-od 10. do 20. ure vas vabi na r ¿S otvoritev adventl^oži^e razstave, ki bo v cvetličarni Ada na Opčinah. PEVMA - Šolska poslopja Pevmski vrtec zahteva pozornost RIM - Podpredsednik vlade in do-nedavni tajnik Ljudstva svobode Angelino Alfano je sinoči sporočil, da ne bo pristopil v na novo rojeno Forza Italia in s tem napovedal ustanovitev samostojnih parlamentarnih skupin v desni sredini. »Kdor se ne strinja z našo politiko, naj odide,« je Silvio Berlusconi izjavil pozno popoldne, Alfano mu je očitno prisluhnil in zaloputnil vrata. Včerajšnji sestanki med t.i. jastrebi in golobicami znotraj Berlusconije-ve stranke so bili vsi po vrsti neuspešni in neplodni, saj je malokdo verjel v sporazum. Zvesti Berlusconijevi pristaši, ki se zbirajo okrog Raffaeleja Fitta, Den-nisa Verdinija in Daniele Santanche, so Alfana in njegove privržence zaman prepričevali, da je usoda vlade vezana na izključitev Berlusconija iz parlamenta. Na 11. strani Trst: kmalu generalni konzul Slovenije Na 3. strani Dijaki z jajci obmetali deželno palačo Na 4. strani V Romjanu imajo denar le za streho Na 12. strani Kramarji silijo v središče Gorice Na 13. strani EVROPSKA NOČ GLEDALIŠČ Slovensko stalno gledališče Nina Raine PLEMENA režija: Matjaž Latin S podporo Fundacije CRTrieste danes, 16. novembra ob 19.00 - red K v nedeljo, 17. novembra ob 16 00 - red C (z avtobusnim prevozom) v nedeljo brezplačni avtobus: ob 14.30 Iz Sesljana (parkirišče) ob 15.00 z Opčin (Bazoviška ulica 21) ob 15.00 iz Milj (avtobusna postaja) celotni vozni red na spletni strani www.teaterssg.com Vpisovanje abonmajev do 17. novembra. 9771124666007 2 Sobota, 16. novembra 2013 ALPE-JADRAN / LJUBLJANA - Po rekordno dolgi razpravi vlada Alenke Bratušek prejela zaupnico v DZ Po zaupnici optimistični toni v vrstah koalicije LJUBLJANA - Kljub temu, da so programi koalicijskih partneric različni, smo vedno uspeli najti kompromise za dobre rešitve za Slovenijo, je na skupni novinarski konferenci prvakov koalicije dejala premierka Alenka Bratušek. Skupno vodilo vlade je socialna in gospodarsko uspešna Slovenija, pravi premierka in zagotavlja, da bo to njihova zaveza tudi v prihodnje. »Očitno nam Evropska komisija zaupa, kar kažeta obe poročili, in potrjujeta, da smo na pravi poti,« je včeraj dejala Bratuškova. Ob tem je dodala, da ne zaupnica in ne pozitiven signal Evrope, da vlada dela dobro, nista posebna razloga za veselje. »Sta pa prav gotovo razloga za optimizem,« je ocenila. Po jutranji izglasovani zaupnici vladi je Bratuškova poudarila tudi, da bo vlada zdaj lahko nadaljevala svoje delo s premišljenimi ukrepi za dolgoročne rešitve. Premierka namreč zaupa v delo ministrov ter voljo predsednikov koalicijskih strank in celotne koalicije. Verjame, da bodo tudi državljani prav kmalu čutili pozitivne učinke dela vlade. Za aktualno vlado je osem mesecev dela in v tem času so po njenem mnenju naredili največ, kar so lahko. Njihovo dobro delo potrjuje tudi včerajšnje poročilo Evropske komisije, je dodala Bratuškova. Kot je pojasnila, je vlada pripravila dobra in realna proračuna za prihodnji dve leti, vse potrebno za sanacijo bančnega sistema ter zagotovila denar za plačilo vseh obveznosti države. S polno paro so se lotili tudi boja proti sivi ekonomiji in davčnim utaje-valcem. »Ukrepi, ki jih izvajamo, najmanj, kolikor je mogoče, prizadenejo tako ljudi kot gospodarstvo,« je še dejala premierka in ponovila, da vlada dela vse zaradi Slovenije in ne zaradi Evropske unije. Prvak Državljanske liste Gregor Virant je dejal, da je za vlado in koalicijo osem trdih mesecev, v katerih so začeli intenzivno delati red na vseh področjih - na področju javnih financ, sive ekonomije, bank. »Iz omar je padlo veliko okostnjakov, v preteklosti se je nabralo veliko nesnage, na tej vladi pa je, da to čisti,« je bil jasen. Po njegovih besedah to ni bilo preprosto in je zato vlada morala velikokrat prinašati slabe novice in sprejemati nepopularne ukrepe. Virant ocenjuje, da se bo morala koalicija natančno dogovoriti za program za preostalo obdobje mandata. Poudaril je, da bo konsolidacija javnih financ v prihodnosti morala potekati brez zviševanja davkov, čim bolj bo treba misliti na mlado generacijo ter na konkurenčnost gospodarstva. Predsednik DeSUS Karl Erjavec pa pričakuje, da se bodo v prihodnjih tednih v koaliciji pogovorili, kateri so tisti trgi, ki so za Slovenijo prioritetni, ki lahko našemu gospodarstvu nudijo poslovne priložnosti in prinesejo gospodarsko rast ter s tem večjo stabilnost proračuna in ostalih dveh javnih blagajn. Po njegovem mnenju je nujen razmislek, katere ukrepe bo vlada sprejela za zagon gospodarstva. Pri tem Erjavec priznava, da jih čaka še nekaj trdih orehov, na primer zakon o Slovenskem državnem holdin-gu in umestitvi Kada, odločitev, katera strateška podjetja bodo privatizirali, in kakšna je gospodarska vizija Slovenije. A je prepričan, da koalicija to zmore, zato je optimističen. Dejal je tudi, da marca letos, ko je bila vlada potrjena v Državnem zboru, v Evropi in domači javnosti niso verjeli, da lahko ta uspe preprečiti prihod trojke. »Danes je jasno, da ta vlada lahko uspe,« je povedal in dodal, da tudi poročilo Evropske komisije potrjuje, da so »na pravi poti«. Kot predsednik stranke upokojencev pa je zadovoljen, da jim je v preteklih mesecih uspelo ubraniti pokojnine kljub močnemu pritisku. »Stranka DeSUS je znotraj koalicije opravila svojo nalogo in upravičila zaupanje svojih volivcev,« je ocenil. Predsednik Socialnih demokratov Igor Lukšič pa se je Bratuškovi v imenu koalicije zahvalil, da je v tem času naredila veliko delo. Po njegovem mnenju je sedaj pomembno, da vlada zdrži še dve leti in da dela po zastavljenih prioritetah. (STA) Bruselj spodbudno o slovenskem proračunu BRUSELJ - Proračunski predlog Slovenije je v skladu s pravili, a manevrskega prostora ni; zdi se, da država letos učinkovito ukrepa za odpravo presežnega primanjkljaja, ocenjuje Evropska komisija in poziva k doslednemu izvajanju proračuna. Poleg tega ugotavlja omejen napredek pri strukturnih fiskalnih ukrepih, opredeljenih v ekonomskem partnerskem načrtu. Evropska komisija je včeraj ocenila predlog proračuna Slovenije, njeno ukrepanje za odpravo presežnega primanjkljaja in njen ekonomski partnerski načrt, v katerem je opredelila fiskalne strukturne ukrepe. Ugotovitve je strnila v pet točk. ""Zdi se, da Slovenija v letu 2013 učinkovito ukrepa" za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja, ugotavlja komisija. Predlog proračuna Slovenije ""je v skladu s pravili pakta o stabilnosti in rasti", a manevrskega prostora ni, se glasi druga ugotovitev. Slovenija bo po napovedih v letu 2014 izpolnila priporočilo glede fiskalnega napora. Ukrepi, predvideni v ekonomskem partnerskem načrtu, predstavljajo omejen napredek pri upoštevanju strukturnega dela fiskalnih priporočil v okviru evropskega semestra. Poleg tega komisija slovenske oblasti poziva, naj dosledno izvajajo proračun. (STA) Poslopje Državnega zbora v Ljubljani FJK - Stavka proti gospodarski politiki vlade Enrica Lette Industrija je na kolenih Okoli 10 tisoč ljudi je na demonstraciji v Pordenonu opozorilo na hude težave tamkajšnje industrije Debora Serracchiani, škof Giuseppe Pellegrini in Sergio Bolzonello na včerajšnjem shodu v Pordenonu PORDENON - Okoli deset tisoč ljudi je včeraj v Pordenonu demonstriralo proti gospodarski politiki italijanske vlade ter opozorilo na zelo hudo krizo industrijskega sektorja. V prvi vrsti so bili predsednica Dežele Debora Serracchiani, njen namestnik Sergio Bolzonello, škof Giuseppe Pellegrini ter številni župani ter javni upravitelji. Poleg seveda sindikalistov zvez CGIL, CISL in UIL, ki so proglasile stavko. Veliko je bilo delavcev furlanskih industrijskih obratov, ki preživljajo zelo hudo krizo, nekateri od teh pa so na robu zaprtja. Vseh upravičeno zelo skrbi usoda Electroluxa iz Porcie, podružnice švedske multinacionalke, ki hoče svojo proizvodnjo iz Italije preseliti v manj razvite države. Na kolenih je med drugim obrat Ideal Standard, ki tudi domuje v pordenonski občini. Predsednica Furlanije-Julijske krajine Debora Ser-racchiani je obljubila še večjo angažiranost v korist ogroženega industrijskega sektorja, ki je bil nekoč gonilna sila razvite Furlanije, danes pa se nahaja na robu preživetja. V Por-denonu je spregovoril tudi delavec škedenjske železarne in opisal zelo negotovo situacijo v obratu, ki naj bi v kratkem zamenjal lastnika, pogojnik pa je obvezen. Solidarnost delavcem, ki jim grozi brezposelnost, so izrazili mnogi pordenonski trgovci, ki so v času sindikalne prireditve zaprli obrate. Stavkali so tudi dijaki višjih srednjih šol. LJUBLJANA - Še reakcije na resolucijo Evropske ljudske stranke Vrhovno državno tožilstvo resolucijo EPP ocenjuje kot nedopusten pritisk na pravosodne organe LJUBLJANA - Vrhovno državno tožilstvo ocenjuje, da resolucija Evropske ljudske stranke (EPP), ki med drugim izraža zaskrbljenost zaradi obsodbe prvaka SDS Janeza Janše, pomeni nedopusten pritisk na pravosodne organe. »Političen cilj postavlja pred argumente za pravilno in zakonito sodno odločbo,« so zapisali na vrhovnem državnem tožilstvu Predsednik vrhovnega sodišča Branko Ma-sleša je že v četrtek resolucijo EPP označil za politični diskurz. Opozoril je, da je sodstvo po ustavi neodvisna veja oblasti, ki ji je zaupano nepristransko in neodvisno sojenje s ciljem ohranitve vladavine prava in pravne države ter varstva pravic in svoboščin. Izpostavil je, da se sodstvo v tipičen politični diskurz, ki ga vzpostavlja resolucija, ne more in se tudi ne bo vključevalo. Opozoril je, da je pravilnost in zakonitost vsake posamezne sodne odločbe mogoče preizkusiti le v postopku s pravnimi sredstvi. To velja tudi v konkretnem primeru, je zapisal. Pravosodni minister Senko Pličanič je v četrtek ob robu seje DZ ponovil, da je kakršno koli izrekanje političnih organizacij o sodnih postopkih, ki še potekajo, neprimerno. Vzbudi se namreč lahko vtis o poskusu vplivanja na odločitev v konkretnem postopku. Pličanič sicer težko reče, da ga resolucija EPP preseneča, a nima občutka, da bi se slovenski spori selili na evropsko raven. Časovni okvir sprejetja resolucije - pritožbe v zadevi Patria in odgovori nanje so namreč ravno bili poslani na višje sodišče - pa potrjuje njegove besede, je dejal. Na resolucijo se je včeraj za STA odzval tudi bivši predsednik Danilo Türk. Menil je, da je resolucija v nasprotju z načeli neodvisnosti pravosodja in vladavine prava ter bi morala skrbeti tako EU kot Slovenijo. »Politične stranke se morajo vzdržati komentiranja postopkov, ki potekajo pred sodišči. Takšno komentiranje je namreč v nasprotju z načeli neodvisnosti pravosodja in vladavine prava in bi moralo skrbeti tako evropske institucije kot tudi našo drža- vo,« je iz Pariza, kjer se mudi na povabilo visoke šole za mednarodne odnose Sciences Po sporočil Türk. Na stališča vrhovnega državnega tožilstva, Ma-sleše in tudi nekdanjega predsednika republike Danila Türka glede resolucije pa se je včeraj odzval poslanec SDS in nekdanji notranji minister Vinko Go-renak. Kot je dejal, se odzivajo tisti posamezniki, ki so »daleč najbolj odgovorni za to, da slovensko pravosodje ne deluje oziroma deluje zelo slabo«. Po njegovih besedah ti posamezniki danes nastopajo po načelu »ko mački stopiš na rep, zacvili«. Ob tem Go-renak verjame, da v EPP vedo, kaj delajo. Spomnil je, da tej politični grupaciji med drugim pripadajo tudi predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in nemška kanclerka Angela Merkel. EPP po njegovi oceni te resolucije ni sprejela zato, ker bi si v SDS to želeli oziroma da bi jim delala neko uslugo, ampak so temeljito preučili stanje v Sloveniji in govorili z vsemi pomembnimi družbenimi akterji.(STA) / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 17. novembra 2013 3 ČEDAD - Poslanka Tamara Blažina na srečanju s predstavniki občin Bardo in Tipana Napredek slovenskega izobraževanja v Benečiji ČEDAD - Na področju slovenskega izobraževanja v videnski pokrajini končno prihaja do pozitivnih novosti. Najpomembnejši je v tem smislu sklep vladnega omizja, ki je potekalo v sredo v Rimu, da že v prihodnjih dneh tržaška prefektinja in vladna komisarka Garufi skliče programsko konferenco o storitvah glede prostorov za Dvojezično šolo v Špetru. Stvari se premikajo v pozitivno smer tudi glede razširitve dvojezičnega šolanja v Terske doline oz. v občine Bardo in Tipana. O tem je tekla beseda na sestanku s poslanko Tamaro Blažino, ki je bil včeraj v Čedadu in so se ga udeležili predsednika SKGZ in SSO Luigia Negro in Giorgio Banchig, odbornik v Tipani Arturo Blasutto in predstavnik župana iz Barda Igor Černo, ravnateljica dvojezične šole Živa Gruden, predsednica Paritetnega odbora Iole Namor in Livio Se-molič. Slovenska poslanka je uvodoma pozitivno ocenila odločitev vladnega omizja v sredo v Rimu, da se na konferenci o storitvah reši težak problem sedeža dvojezične šole, ki že četrto šolsko leto deluje v veliki pro-storki stiski in kljub temu beleži porast zanimanja in vpisov. Na omizju je bila namreč predstavljena in sprejeta rešitev, za katero so se starši, osebje šole in slovenske organizacije opredelili že od prvega trenutka in sicer, da bi vso šolo umestili v tako imenovani špetrski »kolidž«. Star sedež šole ni ustrezen, v kolikor bi obnovljena stavba nudila celo manj prostorov od tistih, ki jih je šola imela na razpolago preden je bila prisiljena zapustiti poslopje. Kolidž bo januarja Pokrajina Viden vrnila občini Špeter, ki je njegova lastnica. Je strukturalno in protipotresno varna stavba in je potrebno le delno preurediti prostore v šolske namene, kar terja manj časa in manjše investicije, obenem pa zagotavlja šoli vse možnosti rasti. Poslanka Tamara Blažina je nato sporočila, da je na vprašanje deželne šolske ravnateljice Beltrame-jeve Ministrstvo za šolstvo odgovorilo, da ni nobenih ovir za preobrazbo italijanskih šol v Bardu in Tipano v dvojezične, a da se za tako rešitev morajo opredeliti vse zainteresirane družine. Zato, je bilo rečeno na včerajšnjem srečanju v Čedadu, bosta obe občini poskrbeli za uradno privoljenje staršev. Naj povemo, da imata šoli enako število učencev (od vrtca do 5. razreda vsaka po 38). Časovni roki pa so zelo ozki, saj se prav v teh dneh tako na ravni posameznih pokrajin kot na ravni dežele Furlanije julijske krajine oblikuje šolska mreža za prihodnje šolsko leto. Vsi so si bili enotni v ugotovitvi, da bo treba obema postopkoma od blizu slediti in prav koordinaciji med posameznimi subjekti je služilo včerajšnje srečanje. (NM) sledi nam na bujibterju prej do novice www.primorski.eu1 Na fotografiji poslanka Tamara Blažina ob obisku šole v Benečiji nm Milorad Dodik obiskal Luko Koper KOPER - Luko Koper je včeraj na povabilo predsednika uprave Gašparja Gašparja Mišiča in koprskega župana Borisa Popoviča obiskal predsednik Republike srbske Milorad Dodik, ki je na neformalnem obisku v Sloveniji. Obisk je bil namenjen preučitvi možnosti izkoriščanja koprskega pristanišča za gospodarstvo Bosne in Hercegovine, so sporočili iz Luke Koper. Dodik je ob obisku Luke Koper poudaril, da se je z vstopom Hrvaške v EU tudi Bosna približala Evropi, kar ponuja veliko novih priložnosti, predvsem na področju naftnih derivatov in razsutih tovorov. Izpostavil je, da v Republiki srbski deluje 80 odstotkov vseh slovenskih podjetij, ki so prisotna v BiH in ob tem dodal, da so finančno in politično stabilna republika. Preko Luke Koper sicer danes že potuje nekaj blaga za to državo oziroma v obratni smeri, predvsem les in lesni izdelki, kava in drugo blago, vendar obstaja še veliko neizkoriščenih priložnosti, so poudarili v Luki Koper. Srečanje so se udeležili tudi župan Boris Popovič, direktor Primorske gospodarske zbornice Tomaž Može, rektor Univerze na Primorskem Dragan Ma-rušič in predsednik uprave Vina-koper Nevijo Pucer. TRST - Glavna kandidatka za to mesto je Ingrid Sergaš Slovensko zunanje ministrstvo napoveduje skorajšnji prihod novega generalnega konzula TRST - Skoraj štiri mesece po upokojitvi Dimitrija Rupla je generalni konzulat Republike Slovenije še brez generalnega konzula. S slovenskega zunanjega ministrstva so nam včeraj sporočili, da so postopki za imenovanje v teku in da bo mesto generalnega konzula predvidoma zasedeno v začetku decembra. Imena niso posredovali, glavna kandidatka za to mesto je Ingrid Sergaš, ki je svoj čas službovala na slovenskem veleposlaništvu v Rimu. V preteklih tednih so se pojavila še nekatera druga imena možnih kandidatov, neuradno pa smo zvedeli, da je Sergaševa edina kandidatka. Odlok za imenovanje mora podpisati zunanji minister Karl Erjavec, taisti minister, ki je imenoval Rupla (Janševa vlada) in ga v začetku tega leta (Bratuškova vlada) tudi odpokli- cal iz Trsta, češ da je dozorel starostne pogoje za upokojitev. Po Ruplovem odhodu generalni konzulat vodi konzulka Eliška Keršnik Žmavc. To ni prvič, da je slovensko konzularno predstavništvo za Furlanijo-Julijsko krajino in severno Italijo daljše obdobje brez generalnega konzula, kar ni ravno spodbudno. Ruplova upokojitev namreč ni bila nenadna, temveč prehodno napovedana, tako da bi lahko zunanje ministrstvo spričo situacije in posebno pomembne vloge tržaškega predstavništva pospešilo postopke za imenovanje novega generalnega konzula ali konzulke. Nekdanji zunanji minister Rupel je prevzel mesto Vlaste Valenčič Pelikan, ki se je zaradi po njenem mnenju neupravičenega odpoklica (tudi v tem primeru je bil soudeležen mini- Zunanji minister Karl Erjavec ster Erjavec) pritožila na pristojna telesa, usoda tožbe pa je neznana. Rupel se menda ni pritožil zaradi odpoklica, pač pa je v zvezi s Trstom za- Kandidatka za Trst Ingrid Sergaš radi domnevnih koruptivnih dejanj prijavil ministra Erjavca osrednji Komisiji za preprečevanje korupcije. S.T. ČEDAD - V režiji slovenskega režiserja Vlada Škafarja Snemali bodo film »Mama« Levo datajl v mestu Čedad, desno režiser Vlado Škafar med snemanjem nm ČEDAD - Slovenski režiser Vlado Škafar pripravlja nov film z naslovom 'Mama', ki ga bodo delno snemali v Čedadu, saj je čedajska uprava na zahtevo goriškega filmskega producijskega podjetja Transmedia, ki bo delo pro-ducirala skupaj s podjetjem Gustavfilm, dovolila uporabo prostorov v mestu. Gre torej za drugo mednarodno ko-produkcijo med Italijo in Slovenijo po filmu 'Zoran, moj nečak idiot! »Osnovni zaplet filma - nam je v pogovoru po telefonu povedal Škafar - je odnos neke mame do hčerke, oziroma kako jo ta mama skuša spet spraviti v nekako normalno življenje, potem ko se je hčerka preselila v tujino. To tuje okolje je Furla-nija oziroma Čedad.« Režiser pravi, da je po nekaj ogledih po naši deželi našel prav v Čedadu pravi prostor »zaradi njengove naravne danosti, Nadiže, ulic, kjer ni dovoljen promet z avtom.« Snemanje bo delno potekalo že ta mesec (»Bomo med drugim izkoristili tudi prisotnost lunaparka,a nam je dejal Škafar), prihodnje leto se bo nadaljevalo tudi v okolici Čedada, verjetno po Benečiji, »ki je deloma prisotna v filmu«. Režiser ima sicer dober odnos z našimi kraji, saj je bil že nekajkrat gost Postaje Topolove, ki je zanj »ena od redkih stvari, kjer vidim neko organsko kulturo, nekaj smiselnega.« (m.o.) 4 Sobota, 16. novembra 2013 JB—Trst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu DOLINSKA OBČINA - 25. novembra uvedba enosmerne ceste Ricmanje: kmalu le vožnja navkreber Od ponedeljka, 25. novembra dalje, bo skozi Ricmanje možno voziti le navkreber, v smeri od Loga proti pokrajinski cesti nad vasjo. Dolinska občinska uprava se je odločila, da uvede na cesti, ki pelje skozi vas, enosmerno vožnjo, in sicer iz varnostnih razlogov. Dolinska županja Fulvia Premo-lin je v začetku tedna podpisala ustrezni odlok, ki predvideva »vzpostavitev enosmerne vožnje na odseku pokrajinske ceste št. 20 »za Ricmanje«, in sicer od trga pri pokopališču v zaselku Ricmanje do križišča s pokrajinsko cesto št. 11 »za Prebeneg«, kot je zapisano v uradnem aktu. »Ricmanjci so že nekaj let zahtevali uvedbo enosmerne vožnje na cesti skozi vas,« je županja včeraj pojasnila ukrep. Razlogov za omejitev je bilo nič koliko. Prvi zadeva varnost na cesti. Le-ta je ozka, v vaškem jedru brez pločnika; številni vhodi hiš dajejo na cesto, kar je za tamkajšnje stanovalce sila nevarno. Fulvia Premolin kroma Zadnja leta se je promet skozi vas povečal. Vse več je avtomobilistov, ki se zjutraj poslužujejo prehoda skozi vas za prevoz na delovna mesta v industrijski coni. Zaradi hitrice in strme poti navzdol švigajo vozila nevarno mimo hiš, kar predstavlja dodatno nevarnost. Nazadnje so postale Ricmanje »zanimive« tudi za velike tovornjake. Kljub prepovedi vožnje skozi vas iz leta 2005, so številna satelitsko vodena težka vozila so izbrala to bližnjico na poti v Trst. Mnoga so se »zagozdila« v ozke ulice, da je bil potreben poseg gasilcev; nekatera so treščila zidove hiš in jih poškodovala. Uvedba enosmerne vožnje (navkreber) bo sedaj preprečila tovrstne prometne peripetije. Postopek za vzpostavitev novega prometnega režima je bil dolgotrajen in zahteven. Cesta je pokrajinska, treba je bilo dobiti dovoljenje pokrajinske uprave; nadalje se je bilo treba dogovoriti s prevoznim podjetjem Trieste trasporti za spremembo proge linijskega avtobusa št. 41 v smeri proti mestu; obenem je bilo treba obvestiti organe javne varnosti o uvedbi enosmerne ceste. Obenem so svojo oceno o enosmerni vožnji izrekli izvedenci, ki pripravljajo izvršni načrt za obnovo ceste skozi Ricmanje. Za to delo je tržaška pokrajina že nakazala poldrugi milijon evrov, ki pa jih je »zloglasni« pakt stabilnosti zamrznil in zaustavil prepotreben poseg. M.K. Zgoraj poškodovana hiša, spodaj tovornjak, ki je pomotoma peljal skozi vas DEVIN-NABREŽINA - Tik pred dokončno odobritvijo variante prostorskega načrta Manj zazidljivih površin Deželna vlada je »požegnala« zadnjo varianto prostorskega načrta de-vinsko-nabrežinske občine. V preteklih dneh je posredovala občinski upravi celotno dokumentacijo variante št. 27 (tako ji pravijo tehniki) brez dodatnih priporočil ali pripomb. Pomeni, da jo bo lahko občinski svet v kratkem (beri: na seji v sredo, 27. novembra ...) dokončno odobril. Kukanjeva uprava je tako zabeležila nov uspeh na področju upravljanja občinskega ozemlja. Varianto št. 27 je podedovala od prejšnje desnosredinske Retove uprave. Ta je pripravila tak prostorski načrt, ki je predvideval številne pozidave. Občinski svet je pred iztekom mandata Retove uprave predlog sprejel, le-ta je romal na deželo, ki jo je takrat še vodila Tondova desnosredinska koalicija. Kljub političnemu sozvočju je deželna uprava zelo negativno ocenila varianto prostorskega načrta. K dokumentu je priložila celo vrsto priporočil, ki so se večinoma nanašala na prekomerno pozidavo občinskega ozemlja. Kukanjeva uprava je izkoristila deželna priporočila in pripombe ter iz Retovega prostorskega dokumenta črtala odvečne zazidljive površine. Tako jih je od skupnih dvanajstih večjih zazidljivih območij črtala kar osem. Izpadle so prvotno načrtovane gradbene površine v Cerovljah, v Slivnem, v Vižovljah in Nabrežini Kamnolomi ter druga štiri manj obsežna zazidalna območja. V načrtu pa so ostala grad-beno-zazidalna področja v Trnovci (projekt za kamping), v Nabrežini in v Križu (dve coni vzdolž pokrajinske ceste Prosek-Sesljan). Devinsko-nabrežinski občinski svet je sprejel varianto št. 27 občinskega prostorskega načrta v začetku maja. Urbanistični dokument so podprli svetniki levosredinske večine, medtem ko so se predstavniki desnosredinske opo- zicije vzdržali. Kajti: niso mogli glasovati proti, ker je varianto - konec koncev - pripravila prejšnja, »njihova« uprava. Občinski odbornik za urbanistiko Massimo Veronese je ugodno ocenil dejstvo, da deželna vlada ni več posegla v občinski prostorski dokument. Pomeni, da je znala Kukanjeva uprava zadostiti vsem priporočilom in pripombam, ki jih je pred dobrim letom izne-sla prejšnja, Tondova deželna vlada. Na občinski seji konec novembra bo tako varianta prostorskega načrta dokončno odobrena. »Potem bo treba počakati na objavo v deželnem vestni-ku, šele potem bo stopila v veljavo,« je pojasnil odbornik Veronese, ki pa je tudi opozoril: »Obstaja sicer tudi teoretična možnost za poseg deželnih uradov pred objavo v uradnem listu. A ta je res majhna, saj smo zadostili vsem zahtevanim priporočilom, je zaključil Veronese. Na seji konec novembra bo na dnevnem redu še zadnji zakonsko predvideni rebalans proračuna za leto 2013. M.K. Massimo Veronese kroma DEMONSTRACIJA - Dijaki proti stabilizacijskemu zakonu Z jajci nad deželno palačo Sedež deželnega sveta ter policiste obmetali z jajci in barvo - Trije ovadeni, dva sta mladoletna Demonstranti zavračajo »austerity« (varčevalno politiko) kroma Včeraj so dijaki in študentje v številnih italijanskih mestih demonstrirali proti stabilizacijskemu zakonu, ki po njihovih ocenah »zagotavlja stabilnost maloštevilnim, večini pa spet nestabilnost«. Dijaki nasprotujejo varčevalni politiki, ki jo Italiji narekuje Evropska unija, oblastnike pa opozarjajo, da mladi niso nemi, »kvečjemu je politika gluha«. V Trstu je demonstriralo nekaj sto dijakov, po podatkih tržaške kvesture okrog 150. Na glavnem transparentu je pisalo, da so mladi zaradi varčevalne politike razjarjeni. Sprevod po mestnih ulicah ni minil brez incidenta, napeto je bilo pred sedežem deželnega sveta na Trgu Oberdan. Tam so nekateri dijaki zmetali proti pročelju deželne palače jajca, polna barve. Stavbo so ščitili policisti, opremljeni s ščiti in pendreki, jajca so letela tudi nanje. Bilo je napeto, na koncu so policisti identificirali tri domnevne storilce, med katerimi sta dva mladoletna. Zaradi suma povzročitve škode jih bodo prijavili sodstvu. Sprevod se je zaključil na Velikem trgu. PRISTANIŠČE Šesti pomol s 25 vlaki, a brez BMW-ja Velikani BMW, Maersk in Kombiverkehr so zavrnili Trst. Avtomobilskih komponent ne bodo pošiljali iz Nemčije (točneje iz Regensburga) na Kitajsko skozi tržaško pristanišče, ker železniške povezave in predvideni stroški po ocenah bocenske družbe Rail Traction Company niso konkurenčni, upravljanje vlakov v tržaškem pristanišču pa ni učinkovito. Kljub neugodni zemljepisni legi se torej še vedno splača izkoristiti severnonemška pristanišča. Za Trst so značilni višji stroški in počasni prevozi, ker upravljata železnico dve različni družbi: v samem pristanišču je to Adriafer (last pristaniške oblasti), od pristanišča dalje pa Serfer (italijanske železnice). Ob veliki izgubljeni priložnosti pa gre omeniti, da se je število vlakov, ki potujejo s šestega pomola, povečalo. Trenutno jih je 25 na teden, k porastu pa je prispevala novonastala družba EMT (Europa Multipurpose terminal), ki spada v skupino Parisi in upravlja ta terminal. Tržaški župan Roberto Co-solini je v četrtek obiskal Francesca Pa-risija in mu čestital, saj je postal predsednik mednarodne špediterske zveze FIATA. Pred kratkim so odprli novo povezavo med Trstom in Frankfurtom ter Ludwigshafnom, ki je po Parisije-vih besedah idealno nadaljevanje pomorske povezave med Grčijo in Trstom, ki jo ponuja družba Minoan iz skupine Grimaldi. / TRST Nedelja, 10. novembra 2013 5 DEMOKRATSKA STRANKA - Priprave na primarne volitve Velika večina vodilnih Slovencev podpira Cuperla Za Renzija deželni svetnik Ukmar in podpredsednik Pokrajine Dolenc Velika večina vodilnih Slovencev Demokratske stranke se je v pričakovanju odločilnih decembrskih primarnih volitev opredelila za tajniško kandidaturo Giannija Cuperla. Ponavlja se scenarij z zadnjih volitev, ko je praktično vsa strankina slovenska komponenta podprla Pier Luigija Bersanija. Izjemo predstavlja deželni svetnik Stefano Ukmar, Bersanijev podpornik, ki se je tokrat postavil na stran Mattea Renzija. Za Giuseppeja Civatija se doslej ni opredelil nihče med vidnimi Slovenci v DS. Pristaši Tržačana Cuperla so Aleks Milič (Zgonik-Repentabor), Alenka Vazzi (Dolina) in Juri-Giorgio Zeriali (zahodni Kras), poleg skoraj vseh občinskih odbornikov in svetnikov (tudi pokrajinskih) slovenske narodnosti od Nabrežine do Milj. K podpori Cuperlu se nagiba tudi poslanka Tamara Blažina, ki je sicer že pred časom napovedala, da se ne bo direktno angažirala v predkongresnem soočenju. Tajnik vzhodnokraške sekcije Matej Iscra je volil za enega od štirih tajniških kandidatov (poleg Cu-perla, Renzija in Civatija je v igri še Gianni Pittella), svojega glasu pa ne želi obelodaniti. Cuperlo je doslej prevladal na vseh kongresnih skupščinah v pokrajini. Zanj se je opredelil tudi pred kratkim potrjeni pokrajinski tajnik Štefan Čok, ki se sicer zavzema za ločitev krajevne situacije od državne. Čoka, ki je bil Bersanijev privrženec, so podprle vse notranje komponente, za- Pokrajinski tajnik DS Štefan Cok kroma Deželni svetnik Stefano Ukmar kroma to hoče razumljivo ohraniti enotnost v stranki. Renzija podpira podpredsednik Pokrajine Igor Dolenc, ki se je za župana Firenc opredelil že na zadnjih primarnih volitvah, na katerih je prevladal Bersani. Dolenc pri tem gre po poti svojega predhodnika v pokrajinski upravi Walterja Godine, enega prvih krajevnih Renzijevih pristašev. Dolencu se je v podpori Renziju, kot rečeno, pridružil Ukmar. Na kongresni skupščini v Ljudskem domu v Križu, kjer se je odločalo o pokrajinskem tajniku, je deželni svetnik dejal, da kot levičar zaupa Renziju in slednji je edini, ki lahko na volitvah premaga desno sredino. Med podporniki župana Firenc je njegov tržaški kolega Roberto Cosoli-ni, tudi sam prej velik Bersanijev pristaš. Cosolini je doslej zelo odmaknjeno in v tišini spremljal boj za tajniško mesto, nekateri somišljeniki pa so mu vseeno zamerili, da se ni opredelil za Cuperla, ki je sicer njegov dol- goletni prijatelj. Odbor, ki združuje podpornike tržaškega parlamentarca, vodi senator Fulvio Camerini, v njem je tudi nekdanja pokrajinska svetnica Nives Košuta. Med demokrati so se torej močno »premešale karte« ne le med nekdanjimi komunisti in demokristjani, temveč tudi med bivšimi Bersanijevimi podporniki, kot priča »prestop« Uk-marja, Cosolinija in poslanca Ettoreja Rosata k Renziju. Župana Firenc, ki mu ankete napovedujejo zmago, bo najbrž podprl tudi senator Francesco Russo, ki velja za tesnega sodelavca predsednika vlade Enrica Lette. S.T. DEMOKRATSKA STRANKA Primarne volitve bodo nekaj drugega Zadnja krajevna kongresna skupščina DS bo jutri ob 11.uri v Ljudskem domu (restavracija Bita) v Križu, kjer se bodo zbrali članice in člani stranke s Kontovela, Proseka in iz Križa. Tudi oni bodo izvolili delegate za pokrajinsko skupščino, ki bo evidentirale tri kandidate za državnega tajnika. Iz igre bo izpadel Gianni Pittella, ki ni dobil nobenega pokrajinskega delegata. Gre za zapleten postopek, bistvene bodo vsekakor primarne volitve v nedeljo, 8. decembra, na katerih bo padla odločitev o novem državnem tajniku DS. Poleg članov in članic stranke bodo lahko volili vsi, ki se prepoznavajo v idejnih zasnovah ter v programu DS. DEŽELA - I. Gabrovec Denar za Padriče še na voljo, nujen je dialog Včeraj smo poročali o deželnem prispevku v višini 1,150 milijona evrov za preureditev nekdanjega begunskega taborišča na Padričah, ki se ga po besedah pokrajinske odbornice Marielle De Francesco ne da več investirati tam. V zvezi s tem se je oglasil podpredsednik deželnega sveta FJK Igor Gabrovec. »Res je bil v julijskem rebalansu na priporočilo podpredsednika Pokrajine Trst Igorja Dolenca in s podpisom treh kolegov vložen popravek, ki je Pokrajini omogočil, da prispevek uporabi tudi za morebitne druge projekte, ki pa morajo biti relativno hitro uresničljivi. Razlaga, ki so jo dali kolegi, je bila ta, da gre za zagotovitev denarne postavke Pokrajini tudi v primeru, da začetnega projekta (na Padričah, op. nov.) ne bi uspela uresničiti,« pojasnjuje Gabrovec. Pokrajina prispevka naj ne bi še izgubila, saj so rok podaljšali, v decembrskem finančnem zakonu (če se izkaže utemeljena potreba) pa se lahko spet podaljša: »Popravek ni samodejno izključil prvotne namembnosti, jo je razširil. Tudi to lahko spremenimo ali prilagodimo morebitnim novim pogojem.« Politično gledano je po Gabrovčevem mnenju nesporno, da območje na Padričah pripada tamkajšnji skupnosti, ki ima pravico, da predlaga razvojne načrte in namembnost. »Prvič, ker je bilo po vojni razlaščeno za namene, ki že več desetletij niso več aktualni; drugič, ker je bilo tako sklenjeno v začetku 90. let v pogodbi o protivrednostih za bazovski sinhrotron. Kar mi je dano vedeti, je Pokrajina formalni lastnik območja, ki ga je prejela brezplačno in zaradi tega ni moralno upravičena, da ga preprosto da na prodaj.« Pokrajini in KZKV-ju predlaga, da skupaj evidentirata možne rešitve: »Čez nekaj tednov bo deželni svet sprejel finančni zakon in takrat bo priložnost, da zakonsko določilo priredimo novim potrebam. Osebno sem na razpolago za posredovanje.« UL. COMMERCIALE, UL. ROMAGNA - Gasilci na delu Nevarna drevesa V Ulici Romagna so gasilci odstranili drevo s pomočjo vozila z žerjavom, ki je zasedlo dva vozna pasova sosednje Ulice Fabio Severo kroma Burja od začetka tedna lomi veje in podira drevesa, ki ogrožajo varnost občanov in še posebno udeležencev v prometu. Včeraj dopoldne so bili gasilci dobre tri ure na delu v zgornjem delu Ulice Commerciale, kjer so odstranili majavo drevo ter ga nato razžagali. Ta del ulice, ki povezuje Kras z mestnim središčem, je bil od 10.15 do 12.55 zaprt za promet. Nekaj ur zatem se je podoben prizor ponovil v mestu, in sicer pri spodnjem koncu Ulice Romagna, ki je bila po navedbah mestnih redarjev zaprta za promet od 14.40 do 16.05. Tam so imeli gasilci opravka z velikim drevesom (deblo je bilo široko 70 centimetrov): uporabili so vozilo z žerjavom, ki je zasedlo dva vozna pasova Ulice Fabio Severo. Med obema intervencijama pa ni bilo počitka: na strmi Ulici Bonomea se je malo pred 13. uro pokvaril mestni avtobus št. 38, zaradi težav pri vleki so ga odpeljali šele po 14. uri. KATINARSKA CESTA - Nekaj minut po poldnevu V trčenju s taksijem samo gmotna škoda Na Katinarski cesti je avtomobil znamke Fiat včeraj malo po poldnevu s prednjim delom trčil v levi prednji del taksija znamke Nissan. V bližini je bil rešilec, vpleteni pa so odklonili ponujeno pomoč, saj je bila škoda samo gmotna. Zaradi izliva olja in čiščenja cestišča je bila cesta začasno zaprta za promet. kroma Nagrajeni vestni občani z občinskim odbornikom za okolje Laurenijem Občina Trst: nagradili najboljše privržence ločenega zbiranja odpadkov Na tržaški občini je občinski odbornik za okolje Umberto Laureni včeraj nagradil oktobrske zmagovalce natečaja o odlaganju odpadkov, ki ga je priredila občinska uprava v sodelovanju s podjetjem AcegasAps, da bi spodbudila ločeno zbiranje odpadkov. Nagrajenih je bilo deset občanov. Prvo mesto si je zagotovil Alessandro Cer-necca, ki je na natečaju zbral 1.598 točk in si s tem prislužil električno kolo. V oktobru se je kar desetkrat odpravil na zbirna mesta za odlaganje odpadkov in odložil 18 električnih in elektronskih naprav, 30 kosov pohištva in bele tehnike, 25 vreč odpadnega materiala, 15 vreč s po 50 kilogrami vejevja in drugih zelenih odpadkov ter 10 litrov dotrajanega motornega in kuhinjskega olja. Na drugo mesto se je uvrstil Luciano Ruzzier (1.531 točk), na tretje pa Massimo Amenta (1.512 točk). Oba bosta prejela gorsko kolo. Na preostala mesta so se uvrstili Jame Mislej, Andrea Schiavon, Diego Mezzina, Marco Zugan, Rita Volsi, Fabio Treleani in Elio Tolar. 6 Sobota, 16. novembra 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / ZNANOST - Ustanovitelj visoke šole SISSA Odšel je Paolo Budinich, oče znanstvenega Trsta V četrtek je v 97. letu starosti umrl fizik Paolo Budinich, ustanovitelj mednarodne visoke šole SISSA, soustanovitelj mednarodnega centra za teoretsko fiziko ICTP in glavni snovalec tržaškega znanstvenega sistema, ki je zacvetel na mednarodni ravni. Iz šole SISSA so sporočili, da se bodo preminulemu ustanovitelju poklonili na letošnjem uvodnem dnevu Welcome Day, ki bo na sporedu v sredo. »Znanstveni Trst mu veliko dolguje, najbrž vse. Budinich je bil inovator, brez njega ne bi bilo sistema tržaških mednarodnih znanstvenih ustanov,« piše v tiskovnem sporočilu. Paolo Budinich se je rodil leta 1916 na Velem Lošinju. Njegov prijatelj Claudio Magris ga je rad zbadal z vprašanjem, ali se je rodil na Malem Lošinju, Budinich pa se je vsakič razjezil, saj mu je bil rojstni kraj svet. Priimek pa tudi: nekega dne si je povrnil izvirno obliko, potem ko je fašistični režim njegovo družino prekrstil v Budini. V Trst je prispel kot majhen otrok, takoj po prvi svetovni vojni, oče je poučeval zgodovino in filozofijo. Po končanem šolanju je Budinich študiral fiziko na univerzi Normale v Pisi, diplomiral je leta 1939. Med drugo svetovno vojno je kot častnik italijanske mornarice služboval na podmornicah in letalih, leta 1941 pa se je z zvijačo samovoljno predal Britancem (tako piše Pietro Greco v biografiji Buongiorno prof. Budinich). Končal je v ZDA, kjer je bil dolgo zaprt. Domov se je vrnil jeseni leta 1945. Po vojni je delal z Wernerjem Hei-senbergerjem v Göttingnu in z Wolf-gangom Paulijem v Zürichu, ob teoret- ski fiziki se je zanimal tudi za metafiziko. Leta 1964 je v Trstu skupaj s pakistanskim Nobelovim nagrajencem Ab-dusom Salamom ustanovil mednarodni center za teoretsko fiziko ICTP, leta 1978 pa je prišla na vrsto SISSA. Sodeloval je tudi pri ustanavljanju bazovskega sinhrotrona, z Margherito Hack pa je bil dejaven na področju poljudne znanosti. Njegov načrt je slonel na Baconovi misli, da si z znanostjo ne sme pomagati ta ali oni človek, temveč vse človeštvo. »Novica nas je prizadela. Budinich je bil ključna osebnost, ki je pripomogla k temu, da so v Trst prispela velika imena znanstvenega raziskovanja. Mnogo mu dolgujemo, on je dal tej šoli mednarodni pečat, ki se pozna še danes,« je izjavil direktor šole SISSA Guido Martinelli. Včeraj danes Danes, SOBOTA, 16. novembra 2013 JERICA Sonce vzide ob 7.06 in zatone ob 16.34 - Dolžina dneva 9.28 - Luna vzide ob 15.59 in zatone ob 6.44 Jutri, NEDELJA, 17. novembra 2013 GREGOR VREME VČERAJ: temperatura zraka 13 stopinj C, zračni tlak 1008 mb ustaljen, vlaga 75-odstotna, veter severovzhodnik, burja s sunki do 30 km na uro, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 16,5 stopinje C. Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Ga-rofolo. U Kino EI3 Lekarne Od ponedeljka, 11., do sobote, 16. novembra 2013 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Korz Italija 14 - 040 631661, Oširek Vardabasso 1 - 040 766643, Žavlje - Ul. Flavia di Aquilinia 39/C - 040 232253, Božje polje 1 - 040 225596 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Korz Italija 14, Oširek Vardabasso 1, Ul. Giulia 1, Zavlje - Ul. Flavia di Aquili-nia 39/C, Božje polje 1 - 040 225596 -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Giulia 1 - 040 635368. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) AMBASCIATORI - 15.30, 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Sole a catinelle«. ARISTON - 16.45, 18.45, 21.00 »Blan-canieves«. CINEMA DEI FABBRI - 15.30 »Il gatto con gli stivali«; 18.30, 21.00 »Beyond Outrage«. FELLINI - 16.15, 21.40 »Prisoners«; 18.45 »La vita di Adele«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 20.00 »Giovane e bella«; 18.00, 22.00 »The canyons«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Zoran, il mio nipote sce-mo«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.30, 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Venere in pellic-cia«. KOPER - PLANET TUŠ - 18.15, 22.10 »Carrie«; 17.45 »Dirka življenja«; 16.10, 18.45 »Enderjeva igra«; 22.55 »Gravitacija«; 14.00, 15.00, 16.00, 16.50, 18.00, 20.10 »Gremo mi po svoje 2«; 14.15, 15.45 »Jaz, baraba 2«; 17.50 »Kapitan Philips«; 14.00, 16.20 »Khumba«; 13.45, 20.30, 22.45 »Legende v Vegasu«; 21.00, 22.55 »Nesramni dedi«; 13.30, 15.40, 20.45 »Spopad na plesišču«; 18.20, 20.00, 22.20 »Svetovalec«; 20.20 »Thor: Svet teme 3D«; 22.40 »Thor: Svet teme«. NAZIONALE - Dvorana 1: 20.00, 22.15 »Captain Phillips - Attacco in mare aperto«; 16.20, 18.15, 20.15, 22.15 »L'ultima ruota del carro«; Dvorana 2: 15.30, 17.00, 18.30 »Disney Planes«; Danes martinovanje z duom Bakalina Kulturno društvo Kraški dom prireja nocoj prijetno martinovanje z duom Bakalina iz Čadrga na Tolminskem. Bakalino (v tolminskem narečju je to ime za glineno skledo) sestavljata Jani Kutin - glas in Renata Lapanja - harmonika, ki skupaj ponujata zvrhano skledo raznovrstnih uglasbenih zgodb in prigod. Jemlje-ta jih iz kmečkega življenja, kot je bilo nekoč, dotakneta pa se tudi sodobnega sveta in kritizirata sistem, v katerem se je danes znašel kmet. Pesmi, v katerih tudi na hudomušen način opisujeta odnose med moškim in žensko, so podane v čadrškem narečju, kar daje ansamblu še večjo izvirnost. Koncert skupine Bakalina bo danes ob 19.30 v Kulturnem domu na Colu. Zbor Jacobus Gallus poje nocoj na Proseku Kulturni dom Prosek Kontovel je prostor, ki ga domačini in gostje v zadnjih letih vedno bolj cenijo in obiskujejo. Od kar je bila stavba prenovljena je doživela pravi razcvet. Praznovanja, koncerti, razstave, avtorski in gledališki večeri, skratka prireditve za vse okuse. Po martinovanju in večeru z Iztokom Mlakarjem bo Kulturni dom na Pro-seku nocoj ob 20. uri gostil Zbor Jacobus Gallus pod vodstvom Marka Sancina. S programom sakralnih in ljudskih skladb bo pevski sestav poskrbel za glasbeni uvod v projekcijo trailerja SFINGA, ki je že v nedeljo ob Martinovanju omamil obiskovalce proseškega kulturnega hrama z očarljivimi posnetki, ki pričarajo lepoto in mogočnost Julijskih Alp. 15.30, 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Stai lontana da me«; Dvorana 3: 16.00 »Cattivissimo me 2«; 17.50, 20.00, 22.10 »Jobs«; Dvorana 4: 16.30, 20.20 »La gabbia dorata«; 18.15, 22.10 »Questione di tempo«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 14.35, 15.25, 16.30, 17.20, 18.25, 19.15, 20.20, 21.10, 22.15 »Sole a catinelle«; 14.40, 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Stai lontana da me«; 19.45, 21.50 »Jobs«; 21.20 »Pri-soners«; 15.10, 17.30, 19.50, 22.10 »L'ultima ruota del carro«; 15.20, 15.40, 17.20, 19.20 »Disney Planes«; 15.35, 17.40, 19.45 »Cattivissimo me 2«; 17.40, 22.15 »The canyons«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.45, 20.15, 22.15 »Sole a catinelle«; 17.30, 20.00, 22.10 »L'ultima ruota del car-ro«; Dvorana 2: 17.00, 20.00, 22.00 »Zoran, il mio nipote scemo«; Dvorana 3: 18.00, 20.15, 22.10 »Stai lon-tana da me«; Dvorana 4: 20.30 »Pri-soners«; Dvorana 5: 16.15, 18.00 »Disney Planes«. H Šolske vesti DIZ J. STEFANA obvešča, da volitve za obnovitev vseh komponent v zavod-ni svet bodo v nedeljo, 17. novembra, od 8. do 12. ure in v ponedeljek, 18. novembra, od 8.00 do 13.30. Vabimo, da se volitev udeležite polnoštevilno. NA DTZ ŽIGE ZOISA bodo volitve v za-vodni svet v nedeljo, 17. novembra, od 8. do 12. ure in v ponedeljek, 18. novembra, od 8.00 do 13.30. Vabimo k polnoštevilni udeležbi! RAVNATELJSTVO LICEJA A.M. SLOMŠKA sporoča staršem dijakov, da bodo volitve v zavodni svet za šolsko triletje 2013-16 v nedeljo, 17. novembra, od 8. do 12. ure in v ponedeljek, 18. novembra, od 8.00 do 13.30. Starši so naprošeni, da se volitev polnoštevilno udeležijo; starši so vabljeni na roditeljski sestanek v torek, 19. novembra, od 18.30 do 19.30. ¿RAZER S P ATZ EN um ku*: » Jože burnih me: ANfAMBU MUKPA iilovlkujli ' Lo Ul H Eni H K ffifi KlA P A II RRLtft r: ■ DOMAtl ZVOKI i=: » VLL» jw in Enwv □ Čestitke Pred kratkim je naša učiteljica plesa in koreografinja RAFFAELLA uspešno diplomirala iz verskih ved. Iskreno ji čestitamo njene plesalke iz plesne skupine društva MOSP! □ Obvestila KRU.T - ob torkih se nadaljuje skupinska vadba v termalnem bazenu v Gra-dežu. Lepo vabljeni, da poskusite in se pridružite skupini! Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tis-cali.it. KRU.T obvešča člane, da na sedežu deluje društvena posvetovalna ambulanta. Pojasnila in predhodne prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T obvešča, da se nadaljuje skupinska vadba, ki se odvija ob torkih, v jutranjih in popoldanskih urah in ob četrtkih, v jutranjih urah. Informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, 2. nadstropje, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. PILATE!;-SKD IGO GRUDEN obvešča, da vadba poteka ob torkih od 18.00 do 19.15 ter od 19.15 do 20.30, ob četrtkih pa od 16.45 do 18.00 ter od 18.00 do 19.15. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Vabljeni tudi na uro poskusne brezplačne vadbe. ELIC-SINTESI Umetniška šola za otroke vabi na delavnico »Izražajmo se s stripom« z umetnikom Leonardom Calvom danes, 16. novembra, od 16.30 do 17.30 na sedežu, Ul. Mazzi-ni 30, 5. nadstropje. Info na tel. 0402602395 ali 338-3476253. KLUB ŠAH OSMICA vabi vse ljubitelje igre šaha na hitropotezni turnir Over 18 (5 minut razmišljanja na igralca) v Zadružni gostilni v Ga-brovcu, danes, 16. novembra, ob 15.30. Sledi zakuska in podelitev nagrad prvim trem uvrščenim. SKP KROŽEK 1. MAJ vabi člane in sim-patizerje danes, 16. novembra, ob 16.30 v Ljudski dom v Podlonjerju na kongres krožka. ZALOŽBA MLADIKA, ZTT IN TRŽAŠKA KNJIGARNA sporočajo, da ostaja še nekaj prostih mest za obisk Slovenskega knjižnega sejma v Ljubljani z avtobusnim prevozom v sredo, 20. novembra. Odhod s Trga Oberdan ob 8.45, pri Finžgarjevem domu na Opčinah bo avtobus ob 9.10, povratek v Trst okrog 17. ure. Prijave v Tržaški knjigarni ali pa pri založbi Mladika (tel. 040-3480818, redakcija@mladi-ka.com) do danes, 16. novembra. DRUŠTVO ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA - Podružnica Kras vabi na pohod z ogledom ribiškega muzeja v Križu, ki bo v nedeljo, 17. novembra. Pohodniki se bodo ob 9. uri odpeljali s stare avtobusne postaje v Sežani z lastnimi avtomobili na Prosek, od koder bo sledila uro in pol dolgo pot hoje do Križa. Tu ogled ribiškega naselja in ribiškega muzeja v spremstvu Franka Košute. Vrnitev na izhodišče po krožni poti z ogledom na tržaški zaliv. Vodja pohoda in dodatne informacije: Ludvik Husu na tel. 041351713. V primeru slabega vremena je program prilagojen. VAŠKI JESENSKI PRAZNIK: društva in organizacije vabijo vse vaščane in prijatelje v nedeljo, 17. novembra, na praznik: ob 14.00 zbirališče na vaškem trgu - pohod Spoznavajmo trebenska ledinska imena; ob 17.00 v Ljudskem domu kulturni program, ki ga bodo izoblikovali Otroški pevski zbor Kra-sje in Godbeno društvo Viktor Parma, nato družabnost in večerja (simbolični prispevek). DRUŠTVO ZA ZDRAVJE SRCA IN OŽILJA - Podružnica Kras prireja, v sodelovanju s Kraškim drenom in Društvom diabetikov Sežana, počastitev sv. dneva sladkorne bolezni, ki bo v ponedeljek, 18. novembra, v Kosovelovem domu. Osrednja prireditev »Z razumom, pesmijo in plesom za zdrava srca Krasa« se bo pričela ob 18. uri. Nastopili bodo številni nastopajoči vseh generacij. Od 15. ure dalje bodo v preddverju Kosovelovega doma potekale brezplačne meritve krvnega tlaka, pulza, holesterola in sladkorja v krvi, s svetovanjem. KRU.T obvešča, da bo v ponedeljek, 18. novembra, ob 15. uri na sedežu krožka v Ul. Cicerone 8, tretje srečanje delavnice »Izražanje preko barve« z umetnico in likovno terapevtko Lui-so Tomasettig. Informacije in prijave na društvenem sedežu, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. OBČINA ZGONIK prireja, v sodelovanju s karabinjersko postajo iz Devin-ščine, v ponedeljek, 18. novembra, ob 17.00 v dvorani občinskega sveta v Zgoniku srečanje o osnovnih pravilih proti prevaram. Vabljeni! URAD ZA ODNOSE Z JAVNOSTMI Občine Devin Nabrežina bo v ponedeljek, 18. novembra, zaprt. SEČNJA 2013/14 NA OPČINAH: Jus Opčine obvešča člane in bivajoče na Opčinah, da bo sprejemanje prošenj za letošnjo sečnjo ob torkih od 18.30 do 19.30, najkasneje do 19. novembra, na upravnem sedežu, Proseška ul. 71. PRAVLJIČNE URICE: Biserka Cesar bo v sredo, 20. novembra, v Narodni in študijski knjižnici, Ul. S. Francesco 20 (www.knjiznica.it), pripovedovala pravljice s skupnim naslovom »V knjižnico z medvedom«, ob 16.30 za otroke iz vrtca ter ob 17.30 za osnovnošolce (1., 2. in 3. razred). SKP KROŽEK »GOAT - KRAS« vabi člane in simpatizerje v sredo, 20. novembra, ob 18. uri v Grudnovo (Kam-narsko) hišo v Nabrežini na kongres krožka. UPRAVA OBČINE REPENTABOR obvešča, da zbiramo gradivo za objavo nove številke občinskega glasila. Rok za oddajo prispevkov zapade 22. novembra, sprejemamo pa jih v občinskem vložišču in na traduzioni@com-monrupino.regione.fvg.it. 60-LETNIKI POZOR! V soboto, 23. novembra, praznujemo vsi skupaj od Brega do Krasa. Kliči takoj na tel. št. 348-5608501 (Divna) ali 348-5159966 (Edvin). TFS STU LEDI vabi vse bivše plesalce, pevke in godce na skupno praznovanje 40-letnice ustanovitve naše skupine. Družabnost bo v soboto, 23. novembra, ob 19. uri v društvu Ventu-rini pri Domju. SIMBOLNA GOVORICA DUŠE: v dvorani SKD Igo Gruden v Nabrežini, KUD Magnet prireja ciklus 12 likovnih srečanj za spoznavanje arhetipov s simbolno govorico. Likovna dejavnost raziskovanja s samodejno risbo se bo odvijala od 29. novembra ob petkih od 17. do 19. ure. Tečaj bo vodila slikarka Ani Tretjak. Uvodno srečanje bo v nedeljo, 24. novembra, z obiskom Beneškega Bienala. Informacije čim prej na tel. št. 040-220680 ali 339-4184635. ČEBELARSKI KONZORCIJ ZA TRŽAŠKO POKRAJINO obvešča, da bo sedež v Repnu št. 20 odprt v petek, 29. novembra, od 18.00 do 19.30. Info: cons.apicoltoritrieste@gmail.com. AŠD SK BRDINA obvešča člane in tečajnike, naj se oglasijo pri društvu glede nakupa v predprodaji sezonske karte, kajti so možne določene ugodnosti. Najkasneje do 29. novembra. Info: 342-10730513 (Sabina). VSI PETDESETLETNIKI od Milj do Šti-vana: v soboto, 7. decembra, ste va- □ KULTURNO DRUŠTVO Kraški dom vabi danes, 16. novembra, ob 19.30 v Kulturni dom na Colu, na martinovanje z duom BAKALINA Jani Kutin - glas Renata Lapanja - harmonika bljeni na večerjo z glasbo v Zagradcu. Info in prijave: 340-2417429 (Robert) ali 349-1420610 (Nataša). DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA vabi na prireditev »Španski večer v Sloveniji« v nedeljo, 22. decembra, kjer bo španska glasba in ples flamenka. Informacije na tel. 00386-31479882 (Marija). 0 Prireditve FOTOVIDEO TRST80 obvešča, da so v teku, v sklopu Okusi Krasa, fotografske razstave: Tatjana Masala in Jasmin Risegari v restavraciji Bita v Križu, Gi-no Dal Col in Nataša Peric v gostilni Guštin v Zgoniku in Radivoj Moset-ti v gostilni Baldon. DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE KRAS prireja: v četrtek, 21. novembra, od 9. do 12. ure delavnice reciklaže predmetov (za priložnostna darila) s Polono Ško-dič v Domu upokojencev Sežana; danes, 16. novembra, od 10. do 15. ure delavnica in predavanje mag. Stipeta Hečimoviča »Zdravilne rastline v prehrani«; v petek, 22. novembra, od 14. do 17. ure program »Suhi zid z Borisom Čokom«, Vaški dom Gorjansko pri Komnu. Prijave na tel. 031351830. KD KRAŠKI DOM vabi danes, 16. novembra, ob 19.30 v kulturni dom na Colu na martinovanje z duom »Ba-kalina«, ki ga sestavljata Jani Kutin -glas in Renata Lapanja - harmonika. KD PROSEK KONTOVEL IN ZBOR J. GALLUS vabita danes, 16. novembra, ob 20. uri na predvajanje trailerja »Sfinga« s pevskim uvodom. SKD IGO GRUDEN vabi na predavanje inž. Gorazda Humarja »Solkanski most in nabrežinski kamen«, ki bo danes, 16. novembra, ob 20. uri v kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini. SKD VIGRED vabi v Štalco v Šempo-laju na ogled razstave »Uporaba tobaka med prvo svetovno vojno«. Urnik: danes, 16. novembra, 15.3019.00; 17. novembra, 9.30-12.00 in 15.00-19.00. Zamisel-material Bruno Santini in Marco Perrino. DENIS NOVATO IN MUZIKANTJE EVROPE v nedeljo, 17. novembra, ob 18.00 v Športno kulturnem centru v Zgoniku. Glasbeni gostje: Grazer Spatzen (Avstrija), Jože Burnik, Ansambel Munda, Luoi Herinx (Nizozemska), Klapa z Brega, Domači zvoki, Ana Tavčar in Denis Novato. DRUŠTVO HERMADA - Vojaki in civilisti in Občina Devin Nabrežina prirejata v nedeljo, 17. novembra, ob 16. uri v Galeriji Centra Skerk v Trnovci 15, predvajanje filma »L'albero tra le trincee - Paolo Rumiz nei luoghi del-la Grande Guerra«, ki ga bo predstavil žurnalist in pisatelj Paolo Rumiz. Vstop prost. Obvezna rezervacija na tel. št. 345-6407888. KD IVAN GRBEC, Škedenjska ul. 124, vabi na ogled kraške muzikomedije Mateja Grudna in Iztoka Cergola (u)TRI(n)KI »Kud grešni kozli« v nedeljo, 17. novembra, ob 17. uri. SKD TABOR - PROSVETNI DOM: v nedeljo, 17. novembra, ob 18.00 - Mauri-zio Zacchigna - L'eredita dell'ostetrica; v nedeljo, 24. novembra, ob 18.00 -Openska glasbena srečanja: Luka Lju-bas - violina in Jeremisa Fliedl -violončelo; v soboto, 30. novembra, od 20.30 - Openski mladinski krožek in Bar Tabor: Balkan party s Kraškimi ovčarji. CAMINO DE SANTIAGO DEL NORTE - Društvo Slovencev miljske občine Ki-ljan Ferluga vabi na potopisno predavanje Loredane Kralj v ponedeljek, 18. novembra, ob 20. uri v prostore bara Verdi v Miljah (Ul. S. Giovanni 4). DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 18. novembra, v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3 v Trstu, na predstavitev dokumentarnega portreta o Zori Tavčar, ki ga je pripravil tržaški sedež Rai. Govorili bosta avtorica Tatjana Rojc in ju-bilantka Zora Tavčar. Začetek ob 20.30. KRU.T vabi v ponedeljek, 18. novembra, ob 18. uri na prvo srečanje v sklopu predavanj »Prehrana je zdravje« na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, II. nad. Dr. Rosa Della Fortuna, master II. stopnje v nevropsihofizični optimizaciji, bo spregovorila o metodi Kou-smine - prehrambenih strategijah za pridobitev in ohranjanje dobrega počutja. Informacije in prijave na Kru.tu, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. MFU-UNINT - Šola umetnosti vabi na konferenco »Leonardo da Vinci: čudo univerzalnega človeka« z umetnikom Leonardom Calvom v ponedeljek, 18. novembra, ob 17.30 v knjigarni Borsatti-Libreria del Centro, Ul. Ponchielli 3. Info na tel. 040-2602395 ali 338-3476253. NEODVISNOST KATALONIJE: KAKO IN KDAJ? Društvo slovenskih izobražencev in Slovenski klub vabita na srečanje s katalonskim intelektualcem Aurelijem Argemijem, ki bo v torek, 19. novembra, ob 20.45 v Pe-terlinovi dvorani (Ul. Donizetti 3). SKD VIGRED vabi v torek, 19. novembra, ob 17.30 v Štalco v Šempolaju na mesečno srečanje s strokovnjakinjo za zdravo prehrano Marijo Merljak na temo »Kako s hrano ojačimo imunski sistem, prva pomoč pri prehladu, herpes...«. SLOVENSKA KULTURNO-GOSPO-DARSKA ZVEZA vabi na srečanje z naslovom »Kriza politike v krizi družbe« v torek, 19. novembra, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. S. Francesco 20/II. ZALOŽBA MLADIKA IN TRŽAŠKA KNJIGARNA sporočata, da bo predstavitev knjige o življenju in delu Bojana Pavletiča »Primorski Sokoli bodo še leteli« v Tržaški knjigarni zaradi tehničnih razlogov preložena na torek, 19. novembra, ob 11. uri. Ob prisotnosti urednika Maria Šušteršiča bosta o knjigi spregovorila Saša Rudolf in Milan Pahor. SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GO-RICA-VIDEM vabi na srečanje z naslovom »Jezikovna vprašanja«, ki ga bo vodil dr. Peter Weiss z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani 20. in 27. novembra, od 17. do 19. ure v Narodnem domu v Trstu (Ul. Filzi 14). Znesek vpisa in informacije na tel. 333-4546847 (Eva) in 349-6141774 (Neva). DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v četrtek, 21. novembra, v Finžgarjev dom na Opčinah na drugo predavanje iz ciklusa o pozitivnih odnosih. Psihologinja Roberta Sulčič in doktor Bernard Špacapan bosta prikazala probleme, vezane na depresijo, osamljenost, samomorilne težnje, alkoholizem in odgovarjala na vprašanja, kako jih prepoznamo in se jim zoper-stavimo. Naslov predavanja je »Kako prepoznati človeka v stiski in mu pomagati«. Začetek ob 20. uri. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete prireja v petek, 22. novembra, »Ples v maskah« - modno revijo starodobnih oblek. Izdelki članov kle-kljarske sekcije Ribice - KD Lipa iz Bazovice. Glasbena kulisa mladinci Glasbene kamberce, umetniški vodja Aleksandra Pertot. Začetek ob 20.30. SKD SLAVEC Ricmanje - Log vabi v kulturni dom v Ricmanjih na predstavitev pesniške zbirke Sumljive in abstraktne poezije Irene Zerjal v petek, 22. novembra, ob 20.30. S pesnico se bo pogovarjala Mairim Cheber. Večer bo obogatil nastop MePZ Jacobus Gallus, ki ga vodi Marko Sancin. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v soboto, 23. novembra, v Finžgarjev dom na Opčinah na ogled komedije »Ona. On.« Izvajata mlada igralca Pa-trizia Jurinčič in Lovro Finžgar. Začetek ob 20. uri. ZSŠDI, ŠZ BOR, SKD Slavko Škam-perle, Založba Mladika in Tržaška knjigarna vabijo v soboto, 23. novembra, ob 18. uri na Stadion 1. maj na predstavitev knjige »Primorski Sokoli bodo še leteli« o življenju in delu Bojana Pavletiča, ki jo je uredil Mario Šušteršič. Knjigo bosta predstavila Saša Rudolf in Milan Pahor. MFU-UNINT - Šola umetnosti vabi na konferenco »Arhetipi: prikrita razsežnost umetnosti« z umetnikom Leo-nardom Calvom v ponedeljek, 25. novembra, ob 17.30 v knjigarni Borsatti-Libreria del Centro, Ul. Ponchielli 3. Info na tel. 040-2602395 ali 338-3476253. GALERIJA VIPAVSKI KRIŽ (na Placu, Ajdovščina) vljudno vabi na ogled razstave »Prosojnost - Zrak« do 26. novembra. Razstavljata Tanja Prušnik in Rafael Samec. Urnik: sob. in ned. 15.00-18.00, in na željo obiskovalcev: kontaktni telefon g.a Iva Bandelj 00386031-48187. UNINT Šola Umetnosti - MFU obvešča, da prireja obisk izjemne razstave »Leonardo da Vinci. Univerzalni človek« v Benetke v nedeljo, 1. decembra. Info: 338-3476253 ali 040-2602395. Turistične kmetije AGRITURIZEM ŠTOLFA SALEŽ 46 je odprt do 24. novembra. Tel. 040-229439 PRI KAMNARJEVIH - biodina-mična kmetija v Volčjem Gradu pri Komnu vabi danes in jutri od 12.00 do 22.00 na obisk lastnega vinotoča. Degustacija domačega narezka, kraških slaščic in vina. Tel.: 00386 5 7668245 00386 40 644121 Id Osmice BERTO IN VASILIJ PIPAN sta odprla osmico v Mavhinjah 22/D. Tel. št.: 040-299453. BORIS PERNARČIČ je odprl osmico v Medji vasi št. 7. Tel. 040-208375. DRUŽINA COLJA je odprla osmico, Sa-matorca št. 21. Tel.: 040-229326. Vljudno vabljeni! Prispevki Ob 10. obletnici smrti dragega moža in očeta Ninkota Legiše darujejo Marija, Dolores in Claudio 100,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Prečniku. V spomin na Dinota Stoparja daruje Karlo (Nendetov) z družino 30,00 evrov za Slovensko kulturno društvo Lipa in 30,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na svaka in sestro Franca in Anito Kavs, na starše Giovannija in Marijo Pipan ter na teto Vittorio Mersnick daruje Nino Pipan 100,00 evrov za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Dina Stoparja darujejo Lea, Valentina in Mikela 30,00 evrov za MePZ Lipa. V spomin na starše in Dina Stoparja daruje Evgen Vodopivec 50,00 evrov za MePZ Lipa in 50,00 evrov za AŠD Zarja. V spomin na Milo Ferluga darujeta Ernest in Anita 30,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. V spomin na Pepija Čuka darujeta Ernest in Anita 10,00 evrov za SKD Tabor z Opčin. Ob obletnici smrti nepozabnega Igorja Grudna darujejo žena Janka in sinova z družinama 100,00 evrov za društvo Škamperle in 100,00 evrov za Štadijon 1. Maj. 8 Sobota, 16. novembra 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / ČEZMEJNO SODELOVANJE - Obračun evropskega projekta ITHREU Hrvaška vse bližja naši deželi Partnerji aktivno spremljali vstopanje Hrvaške v EU, zdaj pa načrtujejo sodelovanje v ladjedelništvu, lesni in prehrambni industriji Včerajšnja zaključna konferenca projekta ITHREU kroma V hotelu Savoia Excelsior so včeraj dopoldne potekale zaključne aktivnosti v okviru evropskega projekta ITHREU, ki ga je v zadnjih treh letih izvajalo italijansko ministrstvo za gospodarski razvoj Italije v sodelovanju z naslednjimi partnerji: Informest, Finest, hrvaška Gospodarska zbornica, hrvaško ministrstvo za gospodarstvo in Agencija za razvoj iz Zadra. Partnerji so na dobro obiskanem srečanju ocenili potek projekta ter predstavili nekatere rezultate. Sicer ne gre za konkretne rezultate, saj so italijanski partnerji hrvaškim v okviru sodelovanja predvsem postregli z instrumenti, s katerimi je mogoče ugotoviti, kateri projekti so tisti, ki bi lahko na Hrvaškem, ki je nova članica EU, stabilizirali, rekonstruirali in spodbujali gospodarski razvoj območja v novem procesu evropske integracije. V okviru projekta so njegovi akterji ustvarili bazo znanja na KMETIJSTVO - Obljuba predsednika Sergia Bolzonella Dežela obljublja spoštovanje dogovora o vinu Prosecco Deželna vlada napoveduje izvajanje t.i. protokola o zaščiti vina Prosecco, ki so ga zainteresirane strani podpisale v času vlade Ren-za Tonda, a je še vedno mrtva črka na papirju. To je na včerajšnji okrogli mizi o domačem vrhunskem vinu v priredbi dnevnika 11 Piccolo obljubil kmetijski odbornik in podpredsednik vlade Sergio Bolzonel-lo. Na srečanju, ki ga je vodil odgovorni urednik časnika Paolo Pos-samai, sta sodelovala tudi kraška vinarja Beniamin Zidarich in Matej Škerlj. Uveljavitev kraških vin na državnih in mednarodnih tržiščih pa ni odvisna le od zakonov, temveč seveda tudi od kakovostne proizvodnje. i"-"""-1- £ w ~> pi. jbE področju gospodarstva na principu ustvarjalnega sodelovanja med različnimi članicami EU. Več o sami vsebini projekta je včeraj povedala Silvia Acerbi, predsednica Informesta, ki je vodil projekt ITHREU. Govornica je spomnila, da je Hrvaška že pred vstopom v EU lahko računala na pomoč in sodelovanje Furlanije Julijske krajine, s katero je bližnja država sodelovala na področju energije, okolja in gradbeništva. V okviru omenjenega projekta sta vpleteni strani le še okrepili svoje izmenjave in si za cilj zadali povečati »čezmejno« sodelovanje v luči razširjene Evrope. Pogovarjali smo se tudi z Josipom Matassijem iz Agencije za razvoj iz za-darske regije, ki nam je povedal, da je njihova agencija v sklopu projekta analizirala potrebe hrvaške obale in zaledja pri programiranju operativnih programov v bližnji prihodnosti. Izvedli so cel niz raziskav, s katerimi so želeli razumeti, kakšne so prioritete in potrebe vpletenih subjektov. Anketiranci so izpostavili predvsem turistični sektor, ki bi ga bilo po njihovem mnenju potrebno vrednotiti ne le kot razvojno priložnost, temveč kot primer kulturne dediščine. Izpostavljen je bil tudi problem infrastrukture, ki jo, kot je razložil naš sogovornik, čezmejni projekti financirajo v manjši meri, a kljub temu je potrebno vzpostavljanje učinkovite mreže, v sklopu katere je mogoče spodbujati kulturne vrednote, varstvo okolja in podjetništvo, meni Josip Matassi. Včerajšnji uradni zaključek projekta ITHREU so lepo dopolnile še tri okrogle mize, na katerih se je govorilo o ladjedelništvu, lesni in pohištveni industriji ter o prehrambni industriji. Hrvaški predstavniki so z našimi zastopniki želeli poglobiti gospodarske odnose. S to debato pa se je tudi uradno zaključil projekt, za katerega predsednica Informesta Silvia Acerbi meni, da je bil odlična priložnost za sklepanje novih gospodarskih poznanstev, v sklopu katerih lahko podjetja postanejo pravi promotorji nove kulture internacionalizacije poslovanja. (sč) FAI IN POKRAJINA - Dnevi kulturne dediščine Dijaki bodo za vodiče na kulturnih sprehodih MIRAMAR - O uvedbi vstopnic Park samo za izbrance? Včeraj so na sedežu Tržaške pokrajine predstavili letošnjo izvedbo razčlenjenega projekta italijanskega sklada za ovrednotenje okolja FAI, ki poteka na vsedržavni ravni in vpleta k aktivni soudeležbi dijake višjih šol. Predsednica Maria Teresa Bassa Poropat se je z zadovoljstvom spomnila leta 2006, ko je projekt prvič stekel prav na pobudo tržaške skupine in s sodelovanjem deželnega združenja pokrajin UPI, od leta 2012 pa uspešno zaživel na vsedržavni ravni s podporo Ministrstva za izobraževanje, univerzo in raziskovanje. Pokrajina je s svojo podporo želela omogočiti mladim, da vsebinsko poglobijo specifične vsebine vezane na izbrane, v javnosti manj poznane objekte, da bi preko izkušenj razvijali koristne kompe-tence in gojili čut do kulturne dediščine. V času ekonomske krize je pomenljiva izbira Borznega trga s Trgovinsko zbornico in Trgovskim muzejem, ki izpričujejo pomembno zgodovinsko obdobje ekonomskega razcveta Trsta. Deželna predsednica sklada Fai Tiziana Sandrinelli je poudarila pomen podoživljanja umetniških dobrin in sinergičnega sodelovanja na medčloveški ravni, ki prinaša nov zagon. Iz leta v leto se pričakovano srečanje obnavlja, število sodelujočih raste, saj si je v preteklih izdajah ogledalo izbrane palače preko 20.000 oseb. Predstavila je izbrane objekte v Vidmu, Gorici in Pordenonu, s posebnim poudarkom na izbiro dveh sodobnih gledališč, ki nakazujejo pozornost tudi do sodobne arhitekture. V imenu sklada sta dalje spregovorili še Mariella Marchi in Mirella Pipani ter orisali dosedanji potek strokovnih predavanj, ki se jih je udeležilo v popoldanskih urah preko 160 dijakov iz naslednjih tržaških višjih šol: Carducci, Carli, Dante, Da Vinci, Deledda, Fa-biani, Galilei, Sandrinelli, Slomšek, Oberdan, Prešeren, Zois in Mednarodne šole. Posebej sta se zahvalili dijakom, njihovim mentorjem, vsem strokovnjakom, ki so pripravili predavanja in Lu-crezii Chermaz, ki je sodelovala pri prvič izpeljanem projektu in naprej sodeluje skupaj z organizatorji, ker se zaveda, kako so tovrstne pobude pomembne tudi iz formativnega vidika, saj izkušnje ostanejo. V dneh 20., 21. in 22. novembra bodo stekle matineje za šole, dijaki/ciceroni bodo vodili najavljene skupine vrstnikov po ogledu Trgovinske zbornice in muzeja tako v italijanskem kot tudi v slovenskem jeziku. Spomladi pa je predviden nedeljski obisk za odrasle, takrat bo možen ogled tudi Električne centrale. V četrtek, 21. novembra bo ob 18. uri v dvorani Pokrajinskega sveta palače Galatti slovesna podelitev priznanj sodelujočim dijakom/cicero-nom. Na spletni strani sklada http://www.fon-doambiente.it/ si na predelu, ki je namenjen šolam in pobudi matinej ogledamo razdeljeno po deželah in mestih, kjer se pobude istočasno odvijajo po celi Italiji, vse gradivo, ki so ga na predavanjih predstavili dijakom. Jasna Merku Miramarski park ni samo priljubljena turistična destinacija in eden najbolj obiskanih državnih muzejev v Italiji, temveč tudi zelena oaza, v katero Tržačani radi zahajajo. Za razliko od gradu, je bil vstop v park doslej brezplačen, vse kaže pa, da bi se lahko prihodnje leto položaj spremenil. Nadzorništvo za kulturne dobrine se kot znano sooča s pomanjkanjem osebja in finančnih sredstev, potrebnih za vzdrževanje velikih zelenih površin, gredic, vodometov in vsega, kar tvori Miramarski park; posušene rastline in neurejene gredice mu ciklično dajejo zapuščen videz. Od tu zamisel o uvedbi vstopnic, s katerimi bi od prihodnjega poletja vsaj delno krili stroške vzdrževanja. Združenje Italia Nostra je v tiskovnem sporočilu spomnilo, da Trst ne razpolaga z mnogimi parki, zato bi vstopnice dodatno oškodovale prebivalstvo: poleg tega je Maksimiljan Habsburški izrecno določil, da imajo Tržačani prost vstop v park. Upravitelje so zato pozvali, naj domačine oprostijo vstopnine. Pozabili pa so, da je razsodba evropskega sodišča že leta 2003 določila, da v Evropski uniji ni državljanov A in B kategorije ... Na ogled porcelan družine Lokar V Muzeju orientalske umetnosti bodo danes ob 18.uri odprli razstavo izdelkov in predmetov iz porcelana iz zbirke tržaške slovenske družine Lokar. Na odprtju bosta, poleg Vanje Lo-karja, spregovorila tržaški kulturni odbornik Franco Miracco ter ravnateljica mestnih muzejev Maria Masau Dan. Muzej se nahaja v Ul. San Sebastiano 1 (v bližini Velikega trga), razstava bo odprta do konca januarja 2014. Nabrežinski kamen in Solkanski most Inž. Gorazd Humar, avtor knjige Kamniti velikan na Soči, bo danes gost nabrežinskega kulturnega društva Igo Gruden. Govoril bo o nabrežinskem kamnu, ki so ga med gradbenimi materiali izbrali kot najbolj primernega za največji kamniti lok na svetu, za Solkanski most. Predavanje bo ilustrirano s posnetki slik, načrtov in detajlov znamenitega mostu, ki je bil v prvi svetovni vojni porušen in pozneje znova postavljen. Predavanje bo v Kulturnem domu v Nabrežini, začetek ob 20. uri. Razstava goriške slikarke L. Grusovin V likovni galeriji Rettori Tribbio na Starem trgu 6 bodo danes ob 18.00 odprli slikarsko razstavo »Paesaggi inte-riori« Laure Grusovin. Razstava bo na ogled do 29. novembra. Voden ogled del Jagode Buic V muzeju Revoltella se nadaljujejo vodeni obiski po pregledni razstavi opusa hrvaške umetnice Jagode Buič. Danes ob 16. uri bo za vodenje po razstavi, ki zaseda prostore 5. in 6. nadstropja muzeja, poskrbela dr. Brabara Coslo-vich. Muzej Revoltella vabi jutri ob 10. uri otroke med 4. in 8. letom in družine na delavnico »A tutto collage«, kjer bodo lahko črpali navdih iz papirnatih umetnin Buičeve. »Židje, tako nevidni« Obstaja veliko predsodkov in stereotipnih prepričanj o židovski skupnosti, njeni organiziranosti, mentaliteti, navadah, dejavnosti. O tem se veliko govori le v zvezi z vojnimi zločini, medtem ko je vsakdan naših someščanov dejansko neznanka. Zato si je vsestransko dejaven glasbenik in kulturni delavec Davide Casali zamislil in realiziral dokumentarec z naslovom »Noi Ebrei cosi invisibili« (Mi Židje, tako nevidni), ki bo premierno predstavljen danes (sobota, 16. novembra) v avditoriju Nekdanje tržaške ribarnice ob 18. uri. Avtor ga je sestavil z vrsto včasih presenetljivih in zabavnih odgovorov na zelo običajna vprašanja, ki jih je zbral »na cesti«, v vseh štirih pokrajinah naše dežele. Video-raziskava izpostavlja potrebo po boljši komunikaciji in učinkovitejšem obravnavanju teme v javnosti. Producent dokumentarca je društvo Musica Libera v sodelovanju z deželo FJK. Vstop je prost. (ROP) V Mieli maraton s filmi in glasbo V gledališču Miela bo današnja sobota posvečena dokumentarnim filmom in glasbi. Šlo bo za nekakšen maraton (začetek ob 18.30), ki ga prirejata zadruga Bonawentura in krožek Cappella Underground v sodelovanju s krajevno Hišo filma. Za uvod bodo predvajali film Fedele alla linea (Zvesti liniji) režiserja Germana Maccionija. / MNENJA, RUBRIKE Sobota, 16. novembra 2013 9 SLOVENIJA TA TEDEN Evropsko (ljudsko) politikantstvo Darja Kocbek Alenka Bratušek je včeraj zgodaj zjutraj, za levosredinsko vlado, ki jo vodi, v državnem zboru dobila zaupnico. Glasovanje o njej je premierka vezala na sprejem proračuna za leto 2014. Tako se je odločila, »ker je proračun najpomembnejši dokument vsake vlade in izraz njene politike na vseh področjih«. Kljub temu se teden zanjo ni začel najbolje, saj je evropska komisija v ponedeljek vnovič poslabšala gospodarsko napoved in ocenila, da bo Slovenija ob Cipru edina država z evrom, ki bo v letu 2014 še v recesiji. A učinek te slabe napovedi so v Bruslju že čez dva dni omilili z razmeroma dobro oceno za ukrepe za odpravo makroekonomskih neravnovesij, v petek pa še s podobno oceno proračuna, ukrepov za sanacijo javnih financ in izvajanja reform. A na političnem parketu v Ljubljani je veliko bolj kot ocene evropske komisije odmevalo drugo sporočilo iz Bruslja. V sredo je namreč največja politična stranka v evropskem parlamentu Evropska ljudska stranka (EPP), katere članice so vse tri slovenske des-nosredinske opozicijske stranke SDS, SLS in Nova Slovenija, sprejela resolucijo, v kateri je izrazila globoko skrb nad razmerami v Sloveniji. A to skrb je popolnoma zasenčila zaskrbljenost EPP zaradi obsodbe predsednika SDS Janeza Janše na sodišču prve stopnje (zaradi korupcije pri nakupu oklepnikov Patria, op. p). V EPP so opozorili, da je pravica do poštenega sojenja in domneva nedolžnosti temeljna človekova pravica, zato pričakujejo, da postopek, ki poteka, ne bo pripeljal do izključitve Janše iz politične tekme. PISMA UREDNIŠTVU V petih letih se ni premaknilo nič V kratkem bodo vsi slovenski izvoljeni predstavniki imenovali tri nove člane Posvetovalne deželne komisije za slovensko jezikovno manjšino. Mandat se mi torej izteka in menim, da je nujno potrebno, tudi v luči zadnjih dogodkov in posebno zadnje seje komisije, ki je potekala v ponedeljek, 11. t.m., analizirati delo in rezultate petletnega delovanja v tem organu. V svojem pozdravu novemu odborniku Gianniju Torrentiju nisem skrival razočaranja in tudi grenkobe ob spoznanju, da se v petih letih ni nič spremenilo. Komisija je v primežu vetov, ki stalno prihajajo zdaj iz ene (SSO) zdaj iz druge (SKGZ) strani. Obljub, predlogov, načrtov in besed veliko, dejanj (skoraj) nobenega. Vsi (??) smo si edini, da je sedanje stanje nevzdržno, da je sedanji sistem porazdelitve prispevkov neustreznen, če ne celo krivičen. Odborniku sem zaželel dobro delo, vendar z grenkim priokusom spoznanja oziroma prepričanja, da bo imel kar težavno pot pri uresničevanju svojih napovedi in načrtov. Odbornik Torrenti je povsem umestno dejal, da so nujne korenite spremembe. Predsednika krovnih organizacij Drago Štoka in Rudi Pavšič sta se strinjala, vsaj tako v posegih, z večino odbornikovih predlogov. A kaj, ko sta podobne predloge in besede v svojih uvdnih nagovorih izrekla tudi prejšnja odbornika Roberto Molinaro in Elio De Anna. In predsednika SKGZ in SSO sta ravno tako pozitivno reagirala na njune besede. Vendar se je vse ustavilo pri besedah in lepih načrtih. Med prvimi se je na resolucijo kritično odzval slovenski minister za pravosodje Senko Pličanič. Politično izrekanje o sodnih postopkih, ki še niso pravnomočno zaključeni, lahko »povzroči vtis neprimernega vplivanja na pošteno sojenje,« je opozoril. V največji koalicijski stranki Pozitivni Sloveniji premierke Bratuškove so ocenili, da celoten tekst resolucije EPP »kaže na politični pritisk neke evropske stranke na neodvisno sodstvo v polnopravni članici EU, Sloveniji«. Zato globoko upajo, da se »vsakdanja praksa iz politike SDS v Sloveniji ne bo prenesla na evropski parket«. Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša je sporočil, da »resolucija EPP vzpostavlja tipičen politični diskurz, v katerega se sodstvo ne more in se tudi ne bo vključevalo«. Pravilnost in zakonitost vsake posamezne sodne odločbe je mogoče preizkusiti le v postopku s pravnimi sredstvi. To velja tudi v konkretnem primeru, je še dodal. Janez Janša je pojasnil, da je resolucijo pripravilo predsedstvo EPP in jo v torek predlagalo v sprejetje politični skupščini EPP, ki je najvišji organ stranke. Skupščina jo je nato sprejela soglasno. Po Janševih besedah so v SDS besedilo resolucije videli šele v torek, tako na njeno vsebino niso mogli vplivati. Povedal je še, da je predsedstvo EPP z resolucijo čakalo na prevod sodbe v zadevi Patria v Sloveniji, ki je bil spisan pred kakšnim tednom. Ko so videli ta »zmazek«, je bil »očitno odpravljen vsak dvom«, je še dejal nekdanji predsednik desnosredinske vlade. Janša je še pojasnil, da je resolucija EPP nastala na podlagi obiska nje- Na ponedeljkovi seji sta bili dve pomembni točki: možno povečanje števila primarnih organizacij in mnenje komisije o porazdelitvi razpoložljivega deleža Sklada. Šlo je za skupno vsoto 100.000 evrov. Začnimo pri prvi točki. Vsem prisotnim je bil znan klic v sili, ki je prihajal s strani športnega združenja Bor kot upravitelja objekta Stadion 1. maj. Upravitelji stadiona so se znašli v hudi ekonomski stiski in objektu grozi zaprtje. Vsi dobro vemo za pomembno nalogo in vlogo, ki jo ima ta objekt za slovensko prisotnost v Trstu. Gre za edini večnamenski objekt v samem središču mesta, ki nima zgolj športne funkcije. V njem potekajo stalni kulturni dogodki, neobhodno potreben pa je tudi za šolsko dejavnost, saj nekatere slovenske šole zahajajo ravno na »Stadion« opravljati ure telesne vzgoje. Ko nekdo bere seznam sedanjih 21 primarnih organizacij se gotovo sprašuje, kako je mogoče, da Stadiona ni na seznamu, ko pa na njem najdejo mesto ustanove, za katerih obstoj velika večina Slovencev sploh ne ve. Sam sem vedno zatrjeval, da bi moralo biti »resnično« primarnih ustanov veliko manj, ostale pa bi lahko vključili v neke vrste seznam »sekundarnih« ustanov. A taki predlogi so težko izvedljivi vse dokler ne bo prišlo do enostranske poteze nekoga. Najbrž le odbornika, saj so vsi drugi »vpleteni« nezainteresirani na popolno prevetritev, saj bi se moral v tem pimeru vsakdo nečemu odpovedati. Ker se - kar se tiče sistema financiranja - stanje v petih letih delovanjni ni niti za milimeter premaknilo, sem torej zahteval, da se v seznam le vključi tudi ŠZ Bor kot upravitelja Stadiona. Priznam, kot bivši Borovec sem morda pristranski, a v svojih analizah ne delegacije poleti v Sloveniji. Člani delegacije so se takrat pogovarjali z vrsto predstavnikov slovenske politike, sodstva in civilne družbe. V SDS so jim takrat povedali, kar so junija zapisali v resoluciji sveta SDS, da »tranzicija v Sloveniji ni uspela«. Neenotna pri oceni resolucije je tudi stroka. Nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek v resoluciji EPP preprosto vidi »politično stališče do procesa, pri katerem so v stranki opažali, da ni zagotovljeno neodvisno, pošteno sojenje«. Jerovšek ne želi ugotavljati, ali je bilo sojenje neodvisno in pošteno, saj ni hodil na obravnave. Po njegovih besedah so izrazi zaskrbljenosti glede sojenja v posameznih državah vedno na mestu: »Pri nas se ni nikoli obsojalo, ko so razni politični akterji v Evropi govorili, da v kateri od držav ni poštenega sojenja. Celo podpirali so to.« Rajko Pirnat s katedre za upravno pravo na ljubljanski pravni fakulteti pa opozarja, da je potrebno na resolucijo gledati kot na strankarski dokument. Nenavadno je, da besedilo postavlja slovenskemu sodstvu in sodiščem zelo konkretne zahteve. Resolucija je v tem delu »nesprejemljiva«, pravi Pirnat in se strinja, da pravica do sojenja v razumnem roku zahteva, da je tudi na drugi stopnji odločeno v razumnem roku. »Ne more pa neka stranka postavljati roka na tak način,« še pristavlja. Večine državljanov resolucija EPP, za katero je do zdaj le malokdo vedel, da obstaja, ne zanima, saj so že pred časom izgubili vero v pravno državo, da se gospodarske razmere v državi slabšajo, pa prav tako vsak dan občutijo na lastni koži. NIA sem poskušal biti čim bolj objektiven. Vendar sem bil v tem boju popolnoma osamljen. Naj si vsak prevzame odgovornost za možne posledice takega dejanja, ki pa je povsem v skladu z dosedanjim delovanjem te komisije. In tu se povežem na prej ome-njenh 100.000 evrov. Predsednika Pavšič in Štoka sta predlagala, da se to vsoto porazdeli med ZSŠDI (kot povsem umestna podpora ekipama Jadrana in Sloge Tabor), ter za kritje stroškov Slofesta in števerjanskega Festivala narodno-zabavne glasbe. Saj drugače ne gre: »Ti hočeš denar za svoje? Potem pa moram v zameno tudi jaz nekaj dobiti!« Gre za neskončno igrico vzajemnih vetov večkrat na račun preživetja določenih ustanov, ki so nedvomno zaslužnejše. Prav zaradi tega sem v komisiji jasno izrazil, da bom »glasoval proti predlogu, o katerem sploh nisem bil predčasno obveščen, četudi polnopravni član komisije, razen v primeru, da se del vsote nameni ŠZ Bor«. Seveda kot kratkoročno krpanje luknje v pričakovanju trajne rešitve. Sam ne želim biti med tistimi, ki bodo zapeli »de profundis« Stadionu 1. maj. Iztok Furlanič, član Posvetovalne deželne komisije za slovensko jezikovno manjšino SKLAD MITJA ČUK SVETUJE Otroci ločencev V sodobnem svetu, v katerem se vse bolj poudarjajo pravice in se vse bolj zanemarjajo dolžnosti, je pomen družine zelo velik, saj ima prav ona odločujočo vlogo pri tem, ali bo otrok srečen in kasneje uspešen odrasli človek. Statistika razkriva, da v Italiji povprečno zdržita zakonca v zvezi po 15 let. Od leta 1995 do l. 2010 so se ločitve povečale za 61%, razveze pa so se podvojile. Skoraj 63% razvez se je tikala zakoncev z otroki. V Nemčiji razpade vsak tretji zakon, v Sloveniji je podobno. Po mnenju izvedencev otrok, ki bi bili polni razumevanja za ločitev svojih staršev, ni. Biti otrok ločencev sicer ni več stigma: pojav je pogost, dobil je značaj »normalnega« družbenega vedenja, v otroku pa vzbuja velik strah, da se bo to zgodilo tudi njegovim staršem. Tega strahu je čedalje več, saj je vse več otrok okoli njega, katerim se je to že zgodilo. Vzrok za tak strah je osnovna želja otrok, da bi se starši ne razšli in da bi vedno živeli skupaj. Ko se starši razidejo, so otroci nesrečni. To ne pomeni, da bodo nesrečni vse svoje življenje, večina od njih bo to fazo prebolela in ne bo vpliva na nadaljnje odnose, poslovne sposobnosti ali šolski uspeh. Tako sta pokazali dve ameriški raziskavi o ločitvah, ki sta otroke ločenih staršev opazovali nekaj desetletij. Hkrati sta opozorili na večji riziko, da otroci ločencev s svojim življenjem ne bodo znali prav ravnati. Ko se mati - ali večinoma oče -(povprečna starost 45 let za moške in 42 let za ženske) loči in odide, se za otroka konča neko življenjsko obdobje. Življenje ni več tako, kakršno je bilo prej. Starši izgubijo svoj dotedanji svet, otrok pa ves svoj svet. Tako razmišlja psiholog Klaus Koch. Vse ljubeče vezi, ki so se dotlej stkale v družinskem odnosu, se pretrgajo. Otrok je razdeljen. Starša, ki ne živita več skupaj, si postaneta v veliko primerih prava sovražnika, njun odnos pa ima posledice, ki v otroku vzbujajo trpljenje, zlasti takrat, ko starša v svoji sebičnosti razpletata vse prepire, slabo voljo in umazane igre pred njim. Predvsem majhni otroci doživljajo negotovost: če je eden od staršev odšel, kdaj bo odšel še drugi? Znani so primeri, ko se otrok takoj po ločitvi staršev iz šole ni hotel vrniti domov, ker se je bal, da tam ne bo našel več nikogar. Zelo pogosto otrok misli, da je za ločitev staršev kriv sam. Ta občutek krivde izhaja iz prepričanja, da je vzrok njegov šolski neuspeh, slabo vedenje in podobno. Starši naj bi čim nazorneje otroku pojasnili, zakaj se ločujejo in poudarili, da ločitev ni otrokova krivda, pač sama starša ne znata rešiti situacije, v kateri sta se znašla. Otrok je težko kos novi situaciji, zlasti prvi dve leti po ločitvi staršev: takrat potrebuje največjo podporo. Če to podporo nudita oba starša, je možnost, da bo otrok vse pozitivno predelal, zelo velika. Starši morajo to vedeti in si vzeti k srcu. Odziv na novo situacijo imata onadva, ne otrok. Od vsega začetka je pomembno, kako se obnašata in kaj otroku rečeta, primerno njegovi starosti in duševnemu razvoju: s triletnikom govoriš drugače kot s štirinajstletnikom. Občutljivost do malih otrok je potrebna, ker oni še »magično mislijo« in tak način še okrepi njih občutek krivde. Dovolj so le enkrat nepremišljeno izrečene besede: »S tem otrokom ne morem več živeti,« in časovna bližina ločitve, da otrok zvrne krivdo nase. Starši otroku med ločitvijo pomagajo, če mu na razne načine pokažejo, da ga ščitijo in da jim je veliko do njega. Večji otroci iščejo še druge zaščitne mehanizme in se o tem, kar se jim dogaja, pogovarjajo s prijatelji, ki so ločitev staršev že izkusili, ter iščejo pri njih pomoč in razumevanje. Ločitev staršev je za otroke travma. Doživljajo vrsto občutkov: najprej žalujejo za tem, kar so izgubili, za družino, ki je več ni. Sledi faza zanikanja, da se je ločitev zgodila in si domišljajo, da bo prav kmalu spet tako, kakor je bilo. Za tem je faza, ko se zavedo resničnosti in kateri sledi nova žalost. Ta se v neprimernih razmerah in ob neustreznem odzivu lahko spremeni v nihanje razpoloženja, v spremembe vedenja, jezo, včasih pa tudi v depresijo in apatijo. Jezni so na starše, najbolj na tistega, kateremu pripisujejo, da je kriv za ločitev, včasih pa so jezni nase, če mislijo, da so za ločitev krivi sami. Vsem skupna je želja, da bi se to ne zgodilo njim, vsi hrepenijo, da bi se starša spet združila in bi zaživeli kot srečna družina. Starši morajo spoštovati nekatera temeljna pravila. Z otrokom naj govorijo o tem, kar se dogaja, pripravljajo naj ga na prihajajočo ločitev. Sicer bi se lahko le okrepil iracionalni otrokov strah in njegove iracionalne razlage o tem, kar se dogaja. To velja tudi v primeru majhnih otrok, ki še ne govorijo. Njim primerno je treba govoriti, jih pogledati v oči (to je pomemben komunikacijski znak za malčke) in povedati, da se bosta mama in očka ločila, vendar mu bosta vedno stala ob strani. Kljub ločitvi staršev, bo še vedno ljubljen. To mu bo dajalo gotovost. Otrok noče, da bi se mama in očka ločila, zato besede kot »midva se ne razumeva več« ali »dobil(a) sem nekoga, ki ga ljubim bolj kot mamo(očka)«, nimajo učinka. Najbolje je, če mama in oče skupaj otroku sporočita svojo ločitev kot dejstvo, ne da bi navajala vzroke. Skupaj se morata temeljito pripraviti, da bosta lahko govorila mirno. Otrok naj sliši, da vesta, da bo žalosten in jezen in da bo to izrazil. Zagotoviti mu je treba, da pri tem nima nobene krivde. Še naprej ga bosta ljubila. Če starša nista sposobna tega povedati brez spopada, potem je bolje, da molčita. Otroci lahko tudi dobijo občutek krivde, ko so z enim staršem, ker niso z drugim. Otroku je treba povedati, da je prav, ker preživlja čas z drugim staršem. Obe omenjeni ameriški študiji sta pokazali, da otroci, ki so ločitev staršev uspešno preboleli, so v sebi izdelali nekatere zaščitne dejavnike, če so starši takoj po ločitvi ostali ljubeznivi starši, ki za svoje otroke skrbijo in jih ščitijo, ne glede, kaj se je zgodilo. To lahko ločenci dosežejo s samodisciplino, načrtovanjem in sposobnostjo prilagajanja na novo situacijo. Tisti starši pa, ki jih novi partner psihično oslabi, morajo poiskati zunanjo pomoč in terapijo, če sami niso kos novi življenjski situaciji. Starši naj si čim prej omislijo sproščeno obliko vsakdanjika, v kateri se bo otrok znašel brez večjih problemov. Neprimerno je kazati zelo veliko mesebojno harmonijo, sicer se bo otrok spraševal, zakaj sta se sploh ločila. Izogibati se je treba spopadom in prepirom. Otroci ostajajo tudi po ločitvi otroci, ne spreminjajte jih v svoje partnerje! Pogled naj bo uprt v prihodnost in ne na očitke »bivšemu« ali »bivši«, tako bo olajšana tudi otrokova sposobnost sklepanja osebnih vezi. Za vse, kar se tiče otrok, naj starša, klub ločitvi ostaneta kooperativna, da bodo ti dobili občutek, da oba še naprej skrbita zanje. To bo najboljša zaščita otrokovega življenjskega ravnovesja. (jec) 10 Sobota, 16. novembra 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA - Knjižne novosti Izšel Koledar 2014 in ob njem tri knjige Predstavili jih bodo v ponedeljek v Gorici, v sredo pa v Ljubljani Goriška Mohorjeva družba predstavlja v teh dneh Koledar za leto 2014, ki prinaša na 350-ih straneh vrsto zanimivih prispevkov o življenju Slovencev v Italiji ter o njihovem bogatem delovanju v družbeno-kul-turni stvarnosti, pa tudi vrsto strokovnih člankov verske, kulturnozgodovinske, naravoslovne vsebine. V dodatku sta še dva prispevka: Slovenska bibliografija v Italiji (2012), ki jo je pripravila knjižničarka Narodne in študijske knjižnice v Trstu Ksenija Majovski, in Izobraževanje v slovenskem jeziku v Italiji, delo raziskovalke pri SLORI-ju Norine Bogateč. Urednik koledarja je dr. Jože Markuža, slikovne priloge pa so delo znanega goriškega slikarja Andreja Kosiča. Cena je 16 evrov. Koledar spremlja tudi tokrat knjižna zbirka, ki obsega tri naslove: NEKDAJ V STARIH ČASIH -Spisi Rada Bednarika (1902-1975) in prispevki o njem Knjiga je izšla v zbirki Naše korenine in osvetljuje lik enega izmed najbolj plodnih goriških piscev, ki se je oglašal predvsem v zamejskih časopisih vse od srede 20-let prejšnjega stoletja do svoje smrti leta 1975. Rado Bednarik je v svojih člankih zajemal predvsem iz primorske zgodovine in narodopisja, pisal je o slavnih rojakih, o zemljepisnih zanimivostih sveta in marsičem drugem. Knjiga se deli na dva del: v prvem delu so objavljeni Bednarikovi spisi, v drugem delu pa so različni prispevki o Bednarikovem življenju in delu, ki so jih napisali: Milan Jarc, Branko Marušič, Boris Mlakar in Marko Tavčar. Na koncu je objavljena izčrpna bibliografija Bednarikovih del, ki jo je pripravil Branko Marušič. Knjigo so uredili: Marija Češčut, Milan Jarc in Branko Marušič. Cena: € 15,00. DOMAČE SLAŠČICE - 131 receptov najbolj priljubljenih primorskih in drugih sladic Knjiga Domače slaščice predstavlja novo izvirno slovensko knjigo o peki in pripravi sladic. Nastala je na osnovi tradicionalnih domačih receptov, a je obenem obogatena z vrsto tipičnih slaščic tudi iz drugih krajev in dražav, ki so s časom postale že del slovenske, zlasti primorske tradicije (kot so npr. pa-nettone, mafini, razne kremne sladice...). Knjiga se predstavi kot praktičen priročnik o peki, primeren tako za vsakodnevno uporabo kot tudi za razne priložnosti in praznike. Opremljena je z izvirnim slikovnim gradivom, saj ima skoraj vsaka slaščica tudi svojo fotografijo. S svojimi recepti in pri pripravi sladic so pri nastajanju knjige sodelovali: Lo-kanda Devetak z Vrha Sv. Mihaela, Marijine sestre čudodelne svetinje iz Gorice, Zvonka Milanič, Mara Mužina, Kristina Petejan, Carlo Piccoli, Majda Sever, Mirjam Simčič, sestra Lucija (šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja - Zavod Sv. Družine v Gorici) in Tiziana Zavadlav. Knjigo je uredila in priredila recepte za tisk Mirjam Simčič. Cena: € 16,00. O POLŽKU IZIDORJU IN DRUGE ŽIVALSKE ZGODBE -Napisala Anamarija Volk Zlobec -Ilustrirala Nejka Selišnik Nova knjiga mladinske pisateljice Ana-marije Volk Zlobec prinaša dvanajstih zgodbic za otroke. Junaki teh zgodbic so velike in male živali: od polžka, ježka, žabic, muren-čka, bolhe, lastovk do medvedov in še katere druge, in vse te živalice so po svojih močeh prizadevajo, da bi ohranile bogastvo in lepote narave, kot jih »je naredil dobri naš Bog«. K še bolj popolnemu dojemanju tega sporočila pripomorejo na zelo prijeten način tudi lepe ilustracije, ki so delo slikarke Nej-ke Selišnik. Cena: € 16,00. Koledar in knjižno zbirko bodo predstavili v ponedeljek, 18. novembra, ob 17. uri v galeriji Ars, Travnik 25, v Gorici. V sredo, 20. novembra, ob 11. uri bo predstavitev na 28. Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani, v Trstu pa v sredo, 27. novembra, ob 10. uri, Na kavi s knjigo v Tržaški knjigarni. GLASBA - Cankarjev dom Rudolf Buchbinder po sledeh tradicije srednje Evrope Rudolf Buchbinder Drugi koncert zlatega abonmaja, ki bo 18. novembra v Gallusovi dvorani, se bo posvetil srednjeevropskima simfoničnima deloma Madžara Zoltäna Kodälyja in Čeha Antonina Dvoraka, pridružil pa se jima bo še klavirski koncert Ludwiga van Beethovna. Večer se bo odprl s Kodälyjevimi Plesi iz Galante t.j. s področja današnje Slovaške, kjer je skladatelj preživel del svojega otroštva. Plesi se naslanjajo na zvrst verbunkos (iz nem. Werbung, propaganda): gre za tip ljudske glasbe, ki je spremljala rekrutiranje madžarskih fantov s strani avstrijske vojske v 18. in 19. stoletju, značilno pa je alterniranje počasnega (lassu) in hitrega odseka (friss). V Kodälyjevem delu lahko zasledimo izvirne ljudske melodije, saj je bil avtor eden izmed TOMIZZEV DUH Pulj: mesto vs. golf Milan Rakovac Zakaj državljani Hrvaške tako sovražimo golf? Smo res tako nazadnjaški? V Dubrovniku se bije prava vojna za in proti golfu (z vso infrastrukturo in hoteli, seveda) na planoti hriba Srd nad mestom. V Pulju prav tako, vsi proti golfu (z vso infrastrukturo in hoteli, seveda) na prelepem polotoku Muzil na samem vhodu v puljsko pristanišče. Nemara prav Muzil ponuja odgovor na retorično vprašanje: polotok je bi celih dvesto let zaprto vojaško območje, golfisti pa bi bili radi - enako izolirani. Državljani to zelo dobro vedo, zato tudi vrsta protestov v Dubrovniku in Pulju. Pulj je z Muzilom, ponosnim čuvajem luke, zabeležen v tudi mitologiji. Ohranili so se verzi grškega pesnika Kalimaha (2. stoletje pred Kristusom), ki jih je v »Geografiji« zabeležil zgodovinar in filozof Stra-bon in jih povezal z Istro. V distihih je govor o Kolšanih, ki so na Ilirski reki poleg groba Kadmove mitične žene Harmonie zgradili mesto Polai, kar naj bi v starogrščini pomenilo »mesto beguncev« ...Strabon, Plinij starejši in Mela menijo, da je to mesto Pulj. E noi altri, muloni de drio l Arena, pak smo jušto 100% znali da tote ni ča pensati, nego da je grob Harmonie na Muzilu; la sora le Grotte dei colombi. Provjeriti? No se pol! KundK. Kriegsmarine. E dopo l'Eser-cito Reale Italiano. Pak smo stirali ca bandu ča nas zatire i tuote je Jugoar-mija. Forever, deboto! A golf? Golf mi drugi krstijani istrijanski zugamo još iz doba Homera e dita bella, samo ča mu rečemo - pandolo. Pulj leži v enem največjih in najlepših morskih zalivov na svetu: velikanska elipsa z ozkim prehodom na odprto morje: spomnim se le še enega podobnega zaliva, Maracaiba v Venezueli. Pula kot da je in ni ob morju, saj je tu Avstroogrska zgradila svojo slavno vojno pristanišče: tretjina zaliva - železnica, pa tračnice čez mestno obrežje, ladjedelnica in arsenal obdan z mogočnim zidom. Tudi v drugih dveh tretjinah zaliva sami vojni objekti in trdnjave, vse je vojno. Vojno ostaja tudi v času Italije. In Jugoslavije. Po osamosvojitvi Hrvaška (Hrvaška vojska) vse to počasi vrne mestu Pulj. In kaj sedaj s tem ogromnim prostorom? Lahko Pulj sedaj načrtuje novo mesto za svoje prebivalce na svojih (novih) obalah? Ali je bolje tu načrtovati zgolj turizem? O tem se sedaj prepirajo meščani in mestna uprava. Pristojna ministrstva ustavljajo projekt Katarina-Monumenti-Vargarola zaradi spomeniške zaščite avstrijskih vojnih objektov. Kaj se bo dogajalo naprej, ne vemo. Mestna uprava je sicer odprla (zelo kratko) razpravo o prihodnosti Muzila, javna predstavitev projekta, ki bi ta prostor namenil turbo-turizmu, pa je bila zaradi velikega negodovanja meščanov prekinjena. Jasno je, da se oblastem mudi Muzilu ( 170 hektarov) čimprej spremeniti namembnost in ga dati v roke investitorjem. Civilna iniciativa »Rad imam Pulj za Mu- zil« poudarjajo, da je v 150 letih vojaška gradnja v mestu in okolici pustila fascinantno prostorske in arhitekturne sledove, prstan veličastnih objektov, ki danes postajajo izvrsten potencial za vizijo bodoče širitve mesta. Muzil bi skozi prostorske spremembe lahko prerasel v veliko prosto cono, privlačen javni park, v katerem bi se na sonaraven način prepletale javne vsebine z ekološkim parkom, umetnostjo, kulturo, turizmom in gostinstvom. Poleg civilnih pobud »Golf Mu-zilu« nasprotujejo tudi mnoge ugledne javne osebnosti. »Trditev, da bo dostop do Muzila in vseh dejavnosti, ki naj bi se tam odvijale, prost, lahko obesijo mački na rep«, pravi šef Istrskih sindikatov Bruno Bulic, »kamorkoli pride hotel z golf igriščem ob morju, tja za navadne smrtnike ni več dostopa.« Polemike seveda trajajo in bodo še trajale, predvsem zaradi pomembnega investitorja, nedavno kompromitirane Hypo Alpe Adria Banke... Ah, kako vznemirljivo bi bilo iz (primerne) razdalje opazovati, kako golfistična elita uživa in po svetu širi vznesene zgodbe o lepotah Hrvaške. No, nekaj mladih diplomirancev pa bi tam morda lahko zaposlili, za prenašanje palic, denimo. Povprečna in cinična, ta moja šala, pa ne čisto brez soli: Srd in Muzil, dve prelepi lokaciji na dveh koncih Jadrana bosta (p)ostali raj za privilegirance. Mi pej homo jegrat na pandolo. prvih etnomuzikologov, pomembno vlogo pa ima klarinet, ki posnema madžarski ljudski instrument tárogató. Solist večera bo avstrijski pianist Rudolf Buchbinder, strokovnjak za repertoar dunajske klasike, ki svojo pripravo poglablja z natančnim študijem rokopisov in prvih edicij. V sklopu nedavnega projekta je v več kot 40 mestih izvedel vseh 32 Beethovnovih sonat, posnetek le-teh pa je lani prejel nagrado Echo Klassik. Tokrat bo izvajal Beethovnov Peti klavirski koncert v Es-duru op. 73, mojstrovino svojega žanra in pomemben prelom s tradicijo: zaradi mogočne zasnove ni čudno, da se ga je oprijel pridevek Cesarski. Koncert ni več samo dialog med solistom in orkestrom, saj se klavir zajeda v simfonično tkivo. Zadnja točka programa bo Dvorá-kova Sedma simfonija v d-molu op. 70. V korpusu njegovih devetih simfonij je zagotovo najbližja Brahmsovim vzorom, ki jih je tako občudoval. Vpliv nemškega skladatelja je viden tudi v citatu Brahmsovega Drugega klavirskega koncerta, vendar se Dvorák ni odpovedal češki ljudski glasbi in je v tretji stavek vpletel melodije in ritme plesa furiant. Koncert bo vodil mladi dirigent Andrés Orozco-Estrada. Študiral je z Urošem Lajovcem na Dunaju, od leta 2004 pa je gost številnih prestižnih orkestrov. V Ljubljani bo dirigiral Londonski filharmonični orkester v sklopu turneje po Nemčiji (Ljubljana in Brighton sta edini izjemi): vodilni angleški sestav, ki ga je ustanovil sloviti dirigent sir Thomas Beecham l. 1932, ima rezidenco v Kraljevi festivalni dvorani v Londonu in na prestižnem opernem festivalu v Glyndebourneju. GLEDALIŠČE LA CONTRADA Alessandro Fullin s Sissi v Miramaru V Bobbiovi dvorani v Trstu bo dre-vi ob 20.30 na sporedu srečanje s priljubljenim komikom in avtorjem Alessandrom Fullinom, ki bo na svojstven način predstavil knjigo Sissi a Miramar, ki jo je pred kratkim izdala založba Mgs Press. Večer prirejata Gledališče La Contrada in Združenje prijateljev Contrade. Tržačan Alessandro Fullin je zaslovel z nastopi v kultni televizijski oddaji Ze-lig zlasti z likom rdešelase profesorice, ki je izvedenka za davno izumrli jezik »tuscola-na«, v katerem obstajajo le zvoki ki jih vsebuje ta beseda; za svoj izmišljeni jezik je celo objavil slovnico. Sicer je avtor še drugih knjig; Sissi a Miramar je njegovo prvo besedilo v tržaškem italijanskem narečju. Pro-tagonistki zgodbe sta priljubljena cesarica in lastnica miramarskega gradu Charlotte, obe z veliko srečnejšim življenjepisom od tistega, ki jima ga pripisuje zgodovina. Na odrskem branju besedila bodo poleg Ful-lina nastopili Ariella Reggio, Adriano Gi-raldi in Emanuela Grimalda. / ITALIJA Sobota, 16. novembra 2013 1 1 POLITIKA - Razkol v Ljudstvu svobode Alfano in njegovi zaloputnili vrata RIM - Zgodilo se je, kar je bilo že več tednov v zraku. Podpredsednik vlade in donedavni tajnik Ljudstva svobode Angelino Alfano je sinoči sporočil, da ne bo pristopil v na novo rojeno Forza Italia in s tem napovedal ustanovitev samostojnih parlamentarnih skupin v desni sredini. »Kdor se ne strinja z našo politiko, naj odide,« je Silvio Berlusconi izjavil pozno popoldne, Al-fano mu je očitno prisluhnil in odšel. Včerajšnji sestanki med t.i. jastrebi in golobicami znotraj Berlusconije-ve stranke so bili vsi po vrsti neuspešni in neplodni, saj je malokdo verjel v sporazum. Zvesti Berlusconijevi pristaši, ki se zbirajo okrog Raffaeleja Fitta, Den-nisa Verdinija in Daniele Santanche, so Alfana in njegove privržence zaman prepričevali, da je usoda vlade vezana na izključitev Berlusconija iz parlamenta. »Če bo moral bivši ministrski predsednik iz parlamenta, je treba takoj sprožiti vladno krizo,« je ves dan ponavljal Fitto. Alfano ni tega mnenja, saj je prepričan, da mora Ljudstvo svobode tudi v primeru Berlusconijevega odhoda iz parlamenta, ki je zelo verjeten, še naprej podpirati vlado Enrica Lette. Številke vsaj na papirju govorijo v prid Alfanu in njegovim sopotnikom. Nova senatna skupina naj bi se imenovala Nova desna sredina (Nuovo cen-trodestra); to bi lahko bilo tudi ime novega političnega gibanja. Alfanu naj bi sledilo okoli trideset senatorjev Ljudstva svobode (med njimi naj bi bil tudi nekdanji predsednik senata Renato Schifani), ki so odločilni za usodo Let-tove vlade. V poslanski zbornici, kjer ima leva sredina zaradi večinske volilne nagrade, itak široko večino, naj bi Berlusconija zapustilo najmanj deset parlamentarcev, morda še več, upa Al-fano. Senator Roberto Formigoni je najavil, da se Alfanovi privrženci ne bodo udeležili današnje ustanovne skupščine Forza Italia. »Ne gre za noben razkol, ker Ljudstva svobode že nekaj časa enostavno ni več,« je stvari ocenil nekdanji predsednik Lombardije, nekoč velik Berlusconijev privrženec, danes pa njegov politični nasprotnik. Minister Angelino Alfano Ministrica Cancellieri še vedno na prepihu RIM - »Nisem lagala ne sodnikom ne parlamentu.« Tako je pravosodna ministrica Annamaria Cancellieri zapisala v odprtem pismu, s katerim se je včeraj odzvala na pisanje dnevnika La Repubblica, po katerem naj bi v minulih mesecih imela s člani družine Ligresti več telefonskih pogovorov od javno priznanih. Cancellierijeva je pojasnila, da se je res pogovarjala tudi z Antoninom Li-grestijem, bratom obsojenca Salvatoreja in strica obsojenke Giulie, vendar ne o pravosodnih zadevah. »Antonino Ligresti je moj zdravnik in z njim sem govorila o zdravstvenih zadevah, saj sem pred nedavnim doživela tudi kirurški poseg,« je zatrdila. Premier Enrico Letta je včeraj ministrici potrdil zaupanje in tudi predsednik republike Giorgio Napolitano jo je pozval, naj nadaljuje s svojim delom. A v Demokratski stranki mnogi menijo, da bi morala ministrica odstopiti, začenši z obema glavnima kandidatoma za voditelja stranke Matteom Ren-zijem in Giannijem Cuperlom. Gibanje petih zvezd je medtem za Cancel-lierijevo že predlagalo individualno nezaupnico. O njej bo parlament razpravljal v torek, 20. t. m. Gospodarski minister Fabrizio Saccomanni STABILIZACIJSKI ZAKON - Ocene in odzivi Bruselj kritičen, delavci stavkali, študenti protestirali BRUSELJ, RIM - Evropska komisija je po sredinem poročilu o gospodarskem stanju včeraj ocenila še predloge proračunov članic območja evra, njihovo ukrepanje za odpravo presežnih jav-nofinančnih primanjkljajev in nacionalne načrte strukturnih fiskalnih ukrepov, imenovane ekonomski partnerski načrti. Na splošno komisija ocenjuje kot »pomirjujoče« dejstvo, da pri nobenem proračunskem predlogu ni ugotovila kršitev pakta o stabilnosti in rasti, tako da nobene članice ni bilo treba pozvati k reviziji proračunskega predloga. Po drugi strani pa je komisija Italijo skupno s Španijo, Luksemburgom, Malto in Finsko uvrstila med države, pri katerih ugotavlja največja tveganja, da proračunski predlogi ne bodo v skladu s pravili. Kot je pojasnil evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn, predlog italijanskega proračuna verjetno ne bo omogočil spoštovanja evropskih pravil glede nižanja javnega dolga, ki je, kot znano, najšibkejša točka italijanskih javnih financ. Po projekcijah EU bo italijanski javni dolg prihodnje leto še rasel in dosegel 134 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP) ter bo šele potem začel upadati. Italijanski finančni minister Fabrizio Saccomanni je v svojem odzivu poudaril, da zapažanja Evropske komisije ne povedo nič novega. Višanje italijanskega javnega dolga je po njegovih besedah rezultanta dveh dejavnikov, in sicer padanja BDP in pospešitve odplačevanja dolgov italijanskih javnih uprav, oboje pa ansa je že od nekdaj dobro znano tako Rimu kot Bruslju. Saccomanni je tudi zatrdil, da za ureditev italijanskih javnih računov niso potrebni dodatni ukrepi mimo tistih, ki jih predvideva osnutek stabilizacijskega zakona. To stališče je potrdil premier Enrico Letta. Sicer pa z osnutkom stabilizacij -skega zakona niso zadovoljne niti mnoge italijanske družbene sile. Proti osnutku je bila včeraj splošna stavka, ki so jo oklicale sindikalne zveze CGIL, CISL in UIL, v tem sklopu pa tudi demonstracije po mnogih mestih. Voditelja CGIL Susanna Camusso in CISL Raffaele Bo-nanni sta na včerajšnjem protestnem shodu v Milanu zahtevala znižanje davčnega pritiska na delo in na podjetja. Ca-mussova se je tudi zavzela za odpravo »zlatih plač« javnih funkcionarjev. Podobna stališča je na shodu v Perugii izrazil prvi mož UIL Luigi Angeletti. Poti osnutku stabilizacijskega zakona so včeraj po vsej državi protestirali tudi dijaki in študenti. Zahtevali so več sredstev za javne šole in univerze. ITALIJANSKO DOGAJANJE V ZRCALU TUJIH MEDIJEV Italija po korupciji na ravni nerazvitih držav, po plačah javnih funkcionarjev pa prva med razvitimi Sergij Premru Italija očitno ne uživa velikega ugleda po svetu, če jo imajo po zobeh celo Simpsoni. V eni od zadnjih nadaljevanj znane ameriške risanke Italija oz. njena politika izpade kot sinonim za korupcijo. V epizodi televizijski novinar vodi reportažo o šoli, ki jo obiskuje mali Bart, in odkrije, da učenci prepisujejo naloge, ne da bi učitelji posegli. Še več, ravnateljeva žena jim daje vnaprej naslove šolskih nalog v zameno za steklenico alkoholne pijače. Novinar se napoti v ravnateljevo pisarno in mu odkrito pove, da je njegova šola »skorumpirana bolj kot italijanski parlament«. Hudobija? Naključje? V resnici je na svetu nekaj bolj skorumpiranih držav kot Italija, ki pa je na vrhu korupcije v razvitih državah. Tako je na lestvici korupcije v javnem sektorju zdrknila s predlanskega 64. mesta, torej za afriško Ruando in kavkaško Gruzijo, na lansko 72. mesto, med Južnoafriško republiko in balkansko Bosno in Hercegovino ter karibskimi otoki Sao Tome in Bolgarijo. Na lestvici najbolj plačanih vodilnih javnih funkcionarjev pa se Italija uvršča zelo visoko, celo na prvo mesto v skupini OECD, torej med 34 najbolj razvitimi državami na svetu. Mednarodna organizacija je ugotovila, da so italijanski visoki državni funkcionarji plačani povprečno 650 tisoč dolarjev letno, to se pravi nekaj več kot 480 tisoč evrov letno oz. okroglih 40 tisoč evrov mesečno. Gre sicer za bruto dohodke, od katerih je treba odšteti davke in druge odbitke, kar pa se dogaja tudi drugod po svetu, čeprav v manjši meri, saj je pri nas treba odbiti okrog 40 odstotkov. Vsekakor povprečje v državah OECD znaša 232 tisoč dolarjev letno, kar predstavlja skoraj dve tretjini manj kot v Italiji. Za Italijo se uvršča Nova Zelandija, ki s svojimi 397 tisoč dolarji krepko zaostaja za polotokom, v Veliki Britaniji je povprečna raven 348 tisoč dolarjev, v Franciji 260 tisoč, v Nemčiji 231 tisoč, na drugi strani Velike luže pa se ameriški visoki funkcionarji zadovoljijo z 275 tisoč dolarji letno. Pa ostanimo kar pri številkah. Le Monde objavlja zanimivo analizo o zadnjih političnih volitvah, ki jo je izvedel politološki zavod Itanes (Italian national elections studies) in ki je očitno odjeknil bolj na drugi strani Alp kot pa v sami Italiji. V glavnem so (smo) skoraj pozabili na resnični izid februarskih volitev, pariški popoldnevnik pa opozarja, da so temeljito pretresle italijansko politično sceno. Če ne upoštevamo glasov italijanskih državljanov, ki živijo v tujini, je v poslanski zbornici največ glasov pridobilo Gibanje 5 zvezd (25,6 odst), za las več kot Demokratska stranka (25,4 odst.), ki pa si je zagotovila večino poslanskih mest v okviru koalicije z manjšimi levosredinskimi strankami, medtem ko je Ljudstvo svobodo bilo zaznavno manj uspešno (21,6 odst.). Kot je znano, v senatu ni nobena od treh opcij dosegla potrebne večine. Francoski časopis pri tem izpostavlja, da samo še 10 odst. italijanskih državljanov zaupa tradicionalnim strankam in da je letos več kot tretjina volilcev, točneje 39,1 odst., glasovalo drugače kot pred petimi leti oz. se je vzdržalo. Glavne tradicionalne stranke - Demokratska stranka, Ljudstvo svobode in Severna liga - so v petletnem obdobju izgubile nič manj kot 11 milijonov volilcev! Grillovo »nestran-ko« je izbralo 21 odst. nekdanjih volilcev DS, 18 odst. Ljudstva svobode in 23 odst. nekdanjih volilcev Severne lige. Še posebej pomenljivo je, da se je skoraj polovica volilcev med 18 in 25 leti opredelilo za Grilla (samo 17 odst. za DS in 13 odst. za LS). Le Monde izpostavlja tudi, da je resnični problem Grillovega gibanja šibka »fidelizacija« oz. zvestoba volilcev: danes »nestran-ki« pripisujejo 20 dost. glasov, zaradi »avtoritarnega« nastopa liderja pa ni rečeno, da bo še dolgo ostalo na ravni ene petine volilcev. Na južnem Tirolskem so volilci poplačali » deutschsprachigen Populisten«, nemško govoreče populiste, poroča Süddeutsche Zeitung, ki ugotavlja, da je po tokratnih deželnih volitvah južnotirolska SVP prvič brez absolutne večine v bocenskem pokrajinskem svetu. »V najbogatejši italijanski pokrajini« so se uveljavile nove desničarske nemške stranke, ugotavlja dnevnik iz Münchna, ki se zavzemajo za odcepitev od Italije. Istočasno je italijanska desnica doživela hud poraz in je v bistvu izven igre. Pokrajino bo še vedno vodil predstavnik SVP, in sicer naslednik večdesetletnega voditelja Durn-walderja, 42-letni Arno Kompatscher, ki se bo moral spopasti z vrsto problemov, od nepotizma v lastni stranki do modernizacije uprave in nadaljnjega uveljavljanja pokrajinskih pristojnosti. V resnici so opazovalci napovedovali še večje nazadovanje SVP, poroča SZ, saj je kljub vsemu dosegla 17 svetnikov od 35, in se bo morala povezati z zastopniki Demokratske stranke. Opozicijo bodo vodili »nemški popu-listi«, ki so dosegli 27 odst. glasov in imajo 10 predstavnikov v svetu, med temi največ predstavnikov gibanja Freiheitlichen, ki je povezano z avstrijsko desničarsko FPÖ. Kaj pa pravzaprav predlaga nova južnotirolska desnica? Odgovor, ki ga nudi liberalni dnevnik iz Münchna je jasen: odcepitev od Italije. Nekateri so za priključitev Avstriji, drugi za samostojno državo, medtem ko SVP zasleduje večjo samostojnost v okviru italijanske države - razen v primeru, če bi Italija razpadla; tedaj bi zahtevala pravico do samoodločanja. Sicer s težavo sem odkril tudi dobro novico s polotoka, ki me je presenetila, saj ni imela pomembnejšega odziva v italijanskem tisku. Španski El Confidencial poroča o začetku sodnega postopka v Rimu proti 35 pred- stavnikom nekdanjih južnoameriških vojaških režimov, ki so v 70-ih letih med drugim zakrivili umor 23 oseb italijanskega rodu. Na zatožni klopi je, sicer z zamudo, t.i. »operacija kondor«, ki je na pobudo in z aktivno podporo ZDA zaznamovala krvavo represijo naprednih gibanj v Južni Ameriki. Na zatožni klopi so (seveda samo formalno, saj ni pred sodniki nobenega od osumljencev) predstavniki vojaških režimov Argentine, Brazilije, Urugvaja, Peruja, Bolivije in Paragvaja, in to na podlagi dolgoletnih prizadevanj in sodnih prijav sorodnikov žrtev vojaškega terorja. Na koncu pa naj omenim še lep prispevek, ki ga je britanski The Guardian posvetil Trstu. »Kulturni vodič po Trstu« predstavlja mesto kot pristanišče z blestečim življenjem, očarljivo zgodovino in, verjetno, z najboljšo kavo v vsej državi. Dopisnik še posebej izpostavlja kakovost življenja in kot primer navaja barkovljansko nabrežje, kjer se, čim zasije žarek sonca, Tržačani odpravijo na sončenje. Značilna dobra volja Tržačanov izhaja iz zapletene zgodovine in njene etnične kompleksnosti, ki se odraža tudi v tržaški raznoliki in bogati arhitekturi, piše britanski novinar. Posebno pozornost pa The Guardian namenja vlogi kave v mestu, ki je pomembno središče trgovine in predelovanja kave, omenja pa tudi (čeprav z zgrešenim imenom Pepe) tradicionalni bife Pepi pri Borznem trgu. 1 2 Sobota, 16. novembra 2013 APrimorski r dnevnik ow n ° ki Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorskl.eu Ena izmed številnih dobrih lastnosti otrok, učnega in neučnega osebja iz pevm-skega vrtca Pikapolonica je nedvomno potrpežljivost. Več let so potrpežljivo čakali na gradnjo parkirišča ob vrtcu, nato so od leta 2009, ko so ga končno zgradili, do decembra lanskega leta potrpežljivo čakali na njegovo odprtje; nazadnje še vedno potrpežljivo čakajo, da bo pred stranska vrata postavljen do-mofon. Čakanja naj bi bilo kmalu konec, saj je na goriški občini v teku postopek, v okviru katerega ravnokar izbirajo izvajalca del, ki bo prihodnje leto poskrbel za obnovo poslopja z namestitvijo domofona in zamenjavo dotrajanih oken. Postopek naj bi trajal še nekaj mesecev, potem pa se bodo obnovitvena dela končno začela, tako da naj bi moral vrtec »le« še eno zimo sobivati s starimi okni. Za pevmski vrtec je to nedvomno dobra novica, a kaj ko se že ukvarjajo z novo težavo. Dvorišče vrtca je bilo svojčas pridobljeno tako, da so nad pevmskim Potokom zgradili visok zid. Potem ko so na nanesli zemljo, so okrog dvorišča posadili drevesa. Eno izmed dreves, ki je rastlo tik ob visokem zidu nad Potokom, je nato usahnilo in ga je bilo treba podreti. Za to je pred časom poskrbela občina, ki je iz zemlje odstranila tudi čok. Med poletjem se je začela pogrezati zemlja ob zidu, kjer je nekoč raslo drevo. Nastala je luknja z nekaj decimetrov široko odprtino, zaradi katere so v začetku šolskega leta prepovedali otrokom dostop na dvorišče in opozorili občino na težavo. Občinski uslužbenci so pred dnevi luknjo prekrili z zemljo, vendar otroci še vedno ne smejo na dvorišče. V vrtcu pričakujejo na uradno sporočilo občinske uprave, da je zadeva rešena, da je zid stabilen in da ni več nevarnosti za otroke. Da bi občino spodbudil k čim prejšnji pripravi potrebnega dopisa, je za srečanje s podžupanom Robertom Sartorijem vprašal občinski svetnik Demokratske stranke-Slo-venske skupnosti Walter Bandelj. Po njegovih besedah mora občina čim prej preveriti, ali je varnost zagotovljena, ravno tako čim prej pa mora poskrbeti še za obnovitvena dela in za domofon. Da so zahteve vrtca povsem upravičene, smo se včeraj prepričali z obiskom poslopja. Občinski tehniki morajo čim prej izdati mnenje o stabilnosti zidu, ob katerem je raslo drevo, tako da bo učno osebje res brez skrbi, ko se bodo otroci vrnili na dvorišče. Kar se tiče obnovitvenih del na poslopju, je postopek v teku. Občinski odbor je v začetku septembra sprejel dokončni in izvršni načrt, ki ga je pripravil občinski urad za okolje in vzdrževalna dela. V projekt bo vloženih 95.000 evrov, s katerimi bodo poskrbeli za zamenjavo oken in vrat, manjša zidarska dela in tudi za nabavo domofona, ki bo končno omogočil uporabo stranskega vhoda med novim parkiriščem in dvoriščem vrtca. Obnovitvena dela so v vrtcu še kako potrebna; le- Dotrajano okno prepušča prepih Luknjo ob zidu so prekrili z zemljo foto dr GORICA - Občina Šole in vrtci »po starem« V šolski ponudbi ne bo sprememb Deželni odbor je oktobra sprejel sklep o šolski reorganizaciji na celotnem območju Furlanije-Julijske krajine. Dokument so nato preko pokrajin odposlali posameznim občinam, da ga potrdijo in nato sprejmejo ukrepe za udejanjanje sprememb, ki jih vnaša dežela v šolsko ponudbo. Med svojim včerajšnjim zasedanjem je omenjeni deželni sklep odobril tudi goriški občinski odbor, ki pri sprejemanju svoje odločitve ni imel nikakršnih težav. Glede na prejšnja leta se namreč na območju goriške občine namreč ne bo ničesar spremenilo; na deželi so ugotovili, da sedanja šolska ponudba odgovarja potrebam teritorija in sploh zakonskim predpisom, zaradi česar bodo v prihodnjem šolskem letu na območju goriške občine delovali isti vrtci in šole kot v letošnjem. V deželnem sklepu so seveda omenjeni tudi vrtci, osnovne in nižje srednje šole s slovenskim učnim jezikom. Na območju goriške občine delujejo - in bodo še naprej delovali tudi v prihodnjem šolskem letu - slovenski vrtci Pika Nogavička v Štandrežu, Rin-garaja v Ulici Brolo v Gorici, Pikapolonica v Pevmi in Sonček v Ulici Max Fabiani v Gorici, slovenske osnovne šole Oton Župančič v Ulici Brolo v Gorici, Fran Erjavec v Štandrežu in Josip Abram v Pevmi ter nižja srednja šola Ivan Trinko. Ključavnico je treba zaklepati s ključem sena okna so izredno dotrajana, tako da pozimi poslopje ni niti najmanj energetsko varčno. Z veliko težavo ga v zimskih mesecih segrejejo, sploh pa pa bi bila tudi kurilnica potrebna prenovitvenega posega. Kurilna naprava pogosto ne deluje, kot bi morala, zato pa je včasih pozimi v učilnicah hladno. Poleg tega v kurilni napravi sežigajo kurilno olje, zaradi prepiha in slabe izolacije oken pa porabijo res veliko goriva. Težave povzroča tudi odsotnost domofona ob stranskem vhodu; glavni vhod je opremljen s staro ključavnico, ki jo mora pomožno osebje venomer odkle-pati in zaklepati s ključem, kar je zlasti v zimskih mesecih zoprno. V vrtcu zaradi tega upajo, da bodo z zamenjavo oken res dobili tudi domofon, pri čemer bo treba poskrbeti, da ga bo mogoče uporabljati. Pločnik, ki s stranskega vhoda vodi do glavnih vrat, je namreč preozek. Občina ga zato mora razširiti. (dr) RONKE - Slovenski šolski center gradijo s polžjo hitrostjo Denar le za streho Zaradi določil pakta stabilnosti razpolagajo le z 270.000 evri - Prihodnje leto bo znano, kako naprej Gradnja slovenskega šolskega centra v Romjanu je spet naletela na oviro: omejevalna določila pakta stabilnosti, zaradi katerih ronška občina ne more razpolagati z že zagotovljenim denarjem. Gradbena dela so se po večletnem čakanju in po dolgem upravnem postopku začela 28. maja lanskega leta, 22. februarja letošnjega leta pa so se prekinila, potem ko je načrtovalec vložil osnutek variante, ki v prvotni načrt vnaša nekaj izboljšav. Finančno kritje zanje je že zagotovljeno, saj ne presegajo dvajsetodstotne vrednosti gradbenih del. Ko je zgledalo, da bi se gradnja lahko nadaljevala, so se pojavile nove težave, vezane na omejevalna določila pakta stabilnosti. Na ron-ški občini so se lotili iskanja izhoda iz zagate, po delni sprostitvi finančni sredstev pa so uspeli dobiti na razpolago 270.000 evrov. S tem denarjem bodo zgradili streho šolskega centra. V prejšnjih dneh so namestili gradbeni oder, nato so s tovornjaki pripeljali v Ulico Capitello lesene tramove in lesene panele, s katerimi bodo zdaj prekrili poslopje, tako da bodo tudi preprečili nadaljnjo škodo na zidovih. »Ko se bo zaključila gradnja strehe, se bodo gradbena dela na žalost spet prekinila. Komaj prihodnje leto bomo vedeli, če bomo lahko posegli še po drugih sredstvih, ki jih sicer že imamo na razpolago in celo zanje že odplačujemo posojilo,« pravi ronški občinski odbornik Livio Vecc-hiet. Gradnja novega šolskega pola bo skupno stala skoraj 1,9 milijona evrov. Dežela se je pri tem obvezala, da bo za obdobje desetih let vsako leto redno prispevala 140 tisoč evrov (za skup- no 1,4 milijona evrov) in dodatnih 40 tisoč, prav tako vsako leto za deset let (za skupno 400 tisoč evrov). Manjkajočo vsoto, 123.092,34 evra, pa bo krila ronška občina. Vecchiet poudarja, da je gradnja slovenskega šolskega centra izrednega pomena za otroke, ki trenutno obiskujejo šolo v Ulici Ca-pitello v Romjanu. Po njegovih besedah bo novo poslopje na razpolago tako otrokom slovenske osnovne šole kot tudi italijanskim učencem. V prejšnjih dneh pa je ronška občinska uprava odobrila smernice, ki jih je sprejela dežela na področju šolske ponudbe. V ronški občini ne bo sprememb glede na sedanje stanje. Ronke so vključene med občine, v katerih se izvaja zaščita slovenske narodne skupnosti na podlagi zakona 38/2001; na deželi so ugotovili, da bo za šolsko leto 2016/2017 ronška večstopenjska šola presegla 600 vpisanih, doberdobska večstopenjska šola pa 400 vpisanih. Na podlagi omenjenih predvidevanj v šolski ponudbi v prihodnjem šolskem letu ne bo sprememb. Ob zidove so v prejšnjih dneh namestili delovni oder bonaventura / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 17. novembra 2013 1 9 GORICA - Razpravljali o reki, novih in starih jezovih Ko Soča ne povezuje Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice je v četrtek potekalo študijsko srečanje z naslovom (v prevodu) »Od Osima do danes - Premisleki o vprašanjih in priložnostih reke Soče«. Prireditelj je bil Konzorcij za melioracijo posoške ravnine. Poleg posegov predstavnikov oblasti so na srečanju poročali štirje izvedenci. Sledila je razprava s posegi iz občinstva. Po dobrodošlici predstavnika fundacije, ki se je navezal na pisanje novinarja Paola Rumiza in omenil potopis, ki ga je pred nekaj leti izdal Luigi Bellavite (brat goriškega družbenega delavca), ter nekoliko mitizirano obravnaval reko, njene mostove in nekdanje kopanje v njej ter dogodke prve svetovne vojne, so posegli javni upravitelji. Deželni svetnik Rodolfo Ziberna je povedal, da sta s somišljenikom oblikovala predlog o razreševanju odprtih vprašanj. Izbrati je pač potrebno, kaj postoriti in kaj opustiti. Pokrajinska podpredsednica Mara Černic je izpostavila tri glavne vidike izkoriščanja Soče: krajinskega s turizmom, energetskega in namakalnega. Slovenija je zainteresirana za prva dva, Italija pa za tretjega. Odločitve morajo pač upoštevati gospodarske in hkrati okoljevarstvene postavke. Takšna celovita obravnava je najbolj prijala vsem naslednjim razpravljavcem, ki pa so se vseeno raje prevešali na eno ali drugo stran. Pokrajina se opredeljuje za obnovo jezu v Stražcah. Tržiška županja Silvia Altran je opozorila na čustvenost, ki preveva vsakršno obravnavo okrog Soče. Preveriti je potrebno vse stvarne postavke in nato najti skupen jezik. Sedaj so okoliščine razprave lažje kot v času po podpisu Osimskih sporazumov. Goriški župan Ettore Romoli je stvarno ocenil, da občani reko Sočo mitizi-rajo, ko se spomnijo nanjo, sicer pa je nihče ne povoha. Kopanja ni več zaradi onesnaževanja na slovenski strani meje. Skupna komisija obmejnih občin se je odločila, da reko ovrednoti od Kajak centra v Solkanu do parka v Pevmi. Glede jezu nima dokončnega stališča, se pa je vzdušje v občinskem svetu otajalo. Zareklo se mu je pri trditvi, da želi občinska uprava podpreti športno in rekreacijsko dejavnost: očitno ne z dosedanjimi dejavniki, ki si za to prizadevajo že tri desetletja! Sledili so štirje glavni posegi, ki jih je usklajeval Roberto Collini, sedanji predsednik sociološkega inštituta ISIG. Enzo Lo-renzon je zastopal zgoraj navedeni konzorcij, Alfredo Altobelli je ekološki raziskovalec na Tržaški univerzi, Luca Cadez (izrecno je poudaril, da se izgovarja Kadec in ne Ča-dež) je predsednik goriške Legambiente, Sergio Fattorelli pa poučuje na padovanskem vseučilišču in je predsednik družbe Studio. Podrobno so se razgovorili o krajini, pravnih vprašanjih, okolju, koriščenju, možnih rešitvah, vzrokih nesporazumov in posledicah... Povzamemo v širokih potezah, kar je najbolj jasno izstopalo v navalu podatkov, ocen, napovedi in želja. Jugoslavija je svoj del osimskega sporazuma uresničila z gradnjo solkanskega jezu, Italija svojega dela enostavno ni uresničila, ker se je javnost uprla: izrecno je bilo rečeno, da Slovenci na goriški strani meje (oh, če bi res imeli tolikšno politično in siceršnjo težo!). Sicer tudi zato, ker razpis za jez pod Štmavrom ni imel nikoli mednarodnega značaja, kot bi moralo biti. Potem razpisa niso nikoli več ponovili. Eden od predlogov priporoča dvig jezu pod Pevmo, da bi se akumuliralo več vode, drugi menijo, da bi bilo bolje zgraditi več obrežnih zbiralnikov v nižinskih predelih od Ločnika dalje. Tretji zahtevajo, da se na slovenski strani zadržuje čim manj ali nič. Motijo pa se, da voda ni nikoli usahnila, ko ni bilo jezov (prve je pred Jugoslavijo zgradila Italija po prvi svetovni vojni), kajti vemo, da je župnija v Sovodnjah nekoč segala na desni breg, ker je bilo mogoče večji del leta strugo prečkati peš. Evropa s svojo direktivo o vodnih tokovih vsekakor zahteva skupno in usklajeno upravljanje vodnih tokov. Posledično nekateri zahtevajo nov dogovor s Slovenijo, ki naj bi presegel osimskega. Končno je tu dodatno razmišljanje, ki predlaga, naj Soča postane Unescov kandidat za v seznam odličnosti človeštva. (ar) Solkanski jez GORICA - Federacija Zelenih »Reka že utrpela ogromno škodo« Jutri pokrajinska skupščina z razpravo o»vročih«temah »Zaman je napovedovati vpis Soče v Unescov seznam odličnosti človeštva, če potem nič ne postorimo, da se položaj v njenem porečju izboljša. Reki - od izvira do izliva - je že bila pri-zadejana ogromna škoda. Soča je izjemen okoljski in gospodarski resurs, a krvavo potrebuje, da se njenih problematik lotimo celovito na italijanski in slovenski strani, ne glede na državno mejo,« opozarja Renato Fiorelli, bojeviti starosta goriških Zelenih. Tudi pokrajinska federacija Zelenih se pripravlja na državno skupščino, ki bo 23. in 24. novembra v kraju Canciano. V ta namen se bodo goriški Zeleni sestali na pokrajinskem zborovanju jutri med 10.30 in 12.30 v piceriji Al Museo v Ascoli-jevi ulici 18/B v Gorici; shod bo odprt vsem somišljenikom. Prva zadolžitev bo imenovanje treh delegatov, ki bodo Goriško zastopali v Cancianu, kjer bo beseda tekla tudi o nastopu na evropskih volitvah prihodnjega leta. »Na državno skupščino ne bomo šli le zasedat sedežev. Goriška federacija namerava odigrati aktivno vlogo v vidiku volitev, saj prihajamo iz prostora v osrčju Evrope, kjer se okoljske problematike ne ozirajo na meje,« pravi Fiorelli. »Politika si danes polni usta s praznimi besedami, a domala nihče ne omenja okoljskih problematik. Zato bomo prišli na dan z operativnimi in konkretnimi predlogi, ki bodo imeli učinke na krajevni in državni ravni,« še poudarja. Iztočnice za jutrišnjo razpravo v Gorici bodo med drugimi ponudili Fabrizio Dalla Costa, Pino Ieusig in Gianpaolo Chendi. Govor bo o Soči, o zaposlovanju mladih (»nove poklice bomo našli v skrbi za okolje in teritorij«), o divji cementifika-ciji (»glej Vileš«), o infrastrukturah in prevozih (»usklajeni morajo biti z realnimi potrebami ljudi«), o inerciji krajevnih uprav (»skrivajo se za alibi pakta stabilnosti«), o termocentralah, ki ne sodijo v mesto ... RONKE Trije osumljenci oproščeni vseh obtožnic Trije osumljenci za nesrečo na ron-škem letališču leta 2004 so bili včeraj dokončno oproščeni na prizivnem sodišču v Trstu. Nesreča se je pripetila 20. aprila pred devetimi leti. Takrat je letalo tipa Alitalia MD82 trčilo v tovornjak ob progi letališča. Trk je povzročil zlom desnega krila letala, ki je priletelo iz Fiumicina, in izpust velike količine goriva; enajst potnikov se je lažje poškodovalo. Med potniki je bil tudi pevec Lucio Dalla. Tovornjak, ki se je nahajal ob robu proge, je bil v lasti podjetja Adriastrade. Uporabljali so ga za gradbena dela za širitev ploščadi ob pristajalni stezi. Takoj po nesreči je preiskavo vodilo goriško javno tožilstvo, ki je zahtevalo sojenje za 19 osumljencev. Med predhodno obravnavo je bilo pet osumljencev oproščenih, za ostalih štirinajst pa je bilo odrejeno sojenje na goriškem sodišču. Po dvajsetih obravnavah je marca lanskega leta sodnik razsodil, da osumljenci niso zagrešili kaznivega dejanja nenamerne povzročitve nezgode v obtežil-nih okoliščinah, druge obtožnice tehnične narave, vezane na pravila letalskega prometa, pa so zastarale, potem ko je že oktobra leta 2011 državni tožilec zahteval ustavitev sodnega postopka zaradi zastaranja. Trije osumljenci se niso strinjali s takratno razsodbo, in sicer pravni zastopnik podjetja Adriastrade Francesco Coletto ter funkcionarja ustanove Enac Luciano Di Giam-battista in Alfonso Mele. Po njihovem mnenju bi jih moral sodnik oprostiti na celi črti, ne pa se sklicevati na zastaranje obtožnic. Na prizivnem sodišču v Trstu so njihovo stališče usvojili in jih oprostili vseh obtožnic. Na ta način je bila dejansko onemogočena zahteva po odškodnini devetih milijonov evrov, ki jo je za škodo na letalu vložilo podjetje Alitalia. NOVA GORICA Neznanci naj bi z bomboni vabili otroke Te dni so novogoriške starše vznemirile govorice o neznancih v črnem terenskem vozilu, ki naj bi krožili po Novi Gorici, predvsem v okolici osnovnih šol in z bomboni skušali privabljati otroke. Podobno poročajo tudi iz Grosupljega. Policija v obeh mestih zadevo preiskuje. »Policijska postaja Nova Gorica je z zadevo seznanjena in o tem zbira obvestila v cilju preverjanja verodostojnosti omenjenega obvestila oz. informacije,« je za Primorski dnevnik pojasnil predstavnik policijske uprave Dean Božnik. Zadevo so resno vzeli tudi na šolah in o njej obvestili učitelje in starše ter podučili otroke, naj od neznancev ne jemljejo ničesar ter naj ne prisedajo v avtomobile. (km) GORICA - Priprave na Andrejev sejem Kramarji silijo v mestno središče, Korzo Verdi bo le delno uporaben Na goriškem županstvu so včeraj sprejeli upravni sklep, ki določa pravila za namestitev stojnic na letošnjem Andrejevem sejmu. Upravitelji zabavišč bodo morali občini vnaprej plačati glede na velikost svojih atrakcij 121, 225 oz. 345 evrov, kramarji pa bodo morali poskrbeti, da ne bodo poškodovali prenovljenih ulic, kar še zlasti velja za Korzo Verdi, kjer po vsej verjetnosti bodo umaknili le gradbišče pred Ljudskim vrtom. Za udeležbo na sejmu vlada med kramarji, kljub splošni krizi, veliko zanimanje, vsi bi radi dobili mesto v središčnih ulicah, medtem ko se otepajo obrobja, kjer je obiskovalcev manj. Letošnji Andrejev sejem - najstarejša tovrstna prireditev na Goriškem, ki pri- vablja ljudi od blizu in daleč - bo potekal med 30. novembrom in 2. decembrom, ko bo ulice in trge preplavilo 250 stojnic in 87 vrtiljakov; slednji bodo v mestu ostali do 8. decembra. Po izkušnji prireditve Okusi na meji bodo stojnice Andrejevega sejma prvič zasedale tudi območje bivše tržnice na debelo v Ulici Boccaccio, kjer bodo priredili več pobud, ki bodo posvečene predvsem ljubiteljem vina. Vrtiljaki in atrakcije bodo poživili Ljudski vrt na Verdijevem korzu, Ulico Petrarca, Battistijev trg in Ulico Ca-dorna, tridnevna tržnica pa ulice Boccaccio, Oberdan, Roma, Crispi, De Gasperi, trg pred županstvom in del Travnika. Prodajalci sladic bodo zasedali tudi Verdijev kor-zo in območje pred Ljudskim vrtom. v Na vrtiljaku bumbaca GRADIŠČE - Pred centrom CIE Protestna mobilizacija za dokončno zaprtje »Centri CIE so dragi, nečloveški in povsem nepotrebni« »Centre CIE zapirajo po vsej Italiji; že zaprli so jih v Cro-toneju, Bologni, Modeni, Gradišču in Milanu. Izkazali so se kot zelo dragi, nečloveški in povsem nepotrebni, zato pa se jim mora državna vlada dokončno odpovedati.« Tako pravijo aktivisti iz združenja »Mai Piu CIE«, ki se bodo udeležili današnje manifestacije pred centrom CIE v Gradišču. Ob 14.30 se bodo udeleženci zbrali na osrednjem trgu v Gradišču, od koder se bodo v sprevodu odpravili do vhoda v center. »Že zaprtih centrov CIE ne smejo nikakor ponovno odpreti, ni mogoče jih počlovečiti,« poudarjajo iz združenja »Rete FVG con-tro i CIE«. Poziv za dokončno zaprtje centra CIE v Gradišču so že podpisali številni mirovniki in krajevni upravitelji; proti centru so se sicer že opredelili Dežela FJK, Pokrajina Gorica, Občina Gradišče ter seveda levji dežel družbe, vključno z Luigijem Manconijem, predsednikom izredne komisije za zaščito in promocijo človekovih pravic pri italijanskem senatu. GORICA - Na protestu pričakujejo petsto ljudi Ligaška »smetana« jutri pred centrom CIE Ligaška »smetana« se bo jutri ob 11. uri zbrala pred centrom CIE v Gradišču in zahtevala ostrejše ukrepe proti nezakonitemu priseljevanju. »Naš shod bo povsem miren in demokratičen. Osrednji govornik bo lombardski tajnik Severne lige Matteo Salvini, ki je med možnimi nasledniki Roberta Maronija na čelu stranke. V Gradišče bodo prišli tudi Massimo Bitonci, Roberto Caldero-li, tržaški poslanec Massimiliano Fedriga ter številni drugi poslanci, senatorji in evropski poslanci,« pravi v imenu goriške lige Walter Sepuca in napoveduje, da se bo v Gradišču zbralo preko petsto ljudi. Na shod so povabili tudi tri ligaške deželne predsednike, vendar morajo Luca Zaia iz Veneta, Roberto Maroni iz Lombardije in Roberto Cota iz Piemonta svojo prisotnost še potrditi. »Ministrica Cécile Kyenge trdi, da je treba centre CIE zapreti in izpustiti na prostost vse njene goste. Mi se s tovrstnim stališčem nikakor ne strinjamo. Po našem mnenju se mora Evropa najprej dogovoriti z afriškimi državami, da prepreči nezakonito priseljevanje po morju, ki je zahtevalo že toliko smrtnih žrtev in za katerim stojijo mafijske organizacije. Poleg tega je treba opozoriti, da so v centrih CIE zaprti kriminalci, ki so bili obsojeni zaradi posilstev, razpečevanja mamil, ropov. Prepričani smo, da predstavljajo ti ljudje nevarnost, zato pa jih je treba čim prej izgnati iz države, kar se zdaj zaradi počasne birokracije sploh ne dogaja,« pravi Sepuca in pojasnjuje, da so center CIE v Gradišču uničilo njegovi gostje. »Razmere v centru niso bile tako slabe. Dali smo jim sobe, televizijo in celo SKY programe; imeli so nogometno igrišče, klimatizacijske naprave, ločeni so bili po veri,« pravi Sepuca, ki izraža solidarnost silam javnega reda, ki skrbijo za varnost v centrih CIE, in tudi zaposlenim iz centra CIE v Gradišču, ki so že pet mesecev brez plače. 14 Sobota, 16. novembra 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / GORICA - Filmski »dar« krovne organizacije Burkast konec taborniškega praznovanja Taborniška organizacija Rod Modrega Vala je ena od ustanovnih članic Slovenske kulturno gospodarske zveze (SKGZ). V letu praznovanja njene 60-letnice je matična struktura želela počastiti mladinsko organizacijo s prireditvijo, ki je v četrtek potekala v goriškem Kulturnem domu, začela pa se je s štiridesetminutnim zamikom zaradi zamude tržaškega dela udeležencev. Okrog devetdesetim »sestram« in »bratom« ter nekaj staršem je spregovoril predsednik Rudi Pavšič. Omenil je ustanovitev RMV v tržaškem Dijaškem domu in najpomembnejše vrednote, ki jih organizacija goji: solidarnost, tovarištvo, odnos do narave. Spodbudil je sedanje vodstvo, naj si prizadeva za utrjevanje taborniške prisotno- sti v mestnih središčih in, po možnosti, za pokrivanje s svojimi »družinami« celotnega prostora na tej strani meje. Namesto plaket, diplom ali pokalov je krovna organizacija ponudila taborniškemu članstvu ogled drugega dela filma »Gremo mi po svoje«. Za ponujeno možnost se je zahvalil starosta RMV Andrej Marušič, ki je povzel namen utrjevanja v Trstu in Gorici in potrdil naraščajočo pozornost do vseh generacijskih pasov, ki so značilni za specializirano mladinsko dejavnost. Sledil je ogled filma. Nadaljevanje tega pisanja se nanaša zgolj na filmski zmazek. V skoraj poldrugi uri trajajočem predvajanju si je bilo mogoče ogledati rafal spakovanja, medsebojnega zafrkavanja, Okrog devetdeset tabornikov in nekaj staršev je pred projekcijo filma nagovoril predsednik SKGZ Rudi Pavšič, ob njem je stal starosta RMV Andrej Marušič bumbaca GORICA - Mednarodno tekmovanje Florestan privabil letos 75 pianistov GORICA Slovenski dijaki bodo spoznali v» ■• • • v* življenje v ječi Združenje »Conferenza Na-zionale Volontariato e Giustizia« želi mlade soočiti z vprašanji, vezanimi na spoštovanje zakonov in na njihovo kršitev. Mladim želi pojasniti, da je vrnitev na pravo pot zelo težavna, zato pa jih želi spodbuditi k razmišljanju o razlikah med transgresivnim obnašanjem in namernim kršenjem zakonov. Prostovoljci združenja so se maja postavili v stik z raznimi goriškimi šolami, potem pa so se njihovemu vabilu k sodelovanju odzvali ravnateljica in nekateri profesorji iz slovenskega višješolskega središča iz Gorice. V ponedeljek, 18. novembra, se bodo tako dijaki drugih in tretjih razredov poklicnega zavoda Ivan Cankar in liceja Simon Gregorčič udeležili delavnice, med katero se bodo pogovorili o življenjskih izbirah, ki lahko vodijo celo v zapor. Mlade bodo nagovorili prof. Paolo Mileta, kaplan goriškega zapora Paolo Zuttion, socialno angažirani duhovnik Alberto De Na-dai, ki si že leta prizadeva, da bi bile primerno spoštovane tudi pravice zapornikov. De Nadai zelo dobro pozna razmere v goriškem zaporu, ki ga redno obiskuje; njegovo pričevanje bo nedvomno mladim v pomemben poduk. S ponedeljkom se v Gorico vrača tekmovanje za nagrado mesta Gorica in za nagrado za pianistično interpretacijo Giuliano Pecar. Tudi trinajsto izvedbo prireja združenje Florestan, ki mu je predsednica Elisabetta Pecar, umetniški vodja pedagog Sijavuš Gadjiev, nezamenljiva organizacijska partnerja pa Kulturni center Lojze Bratuž, kjer bo tekmovanje v vseh svojih fazah potekalo do petka, in center za glasbeno vzgojo Emil Komel, ki daje tekmovalcem na razpolago svoje prostore. Tekmovanje so včeraj predstavili na sedežu Fundacije Goriške hranilnice, ki je najbolj zanesljiva podpornica in blaži kronično finančno stisko, v katero potiskajo organizatorje krajevne uprave. Pokrajino in občino sta včeraj zastopala odbornika Federico Portelli in Stefano Ceretta, ki sta sicer tekmovanje označila s superlativi. Tekmovalcev bo letos 75 - število prijav je preseglo pričakovanja -, prihajajo pa iz dvajsetih držav, ki zastopajo domala vse celine: ob evropskih državah najdemo še Japonsko, Rusijo, Ukrajino, Uzbekistan, Armenijo, ZDA in Kanado. Kar lepo število je Italijanov, iz Slovenije pa le 9-letna pianistka. K odmevu letošnjega tekmovanja je prispevalo včlanjenje v fundacijo Alink-Arge-rich. Po navajanju Elisabette Pecar in Sijavuša Gadjieva prestiž mu daje tudi ocenjevalna komisija, ki jo ob samem Gadjievu sestavljajo še Pavel Gililov, Vincenzo Balzani, Klaus Kaufmann in Massimo Gon. »Za to niso plačani, prihajajo, ker so nam prijatelji, toda ni elegantno do skrajnosti izkoriščati prijateljstva,« je pripomnil Gadjiev in opozoril, da si Florestan ne more finančno privoščiti avditorija, ki je prazen in umira, ter gledališča Verdi, ki se vse bolj oddaljuje od mesta. Glede tega je predsednik Fundacije Gianluigi Chiozza dejal, da tekmovanja, kakršno je tudi Florestanovo, žal ne prikličejo niti gojencev goriških glasbenih šol in so koncertne dvorane malodane prazne. burkastih scen brez vsakršnega predaha, opolzkih kretenj in namigovanj, seksizma v smislu »dekleta so lahko kuharice ne pa vodje, lupijo krompir, medtem ko fantje tega ne delajo, in seveda zapeljujejo« - zato se na taborjenjih pripetijo nenačrtovane oploditve, na seks pa se skoči za prvo večjo skalo ob kroženju nekaj desetin »medvedkov« in »čebelic«. In seveda: med nočnim stražarjenjem se ne straži, staroste dveh taborov se opijanjajo ne iz steklenice, temveč kar iz kante, ogled tabora nadzornice republiške Zveze tabornikov je priložnost za njeno bur-kasto zasmehovanje in erotiko s petnajst let mlajšim golobradim Casanovo, prej pa seveda pusti modrček sredi tabora; med najbolj priljubljena kratkočasja sodi medre-gionalno zajebavanje, praviloma velja uveljavljanje privilegijev ukazovanja in uboga-nja, tako da se oblikujejo kaste vodnikov v odnosu do mlajših, najstarejši štirje (seveda v partnerskem odnosu med kuharicama in starostama) pa si med iskanjem sedmih izginulih najmlajših taborečih privoščijo zaseben odmor, medtem ko naj ostali tavajo po srednjegorju, na 1.300 metrov višine in po brezpotju imajo s seboj vso tehnologijo za snemanje filmskih prizorov ... Eno pozitivno sceno pa je le videti: čiščenje travnika v falangi. A zakaj? Ker so ga prej posvi-njali s plastiko raztreščenih vodnih balonov. Se pravi, da so jih načrtno prinesli s seboj od doma, da bi se šli v naravi tisto bedarijo, ki jo pogosto doživljamo pred šolami pred maturantskimi valetami. Kako je v to neprebavljivo enolončnico zašla igralka kalibra Milene Zupančič v neki povsem brezvezni onirični sceni, vedo samo scenarist, režiser in produ-cent. Vsi trije seveda nimajo pojma o izvorih taborniškega gibanja, obljubi in zakonih, vodstvo RMV in vodniki pa se bodo morali odslej trikratno potruditi v prepričevanju staršev, da njihova taborjenja niso takšna. Nisem imel priložnosti ogledati si prvi del filma »Gremo mi po svoje«, a če je le polovično podoben drugemu in je za njim norelo zgodovinsko rekordno število gledalcev, potem temu narodu ni pomoči. Skala Carannanteju bodo sodili Goriški sodnik za predhodne obravnave je včeraj odredil sojenje zoper 19-letnega Micheleja Carannanteja iz Devina, ki je osumljen namernega umora 38-letnega Tržičana Micheleja Degrassija. Sojenje se bo začelo 28. februarja prihodnjega leta na porotnem sodišču v Trstu. Carannante je Degrassija ubil 21. januarja letošnjega leta v trži-škem rajonu Pancan. Doma je imel drogo V četrtek so policisti opravili hišno preiskavo pri 34-letnem moškem v širši okolici Nove Gorice in našli konopljo, večjo količino tablet oz. zdravil, ki vsebujejo psihoaktivno snov, in manjšo količino heroina. Policisti bodo zoper moškega podali kazensko ovadbo. (km) Novi upravni direktor Bernardette Maioli se vrača v goriško zdravstveno podjetje, imenovana je bila za vodjo ekonomske in finančne službe. Na tem mestu je bil doslej Francesco Alessan-drini, ki je postal novi upravni direktor obeh bolnišnic. Celovečerni koncert Hrasta V doberdobski cerkvi bo nocoj ob 20.45 koncert mešanega pevskega zbora Hrast ob 45. obletnici matičnega društva. Med večerom se bo glasbeni utrip spajal z besedo o prehojeni poti. Tiare povezujejo na vodovod Nakupovalno središče Tiare bodo v ponedeljek povezali na vodovodno omrežje. Zato bi v Vilešu lahko dopoldne prišlo do težav z oskrbo z vodo. Predkongresno srečanje SEL V hotelu Astoria v Gradežu bodo jutri z začetkom ob 10.30 predstavili kongresni dokument stranke SEL. NOVA GORICA - Prvi pohod po Mihajlovi poti Neizkoriščeni heroj V Azerbajdžanu je čaščen kot idol - Padel je v Vitovljah, muzej so mu posvetili v Šempasu, grob ima v Čepovanu Društvo prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana bo jutri v sodelovanju z no-vogoriškim združenjem borcev za vrednote NOB in Planinskim društvom Nova Gorica izvedlo prvi pohod po Mihaj-lovi poti. »Gre za pohod po poti, po kateri so krsto s truplom Mehdija Husejn-zadeja - Mihajla, po vojni priznanega za sovjetskega in azerbajdžanskega heroja, soborci in domačini prepeljali od Vitovelj do Čepovana,« pojasnjuje Ivan Bašin, predsednik Društva prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana, ki je prepričan, da bi lahko na račun Mihajla Goriška veliko pridobila. Mihajlo je padel v Vitovljah 16. novembra 1944, ko se je boril v vrstah IX. Korpusa. Omenjeno društvo je v treh letih delovanja že veliko postorilo glede vzpostavljanja povezave med Slovenijo in Azer-bajdžanom. Trenutno šteje 126 članov, svoje delovanje so predstavili tudi predstavnikom slovenske vlade, vzpostavili so stike med Univerzo v Novi Gorici in univerzo v hitro razvijajočem se mestu Oguz. Opremili so muzejsko sobo v Šempasu, ki je posvečena Mihajlu - slovesno sta jo odprla predsednika obeh držav. »Na željo Azerbajdžana in s sodelovanjem krajevne skupnosti in zveze borcev se obnavlja skupna grobnica v Čepovanu. V njej je pokopan tudi Mihajlo,« pojasnjuje Bašin. »Ob 95. obletnici Mihajlovega rojstva pripravljamo 20. decembra velik dogodek. Pošta Slovenije in Pošta Azer-bajdžana bosta ob tej priložnosti izdali spominsko znamko, v ruščino bomo prevedli roman o Mihajlu, ki ga je napisal Peter Amalietti, član Društva prijateljstva Slovenije in Azerbajdžana, v Novo Gorico bosta na slovesnost prišla naša ministra za obrambo in kulturo ter župan Oguza z delegacijo ter nekaj umetnikov iz Ivan Bašin (levo) in Azer Khudijev k.m. Azerbajdžana,« našteva odpravnik poslov veleposlaništva Republike Azerbajdžan, Azer Khudijev, ki pozdravlja pobudo o spominskem pohodu iz Vitovelj do Če-povana in si tako kot organizatorji želi, da bi postal tradicionalen. Rajko Slokar iz Planinskega društva, ki je pobudo za pohod podal pred dvema letoma, upa, da bo udeležencem - pričakujejo jih okrog sto - vreme naklonjeno. Odhod izpred sedeža Planinskega društva bo ob 7.30. Udeleženci se bodo z avtobusom odpeljali do Šempasa, kjer se bodo srečali s še živečim Ivanom Černačem. Ta je namreč vodil konjsko vprego, ki je Mi-hajlovo truplo ponoči prepeljala v Čepo-van. 18-kilometrski pohod se bo pričel ob 8.45 v Vitovljah in se nadaljeval do Če-povana, kjer bo ob 15.15 krajša kome-moracija. Na spominski pohod so organizatorji opozorili tudi azerbajdžanske goste, ki se radi zadržujejo v slovenskih zdraviliščih. Prav ti so tudi pogosti obiskovalci Mihajlove spominske sobe v Šempasu, ki je po Bašinovih besedah zelo obiskana: »Okrog 50 ljudi jo mesečno obišče. Žal pa se naše turistične agencije kar ne spomnijo nanjo.« Bašin je prepričan, da bi se z Azerbajdžanom dalo poglabljati stike na različnih področjih, kot so kulturna dediščina, šport, turizem, šolstvo ... »Vse to pa bi nam omogočalo tudi širitev na ekonomsko področje. Osebno me zelo čudi tukajšnji odnos do te države, ki je bogata s plinom in nafto in ki se je osamosvojila ob enakem času kot mi, ne glede na to, kakšen je njihov režim. Na to priložnost moramo gledati z ekonomskega vidika. Naše društvo je že bilo pobudnik nekaterih stikov med slovenskimi in azerbajd-žanskimi podjetji,« poudarja Bašin, ki je prepričan, da bi azerbajdžanskega narodnega heroja, ki je v domovini čaščen kot idol, lahko tukaj bolje izkoristili, ne le v turizmu, temveč tudi v gospodarstvu. »Naj izpostavim en primer: prosili so me, da bi sprejel zakonski par iz Azerbajdža-na. Z njima sem šel na ogled vseh glavnih točk, ki te kraje povezujejo z Mihajlom: kraj, kjer je padel v Vitovljah, muzej v Šem-pasu in grob v Čepovanu. Gospod je na grob iz vrečke, ki jo je prinesel s seboj, stresel zemljo iz kraja, od koder prihaja. Ob slovesu, ko mi je dal svojo vizitko, sem ugotovil, da je bil eden od predsednikov močne ameriško-azerbajdžanske naftne družbe. Sem prihajajo takšne možnosti, da si ne znamo niti zamisliti, kaj vse bi se dalo izkoristiti iz tega,« opozarja sogovornik, ki obžaluje, da Slovenija za razliko od sosednjih držav nima azerbajdžanske ambasade. »Azerbajdžan se hitro razvija, gradnje je veliko, tam so prisotne razne "močne" države, mi pa nekje tavamo ...,« ugotavlja Bašin. Katja Munih / GORIŠKI PROSTOR_Nedelja, 17. novembra 2013 1 9 SOVODNJE - Ob zahvalni nedelji Martinov poklon letečima bratoma V Sovodnjah bo jutri tradicionalno martinovanje ob zahvalni nedelji, ki se bo začelo takoj po maši - okrog 11.30. Tudi letos bo praznovanje potekalo v prostorih Kulturnega doma. Program se bo začel z nastopom otroškega zbora kulturnega društva Sovodnje pod vodstvom Jane Drassich. Pevskemu uvodu bo sledil blagoslov kmečkih pridelkov in strojev. Jutro bodo popestrile stojnice, na katerih si bo mogoče ogledati in nakupiti umetniške in okrasne izdelke ter domače jedi, ki jih bodo predstavili domačini oz. skupine in društva iz sovodenjske občine. Poleg stojnic si bodo prisotni lahko ogledali tudi razstavo o bratih Rusjan - pionirjih slovenskega letalstva, ki jo je uredila Zveza slovenskih športnih društev s pomočjo Vilija Prinčiča. Prava novost letošnjega praznovanja pa bo tržnica malih kmečkih živali (kokoši, gosi ipd.), ki bo gotovo razveselila otroke in odrasle. Kljub vedno manjšemu številu pridelovalcev vina v občini bo tudi letos na sovodenjskem praznovanju mogoče okusiti pristno žlahtno kapljico ob prigrizku domačega kruha, ki ga vsako leto ponudijo vaščani. Seveda bo tudi letos lovska družina poskrbela za po-kušnjo golaža s srno, ki ga vsako leto ponudi prisotnim. JAMLJE Dvajset svečk za Kremenjak Drevi praznična prireditev V večnamenskem središču v Jamljah bodo danes ob 20. uri praznovali dvajsetletnico delovanja šport-no-kulturnega društva Kremenjak. Goste, člane in zveste prijatelje bo sprejela in pozdravila društvena predsednica Bruna Visintin, ki bo tudi predstavila jubilejno brošuro. Večer bo obogatil koncert dalmatinskih pesmi moškega pevskega zbora Vesna iz Križa, ki ga vodi Rado Milič. Društvo Kremenjak so ustanovili 2. novembra leta 1993. Dobilo je ime po hribu, ki se dviga nad vasjo. Cilj društva je bilo ovrednotenje starih običajev v čim tesnejšem sodelovanju vaških komponent. Pritegniti je želelo širšo množico vašča-nov vseh starosti k aktivnemu pristopu do vaškega dogajanja. Od ustanovitve naprej je društvo Kre-menjak izpeljalo kar nekaj pobud -od orientacijskih pohodov, koncertov in božičnic do plesnih in glasbenih tečajev. GORICA - Na odru Kulturnega doma Odlični »dediči« Pink Floydov Pink Passion na goriškem odru foto k.d. Ljubitelji Pink Floydov so v minulem tednu prišli na svoj račun. Na odru Kulturnega doma je nastopil goriški ansambel Pink Passion, ki svoje glasbene napore (ob prostem času) usmerja ravno v poustvarjanje melodij slavnih Britancev. Goriški bend je bil že osmič gost Kulturnega doma in tudi tokrat deležen toplega sprejema številne publike. V njem igra enajst izvrstnih glasbenikov, ki odlično obvladujejo oder in glasbo Pink Floydov, kar so dokazali v več kot dvournem koncertu. Le-ta je imel tudi dobrodelni pečat in je potekal na pobudo Lions kluba iz Gorice. SKD HRAST prireja ob 45. obletnici delovanja društva celovečerni Jubilejni koncert MePZ Hrast nocoj, v soboto, 16. novembra, ob 20.45, v župnijski cerkvi sv. Martina v Doberdobu Prisrčno vabljeni! [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI D'UDINE, Trg Sv. Frančiška 4, tel. 0481-530124. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU RISMONDO, Ul. E. Toti 52, tel. 0481410701. DEŽURNA LEKARNA V ŠTARANCANU SAN PIETRO E PAOLO, Ul. Trieste 31, tel. 0481-481252. DEŽURNA LEKARNA V MARIANU CINQUETTI, Ul. Manzoni 159, tel. 0481-69019. ~M Gledališče 23. GLEDALIŠKI FESTIVAL GORIŠKI GRAD v Kulturnem domu v Gorici: danes, 16. novembra, ob 20.30 musical »Il violinista sul tetto« (J. Stein in J. Bock), nastopa gledališka skupina Gli amici di Jachy iz Genove; pred-prodaja vstopnic v knjigarni Antonini na Korzu Italia 51/a v Gorici (tel. 0481-30212). »ABONMA LJUBITELJSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN 2013« organizira PD Štandrež v župnijski dvorani Anton Gregorčič v Štandrežu: 17. novembra ob 17. uri komedija »Ne zdaj, srček... « (John Chapman - Ray Cooney), nastopa DPD Svoboda - Loška Dolina, v režiji Boruta Zakovška; prodaja abonmajev, vstopnic in rezervacija sedeža eno uro pred vsako predstavo; informacije po tel. 0481-20678 (Božidar Tabaj). »ZIMSKI POPOLDNEVI« v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici ob 16.30: danes, 16. novembra, »Piccolo passo. Storia di un'Ocarina pigra«, nastopa gledališka skupina Kosmocomico teatro (od 4. leta starosti); informacije v uradih CTA, Ul. Vittorio Veneto 7 v Gorici 10.00-14.00 (tel. 0481-537280, 3351753049, info@ctagorizia.it, www.cta-gorizia.it). GLEDALIŠKA REVIJA »A TEATRO CON L'ARMONIA« ob 16. uri: v nedeljo, 17. novembra, v župnijskem gledališču Pija 10. v Ul. De Amicis 10 v Štarancanu »Lo squartatore di Roia-no« (Gianfranco Gabrielli), nastopa gledališka skupina I Zercanome iz Trsta. V soboto, 30. novembra, v gledališču Sv. Nikolaja v Ul. 1. maja 84 v Tržiču »Trieste mia« (Angelo Cecc-helin), nastopa gledališka skupina Compagnia de l'Armonia iz Trsta; več na www.teatroarmonia.it. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE (SSG) v Gorici ob 20.30: 18. novembra v Kulturnem domu »Plemena« Nine Raine, režija: Matjaž Latin; 9. decembra v KC Lojze Bratuž Prešernovo gledališče Kranj z dramo »Dvom« Johna Patricka Shanleya; 27. januarja 2014 v Kulturnem domu diptih enodejank v režiji Marka Sosiča »Dvorišče« in »Koli« Spira Scimoneja; 24. februarja 2014 v KC Lojze Bratuž komedija Alda Nicolaja »Parole, parole ali Ni bila peta, bila je deveta«, Gledališče Koper v režiji Jake Ivanca; 24. marca 2014 v Kulturnem domu drama »Striček Vanja« Čehovega, režiser Ivica Buljan; 26. maja 2014 v KC Lojze Bratuž »Pet modernih no dram« Yukia Mishime, v režiji Mateje Koležnik; prodaja abonmajev do 18. novembra v Kulturnem domu v Gorici (tel. 0481-33288) vsak delavnik od 10. do 13. in od 16. do 18. ure in v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž (tel. 0481-531445) vsak delavnik od 8.30 do 12.30 in od 17. do 19. ure. V GLEDALIŠČU VERDI v Gorici bo v ponedeljek, 18. novembra, ob 20.45 glasbeno-plesni večer ob 200-letnici rojstva Giuseppeja Verdija; nastopili bodo plesalke plesne šole Giselle, orkester glasbene fundacije mesta Gorice, pevska skupina Gruppo vocale goriziano in vokalna skupina Le Pleia-di; vstop s prostovoljnimi prispevki. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V GRADIŠČU: danes, 16. novembra, ob 21. uri rock opera »Il muro« po skladbah skupine Pink Floyd, nastopajo Ettore Bassi in Eleonora Ivone, glasba v živo skupine Sound Eclipse; informacije pri blagajni v Ul. Ciotti 1 v Gradišču (tel. 0481-969753). V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 16. novembra, 10.30 »Izgubljeni ton«, nastopa Lutkovno gledališče Ljubljana; ob 20. uri »Morilec« (Eugène Ionesco). Ob evropski noči gledališč po predstavi nočni ogled gledališča; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. Koncerti REVIJA PIHALNIH ORKESTROV GORIŠKE 2013 bo v Kulturnem domu v De-sklah v nedeljo, 17. novembra, ob 18. uri. Nastopili bodo pihalni orkester Salonit - Anhovo, pihalna godba Vrhpolje Vipava, pihalni orkester Vogrsko, Goriški pihalni orkester in Big Band Nova. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI: 18. novembra, ob 20.15 bo koncert orkestra Virtuosi Italiani iz Verone; informacije in predprodaja vstopnic pri blagajni Kulturnega doma od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ter uro pred koncertom (tel. 003865-3354013). V CERKVI SV. NEDELJE v Selcah bo v spomin na Bernardko Radetič v so- boto, 23. novembra, ob 20. uri orgelski koncert Eve Dolinšek, Liliana Vi-sintin borecitirala nekaj poezij. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE vabi v soboto, 23. novembra, ob 20.30 in v nedeljo, 24. novembra, ob 17. uri na 55. revijo goriških pevskih zborov »Cecilijanka«. TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR PINKO TOMAŽIČ bo nastopil v nedeljo, 24. novembra, ob 17.30 v goriškem Kulturnem domu ob 32-le-tnici Kulturnega doma in 70-letnici Partizanskega dnevnika; pri blagajni (tel. 0481-33288) poteka rezervacija oziroma predprodaja vstopnic. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.00 -22.00 »Zoran, il mio nipote scemo«. Dvorana 2: 17.30 - 20.20 - 22.15 »Sole a catinelle«. Dvorana 3: 17.30 »Planes«; 20.10 -22.00 »Giovane e bella«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 20.15 -22.15 »Sole a catinelle«. Dvorana 2: 17.00 - 20.00 - 22.00 »Zoran, il mio nipote scemo«. Dvorana 3: 16.15 - 18.00 »Planes«; 20.30 »Prisoners«. Dvorana 4: 18.00 - 20.15 - 22.10 »Stai lontana da me«. Dvorana 5: 17.30 - 20.00 - 22.10 »L'ul-tima ruota del carro«. & Izleti SKRD JADRO IZ RONK prireja v sklopu projekta »Po rekah in po vodah Slovenije« v sodelovanju s CTS enodnevni izlet s kosilom v Brezje, Radovljico, Kropo, Kamno Gorico in Vrbo v nedeljo, 17. novembra; informacije in prijave po tel. 0481-82273 (Roberta ali Sara). SPDG obvešča udeležence pohoda na Lašček v nedeljo, 17. novembra, da bo odhod ob 8. uri s parkirišča pri Rdeči hiši v Gorici. Prevoz z lastnimi sredstvi. Kosilo iz nahrbtnika. Začetek pohoda pri cerkvi v Lokovcu ob 9. uri. □ Obvestila DRUŠTVO PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV IZ SOVODENJ prireja družabno srečanje v agriturizmu Ma-lovščevi v Vitovljah v nedeljo, 1. decembra. Poskrbljen bo prevoz z avtobusom, odhod izpred sovodenjske telovadnice ob 12. uri, predvidena vrnitev na istem mestu ob 18. uri. Otroci do vključno 12. leta se kosila in dru- žabnosti udeležijo zastonj. Vpisovanja bodo potekala na sedežu društva v Gabrjah ob torkih od 17. do 18. ure ali po tel. 329-40069255 (Vincenza) in tel. 340-3423087 (Paola). 0 Prireditve ZAHVALNO NEDELJO bodo Pevmci, Štmavrci, Oslavci in Podgorci tudi letos praznovali skupaj. Kmečka vozila se bodo zbrala v nedeljo, 17. novembra, ob 9.30 pred cerkvijo v Pev-mi, ob 10. uri se bo začela maša. Sledil bo tradicionalni blagoslov kruha, vina, traktorjev in kmečkega voza s pridelki. Ob 11. uri se bo začel sprevod traktorjev po vaseh, nakar bo na vrsti družabno kosilo. GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabi na predstavitve Knjižne zbirke 2014 v ponedeljek, 18. novembra, ob 17. uri v Galeriji Ars na Travniku 25 v Gorici. KRUT IN DRUŠTVI SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO IN TRŽAŠKO vabijo člane in prijatelje na kul-turno-pevsko prireditev »Starosta mali princ«, ki bo v nedeljo, 17. novembra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici. Udeleženci se pred koncertom lahko odpeljejo z lastnimi sredstvi do Cer-ja, kjer bo okrog 13.45 obisk spomenika in muzeja. Po ogledu bo odhod v goriški Kulturni dom; informacije po tel. 0481-532092 ali ob torkih od 9. do 12. ure v goriškem uradu KRUT-a, Korzo Verdi 51/int, tel. 0481-530927 oziroma na sedežu v Trstu, Ul. Cicerone 8, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. V KNJIGARNI UBIK na Korzu Verdi 119 v Gorici bosta danes, 16. novembra, ob 16. uri Elisabetta Damianis in Daniele Ungaro predstavila »couse-ling« šolo »Gemino«. PRIREDITEV »POEZIJA V SLIKI IN BESEDI« bo v ponedeljek, 18. novembra, ob 18. uri v galeriji Kulturnega doma v Gorici. Večer zaobjema odprtje razstave slikarja Andreja Kosiča iz Gorice, ki slavi letos 80-letnico, in prebiranje poezij tržaškega pesnika Marka Kravosa ob njegovi 70-letnici. Kosiče-va dela bo predstavil likovni kritik Jo-ško Vetrih, člani gledališke skupine Tik-Tak teater iz Gorice pa bodo dogodek popestrili z branjem Kravosovih poezij. GORIŠKA DELEGACIJA FAI prireja v počastitev spomina na režiserja Federica Fellinija 18. in 25. novembra, ob 17. uri v goriškem Kinemaxu projekciji filmov »Amarcord« in »Prova d'orchestra«. Pred vsako projekcijo bodo profesorji DAMS-a na Videm-ski univerzi pripravili krajši uvod. GORIŠKI MUZEJ NOVA GORICA vabi v sklopu muzejskih torkovih večerov v gradu Kromberk v torek, 19. no- vembra, ob 20. uri na predavanje Ferdinanda Šerbelja, ki bo govoril na temo neznanega o znanih slikah v zbirkah Narodne Galerije v Ljubljani. PD RUPA-PEČ vabi letošnje izletnike na Portugalsko na predvajanje diapozitivov in fotografij v torek, 19. novembra, ob 18.30 v društvenih prostorih v Rupi. Sledila bo družabnost. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo v torek, 19. novembra, ob 19. uri družabni večer z naslovom »Služba ali družina? Oboje!« Gostje večera bodo Miro Cerar, Vlasta Nussdorfer, Miha Kramli, Iztok Mlakar (kot video interpret) in Bojan Kodelja (vodja programa NE-ODVISEN.SI). V ospredju bodo odnosi v družini, usklajevanje družinskega in poslovnega življenja ter pasti najrazličnejših oblik zasvojenosti; vstop prost (brezplačne vstopnice pri blagajni Kulturnega doma Nova Gorica ob delavnikih od 10. do 12. ure in od 15. do 17. ure ter uro pred dogodkom). KD OTON ŽUPANČIČ iz Štandreža organizira predavanje z naslovom »Kaj je muzikoterapija in čemu služi?« v sredo, 20. novembra, ob 20.30 v Kulturnem Domu Andrej Budal v Štan-drežu, ulica Montello 9. Predavanju sledi praktični del, kjer bodo uporabili receptivno in aktivno tehniko glasbene terapije. Vodi Sara Hoban, dipl. muzikoterapevtka po modelu Rolando Benenzon; informacije po tel. 0481-280363 ali 333-8139217). SREČANJA POD LIPAMI v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici: v petek, 22. novembra, ob 17.30 bo gost misijonar Pedro Opeka, letošnji kandidat za Nobelovo nagrado za mir. Pogovor bo vodil časnikar Jože Možina. Pogrebi DANES V FARI: 14.30, Licia Marega vd. Marega v cerkvi in na pokopališču. DANES V RONKAH: 11.00, Teodolin-da Pin vd. Clapiz (iz tržiške bolnišnice) v cerkvi Sv. Štefana v Romjanu, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 10.55, Giorgio Vin-zan s pokopališča v cerkev Sv. Nikolaja in na pokopališče; 11.15, Maria Carla Tonini por. Superti iz bolnišnice v cerkev Device Marcelliane, sledila bo upepelitev. DANES V KOPRIVNEM: 10.30, Orestilla Grinover (iz Gradeža) v cerkvi v Ko-privnem in na pokopališču v Gorici. DANES V TURJAKU: 11.00, Silvia Lombardo por. Milocco (iz Vidma) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V ŠKOCJANU: 14.00, Aviana Russi vd. Gregorin s pokopališča v Be-glianu v cerkev v Škocjan, sledila bo upepelitev. 1 2 Sobota, 16. novembra 2013 APrimorski r dnevnik Kopitar obljubil nastop za zimskih OI NEW YORK - Anže Kopitar je v severnoameriški ligi NHL z ekipo Los Angeles Kings gostoval pri New York Islanders in zmagal s 3:2. Kopitar je k zmagi prispeval podajo. Po tekmi je dejal, da je cilj za to sezono spet uvrstitev v končnico prvenstva NHL, ob tem pa zagotovil, da bo igral za reprezentanco na olimpijskih igrah 2014, če bo le zdrav. Slovenski zvezdnik je s svojo igro v letošnji sezoni še kar zadovoljen, vendar si želi doseči kakšen gol več. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu Norvežan Magnus Carlsen povedel CHENNAI - Norvežan Magnus Carlsen je v včerajšnji peti partiji za naslov šahovskega svetovnega prvaka v Chennaiju z belimi figurami premagal branilca naslova, Indijca Vis-wanathana Ananda. 22-letni norveški izzivalec je po zmagi v točkah povedel s 3:2, šesta partija pa bo na sporedu danes. Tekmeca bosta do 26. novembra igrala 12 partij. Nagradni sklad v Chennaiju znaša 1,64 milijona evrov, zmagovalec pa bo prejel 60 odstotkov te vsote. OBISK PRI ZSŠDI - Ne zgolj vljudnostno srečanje z deželnim odbornikom za šport Torrentnev »da« in »ne« »Ni me potrebno posebej prepričevati o specifični vlogi športa med Slovenci v Italiji za ohranjevanje narodne identitete, ker to specifiko dobro razumem.« Obisk, ki ga je deželni odbornik za šport in kulturo Gianni Torrenti v spremstvu deželnega svetnika Igorja Gabrovca opravil na tržaškem sedežu Združenja slovenskih športnih društev (ZSŠDI) v Italiji, je bil več kot zgolj vljudnostni. Torrenti je na Deželi zadolžen za vprašanja naše skupnosti, je član upravnega odbora Slovenskega stalnega gledališča, ne skriva, da so bili njegovi predniki Potočnik, k boljšemu poznavanju našega športa pa morda »pomaga« tudi to, da je njegova sestra Isabella aktivna igralka pri namiznoteniškem odseku ŠK Kras (sam je bil odličen igralec in tudi predsednik deželne namiznoteniške zveze). Zato so pri ZSŠDI naleteli na pozornega sogovornika. Dosti pozornejšega od prejšnjega odbornika, Pordenončan De Anna, ki se z ZSŠDI ni nikoli srečal. Predsednik Ivan Peterlin (z njim so bili odborniki Nadja Kralj, Loredana Prinčič in Igor Kocijančič) je gosta uvodoma seznanil s številkami, s katerimi se ZSŠDI rado pohvali: 57 društev, 3.000 agonistov, 750 kvalificiranih odbornikov, 31.000 ur letnih ur vadbe, 2.300 uradnih nastopov na leto. Za Torrentija je imel Peterlin dve konkretni prošnji. Na eno je takoj prejel pozitiven odgovor: članstvo v posvetovalni komisija za šport pri ZSŠDI bodo spet razširili, v njej pa bo mesto tudi za predstavnika ZSŠDI. Kot v času odbornika Antonaza v upravi Riccarda Illyja. Peterlin je tudi odkrito slišal besedo »ne«. Prispevki za redno delovanje naših društev, za katere je Peterlin opozoril, da so skromni, se ne bodo povečali. Torrenti je tudi povedal zakaj. Sredstva za šport so se v bilanci Dežele razpolovila. Od 9 na 4,5 milijona V finalu Predstavniki ZSŠDI so v Gianniju Torrentiju naleteli na pozornega sogovornika kroma evra. Športnih društev je v naši deželi 4.000. Vsem priti na roko ni mogoče, deliti drobtine nima smisla. Zato se bo nova uprava opredelila za novo pot: še bolj bo financirala prireditev in konkretne projekte. »Kratkoročno se to lahko zdi breme, dolgoročno pa pomeni investicijo v rast,« je povedal Torrenti. Od prejšnje desno sredinske uprave se zdajšnja želi razlikovati tudi po »bolj levičarski« pozornosti za invalidski šport in pobude športnih ustanov s socialno valenco. Svojo novo usmeritev na področju športne politike bo sicer deželna uprava v polnem razpredla šele prihodnje leto. Enak način razmišljanja mora po odbornikovem mnenju veljati tudi za manjšino. Torrenti je tudi na sedežu ZSŠDI ponovil to, kar je v ponedeljek povedal na seji deželne posvetovalne komisije za Slovence: sistem financiranja naše skupnosti je treba prenoviti, zdajšnji vodi v paralizo. Za naslednje triletno obdobje so sredstva zagotovljena in kaže, da jih bo celo več. Zato je prav zdaj čas, da se razmisli o njihovi bolj racionalni delitvi: nič več samo vsakemu po malem, temveč tudi vlaganje v projekte za rast, je povedal Torrenti. Kar zadeva šport naj predloge v tem duhu pripravi ZSŠDI, Dežela mu bo prisluhnila, je bil pravi »asist«, ki ga je odbornik za šport ponudil včeraj naši krovni športni organizaciji. Dal ji je moč, naložil ji je tudi veliko odgovornost. NOGOMET - Play-off Ukrajina prestrašila Francoze KIJEV - Na prvih tekmah dodatnih kvalifikacij za uvrstitev na svetovno prvenstvo 2014 v Braziliji je Ukrajina nekoliko presenetljivo z 2:0 premagal Francijo. Na Islandiji sta se domača reprezentanca in Hrvaška razšli z neodločenim 0:0. Portugalska je z golom Cristiana Ronalda (1:0) premagala Ibrahimovičevo Švedsko. Grčija pa je bila s 3:1 boljša od Romunije. Povratne tekme bodo v torek. U21 - Kvalifikacije za EP 2015: Slovenija - Rusija 0:1. PRIJATELJSKA TEKMA - Italija in Nemčija sta se v sinočnjem prijateljskem srečanju razšli z neodločenim izidom 1:1. Nemčija (zadela je dve vratnici in prečko) je povedla s Hummelsom, nato pa je že v prvem polčasu izenačil Abate. THOHIR - Indonezijski poslovnež Erick Thohir je od včeraj tudi uradno novi predsednik nogometnega prvoligaša Inter-ja. EVROLIGA - 5. krog: Crvena zvezda - Lietuvos 88:77 (Blažič 16), Olympiakos -Zielona Gora 79:77 (Begič 2), CSKA - Partizan 88:46, EA7 - Strasbourg 83:72, Gala-tasaray - Bayern 84:74. TALENTI - Dežela FJK je 85 mladim športnim talentom letos namenila 80 tisoč evrov. Med njim so tudi: gimnastičarka Tea Ugrin, umetnostna kotalkarica Martina Pecchiar in namiznoteniška igralka Krasa Claudia Micolaucich. Kosovelja najboljša tekača MEDVODE - Mitja in Mateja Koso-velj sta bila na tradicionalnem letnem srečanju Združenja za gorske teke pri Atletski zvezi Slovenije v Sori pri Medvodah razglašena za najuspešnejša slovenska gorska tekača sezone 2013. Mateja Kosovelj je v posebnem slovenskem točkovanju, po katerem poteka izbor od leta 2008, dosegla kar 1773 točk, Mitja pa 1480 točk. Mitja Kosovelj je med drugim osvojil zlato na svetovnem prvenstvu v gorskem maratonu na Poljskem. NAS SOBOTNI SMEROKAZ Pri nas: AcegasAps jutri, derbi v Vipolžah Rokometaši Pallamana Trieste bodo igrali danes ob 19.00 v Brixnu. Prav tako drevi ob 20.00 bo Triestina v nogometni D-ligi na Roccu gostila Marano. Popoldne (13.30) bo v okviru 3. SNL Tabor doma v Sežani gostil Kranj, v Vipolžah pa bo jutri (13.30) derbi med Brdami in Tolminom. V Vidmu bo ob 15.30 prijateljska tekma med Udinesejem in Koprom. Košarkarice (A2-liga) miljske-ga Intercluba bodo nocoj ob 20.30 v Ža-vljah igrale proti Valmadreri. Ob 18.30 pa bo v tržaški športni palači na sporedu deželni derbi med ekipa Sgt in videmskim Delserjem. V košarkarskem drugoliga-škem prvenstvu bo tržaški Acegas jutri ob 18.00 v Trstu gostil Ferentino. Davisovega pokala je po včerajšnjih dvobojih izid med Srbijo in Češko izenačen. Za prvo točko proti Češki poskrbel Novak Bokovič. Premagal je Radeka Štepaneka s 7:5, 6:1, 6:4. Nato je Lajovič izgubil proti Berdychu. Na sliki desno Erik Švab NA KAVČU ... Davisov pokal - Dva tedna po finalu v ženski konkurenci, kjer je prevladala Italija, poteka ta konec tedna še zaključni akt neuradnega svetovnega prvenstva za moške reprezentance, prestižni Pokal Davis. Včeraj sta bila v Beogradu med Srbijo in Češko na sporedu prva obračuna posameznikov, medtem ko bosta danes stopili na igrišče dvojici. Za Srbe bosta igrala Božoliac in Ži-monjic, za Čehe pa Berdych in Štepanek. Jutri odločilna dvoboja posameznikov. Alternativi: Jutri se bo z relijem po Veliki Britaniji končalo svetovno prvenstvo v reliju. Odločitve so sicer že padle, saj si je - po devetih letih premoči Sebastiana Loeba, ki se je letos delno umaknil in nastopil le na štirih dirkah - naslov zagotovil Sebastien Ogier. Naslov torej ostaja v Franciji. Italijanska ragbi reprezentanca bo danes (pričetek ob 15. uri) v Cremoni odigrala prijateljsko srečanje, t.i. test match, Lopar, plezalke ali žoga? V Beogradu za konec teniške sezone - Erik Švab: »Slovenija ima močne plezalce« - V Kanalu goriški derbi proti otokom Fidži. Pred sedmimi dnevi je v Turinu Italija z gladkim 20:50 podlegla Avstraliji, tokrat pa naj bi bili »azzur-ri« papirnati favoriti. NA IZLET ... Finale svetovnega pokala v plezanju - V Kranju bo danes (kvalifikacije v jutranjih urah in nato, od 17. ure dalje, polfinale - vstopnica 4 €) in jutri (finale od 17. ure - vstopnica 8 €) finale svetovnega pokala v težavnostnem plezanju in kombinaciji (težavnost in hitrost plezanja) v dvorani Zlato Polje v Kranju. O tem dogodku smo se pogovorili z Erikom Švabom, ki se je pred leti tega tekmovanja tudi udeležil: »Mislim, da je ogled finala koristen, saj ima gledalec odličen vpogled v tekmovalno športno plezanje. To velja tudi za tiste, ki ne vedo, za kakšen šport točno gre. Za poznavalce tega športa pa je finale v Kranju vreden ogleda že za to, ker gre za morda najbolje organiziran dogodek v sklopu svetovnega pokala.« Katere so razlike in podobnosti med plezanjem v naravni ali umetni steni? Ti dve zvrsti plezanja sta v bistvu različni a komplementarni. Kdorkoli želi biti vrhunski plezalec v naravi mora trenirati na umetni steni, ki je boljša za trening. In na teh tekmah svetovnega pokala se lah- ko marsikaj nauči, na primer aktraktivne ali posebno dinamične gibe. Po drugi strani tudi odlični plezalci na umetni steni so omejeni, če ne plezajo v naravnih stenah. Oprimki na umetnih stenah so le tisti, ki jih pritrdiš. So torej omejeni, v naravnih stenah pa jih je več, a so različni. Zato moraš vaditi tudi na naravnih stenah, da izboljšaš tehniko in okrepiš določene dele telesa. Ni slučaj, da so vsi najboljši plezalci odlični tako v naravnih kot umetnih stenah. Razlike v tehniki niso pretirane. Verjetno je na umetni steni bolj pomembna moč in dinamičnost, v naravni preciznost in moč prstov, saj so tu običajno manjši oprimki. Tretja zvrst je plezanje po ledu. V resnici bi morali potegniti različno vzporednico. Eno je plezanje v suhem okolju, drugo po ledu, saj so tudi v tem primeru tako tekmovanja v naravnih ledenih stenah kot v umetnih. Značilnosti so podobne kot v »suhih« stenah. Tudi na ledenih površinah so med umetno in naravno steno razlike v tehniki. Na primer je zelo težko dobiti previsne ledene slapove, saj v naravi voda pada vertikalno, medtem ko na umetni steni lahko narediš popolnoma previsen ledeni stolp. Slovenija blesti v vseh teh disciplinah. V ospredju so zlasti ženske. Res je. Tako v umetnih kot v naravnih stenah, tako po ledu kot na suhih po- vršinah je Slovenija v ospredju. Pri ženskah Martina Čufar, Natalija Gros, Mina Mar-kovič (slednja bi lahko jutri v Kranju znova osvojila svetovni pokal, op.p) so bile svetovne prvakinje v dvoranskem športnem plezanju. Slovenija je uspešnejša v ženski konkurenci zaradi organizacije. Prej se je namreč začelo delati med ženskami, kjer je organizacija odlična že na mladinski ravni. Nato so začeli delati dobro tudi v moški konkurenci, tako da je zdaj tudi moška reprezentanca kakovostna, mladi pa so redno na vseh tekmah na stopničkah. Alternativa: Za sicer vse bolj skromne ljubitelje italijanske košarke je lahko zanimiv ponedeljkov večerni izlet v Benetke. Med tednom je Umana po zelo skromnem začetku sezone (le ena zmaga v petih tekmah) odslovila trenerja Mazzona in ga nadomestila z Žarejem Markovskijem, ki pa bo imel takoj zelo zahtevno nalogo. Umana bo namreč v ponedeljek ob 20.30 gostila najbrž glavnega kandidata za naslov Emporio Armani iz Milana. (SKORAJ) PEŠ NA TEKMO ... Salonit Anhovo - Go Volley - Drevi ob 19. uri bo v Kanalu pri Gorici v sklopu 1. državne odbojkarske lige za moške na sporedu derbi med Salonitom Anhovo in Go Volleyjem. Salonit je trenutno prvi na lestvici, medtem ko je Go Volley tretji s šestimi točkami zaostanka. (I.F.) ŠPORT Sobota, 16. novembra 2013 17 Samuel Zidarič na turnirju v Carigradu Slovenski košarkar tržaške ekipe Team 98 Samuel Zidarič je včeraj odpotoval v Carigrad v Turčijo, kjer bo kot okrepitev nastopil z rimsko ekipo U16 Stelle Az-zurre Academy. V Carigradu bo Zidarič na kakovostnem mednarodnem mladinskem turnirju igral proti ekipam Galatasaraya, Efesa in Fenerbahčeja. Danes v živo po našem spletu vse tekme www.primorski. eu naših članskih ekip TUDI NA iPadu in iPhonu y Dobiš nas tudi na t^itterj u primorski_sport KOŠARKA - V državni diviziji C in deželnih ligah Za potrditev drugega mesta Jadran drevi v San Vendemianu - Breg in Bor na domačem parketu - Kontovel v Krminu daljšem okrevanju sta letos ponovno na razpolago organizator igre Gherardini in krilo Brugnera, odličen je center Carlesso, ki je bil večkrat razglašen za najboljšega visokega igralca B-lige, iz Marghere pa se je k San Vendemianu letos preselil Voltolina, izkušeno krilo, ki igra tudi pod košem. Skratka, ekipa izstopa po fizični premoči, trener pa ima na razpolago tudi dolgo klop. Jadranovci so se na srečanje dobro pripravili. Po nekaj tednih je trener Mura imel na treningih spet popolno postavo, vključno z De Petrisom, ki ne čuti več mo-Trener Brega čnih bolečin v hrbtu. Po dveh zaporednih Valter Vatovec zmagah vlada v Jadranovem taboru dobro med min ut0 vzdušje, igralci so bržkone dobili več zau- 0dm0ra panja vase, tako da bodo skušali odščipni- ti na gostovanju čim več. (V.S.) ODBOJKA - B2 Jerončič proti nekdanjemu soigralcu V državni B2-ligi bo Sloga Tabor Televita jutri v Repnu (začetek ob 18.00) igral proti ekipi Progetto Agora' iz Benetk. »V zadnjih dveh krogih so nedeljski nasprotniki dvakrat zmagali. S 3:0 so premagali Bibione, s 3:2 pa Sisley. Očitno so v dobri formi. Kljub temu bomo skušali osvojiti vse točke, saj nas nato čakata dve zelo težki tekmi, deželna derbija s Cordenonsom in Prato,« razmišlja odbojkar Sloge Tabor Ambrož Peterlin, ki je tudi ta teden bolj slabo treniral, saj še ni povsem pozdravil gripe. Jutri pa bo na razpolago trenerju Jerončiču, ki bo računal tudi na vse ostale. Pri ekipi iz Benetk bo igral tudi Vicini, ki je bil Jerončičev soigralec v Pa-dovi. Takrat je igral libera, v B2-li-gi pa igral tolkača. V moški deželni C-ligi bo združena goriška ekipa Olympie drevi v domačem športnem centru Špacapan gostila moštvo z Ronk. Domačini so favoriti. Nocoj bo združena ekipa Soče gostovala v Tržiču. Ob 18.00 na Opčinah bo v moški D-ligi igrala tudi Sloga Tabor, ki bo gostila Pav. V ženski C-ligi bo Zalet igral jutri. Varovanke trenerja Edija Bo-sicha bodo ob 17.30 gostovale v kraju Fiume Veneto. HOKEJ NA ROLERJIH - A2-liga Polet v Piacenzi za prvo mesto na lestvici Hokejisti na rolerjih openske-ga Poleta Kwins se bodo danes odpeljali na pomembno gostovanje v Piacenzo. Domača ekipa je podobno kot črno-oranžni še brez poraza prva na lestvici. »Piacenza se kot mi poteguje za napredovanje v A1-ligo. Obeta se lep dvoboj,« je napovedal športni vodja Poleta Sergio Battisti. Trener Dejan Rusanov ne bo imel na razpolago Doriana De Iaca. kroma Tekma kroga v državni diviziji C bo bržkone ravno tista, na kateri se bo Jadran Franco pomeril s San Vendemianom (ob 21.00 v gosteh). Obe ekipi sta z osmimi točkami, štirimi zmagami in dvema porazoma (izgubil proti Oderzu in Mestram v zadnjih sekundah) drugi na lestvici, tako da bo zmaga pomenila potrditev drugega mesta. Skratka, obeta se zanimivo srečanje. Stari znanec San Vendemiano se letos predstavlja v okrepljeni postavi. Po DEŽELNE LIGE Bor proti tržiški »armadi« V osmem krogu deželne C-lige bosta Bor in Breg igrala na domačih parke-tih. Borovci bodo ob 18.30 gostili tržiški Falconstar, prava armada tega prvenstva. Po dveh porazih so Oberdanovi varovanci željni revanše, za zmago proti prvemu favoritu za napredovanje pa bo potreben nastop na višku moči in storilnosti, torej NOGOMET Jutri v deželnih ligah Derbija kroga v Repnu in Štandrežu Osrednja tekma kroga bo jutri v Repnu, kjer bo domači Kras v 11. krogu elitne lige gostil Chions, ki je z 19 točkami četrti na lestvici. Furlanska ekipa ima za seboj devet pozitivnih rezultatov (tri zaporedne zmage). Izgubila je le v prvem krogu proti San Danieleju. »Chions je odlična ekipa. To smo dobro vedeli, že pred začetkom sezone. Igrajo agresivno in so zelo uigrani,« je dejal predsednik Krasa Goran Kocman. Chions se je obenem s sredino zmago proti Cjarlinsu uvrstil tudi v pokalni finale, v katerem bo igral proti Krasu (6. januarja). Trener Branko Zupan jutri ne bo imel na razpolago Colavet-te. Corvaglia je med tednom opravil le en trening, tako da bo bržkone začel tekmo na klopi. Po Chionsu čaka Kras še ena težka preizkušnja. V soboto, 23. novembra, bo Kras gostoval v Azzanu Decimu. V elitni ligi bo danes v Miljah na sporedu pokrajinski derbi med Muggio in San Luigijem. V promocijski ligi bo tekma kroga jutri v Štandrežu. Domača Juventina (17 točk) bo gostila Torviscoso, ki ima 19 točk na lestvici. Rdeče-beli bodo tako imeli priložnost, da ekipo iz mesteca Tor di Zuin (tako se namreč imenuje kraj v furlanščini, Torviscoso so zgradili v letih 1937/38 v času fašistične diktature, potem ko so bonificirali tamkajšnje močvirnato območje), prehitijo na lestvid. Odsoten bo Trangoni, Stabile in Pan-tuso pa sta pod vprašajem. Vesna bo igrala v Špetru Slovenovem. Varovanci trenerja Zanuttiga, ki so v sredo po enajstmetrovkah v pokalnem četrtfinalu izgubili proti Juventini, bodo skušali z novo zmago potrditi prvo mesto na lestvici. V 1. amaterski ligi bo Breg v Kopriv-nem igral proti Isontini, ki letošnje sezone ni začela na najboljši način. »Toda ne smemo jih podcenjevati,« so previdni v taboru Brega. Trener Cernuta naj bi imel na razpolago vse svoje varovance. Trebenski Primorec do na domači »Griži« gostil Pro Go-rizio, ki ne blesti, saj ima le 8 točk na lestvici. Primorec bo torej favorit. Težje delo bodo imeli nogometaši Sovodenj, ki bodo doma gostili Gradese. Ekipa iz Gradeža ima le dve točki več na lestvici. Skratka, lepa priložnost za belo-modre, da jih z osvojitvijo treh točk prehitijo. V 2. amaterski ligi bo Zarja v Bazovici gostila Sistiano, pri kateri igra kar nekaj slovenskih nogometašev. Med njimi je tudi Marko Kočič, ki je še lani oblačil dres ba-zovskega kluba. V 3. AL bo Gaja, ki je v zadnjih treh krogih izgubila in prejela 10 golov, igrala na Opčinah proti Chiarboli. V gro-pajsko-padriškem taboru pričakujejo reakcijo. Mladost bo v Doberdobu gostila tržaški Cgs, medtem ko bo Primorje na Rouni igralo proti Lucinicu. POKAL - Juventina bo polfinalno tekmo državnega pokala promocijske lige igrala proti ekipi Zaule in to v nedeljo, 22. decembra ob 14.30. Kje bo tekma, bo odločal žreb. Juventina je v sezoni 1999/2000 (takrat je igrala v 1. AL) osvojila deželni pokal, ki se je odvijal še po stari formuli: nastopalo je vseh 64 ekip od 3. do 1. AL. (jng) 5 krogov dolg post Zarje, ki je zadnjič zmagala šele 6. oktobra na domači tekmi proti Roianeseju s 6:1. Odtlej so »rdeči« trikrat izgubili in dvakrat igrali neodločeno ter se tako oddaljili od zgornjega dela lestvice. pravi podvig. V Borovih vrstah je zaradi težav z gležnjem vprašljiv le nastop mladega Norbeda. Breg pa bo v športnem centru Kla-bian igral proti Romansu. Tudi Vatov-čevi fantje ne bodo imeli lahkega dela. Bregov trener bo imel na razpolago vse varovance. V D-ligi bo Kontovel gostoval v Krminu. »Proti Albi bomo skušali prekiniti tri kroge dolgo negativno serijo. Fantje so dobro pripravljeni,« je napovedal trener Kontovela Marko Švab. ZMAGA SOKOLA - Sinoči, D-liga: Sokol - Perteole 77:55 (Ferfoglia 25, Hmeljak 15). Promocijska liga: Villesse - Dom 74:53 (Abrami 20, G. Zavadlav 7). Domači šport Danes Sobota, 16. novembra 2013 KOŠARKA DRŽAVNA DIVIZIJA C - 21.00 v San Vendemianu: San Vendemiano - Jadran Franco DEŽELNA C-LIGA - 18.30 na Stadionu 1. maja: Bor Radenska - Falconstar; 20.30 v Dolini: Breg -Romans D-LIGA - 20.30 v Krminu: Alba - Kontovel DEŽELNI U17 - 17.30 v Krminu: Alba - Breg/Jadran NOGOMET DEŽELNI MLADINCI - 17.30 na Proseku, Rouna: Kras - Zaule ODBOJKA MOŠKA C-LIGA - 20.30 v Gorici (Spacapan): Olympia - Ronchi San Giuseppe; 21.00 v Tržiču: Fincantieri - Soča ZBDS MOŠKA D-LIGA - 18.00 na Opčinah: Sloga Tabor - Pav 1. ŽENSKA DIVIZIJA - 17.00 v Trstu (Svevo): Olympia - Zalet Sloga; 18.30 v Trstu (licej Oberdan) Oma - Zalet Breg; 20.30 v Briščikih: Zalet Kontovel - Prevenire; 19.00 v Kulturnem domu v Gorici: Govolley - Turriaco UNDER 14 ŽENSKE - 16.00 v Nabrežini: Sokol - Oma HOKEJ NA ROLERJIH A2-LIGA - 20.30 v Piacenzi: Piacenza - Polet Kwins Jutri Nedelja, 17. novembra 2013 NOGOMET ELITNA LIGA - 14.30 v Repnu: Kras - Chions PROMOCIJSKA LIGA - 14.30 v Štandrežu: Juventina - Torviscosa; 14.30 v Špetru Slovenovem: Valnatisone - Vesna 1. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Koprivnem: Isontina - Breg; 14.30 v Trebčah: Primorec - Pro Gorizia; 14.30 v Sovodnjah: Sovodnje - Gradese 2. AMATERSKA LIGA - 14.30 v Bazovici: Zarja -Sistiana 3. AMATERSKA LIGA - 14.30 na Opčinah, Ul. Alpini: Chiarbola - Gaja; 14.30 v Doberdobu: Mladost -Cgs; 14.30 na Proseku: Primorje - Lucinico DEŽELNI NARAŠČAJNIKI - 10.30 v Miljah: Muggia - Kras NARASČAJNIKI - 10.30 v Rudi: Ruda - Juventina; 10.30 v Medeji: Pro Romans Medea - Sovodnje. NAJMLAJŠI - 9.30 v Štandrežu: Juventina - Pro Romans Medea; 10.30 na Proseku: Kras - Alabarda ODBOJKA MOŠKA B2-LIGA - 18.00 v Repnu: Sloga Tabor -Progetto Agora' Venezia ŽENSKA C-LIGA - 17.30 v Fiume Venetu: Fiume Veneto - Zalet UNDER 16 ŽENSKE - 11.00 v Sovodnjah: Soča Lokanda Devetak - Villesse KOŠARKA DRŽAVNI U17 - 11.00 v Vidmu: UBC - Jadran ZKB DRŽAVNI U15 - 11.00 v Nabrežini: Jadran ZKB -Falconstar DEŽELNI U14 - 11.00 v Trstu (licej Oberdan): Azzurra - Kontovel DEŽELNI U14 ŽENSKE - 16.00 v Briščikih: Polet -Casarsa GREGOR ZNIDARČIČ Do plezališča kar priteče z nahrbtnikom Kako vključiti v trening plezanje in tek? Gregor Znidar-čič, 24-letni študent prava iz Opčin, je poleti to preizkusil. Z doma se je odpravil z manjšim nahrbtnikom, kamor je spravil plezalke in vrečko za magnezij, pretekel Napoleonsko cesto do plezališč, plezal uro ali kaj več, in nato spet odtekel do doma. Gregor sicer dlje teče kot pleza: s plezanjem se je navdušil na tečaju SPDT konec leta 2012, teče pa pet let. »V otroških letih sem plaval pri Boru in igral odbojko pri Slogi, nato pa športno dejavnost opustil. Pred petimi leti me je bratranec Loris Jerman prepričal, naj se približam teku,« je pojasnil Openc. In tako se je začelo. Letos, če se ne motim, ste pretekli tudi prvi polmaraton? Tako je. Tekmovanja me niso navduševala, nato pa me je bratranec prepričal, naj se vpišem na ljubljanski polmaraton. Šlo je v bistvu za dvoboj. Kakšen je bil izid? Razdaljo sem pretekel v zame dobrem času 1:47,20, s tem da smo zadnjih pet kilometrov tekmi z vetrom proti. Kdaj ste začeli priprave na polmaraton? Po 15. avgustu. Nisem sledil točnemu programu. Skušal sem preteči čim več kilometrov. Najdlje sem tekel 25 kilometrov. Kako pogosto tečete? Pozimi nekoliko manj, poleti pa vsak dan 10 kilometrov. Pred letom in pol približno sem začel tudi teči po brezpotjih, oziroma tako, da nimam točno določenih postojank, in zato tečem s stekleničko v rokah. Temu pravimo trail running. Navadno se odpravim od Opčin do Bazovice, tečem pa po stezah z močnimi vzponi ali spusti. Kateri so naslednji tekaški cilji? Pozimi bom redno treniral intervalne teke, nato bo na vrsti Kraški maraton in Bavisela. Morda se bom v maratonu preizkusil leta 2015. Ali boste zdaj sledili posebnemu programu? Ne. Povečini informacije črpam po pogovoru z izkušenimi tekači. Zakaj pa tako radi tečete? Predvsem, da ohranjam formo. Rad bi izboljšal tudi na hitrosti in torej izboljšal že doseženi čas pol-maratona. Obenem pa tečem, ker je občutek po koncu teka res dober. Ob teku pa tudi plezate. Tako je. Začel sem oktobra 2012 na tečaju SPDT, nato pa sem se navdušil. Upam, da bom marca opravil tudi izpit športnega plezalca. V bodočnosti pa bi se lahko opravil še izpit za gorskega vodnika 1. Zelo rad tudi planinarim: izbiral zavarovane plezalne poti v Julijskih Alpah. Kje pa plezate pozimi? V telovadnici v športnem centru Zarja dvakrat tedensko. (V.S.) 18 Sobota, 16. novembra 2013 VREME, ZANIMIVOSTI / KITAJSKA - Komunistična partija objavila sklepe tretjega plenuma Politika enega otroka zrahljana, delovna taborišča odpravljena Peking bo dovolil zasebne banke in vzpodbujal zasebni kapital v številnih sektorjih PEKING - Kitajska bo zrahljala politiko enega otroka in tako več parom omogočila, da imajo dva otroka. Sporna taborišča, v katerih izvajajo prevzgojo z delom, bo odpravila, smrtno kazen pa bo izvajala v manjšem obsegu. Uvedla bo tudi niz gospodarskih reform, je včeraj sporočila vladajoča komunistična partija. Odločitev je komunistična partija obelodanila po ključnem zasedanju v začetku tedna, znanem kot tretji plenum. Ta že tradicionalno velja za prostor napovedi pomembnih reform, tokrat pa je potekal leto dni potem, ko so na čelo partije stopili novi voditelji pod vodstvom Xi Jinpinga. Na njem so sprejeli 22.000 besed dolg dokument o reformah. Sprememba na področju načrtovanja družine bo parom, v katerih je eden izmed partnerjev edinec, dovolila, da imajo dva otroka. Sedanja kitajska zakonodaja parom prepoveduje več kot enega otroka, izjeme pa so doslej veljale za pare, v katerih sta bila oba partnerja edinca, kot tudi za etnične manjšine in pare na podeželju, ki se jim je kot prvi otrok rodila deklica. Peking je politiko enega otroka uvedel, da bi zajezil rast prebivalstva, njeno izvrševanje v praksi pa je bilo včasih tudi brutalno. Oblasti niso nalagale le glob, ampak so izvajale tudi prisilne sterilizacije in zahtevale splave že visoko nosečih žensk. "Politika rojstev bo postopoma prilagojena in izboljšana s ciljem promocije dolgoročne uravnotežene rasti prebivalstva," je poročala Xinhua. Kitajsko vodstvo je kljub vrsti pozivom k spremembi načrtovanja družine v državi doslej vztrajalo, da je politika enega otroka nujna, češ da bi pretiran demografski razvoj ogrozil gospodarsko rast države. Kritiki pa so izpostavljali, da ta politika prispeva k poglabljanju neravnovesja med spoloma, saj so splavi z deklicami nosečih žensk vse do danes pogosti. V letu 2012 se je na 100 deklic rodilo okoli 118 dečkov. Predstavniki civilne družbe so letos opozorili tudi na grožnjo staranja kitajskega prebivalstva, saj se je v letu 2012 prvič po desetletjih število prebivalcev v starosti za delo začelo zmanjševati. Z odpravo delovnih oz. prevzgojnih taborišč, v katerih lahko državljani pristanejo zgolj po odločitvi policije, namerava Kitajska izboljšati človekove pravice in pravosodne prakse. Ta taborišča so zelo nepriljubljena. Policija vanje pošilja prestopnike, a tam lahko pristanejo tudi posamezniki, ki se ne strinjajo z odločitvami lokalnih oblasti ali od njih zahtevajo odpravo krivic. Lokalne oblasti pa se jih na ta način znebijo. Posamezniki lahko zgolj po odločitvi policije, ne da bi stopili pred sodnika, v taboriščih ostanejo tudi do štiri leta. Prevzgojna taborišča je leta 1957 uvedel Mao Zedong za kaznovanje tistih, ki so zagrešili manjše prekrške. Leta 2009 je bilo glede na takratno poročilo Združenih narodov v tovrstnih taboriščih na Kitajskem zaprtih okoli 190.000 ljudi. V zadnjih letih so bili pozivi za njihovo odpravo vse odločnejši, predvsem zaradi niza odmevnih spornih primerov, o katerih so poročali mediji. V okviru reform, s katerimi naj bi omehčali vpliv na gospodarstvo, pa bo Peking dovolil zasebne banke, vzpodbujal zasebni kapital v številnih sektorjih, ceno energije pa prepustil trgu, je še odločila komunistična partija. Tako načrtujejo "širše odprtje bančnega sektorja", saj bodo kvalificiranemu zasebnemu kapitalu ob sicer poostreni regulaciji dovolili odprtje manjših in srednje velikih bank. Iz dokumentov partije izhaja tudi, da želi "na trgu dovoliti več kapitala, ki ni v državni lasti, s čimer bi razvijali gospodarstvo bolj mešanega lastništva". (STA) Xi Jinping (na sredi) in novi partijski voditelji FILIPINI Po pustošenju tajfuna Haiyan Pospešili prizadevanja za dostavo pomoči prizadetim MANILA - Na Filipinih so včeraj okrepili in pospešili prizadevanja za dostavo pomoči prizadetim v tajfunu Haiyan, ki je državo udaril pred tednom dni. Kot so sporočile oblasti v prestolnici najbolj prizadete pokrajine Leyte, so tovornjaki s pomočjo dosegli 30 od 40 mest v tej pokrajini. A priznale so tudi, da se pomoč do prizadetih še vedno steka prepočasi. "Naša prizadevanja za dostavo pomoči napredujejo, a so še vedno počasna," je povedal državni sekretar v Tac-lobanu Mar Roxas. So pa iz Taclobana, ki je postal središče za reševalne operacije, poslali več tovornjakov s pomočjo in delavcev. Namestnica filipinskega predsednika Abigail Valte je v Manili poudarila, da morajo zagotoviti pomoč za več kot 1,3 milijona ljudi, kar pomeni pripraviti 140.000 paketov hrane dnevno. Zato je pozvala več prostovoljcev, naj pomagajo pakirati hrano v prestolnici in drugod. S hitrejšo dostavo pomoči so se na prizadetih območjih umirile varnostne razmere, potem ko je v začetku tedna na letališču v Taclobanu zaradi množice, ki je želela oditi, zavladala panika. Odhoda si še vedno želi več tisoč ljudi, a večinoma sedaj v miru čakajo, da pridejo na vrsto. Po navedbah oblasti je prišlo tudi do posamičnih incidentov plenjenja, a je sedaj vse pod nadzorom. Pri dostavi pomoči pa pomagajo tudi ameriške sile. Helikopterji z letalonosilke George Washington, ki je v sredo priplula na Filipine, neprekinjeno iz- vajajo lete do preživelih, ameriški vojaki pa pomagajo tudi razdeljevati pomoč na tleh. Pomoč za otroke in njihove družine je včeraj s pomočjo treh letov družbe Airasia na Filipine dostavil tudi Unicef. Gre za 3000 higienskih paketov za družine. Vsak vsebuje higienske pripomočke za šestčlansko družino in vključuje mila, vedra, zobne ščetke in pasto, higienske vložke ter osnovna pomivalna in pralna sredstva. Pošiljka bo v veliko pomoč 18.000 ljudem, ki trenutno nujno potrebujejo tako pomoč. Po podatkih ZN je v tajfunu umrlo več kot 4000 ljudi, skupno pa je bilo prizadetih 12 milijonov ljudi, pri čemer jih je moralo domove zapustiti 920.000. (STA) LIBIJA - V Tripoliju Med protestom proti milicam mrtvi in ranjeni TRIPOLI - Najmanj 15 ljudi je bilo ubitih, 95 pa ranjenih, potem ko so včeraj v Tripoliju pripadniki ene od milic streljali na skupino ljudi, so sporočili z libijskega zdravstvenega ministrstva. Protestniki so sicer mirno zahtevali, da pripadniki milice izpraznijo poslopje, v katerem imajo sedež. Milice so ostanek uporniških skupin, ki so leta 2011 z oblasti vrgle diktatorja Moamerja Gadafija, zdaj pa so močna sila v državi. K protestu so pozvale mestne oblasti v Tri-poliju, katerih predstavniki so povedali, da so v ljudi streljali iz notranjosti poslopja. Streljanje je sprožilo nasilen odziv protestnikov, ki so nato napadli poslopje milice in ga zažgali. Pripadniki milice pa so zbežali. Prebivalci Tripolija precej pogosto protestirajo proti milicam, ki pa odločno zavračajo vse pozive, tudi tiste državnih oblasti, naj zapustijo prestolnico. (STA) EU - Poziv Evropske komisije Avstrija in Luksemburg naj odpravita bančno tajnost BRUSELJ - Finančni ministri EU zaradi vztrajnega nasprotovanja Avstrije in Luksemburga še niso uspeli doseči dogovora o razširitvi evropskih pravil o obdavčevanju dohodkov od prihrankov, ki naj bi prinesla samodejno izmenjavo bančnih podatkov in bila ključen korak v boju proti davčnim utajam. Evropska komisija je državi pozvala k odpravi bančne tajnosti. Evropski komisar za davke Algir-das Šemeta je Avstrijo in Luksemburg pozval, naj pristaneta na razširitev evropskih pravil o obdavčevanju dohodkov od prihrankov, ki naj bi prinesla samodejno izmenjavo bančnih podatkov, ter s tem odpravita bančno tajnost. Avstrija in Luksemburg namreč že več let preprečujeta sprejetje razširjene direktive o obdavčenju dohodkov od prihrankov, ki velja za ključen korak v boju proti davčnim utajam in goljufijam. Vrh EU je maja pozval k sprejetju novih pravil najpozneje do konca leta. "Doba bančne tajnosti se končuje," je poudaril Šemeta. Včerajšnja razpra- V grških vodah utonilo več migrantov ATENE - V morju pred obalo grškega otoka Lefkada je včeraj utonilo najmanj 12 migrantov, katerih čoln je potonil. 15 ljudem se je uspelo rešiti in so o brodolomu obvestili oblasti. Migranti so po navedbah tiskovne predstavnice pomorske policije potovali na napihljivem čolnu. "Druge žrtve še iščemo," je dodala. Od kod so migranti izpluli, zaenkrat še ni znano, prav tako ni znano njihovo državljanstvo. Po navedbah prič so med mrtvimi tudi štirje otroci. Grčija je ena od glavnih vstopnih točk v EU za migrante in begunce, ki bežijo z vojnih območij in iz obubožanih držav Afrike, Bližnjega vzhoda in indijske pol-celine. V zadnjih letih se je naval mi-grantov na Grčijo še povečal zaradi poostrenega nadzora na grško-turški kopni meji in vojne v Siriji. Papež Frančišek najbolj priljubljen na spletu LONDON - Papež Frančišek je najbolj priljubljena osebnost na svetovnem spletu. O njem se je v letu 2013 govorilo največ, je pokazala raziskava Global Language Monitor, ki jo povzema časnik Huffington Post. Kot piše časnik, papež Frančišek s svojimi pogumnimi izjavami in radikalnimi spremembami vzbuja pozornost in ljudje neprestano govorijo o tem. GLM je v raziskavi beležil pogostost uporabe določene besede na spletnih straneh v angleškem jeziku. Da bi se določeno ime ali beseda uvrstila med najpogosteje uporabljene pojme, se mora najmanj 25.000-krat pojaviti na spletnih straneh po vsem svetu in samo znotraj določenega družbenega omrežja ali območja. Papež je bil razglašen tudi za najvplivnejšo osebnost na družbenem omrežju Twitter. Umrl nekdanji ciprski predsednik Klerides NIKOZIJA - V starosti 94 let je včeraj umrl nekdanji ciprski predsednik Glaf-kos Klerides. Klerides je bil predsednik dva mandata, od leta 1993 do leta 2003, pomembno vlogo pa je odigral tudi pri vstopanju Cipra v EU. Klerides si je pred vstopom v EU prizadeval za združitev Cipra, do česar pa ni prišlo, ker so ciprski Grki na referendumu glasovali proti načrtu ZN o integraciji severnega, turškega dela Cipra. V EU je tako leta 2004 vstopil le grški del otoka. (STA) I ZLATO (999,99 %%) za kg 5187 € +30,98 SOD NAFTE (159 litrov) 108,39 $ +0,10 va finančnih ministrov EU je po njegovih besedah potekala v "ugodnejšem vzdušju kot kdaj koli prej". A dogovora še ni. "Čas je za enotnost," je pozval. Samodejna izmenjava bančnih podatkov je postala nov mednarodni standard in svet si prizadeva za njegovo uveljavitev. "EU ni več tista, ki vleče prve poteze. Svet se že premika. EU ne sme zao-stati," je opozoril komisar in poudaril, da mora posredovati jasno znamenje, da je resna v boju proti davčnim utajam. Avstrija in Luksemburg sicer želita, da se EU najprej dogovori o izmenjavi bančnih podatkov s sosednjimi davčnimi oazami, predvsem s Švico, sicer pa se pogaja tudi z Liechtensteinom, Monakom, Andoro in San Marinom. Opozarjata, da komisija doslej v teh pogajanjih ni dosegla zadostnega napredka. Avstrijo in Luksemburg predvsem skrbijo enakovredni dogovori s tretjimi državi, predvsem s Švico. Pogajanja s Švico sicer potekajo, ampak očitno bi Avstrija in Luksemburg želela večji napredek. (STA) EVRO 1,3460 $ +0,20 L EVROPSKA CENTRALNA BANKA 15. novembra, 2013 valute evro (povprečni tečaj) 15. 11. 14. 11. ameriški dolar 1,3460 1,3436 japonski jen 134,99 134,26 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 27,155 27,1 76 danska krona 7,4588 7,4589 britanski funt 0,83770 0,83715 madžarski forint 298,41 297,63 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,7025 0,7025 poljski zlot 4,1829 4,1855 romunski lev 4,4513 4,4523 švedska krona 8,9438 8,9740 švicarski frank 1,2346 8,9740 norveška kron 8,2535 8,3310 hrvaška kuna 7,6315 7,6278 ruski rubel 43,9833 43,9900 turška lira 2,7443 2,7500 avstralski dolar 1,4422 1,4454 braziljski real 3,1146 3,1255 kanadski dolar 1,4085 1,4106 kitajski juan 8,2005 8,1847 indijska rupija 84,9600 85,1170 južnoafriški rand 13,7085 13,8888 / RADIO IN TV SPORED Sobota, 16. novembra 2013 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Utrip Evangelija 20.50 Tv Kocka, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno Rai Due ^ Rai Tre Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije in vremenska napoved 8.00 Dnevnik in vremenska napoved 9.10 Su-percinema 9.40 Le storie di Melaverde 10.00 Melaverde 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Film: Rosamunde Pilcher - La camera az-zurra 15.25 Nad.: Il Segreto 16.15 Show: Verissimo 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 0.30 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Striscia la notizia - La Voce dell'ir-ruenza 21.10 Talent show: Italia's Got Talent O Italia 1 6.55 Nan.: I maghi di Waverly 7.50 Nan.: Hannah Montana 8.40 Nan.: Le cose che amo di te 9.45 Nan.: Suburgatory 10.35 Nad.: Glee 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Film: Le co-miche 15.30 Film: Il professore matto 15.55 Film: Il Dottor Dolittle 4 17.25 19.00 Nan.: La vita secondo Jim 17.55 Magazine Champions League 18.30 Dnevnik 19.25 Film: Ant bully - Una vita da formica (anim.) 7.00 8.00, 9.00 Dnevnik 7.05 Aktualno: Rai Parlamento Setteregioni 8.25 Show: Uno Mattina in famiglia 10.20 Linea Verde Or-izzonti 11.10 Dreams Road 2013 12.00 La prova del cuoco 13.30 Dnevnik 14.00 Reportaža: Easy Driver 14.30 Linea blu 15.25 Talk Show: Le amiche del sabato 17.00 Dnevnik 17.15 A Sua immagine 17.45 Pas-saggio a Nord-Ovest 18.50 Kviz: L'eredita 20.00 Dnevnik 20.35 Igra: Affari tuoi 21.10 Show: Ballando con le stelle 21.10 Film: Il gatto con gli stivali (anim.) 22.55 Film: Uno sbirro tuttofare La 7 7.00 Risanke 8.35 Dok.: Voyager Factory 9.30 Rai Parlamento Punto Europa 10.00 Sulla Via di Damasco 10.35 Serija: Il nostro amico Charly 11.15 Show: Mezzogiorno in Famiglia 13.00 Dnevnik in šport 14.00 L'indice verde 14.50 Film: L'amore trova casa 16.25 Nan.: Sea Patrol 17.10 Sereno Va-riabile 18.05 Nan.: Squadra Speciale Cobra 11 18.40 Pit Lane 18.55 Avtomobilizem: Formula 1, VN ZDA, kvalifikacije 20.30 23.30 Dnevnik 21.05 Nan.: Castle 22.40 Nad.: Senza traccia 23.45 Rubrike LA 7.00 7.55 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 10.00 Coffee Break 11.30 L'aria che tira 12.30 Nad.: Adventure Inc. 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Nad.: L'ispettore Barnaby 16.30 Nan.: Due South 18.15 Nan.: Il commissario Cordier 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Film: I Kennedy (dram.) ^ Tele 4 7.00 Nad.: La grande vallata 7.55 Film: Nel segno di Roma 9.30 Film: I due pompieri 11.00 Tg Regione - BellItalia 11.30 Tg Re-gione - Prodotto Italia 12.00 Dnevnik in šport 12.25 Aktualno: Tgr Il Settimanale 12.55 Tgr Ambiente Italia 14.00 Deželni dnevnik, sledi Dnevnik, Tg3 Pixel 14.55 Talk show: Rai Educational - Tv Talk 16.50 Serija: The Newsroom 17.55 Serija: I misteri di Murdoch 18.55 23.35 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob 20.10 Talk show: Che tempo che fa 21.30 Ulisse - Il piacere del-la scoperta 23.55 Un giorno in pretura (J Rete 4 6.30 Media Shopping 7.20 Nad.: La figlia del Maharajah 9.10 Nan.: Carabinieri 10.15 Show: Accademia del benessere 10.50 Ri-cette all'italiana 11.30 Dnevnik in vremenska napoved 12.00 Nan.: La signora in gial-lo 14.00 Dnevnik, in vremenska napoved 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Come si cambia Celebrity 16.10 Ie-ri e oggi in Tv 17.00 Film: Poirot - Poirot e la salma 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tierra de Lobos 20.30 Nan.: Tempesta d'amore 21.30 Film: Le specialista 23.40 Film: Il cacciatore 7.00 8.30, 13.20 Dnevnik 7.25 12.45 Roto-calco Adnkronos 7.40 Dok.: Borgo Italia 8.05 Dok.: Piccola grande Italia 13.00 16.55 Le ricette di Giorgia 13.45 Variete: Voci in piazza 16.30 19.30, 20.30, 23.00 Dnevnik 17.15 Aktualno: Musa Tv 17.30 Happy Hour 18.00 21.00 Qui studio a voi stadio 19.05 Tg Confartigianato 20.00 Rubrika: La parola del Signore 23.30 Trieste in diretta If" Slovenija 1 6.05 Kultura 6.15 Odmevi 7.00 Otroške oddaje in risane nanizanke 9.30 Kratki film: Moj oče Goban 9.45 Kviz: Male sive celice 10.30 Film: Koyaa - Lajf je čist odbit! (anim.) 10.35 Infodrom 10.50 Film: Čarobno potovanje v Afriko 12.20 Odd.: Razred zase 13.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.25 Tednik 14.20 Prava ideja! 14.50 Na lepše 15.15 Alpe Jadran 15.50 Dok. film: Primorska himna 16.20 O živalih in ljudeh 17.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 17.15 Na vrtu 17.40 Dok. serija: Attenborough 18.35 23.55 Ozare 18.40 Risanka 18.55 22.20 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.25 Utrip 20.00 Kviz: Moja Slovenija 21.30 Zaigraj še enkrat, sam. 22.50 Nad.: Luther (t Slovenija 2 7.50 Skozi čas 8.30 Tarča 9.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal, slalom (ž), 1. vožnja, prenos 11.05 Slovenski utrinki 11.30 Posebna ponudba 11.50 Pisave 12.20 Osmi dan 12.55 Alpsko smučanje - svetovni pokal, slalom (ž), 2. vožnja, prenos 13.50 Športni izziv 15.10 festival šansona 2013 in podelitev ježkove nagrade, pon. 17.05 Film: Vojvodinja 18.55 Avtomobilizem: Formula 1, VN ZDA, prenos kvalifikacij 20.05 Dok. odd.: Nismo v Kaliforniji 21.45 Film: Vse dobre stvari (dram., i. R. Gosling, K. Dunst) 23.20 Aritmični koncerti |r Slovenija 3 6.00 Sporočamo 6.05 Dnevnik Tv Maribor 6.35 Primorska kronika 7.40 Slovenska kronika 9.55 Žarišče 12.40 Satirično oko 13.30 Prvi Dnevnik 14.10 18.15 Tedenski pregled 16.10 Na tretjem... 17.30 Poročila ob petih 17.55 Kronika 19.00 Dnevnik 20.00 23.50 Satirično oko 20.50 Svet v besedi in sliki 21.10 Utrip 21.30 Žarišče 22.05 Trača 14.00 Čezmejna Tv 14.45 Boben 15.40 Biker Explorer 16.05 Ciak Junior 16.30 Arhivski posnetki 17.20 23.35 Aktualno 18.00 O živalih in ljudeh 18.35 Vreme 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Šport 19.30 Vsedanes -Svet 19.40 Jutri je nedelja 19.50 Tednik 20.20 Avtomobilizem 20.40 Serge Lopez Trio 22.15 Pogovor z... 22.50 „Q" Tv Primorka 9.00 Seja občinskega sveta občine Postojna, pon. 11.00 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 11.30 14.30 Videostrani 16.00 ŠKL 17.30 Odbojka: Salonit Anhovo - Panvita Pomgrad 19.30 Žogarija Idrija - finale 19.50 Pravljica 20.00 Preverjamo kakovost 20.30 Predstavljamo 21.10 Dok. film: Fenomen Bruno Gröning, 2. del 22.40 Glasbeni večer pop Pop TV 7.00 Risane in otr. Serije 10.20 Nan.: Morske deklice - H2O 10.50 Film: Jezero smrti 12.45 Serija: Kamp razvajencev 13.45 Serija: Zvezda dizajna 14.40 Serija: Poročni zvonovi 15.40 Serija: Petične nosečnice 16.40 Film: Pri šestnajstih 18.15 Nan.: Pozor, priden pes 18.55 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Serija: Gostilna išče šefa 21.00 Vid in Pero šov 22.30 Film: V iskanju sreče Kanal A 6.00 Risanke 8.20 Čarovnije Chrissa Angela 8.50 Serija: Mladi zdravniki 9.15 23.50 Serija: Kuharji za bojno črto 10.05 Serija: Preživel sem japonski kviz 10.55 Astro Tv 12.25 Tv Prodaja 12.40 Film: Skrivnost čarobne buče 14.15 Film: Nori na Mary (kom.) 16.30 Serija: Vlomilci 17.05 Serija: Revolucija 18.00 Svet - Povečava 18.35 Serija: Nove pustolovščine stare Christine 19.05 ŠKL - šport mladih 20.00 Film: Neverjetni Hulk (fant.) 22.05 Film: Mrtev Lenny (i. Whitney Able) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar in na-povednik; 7.25 Dobro jutro; 8.10 Kulturni dogodki; 9.00 Komorno popotovanje; 10.00 Poročila; 10.10 Malo za štalo, malo za hec!; 11.15 Tedenski izbor - Studio D; 12.00 Ta rozajan-ski glas; 12.30 Music Box; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Ne-diški zvon; 14.40 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Mala scena: Franjo Frančič: Mesto padlih angelov - izvirna radijska igra, režija Marko Sosič; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Kronika; 7.00 Jutranjik; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Sobota in pol; 9.10 Prireditve danes; 10.00 Tor-klja; 12.00 Kulinarični kotiček; 12.30 Opol-dnevnik; 13.00 Glasba po željah; 14.00 Oddaja o morju in pomorščakih; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.16 Svežemodra selekcija; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Radijski dnevnik in kronika; 20.00 Legende; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 KOKTa. a Sobota, 16. novembra Rete 4, ob 00.05 VREDNO OGLEDA La promessa ZDA 2001 Režija: Sean Penn Igrajo: Jack Nicholson, Robin Wright Penn, Benicio del Toro in Helen Mirren Jerry Black je uspešni detektiv, ki je na tem, da se upokoji. Še zadnjič obišče pisarno in kolegi mu priredijo zabavo in ne samo. Podarijo mu tudi letalsko karto za počitnice v Mehiki. A ko Jerry izve za umor osemletne deklice hoče na vsak način ostati zraven. Mami posiljene in ubite deklice obljubi, d bo našel morilca. Ko mladi častihlepni policaj iz naivnega osumljenca izvleče dvomljivo priznanje umora, je primer zaključen... Toda ne za Jerryja. Navkljub številnim dvomom drugih, Jerry posluša svoje slutnje, da je morilec še vedno na prostosti in bo kmalu spet na preži. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35 Robe del mio orto; 8.50, 15.05 Pesem tedna; 9.00 Gostje tedna; 9.35 Appunta-menti; 10.15, 19.15 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35, 20.00, 22.00 Glasbena lestvica; 11.00 L'alveare; 12.01 Ora musica; 12.30 Dogodki dneva; 13.00 Europa 2.0; 13.35, 20.30 My chance on air, 14.00 Slot Parade/Anteprima Classifica; 14.35 Play Music Life; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 Pome-riggio ore quattro; 18.00 London Calling; 19.30 Večerni dnevnik; 19.00 Saranno suonati; 21.00 Tutti i topi vogliono ballare; 22.30 Sonorica-mente Puglia; 23.00 Etnobazar; 0.00 Notte-tempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 pregled slovenskega tiska; 7.40 Čitalnica; 7.45 Vremenska napoved; 8.05 Ringaraja; 9.05 Program za mlade; 10.10 Kulturomat; 10.30 Gori, doli, naokoli; 10.50, 16.15, 19.30 Obvestila; 11.10 Glasovi iz soseščine; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe - vmes; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 13.45 Labirinti sveta; 14.30 Sobotno branje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.30 Razkošje v glavi; 17.05 Tedenski aktualni mozaik; 19.00 Dnevnik; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Sobotni glasbeni večer; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Informativna odd. v angl. in nem.; 22.40 Kratka radijska igra; 23.05 Literarni nok-turno. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 5.30, 6.40, 19.30 Športna zgodba; 7.00 Kronika; 7.30 Vreme po Sloveniji; 8.15 Dobro jutro; 8.25 Vremenska napoved; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55, 13.30, 18.50 Sporedi; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.08 Popevki tedna; 10.00 Reakcija; 10.45 Zapisi iz močvirja; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Kulturnice; 14.45 Aktualno; 15.03 RS napoveduje; 15.30 DIO; 17.00 Proti etru; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Športna sobota; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Glasba svetov. SLOVENIJA 3 6.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Zborovski panoptikum; 11.05 Naši umetniki pred mikrofonom; 11.25 Na ljudsko temo; 12.05 Ar-sove spominčice; 13.05 Kulturna panorama; 14.05 Divertimento; 14.30 Razgledi in razmisleki; 15.00 Filmska glasba; 15.30 DIO; 16.05 Sporedi; 16.10 Operni recital; 18.00 Izbrana proza; 18.30 Arsov sobotni večer; 20.00 Operni večer; 22.40 Slovenski koncert; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-9.00 Dobro jutro; 9.00-10.00 Bi-Ba-Bo veseli vrtiljak; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-18.00 Farant; vmes 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; Radio Agora: 13.00-15.00 Agora - Divan; 18.00-6.00 svobodni radio; Radio Dva: 10.00-12.00 Mozaik (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2013 220,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2013 220,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS - Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Sobota, 16. novembra 2013_VREME, ZANIMIVOSTI / VREMENSKA SLIKA Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7. in 13. uri. V, Ciklonsko območje seumika proti Španiji in nad našo deželo pritekajo bolj suhi tokovi s severovzhodnikom. V ponedeljek bomo spet obrobno pod vpl ivom ciklon-skega območja in začel bo dotekati bolj vlažen zrak. Po vsej deželi bo prevladovalo jasno do le zmerno oblačno vreme. Le po kotlinah trbiškega območja se bo zadrževala nizka oblačnost. Ničla izoterma se bo dvignila nad 3000m. Ob morju bo dopoldne pihala okrepljena burja, ki pa bo popoldne slabela. Danes bo na Primorskem in v visokogorju pretežno jasno, drugod bo prevladovalo oblačno vreme. Najnižje jutranje temperature bodo od 0 do 5, na Primorskem okoli 9, najvišje dnevne od 5 do 9, na Primorskem, kjer bo še pihala šibka burja, do 16 stopinj C. Jutri bo po vsej deželi prevladovalo pretežno jasno vreme. Le na območju Trbiža se bo lahko zjutraj pojavljala nizka oblačnost. Popoldne bo lahko možna le visoka koprenasta oblačnost. Ob morju bo zjutraj pihala zmerna burja, nato bo slabela. Jutri bo delno jasno, po nižinah v notranjosti Slovenije bo zjutraj in dopoldne, ponekod pa večino dneva, megla ali nizka oblačnost. TAJNE SLUŽBE - Po poročanju ameriškega časnika Wall Street Journal Cia zbira finančne podatke o Američanih in drugih WASHINGTON - Ameriška obveščevalna agencija Cia zbira obsežne podatke o mednarodnih denarnih transferjih. V zbirki so se znašli tudi finančni in osebni podatki več milijonov Američanov, je v četrtek poročal ameriški časnik Wall Street Journal (WSJ). Gre za program, v katerem sodelujeta zvezni preiskovalni urad FBI in Cia. Organa skupaj zbirata velike količine podatkov o mednarodnih transakcijah Američanov in drugih. Šlo naj bi za del aktivnosti v okviru boja proti terorizmu. V okviru programa sicer ne zbirajo podatkov o zgolj notranjih transakcijah, pač pa gre za transakcije v in iz ZDA. Velik del zbranih podatkov se nanaša tudi na izključno tuje transakcije. Pooblastila za program izhajajo iz istih določil domovinskega zakona, sprejetega po 11. septembru 2001, ki so tudi agenciji za nacionalno varnost (NSA) omogočila shranjevanje podatkov o telefonskih klicih v ZDA. Podobno tudi pri tem programu zbiranje podatkov odobri tajno nacionalno varnostno sodišče. Program po poročanju WSJ tako kaže, da tudi druge ameriške agencije, ne le NSA, uporabljajo iste pravne podlage za zbiranje podatkov. Nekateri ameriški poslanci naj bi sicer za program izvedeli poleti in naj bi izrazili zaskrbljenost zaradi občasne uporabe številk socialnega zavarovanja Američanov in drugih podatkov, ki lahko finančno aktivnost povežejo s konkretnim posameznikom. Medtem so uradniki zatrdili, da je program že pomagal odkriti teroristične naveze. En od nekdanjih uslužbencev je povedal, da Cia, če zazna morebitno sumljivo teroristično aktivnost v ZDA, o tem obvesti FBI. Operacija je podvržena nadzoru posebnega sodišča in zahteva "striktno upoštevanje zakona in odločitev tega sodišča". Operacija naj bi bila med drugim podvržena postopkom za zaščito zasebnosti ljudi v ZDA, nujno je izobraževanje ljudi z dostopom do informacij, zaščita informacij pred nepooblaščenim iskanjem in omejitev časovnega obdobja shranjevanja podatkov, še izpostavljajo viri. Mednarodno skupnost v zadnjih mesecih razburjajo sporni ameriški programi tajnega nadzora nad prebivalstvom, ki jih je svetu prvi razkril ameriški žvižgač Edward Snowden. ZDA naj bi med drugim nadzorovale tako telefonske pogovore kot tudi spletne komunikacije. Zaradi vohunjenja za svetovnimi voditelji so se tudi precej zaostrili odnosi med ZDA in Evropo ter nekaterimi južnoameriškimi državami. (STA) Sedež Cia v Langleyju v Virginiji ŽIVALI - Raziskava DNK Pasje korenine segajo v Evropo Pes naj bi se razvil iz stare vrste evropskega volka WASHINGTON - Če bi vaš pes znal govoriti, bi imel morda evropski naglas, ugotavljajo znanstveniki. Raziskava DNK je namreč pokazala, da so današnji pasji kosmatinci potomci evropskih volkov. Da je človekov najboljši prijatelj potomec sivega volka, je že dalj časa praktično nesporno. So se pa znanstveniki dolgo prepirali o natančnem času in lokaciji njegovega pojava. Nova raziskava, ki temelji na genetski analizi sodobnih psov in fosilov in je bi- ZDA - Po trditvah brata Michaela naj bi bil živ Komik Andy Kaufman naj bi uprizoril lastno smrt NEW YORK - Kultni komik Andy Kaufman, ki je zaigral v seriji Taksi iz 70. let minulega stoletja, je leta 1984 svojo smrt le uprizoril. Kot je po poročanju britanskega BBC na podelitvi nagrad, posvečenih komiku, dejal njegov brat Michael, še vedno živi. Predstavil je tudi 24-letnico, ki naj bi bila Andyjeva hčerka. Hčerka komika, ki je uradno umrl zaradi pljučnega raka pet let pred njenim rojstvom, je dejala, da se je želel le umakniti iz šovbiznisa. "Odličen oče je. Mama ima svoje podjetje, on pa ji pomaga s papirji in podobno, da lahko ostaja doma in se mu ni treba skrivati," je pojasnila. Preden je na oder povabil žensko, ki naj bi bila Andyjeva hčerka, je Michael opisal, kako je pred leti našel esej, v katerem je brat opisal načrte za uprizoritev lastne smrti in napovedal svojo vrnitev za božični večer leta 1999. Michael brata sicer ni dočakal, je pa prejel pismo, v katerem mu je brat razložil, da se je odločil za družinsko življenje, saj ima ženo in hčerko. Razen po vlogi v Taksiju je bil Kaufman poznan kot ustvarjalec, ki je pogosto izvajal izjemno zapletene in dodelane ukane, tako da ljudje v dvorani niso bili prepričani, kako novico sprejeti. "Celotna dvorana je obnemela. Razumem, da bi lahko šlo za ukano, ampak vse je bilo tako resnično. Bilo je strašljivo in absolutno intri-gantno," je dejala komičarka Killy Dwyer. Kaufmanu so raka diagnostici-rali pri 33 letih. Umrl naj bi maja leta 1984, na spletu pa je dostopen tudi certifikat o njegovi smrti. (STA) la objavljena v reviji Science, kaže na evropski izvor psov, ki naj bi se pojavili pred najmanj 18.000 leti. "Vsi sodobni psi so v zelo tesnem odnosu s starodavnimi psi ali volkovi iz Evrope," je pojasnil vodilni raziskovalec Olaf Thalmann. Prejšnje raziskave DNK so nakazovale, da so sodobni pasji kosmatinci najverjetneje potomci volkov, ki so se priključili človeškim skupnostim na Bližjem vzhodu ali morda v Vzhodni Aziji kakih 15.000 let nazaj. Te trditve so se izkazale za problematične, potem ko so paleontologi našli fosile psom podobnih živali, stare 30.000 let ali več. Thalmann, profesor univerze v finskem mestu Turku, je s svojo ekipo zato opravil nova testiranja DNK. Primerjali so material ostankov starodavnih psov in volkov z genetskim materialom še živečih psov in volkov. Ta raziskava je izpostavila tesno povezavo sodobnih psov s starodobnimi evropskimi volkovi in psi. Ni pa odkrila povezave današnjih kosmatincev s skupinami volkov zunaj Evrope, pa tudi ne s sodobnimi volkovi, kar kaže, da se pes razvil iz stare vrste evropskega volka, ki je kasneje izumrla. Ker so raziskovalci v raziskavi uporabili ostanke psov, starih več kot 18.000 let, to kaže tudi na precej bolj oddaljen nastanek te živali, kot so nekateri trdili doslej. Strokovnjaki sicer priznavajo, da na tem področju še naprej ni oblikovano enotno mnenje. Razprave o tem, kdo si lahko pripiše zasluge za priljubljene domače ljubljenčke, bodo tako zagotovo še naprej žgoče. Jasno ni niti, kako je potekal proces udomačitve psov. Večina raziskovalcev verjame, da so se psi razvili iz volkov, ki so sprva sledili človeškim lovcem ter živeli od ostankov njihovih ulovov. Ko so postajali vse manj plašni, so se vključili v človeške skupnosti. (STA)