■		■
	■ '.v	
		
		
	M	
	iij.-.'-	
		
		
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
?se spil«, * oceno poslane knjige itd. je poSiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10*— K poi leta .... 5'— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne Številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb ie plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Jugoslovanstvo in uči-teljstvo.
Ze od nekdaj so se čutili več ali manj vsi jugoslovanski rodovi od Drave do Egejskega morja kot en sam narod. To idejo lahko zasledujemo daleč nazaj v zgodovino; najintenzivneje se je pa pojavila v preteklem stoletju: začeli so gojiti predvsem kulturne stike in rodili so tudi lepe uspehe. Veličastne zmage srb-sko-bolgarskega orožja so pa hipoma ele-ktiizirale vso jugoslovansko javnost; ideja bratstva je prešinila prav vse sloje in stanove, in skoro ves naš tisk se že nekaj časa peča z idejo Jugoslovanstva. Celo klerikalni »Slovenec«, ki je še pred par teti igral grdo vlogo policaja in s prstom kazal za vsakim naprednjakom, ki si je upal le misliti, da žive tudi onostran črno-rumenih mej Slovani, navdušeno propagira in zagovarja idejo bratske vzajemnosti; če brez vsakega ozadja, tega ne bomo preiskovali.
Tako smo torej povsem na jasnem in soglašamo' v principu vsi, da potrebujemo čim najtesnejših stikov s svojimi južnimi brati. V teh debatah se je pa večkrat omenilo tudi slovensko napredno učiteljstvo, češ, da se to ne zmeni dovolj za to gibanje in da se mu pravzaprav odteguje. Neki list pa, ki se peča in propagira izključno le to idejo, je posvetil slovenskemu učitelj-stvu vso svojo zadnjo številko in ga vabi tako v svoj krog.
Brezpomembno bi bilo, ko bi izjavili samo nekaj splošnih, že tisoč in tisočkrat povedanih fraz; dati je treba tudi tej točki gotov okvir in jo postaviti na realno in ne na kako fanastično podlago, ker le to ima kak smisel in rodi potem tudi pozitivne uspehe. Hoteli smo torej izpregovoriti o tej stvari jasno besedo, ko bi se polegli nekoliko prvi valovi navdušenja. A zgoraj navedeni razlogi nas pa silijo, da iz-pregovorimo že nekoliko prej.
Jugoslovanstvo nam je nekako nadaljevanje nacionalne ideje, torej je v tem oziru program že davno ostro začrtan, samo da se ni realiziral v oni meri, kot bi bilo potrebno. Tu pa ne leži krivda toliko na slovenskem učiteljstvu, kakor pa na hrvaškem (da smo odkritosrčni!), saj je
slovensko učiteljstvo pogosto iskalo in si želelo stika s Hrvati v Banovini (Pra-protnik - Filipovič), Dalmaciji in Bosni, a je naletelo več ali manj vedno na gluha ušesa, kar je deloma tudi umljivo, če se vživimo v stanje in razmere učiteljstva, predvsem onega v Banovini in Bosni.
V Banovini n. pr. ima vsak kotor svoje učiteljsko društvo (za vso deželo je potem zveza teh), ki združuje vse učiteljstvo brez razlike strank in kulturnih struj, in to bo tudi vzrok, da vlada v hrvaškem učiteljstvu neko mrtvilo, da ni one močne stanovske zavednosti .in da organizacija hrvaškega učiteljstva ne sodi onih uspehov, ki so potrebni za življenje in samozavest stanu. Vrhutega pa še po-litiške razmere ...
Poglejmo na Slovensko! Samo političen otrok bi si želel, da se spoji »Zaveza« s »Slomškovo Zvezo«, zakaj vsak razsoden človek ve, aa nas ločijo tu tako kardinalne teoretične in praktične — praksa namreč, ki jo izvajajo klerikalci — točke, da je o tem nesmiselna sploh vsaka beseda. V perečih narodnih vprašanjih mora nastopati enotno ves narod, v gotovih stanovskih težnjah stopamo lahko vzporedno in solidarno tudi s klerikalnimi tovariši, sicer nas pa ločijo nepremostljive načelne točke. Vsi pa, ki stojimo na istem programu, pa stopamo kot en mož po ostro začrtani poti k svojemu smotru, ki je tako lep in blesteč. Tu smo pa že tudi v bistvu stališča učiteljstva z ozirom na Jugoslovanstvo. Iščimo kulturnih stikov in združimo se z onimi, s katerimi imamo največ skupnosti in vzajemnih interesov, to je: Združimo se vsi jugoslovanski napredni učitelji. Naš smoter in naš šolsko-politiški in narodno-pedagoški program je isti, stopajmo torej še skupaj po isti poti! Kdo pa ima večje smotre in večjo kulturno misijo nego učiteljstvo? Tedaj, napredni bratski tovariši, zavedajmo se tega fakta, prešine nas naj ideja celokupnosti in izvajajmo to tudi v praksi! Menimo, da s tem prav nič ne škodimo bratskim stikom Jugoslovanov sploh, ampak jih celo pospešujemo, ker le iz takega podrobnega zbližanja stanov in struj, ki je lahko- zato tem tesnejše in globlje, bi prišlo do celokupnega jugoslovanskega zbližanja, in to zbližanje ne bi ostalo samo pri kmalu iz-
črpljivih frazah, ampak bi baziralo res na realnih in izvršljivih tleh ter rodilo zato tudi pozitivne uspehe.
Nismo politiška stranka in tudi ne privesek kake stranke, zato se tudi ne spu-ščajmo v kake politiške utopije,, prepuščamo to rajlšil našim politikom, saj jih imamo toliko poklicanih in še več nepoklicanih. Kot učitelji se oklenemo zgoraj navedenega programa, ki je navidez ozek, a vendar neizmerno obširen, in mi bomo vzgajali bodoče Jugoslovane, a ne Gori-čanov. Dalmatincev, Štajercev itd. Prav odveč je tedaj, če nas vabi kaka najnovejša struja. da bi z njimi v sentimentalni navdušenosti premetavali mejnike evropskih držav, še bolj smešno je pa, če nam isti v svoji naivni prenagljenosti ponujajo posredovalno vlogo med načelnimi nasprotniki, ko vendar med bistveno popolnoma različnimi točkami ni prav nobenih kompromisov.
Tako je naše stališče glede jugoslovanskega kulturnega vprašanja z ozirom na učiteljstvo, in če podamo nekak résumé, bi se glasil:
Pozdravljamo prav iz srca in iskreno ««tetfzivneje nastopajočo idejo jugoslovanskega zbližanja, saj nam je gospodarska, kulturna in socialna osamosvojitev jugoslovanskih rodov težko zaželeni smoter. Realizacijo tega programa pa gledamo v najtesnejši združitvi posameznih stanov, struj in institucij na istem programu. Kot napredni slovenski učitelji iščimo stikov in udejsivimo združenje s svojimi bratskimi naprednimi srbo-hrvaškimi tovariši. Pospešujmo zbližanje povsod, kon-centrirajmo pa vse svoje moči v realizaciji našega stanovsko-politiškega in na-rodno-pedagoškega programa in s tem bomo izvršili eno najvažnejših točk jugoslovanskega vprašanja!
Napredni občinski zastop in narodno učiteljstvo.
Nekje na Slovenskem Štajerju je večji kraj, katerega zastopstvo je v naprednih slovenskih rokah. V tem kraju deluje učiteljstvo — moško in žensko — ki je vseskozi narodno: v vsakem dru-
štvu, v vsaki korporaciji, kjer gre za delo in manj za čast, ga dobiš. V tej veliki občini je tudi narodna godba, zasnoval jo je kajpada učitelj. Z njo često javno nastopa. Dne 1. majnika jo je baje že na vse zgodaj vodil po omenjenem kraju ter zabaval prebivalce kakor pristni kapelnik; drugi učitelji so drugod zaposleni ter društva gibljejo, sicer bi vse zaspalo. A plačilo za to? No, saj za plačilo ni nihče naroden. za plačo tudi nihče ni narodno delaven, najmanj pa učitelj, ki je rojen idealist. Toda nekaj nam sosednim tovarišem vendarle ne gre v glavo: občinski zastop dotičnega kraja je. kar sem že zgoraj omenil, v naprednih rokah, učiteljstvo ie tudi napredno in kot takemu bi morala ta korporacija^ vendarle prijazno odpirati roko in srce! Žal pa. da ti možje tega do sedaj še niso pokazali. Prilika za tak čin se jim ponuja sedaj, ko roma iz Gornje Štajerske iz raznih korporacij učiteljstvu v korist na deželni odbor lepo število resolucij glede učiteljskih plač.
Nekateri hudomušni tovariši sicer trdijo, da bi občinski zastop dotičnegla kraja gotovo nekaj ukrenil, a da pa so tamkajšnji učitelji, ki so materialno vsi dobro podprti, da lahko goje razne športe (pri učiteljstvu, žal, le izjema!) to nakano občinskega zastopstva preprečili. Ako je temu res tako. tedaj obžalujemo do-tične tovariše, zakaj od njih bi pač po vsej pravici smeli pričakovati več smisla za stanovsko celokupnost. Če se že s takimi izjavami javnih zastopstev bogve kaj ne doseže, a se vsaj svetu pokaže, da tudi slovenski naprednjaki vedo ceniti delo narodnega učiteljstva!
Učiteljska beda na Češkem.
Zaradi zločinske nemške opozicije v češkem deželnem zboru je prišlo tudi; učiteljstvo na Češkem v največjo bedo. Odposlanstvo čeških in nemških učiteljskih organizacij s Češkega je prišlo k min. predsedniku grofu Stiirgkhu, ki jih je sprejel v navzočnosti finančnega in naučnega ministra. Učitelji so ministrom pojasnili neznosni položaj češkega učiteljstva ter apelirali na vlado, naj pomaga, da se izvede zakon o izboljšanju učiteljskih plač.
LISTEK.
f Fran Kalan.
Umrl je 17. aprila t. 1. v Gribljah (čr-nomeljski okraj) učitelj Fran Kalan po daljšem bolehanju na učiteljski bolezni — sušici. — Pred Veliko nočjo so ga prepeljali na njegovo željo v bolnišnico k usmiljenim bratom v Kandijo. Ker pa za take bolezni ni bilo zdravila, so ga kmalu poslali nazaj v njegov služben kraj, kjer je bil za teden dni rešen svoje bede.
Pokojnik se je porodil na Jami pri Kranju 1. 1S77. Zapušča vdovo in še dva mala otročica. Ker je bil šele dve leti nastavljen stalno, žalibog vdova ne bo mogla dobiti zakonite penzije. Prav želeti bi biio. da ji nakloni deželni zbor vsaj toliko milostne pokojnine, da bo mogla sebe in otročiča pošteno preživljati in slednjima preskrbeti zadostno odgojo.
Pokojnik, kii je služboval več časa tudi na Bledu in v Kranju, je bil prav miren in blag značaj in prav dober učitelj. Prisoten je bil tudi pri vsakem našem društvenem zborovanju, ker je bil vedno zaveden in napreden tovariš.
Na zadnji poti k večnemu počitku ga je spremljalo tudi učiteljstvo v obilnem
številu ter se poslovilo od njega z ganljivimi žalostinkami. Izprevoda se je udeležilo prav mnogo občanov in šolska mladina. Blag mu spomin!	—k. .
§ 24.
Na II. sestanku z učiteljiščniki v Narodnem domu v t Ljubljani govoril Fran Č r n a g o j.
(Konec.)
Nekoč sem imel poseben slučaj. Bilo je v Šmartnem pod Šmarno goro. Imel sem v napolnjeni učni sobi po devet do deset učencev naenkrat. Da tu ne more biti govora o taki disciplini, kakor če sedita po dva in dva učenca v klopi, je umevno. Pa vendar sem bil v splošnem jako zadovoljen z uspehi, ker so bili otroci nadarjeni in ubogljivi.
Med pridnimi v zadnji klopi je sedela tudi že precej odrasla dvanajstletna Kre-čeva Micka z Vranšice. Prav dobro sva se razumela, ker je bila nadarjena in pridna učenka.
Pa so ji sedle nekega dne muhe v glavo, in bilo ji je vse na smeh in kar ni nehala šušljati s svojimi sosedami.
»No — Kreč — ali bo že mir ali ne?« sem ji končno zaklical. Pa miru ni hotelo biti. — »Kreč, pojdi ven!« A ona se ne premakne z mesta. »Kreč — nisi slišala, da pojdi ven?« zakličem vnovič. Ona pa trmoglavo otrese z glavo, češ: »Kaj to meni mar!« — Pa sem že stal za zadnjo kiopjo ter jo prijel za rameni, da jo dvignem iz klopi. Ona pa pod klop. Zdaj pa jo primem za lase, češ — če te boli, boš sledila mojim rokam! In res je bilo tako in privedel sem jo pred tablo. Tamkaj dvignem roko, kakor da jo hočem udariti, a nisem imel v resnici tega namena. Takrat se pa postavi po robu in vzklikne: »Tepli me pa že ne boste!« No pa še ni izgovorila zadnjega zloga in — čof! je dejalo po njenem licu. Takrat pa1 krik in vik! Ali veste, kako zna kričati zdrav in čvrst otrok, ki kriči samo zato, da kriči!
No — in diktiral sem ji še kazen pol ure zapora. Pa ni nič pomagalo in zato sem ji diktiral še pol ure. To jo je spametovalo, da je utihnila, in čez nekaj časa sem ji ukazal, da naj gre v klop. Ali menite, da se je premaknila? Niti za črto! To mi pa zopet ni bilo všeč in ker drugače ni šlo, sem jo tiral zopet s silo v kiop.
Tam je sedela trmoglavo in kuhala svojo jezo do dvanajste ure, vendar pa
tiho. Ko pa smo odmolili in so ostali učenci odhajali in je videla, da ostane res zaprta, pa je začela kričati in se dreti, kakor še nisem slišal otroka nikoli tako. Pa to me ni motilo. Urno sem odkosil ter pazil, da mi med tem časom ne uide, nato pa odšel zopet v razred, kjer so se zbirali že otroci nižje skupine in poslušali divjanje kaznjenke. Brez prenehljaja se je drla vso uro in nič ni izdalo, ko sem ji zapretil, da prej ne pojde domov, dokler se ne umiri.
Pa sem držal besedo! Ker fe kričala venomer, sem pričel pouk z nižjim oddelkom. Med molitvijo je bila še dosti mirna, takoj nato pa je začela s kričanjem še huje in je kar bila okrog sebe.
»Je vse zaman, Micka!« sem ji rekel: »dokler se ne umiriš, te ne izpustim, ampak šele čez četrt ure, ko pokažeš, da znaš mirovati!«
Kaj hujega! Kar tulila je, in na računski pouk ni bilo misliti. Zato dam nižjemu oddelku pismeno nalogo, višjemu pa uka-žem berilo na klop. Pa smo pričeli čitanje v zboru, da bi Micke ne slišali — toda Micka je prevpila vse. -
»Otroci — vsi skupaj bomo pa vendar zmagali Micko! Čitajte tedaj na glas,
kar komu grlo da!« No--in pričelo se
je — ne čitanje, temveč kričanje in ne
Ministrski predsednik je odgovoril, da prizna upravičenost te prošnje; na drugi strani pa je vedno naglašal, da je pot za uresničenje zahtey učiteljstva odvisna od ureditve deželno-finančnih zadev na Češkemi, torej od delazmožnosti češkega deželnega zbora. Ni nobene druge instance, ki bi bila bolj poklicana izboljšati plače učiteljstva, nego je dežela češka, katere finančni položaj je postal zaradi politiških zapletljajev neugoden. Predpogoj za regulacijo učiteljskih plač je zopet ustvaritev politiškega reda in sklep sporazuma. Vlada hoče nadaljevati pogajanja s strankami v svrho sporazuma in misli, da bo ravno beda učiteljstva kar najbolj vplivala na politiške stranke v češkem' deželnem zboru, da se sporazume. Navzlic velikim težkočam je dal iniciativo za kratko zasedanje češkega deželnga zbora, v katerem naj bi se vsaj provizorično uredile finance, s čemer bi bilo pomagano tudi učiteljstvu.
Tako misli ministrski predsednik o bedi češkega učiteljstva, ki je mnogo boljše plačano nego kranjsko — kako pa misli o stradajočem in preganjanem učiteljstvu na Kranjskem, je pač razvidno iz tega, kako vlada z vsemi močmi podpira klerikalno' stranko, ki hoče sestradati kranjsko učiteljstvo in ki je pogajna do najobupnejših korakov. Če bi bil ministrski predsednik, oziroma! vlada v resnici tega naziranja napram bednemu učiteljstvu. kakor se je izrazil grof Stiirgkh napram prej omenjeni deputaciji, tedaj bi pač ne dopuščal, da bi kranjska vlada igrala priganjača klerikalni stranki v preganjanju kranjskega učiteljstva.
Ako je centralni vladi resnično do te,-ga, da pride učiteljstvo do kruha, potem mora tudi po tistih pokrajinah, koder strada slovensko učiteljstvo, ustvariti pogoje, da se izvrši temeljita regulacija učiteljskih plač. S samimi besedami, čeprav so še tako lepe, ni nikomur nič pomagano — tudi učiteljstvu ne!_
Tovariši obrtnonadalje-valni učitelji!
Mnogo Vas je z odobravanjem pozdravilo namero, da si ustanovimo lastno društvo, ki bi delovalo za razvoj obrtnih nadaljevalnic in za naše gmotne koristi. Zato je potrebno, da sestavimo pripravljalni odbor, ki bi vodil delo do ustanovnega občnega, zbora. Vrhutega moramo ugotoviti pravila, ki bi služila našim smotrom. V ta namen se sestanemo na binkoštni ponedeljek, dne 12. t. m., ob 10. uri dopoldne v novi drž. obrtni šoli v Ljubljani
k skupnemu posvetovanju. Pridite na ta sestanek v kolikor moči velikem številu! Pripominjam, da si bomo ob tej priliki ogledali razstavo vajenških izdelkov na drž. obrt. šoli.
Krško, dne 6. majnika 1913.
Drag. Humek, _strok, učitelj.
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Cenjenim Zaveznim društvom!
Mnogo Zvezinih društev še ni prijavilo letos novoizvoljenih odborov. Pri treh društvih nam ni znano ime in bivališče društvenega načelnika ter ne vemo, komu naj pošiljamo okrožnice in obvestila. Zato nujno prosimo, da se nam sproti javi vsaka izprememba v društvenem načelstvu.
Vodstvo Zaveze.
NaznaniLo in poziv.
Opozarjamo še enkrat na prvo glavno pevsko vajo za letošnji jubilejni naš koncert. Pevska vaja se vrši v Ljubljani na binkoštni torek, dne 13. maja, zjutraj ob 9. uri v pevski dvorani »Glasbene Matice«.
Ker je razun generalne ta edina skupna pevska vaja, zato se pričakuje polno-številne udeležbe. Posebno prosimo priglašene dame tovarišice, da se skušenj zanesljivo udeležujejo, zakaj le tako je mogoče računati na gotov moralni uspeh. Binkoštni dnevi nudijo še dovolj prilike, da vsak še enkrat do dobra pregleda1 vse doposlane skladbe. Posebno skrbno naj se naštudira koral v E. Adamičevem mešanem zboru »Moravske narodne«. Vsem priglašenim pevkam in pevcem: Na svidenje na binkoštni torek!
Pevski odsek.
Kranjsko.
Belokranjsko učiteljsko društvo ima
občni zbor v gradu Podbrežje pri Adle-šičih 15. maja t. 1. ob pol dveh popoldne s siedečim vzporedom:
1.	Poročilo o društvenem delovanju min. leta.
2.	Poročilo o letnem računu in volitev dveh preglednikov.
3.	Volitev petero odbornikov za eno
leto.
4.	Volitev dveh delegatov k jubi-lejskemu zborovanju »Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev« v Ljubljani.
5.	Nasveti in predlogi.
6.	Ogled znamenitega podbreškega grada in njegova zgodovina.
Ker letos ne bode uradnega zborovanja. se nadeja odbor, da se bo učiteljstvo društvenega zborovanja udeležilo v prav obilnem številu.	Odbor.
Učiteljsko društvo novomeškega okraja je zborovalo dne 1. majnika v Ru-dolfovem. Udeležencev je bilo 35. Nekaj se jih je opravičilo zaradi bolezni in drugih nujnih opravkov. Zborovanja se je udeležilo torej domala vse napredno učiteljstvo. Točke dnevnega reda so se hitro rešile. Glavni namen zborovanja pa je bil — slovo od priljubljenega v nadzornika Turka. Ko je omenil po končanem dnevnem redu tovariš Gebauer, kaj je pravzaprav glavni namen današnjega zborovanja, se je dvignilo vse zbrano učiteljstvo. Na resnih obrazih si bral lahko vsakemu. kaj se godi v njegovi duši. Svečana tišina je vladala med poslovilnim govorom tovariša Gebauerja. V svesti si vne-bovpijoče krivice, ki se je zgodila g. nadzorniku, smo stali tihi in nemi in slednji izmed nas se je povpraševal, je li še kje kaka pravica na svetu. Vidno ganjen se je zahvaljeval g. nadzornik za izraze izkazane mu ljubezni in spoštovanja. Nato je predlagal tovariš predsednik, naj občni zbor imenuje g. nadzornika častnim članom našega društva za zasluge, ki si jih je pridobil za šolstvo tega okraja kot pravičen in strogo objektiven nadzornik. Dela je bilo res mnogo, a on mu je bil kos kot vešč strokovnjak. Bil nam pa ni samo nadzornik, nego tudi dobrohoten svetovalec in ljub tovariš. Predlog je bil sprejet soglasno in z velikim navdušenjem, kar je bil ponovni dokaz, kako smo cenili in spoštovali g. nadzornika.
Nato je prečital tovariš predsednik še brzojavke in pismo učiteljstva črnomaljskega okraja, ki se istotako v toplih besedah poslavlja od g. nadzornika.
Opoldne je bilo' skupno kosilo. Navadno se je vselej razvila pri kosilu vesela zabava, to pot pa je bilo vse nekako tiho.
Vsi smo pod vtiskom žalostnega dogodka premišljali, kam dovede slepa strankarska strast naše šolstvo, če bodo odslavljali tako izborne moči in jih nadomeščali s strankarskimi priganjači in neukimi šolniki, ki so jedva pokukali v šolske skrivnosti.
Med kosilom se je poslovil še enkrat tovariš Matko od g. nadzornika. Opisal nam je v kratkih besedah njegovo devetletno delovanje, njegovo vnemo za po-vzdigo šolstva, njegovo pravičnost in dobrohotnost. Poudarjal je, da se imamo baš njemu zahvaliti, da se je šolstvo novomeškega okraja dvignilo na tako visoko stopnjo. Težko ga bomo pogrešali — zato nam. je tudi slovo tem težje, ker vemo, da izgubimo z njim strokovnjaka, ki je žrtvoval vse le šolstvu in učiteljstvu. Ohranili ga bomo vedno v najboljšem spominu.
V svoji zahvali je omenil g. nadzornik. da se sicer osebno poslavlja od nas, a v duhu bo še vedno med nami, med onim učiteljstvom, ki ga je umelo in on njega.
Bil sem že na mnogih poslovilnih sestankih, a tako gorkega in presrčnega slovesa, kakor je bil ta, še nisem doživel. Tako se ločijo le oni, ki se umejo in ljubijo.	' .
1 u sem naj bi prišli oni, ki so v svoji slepi strasti provzročili to hudodelstvo, ki so ločili njega od nas in njegovih otrok, tu sem naj bi bili prišli, da bi se bile njihove sovraštva polne duše in zakrknjena srca naslajala ob bolesti, ki so jo oni provzročili — a tudi videli, kako obsojamo ne le mi, temveč ves svet njihova krivična dejanja, pa videli tudi, da ne bomo upo-gnili tilnika krivičnemu tiranstvu in strankarskim priganjačem.
Nato smo spremili g. nadzornika na kolodvor. Tam se je bila zbrala velika množica njegovih prijateljev in uradnikov, ki so se istotako kar najpresrčneje poslovili od njega in gospe soproge. Zopet dokaz, kako je bil priljubljen ne le med nami, temveč tudi pri meščanstvu in uradništvu — in tako je tudi širša javnost obsodila ta čin strankarske blaznosti. Videl sem tudi malčke, ki so se poslavljali od njegovega sinčka. Tiste nedolžne solze v očeh teh malih in tista bolest v teh nedolžnih srcih so klicali maščevanje nad krute in brezsrčne preganjalce.
Pomemben se mi je zdel tudi dan, ko smo se poslavljali. Bil je prvi maj — dan, ko priroda takorekoč praznuje svoje vstajenje. Tudi mi vstajamo in tudi nam prej ali slej zašije mladi maj, ki stare kruto silo temne zime.
G. nadzorniku pa kličemo: »Niso Vas ponižali — temveč povzdignili. S tem so jasno dokazali, da jim ni mari šolstva, da jim je neljubo, če se ono krepi in razvija, zakaj napredek, omika in znanost jim kopljejo grob in pripravljajo zaslužno plačilo. Vam pa ponovno in od srca kličemo: Zbogom in na snidenje!«
Štajersko.
Šentlenartsko učiteljsko društvo je
zborovalo dne 1. majnika t. 1. v Sv. Lenartu v SI. g. ob povoljni udeležbi udov. Po presrčnem pozdravu in sejni otvoritvi predsednikovega namestnika tovariša F. Kranjca, predsednik tov. Mavric je še vedno bolan, se mu pa hvala Bogu izboljšuje zdravje, se je izvolil začasnim zapisnikarjem tov. Jos. Klemenčič, ker je stalni (t. Čuček) pri izpitu v Mariboru.
Za vposlane čestitke gg. L. Lavtarjju in Jos. Schmoranzerju na njih res zaslužnem imenovanju je podpredsednik sprejel laskavi zahvali obeh, iz katerih je razvidna vdana srčna prijateljska zveza in ljubezen, znak lepega cveta našega stanu. (Vzame se z veseljem na znanje.)
Bog ju živi še mnoga leta v blagor slovenskega naroda!
Došli drugi dopisi so se prerešetovali in vsi v njih smislu rešili ugodno. Zavezi se je takoj vposlalo 10 K za 251etno slav-lje. Delegatom se je volil za Ljubljano tov. Klemenčič, namestnikom tov. Cuček.
Zvezi v Celju je delegat tov. Čuček, Zaradi dopisov vprašalne Skrinjice, zadevajoč obravnavo in štetje opravičenih šolskih zamud glede enakomernega postopanja, se sklene, da se vsi po § 65. kot dopust dovoljeni šolski dnevi opravičeni vpišejo, pa tudi štejejo se kot upravičeni, katere šolar uživa kot generalno šol. olajšavo, zakaj drž. šol. zakonik se glasi: dolžnost šolo obiskovati je do izpolnjenega 14. leta.
Ako se pa kateremu otroku individualno. oz. z dovoljenjem okrajnega šol. sveta dovoli izstop ored 14. letom, se zamujeni šol. dnevi opravičeno štejejo, a odpustnica __ se šele izda z izpolnjenim 14. letom. § 66. c se mora rabiti večkrat jako tolerantno, vendar stranka mora vedeti, da se čuva nad otrokom, da ne zastane preveč s poukom.
Glede volitev v stalni odbor se določita tt. A. Zabukošek in Kat. Schweiger; knjižnični odbor dosedanji: Zabukošek in oba Eroma. tudi vrtni odbor ostane stari: Simon Ješovnik, J. Kopič in F. Kranic.
Zaradi raznih drugih razmotrivanj se je čas prehitro uporabil, da se referat preloži na prihodnje zborovanje meseca avgusta, ker je julija uradna konferenca.
Gcrnjegrajsko učiteljsko društvo je zborovalo dne 1. majnika t. 1. v Gornjem-gradu. Sestalo se je precejšnje število društvenikov, ki jih je tov. predsednik presrčno pozdravil, opominjale jih, naj privedejo drugikrati tudi mlačneže k zborovanju. Res, čudno je. da se mora naob-ražence vedno in vedno opominjati, da le
v	slogi je moč. Jeli še učiteljstvo kaj doseglo v prid in napredek šolstva in učiteljstva, nego edino' le po svoji tesni organizaciji? Zaradi malenkostnih medsebojnih mrženj, zaradi malomarnosti in drugih ničnostnih zaprek izostajajo nekateri skoraj vedno od zborovanj, prepušča-je vse delo in ves napor edino le neka-ternikom. Enako tudi, ako ne še slabše, je pri vplačevanju društvenine. Kje so časi, ko se je c. kr. namestnik v Gornjemgradu napram učiteljstvu sam izrazil, da je učiteljstvo gornjegrajskega okraja elita vsega štajerskega učiteljstva?! Ako se razmere kmalu ne izpremene, kar je na do-tičnih mlačnežih ležeče, bo treba v kratkem jeklene metle! Predsednik javi, da je svoječasno čestital v imenu društva pre-zasluženemu prof. g. L. Lavtarju na odlikovanju, za kar se je g. prof. laskavo zahvalil, in da je gospe vdovi Fischerje-
vi	v Št. Pavlu poslal v imenu društva na prebridki izgubi bivšega člana našega društva sožalje, na kar je gospa Fischer-jeva odgovorila s presrčno zahvalo. Na-vzočniki so vstali s sedežev in zaklicali trikratni »Slava!« njegovemu spominu. Ker je bila tajnica gospica N. Pirčeva bolna, prečita zapisnik o zadnjem zborovanju gospica tov. Cirila Delejava, ki se po nekaterih opazkah v blagajničarskih zadevah po tov. Burdianu odobri in podpiše. Na to predava tov. Bizjak: »Utrinki iz učnih predmetov lanskega učiteljskega tečaja na dež. kmet. šoli v Št. Jurju ob j. ž.« Za temeljito, zanimivo in poučljivo predavanje je žel tov. predavatelj veliko odobravanja. Tov. predsednik ga naprosi, naj objavi svoj referat v »Gospodarskem Glasniku«, da pride tudi med prosto ljudstvo ta nauk, ker je velike važnosti za kmetijstvo. Tov. predsednik priporoča
vem, kako bi me bil obsodil takrat tujec, ki bi bil šel siučajo mimo šole! Prav dobro gotovo ne.
To je izdalo — Micka ie umolknila. Ko pa so umolknili tudi otroci, je Micka zopet napela svoje grlo. Na — pa smo jo z učenci zopet urezali precej na glas — in tako smo se šli »mance« cele pol ure. dokler ni uporna učenka uvidela, da ne bo zlomila moje volje. Mirno sem ji iznova povedal svoj sklep — nakar je utihnila in nekako ob tri četrt na 2. uro odšla.
Sodili boste morda, da sem postopal z njo prestrogo, a veljalo mi je v šoli vedno načelo: V šoli moram imeti jaz absoluten ugled! — Ko bi se bil jaz takrat ob upornosti učenke zbal, bi bili videli vsi otroci, da se me da ugnati v kozji rog, in enaki dogodki bi se bili množili in — zato sem izvajal konsekvence do skrajnosti.
Ta dogodek pa je imel še dodatek prihodnje jutro. Bila je nedelja in ravno sem ob pol 6. uri zjutraj kobacal iz postelje, da se napravim in grem orglat, ko potrka nekdo na vrata in takoj nato .vstopi tudi že v sobo — kdo? Oče Krečeve Micke!
No. Francelj — zdajle se pripravi, da stares prav trd oreh!« sem si mislil in
pogrelo me je od nog do glave. Vendar pa rečem še dosti korajžno:
»No. oče, kaj pa vi? Pa saj vem, čemu prihajate; zaradi Micke» kaj ne, a jaz vam rečem, da nisem mogel drugače !«
»Oh, ne, gospod, nisem se prišel kregat nad vami. ampak prosit sem vas prišel da ne zamerite, da se je vedla moja dekle tako! Vse mi je povedal mlajši njen bratec, in res mi je hudo. da se je vedla tako. Kaznoval sem jo še jaz doma in upam, da se kaj takega več ne dogodi. Vas pa prosim, da sprejmete tele hruške v znak, da niste več hudi!« S temi besedami mi pomoli precej veliko culo, kakor se je pozneje izkazalo, prav finih vran-šiških hrušk-rnaslenk.
Prijatelji! Ni mi treba poudarjati, da sem ves solznih oči segel možu poštenjaku v roke in se spominjal še leta in leta njega in njegovih hrušk, ki so mi dišale kakor nikdar druge ne prej, ne slej!
Tako sem prejel zadoščenje, a končalo bi se bilo lahko tudi drugače, ako bi bil možak preveč zaljubljen v svojega otroka ali celo nahujskan od sovražnika.
Tako sem delal, glejte! Ako sem videl, da je potrebno za moj ugled, sent počil kar naglo, in hudobijo sem kaznoval tudi s palico po § 24. Za ušesa nisem vle-
kel in tudi lasal jih nisem, razen v šali. In tako sem zgrabil nekoč v dobri volji nerodnega učenca kar na široko za šop vrhu glave, ne toliko za kazen kakor za nekak dobrohoten strah. In veste, kaj se mi zgodi? Cel šop las mi ostane v roki. Osupnien držim lase v roki. pa rečem:
»Kaj pa je tebi? Kaj se mavsaš kakor kokoši? Glejte,« — pravim otrokom, »za lase sem ga prijel, pa mi je ostal skoraj ves šop las v roki. »Povej, ali te je kaj belelo?« — »Ne, nič!« mi odgovori, smeje se otrok. Nato ga primem še enkrat za lase in tisti so mi ostali že v rahli potegi v roki.
Zdaj pa pomislite! Ko bi bil jaz v jezi tega dečka lasal in bi otroci videli v moji roki lase in bi se jaz ne bil opravičil, kakšen halo bi bili zagnali ljudje, ko bi bili zvedeli po otrocih, kako pulim otrokom lase.
Pozneje sem »znanstveno« preizkušal baroke svojih učencev in našel sem, da izpadajo lasje učencem jeseni in spomladi veliko bolj kakor sicer, in zopet nekaterim učencem veliko huje kakor drugim.
Zato pa, mladi tovariši, nikar ne segajte z dolgimi prsti v tuje lase!
Nevaren je tudi učencem nos! Ima marsikateri tako rahločutnega, da se mu
vlije kri iz nosa, ko se ga še dotaknil nisi. Potlej pa se glasi: »Oh, ta naš učitelj — do krvi jih bije in. še pobil nam jih bo!«
Zato pa ponavljam: »Izkušajte, da si takoj ob začetku svojega službovanja stavite za princip, da učencev telesno ne kaznujete, posebno pa ne, dokler si niste pridobili v občini ugleda kot dober učitelj! Pozneje se vam marsikaj odpusti, oziroma sodi pravično.
Vselej pa, če vas vendar le zavede jeza, izkušajte, da kazni ne izvršite takoj, ampak jo vsaj odložite — in medtem vas mine tudi jeza, in kazen bo postala pravičnejša.
In posebno moramo paziti, da smo pri kaznovanju pravični! Saj se le pre-rado zgodi, da se urine krivica vkljub temu, da izkušamo biti pravični.
Ako se mi je pa zgodilo, da sem učenca kaznoval krivično, sem to krivico popravil pred vsem razredom in ga čisto jasno prosil odpuščanja. Saj se ni zgodilo to mnogokrat, a zgodilo se je in ni me bilo sram poprayiti krivico.
Bodite tedaj pri kaznovanju vselej preudarni in pravični, telesnega kaznovanja pa se varujte in prihranili si boste marsikatero bridko uro in uživali boste ugled, kakršen vam gre!
nato prav toplo pristop k društvu »Jubi-lejska Samopomoč« ter naročitev »Slov. gol. Matice« in drugih po učiteljstvu izda-janih šol. listov.
Med predlogi se sprejmo soglasno sledeči: Ker dobivajo okr. cestnarji kot javni funkcionarji svoje plače mesečno poštnine prosto, naj skrbi staj. »Zveza«, da se bo isto godilo za učiteljstvo.
Zavezi se dovoli prispevati za izredne stroške, provzročene zaradi jubilejske slavnosti, K lt).
Glede regulacije učiteljskih plač na Štajerskem) se sprejme na predlog tovi. Kelca sledeča resolucija: Vsa učiteljska društva na Štajerskem naj store sklep, ki naj Zveza z Lehrerbundom — tudi Zaveza predloži dež. odboru štajerskemu in vsem dež. ter 'drž. poslancem, naj ti delujejo na to, da se učiteljske plače uvrste od XI. do VIII. činovnega razreda drž. uradnikov; dokler se to ne zgodi, naj se učiteljske plače regulirajo vsaj po predlogu štajer. Lehrerbunda. Sila je prikipela že do vrhunca, najbolj pri mlajšim učiteljstvu.
Da se' ognejo kompetentje na razna učit. mesta nepotrebnim stroškom, se sklene, naj se v takih zadevah prošnjiki poprej obrnejo na predsednika učit. društva, ki bo doiičniikom |dal potrebne, ,a resnične informacije o razmerah pri za-željenem mestu. Zahteva se tudi odkritosrčnosti od prošnjikov, kar ostane popolnoma tajno.
Za podporo »Učiteljskemu skladu« se sklene podpore pobirati po okrožnici od posameznih učiteljskih oseb.
Prihodnje zborovanje bo na prijazni Gorici; takrat brez izjeme vsi tja!
Učiteljsko društvo za laški okraj je zborovalo dne 4. t. m. ob impozantnem številu učiteljstva v Trbovljah-Vode. Pomislite, tov. urednik! Razen dveh šol, so bile vse zastopane in dvanast celo polno-številno. Pa kako tudi ne? Saj je bila vendar na dnevnem redu točka, ki je vse učiteljstvo elektrizirala, t. j. predavanje g. dr. Frana Ilešiča! Zato pa dovolite, da v pričo tega veselega dejstva svoje poročilo malo raztegnem.
Po posredovanju ravnatelja Gustav Voduška nas je čakala ob postaji rudniška lokomotiva z vozički, ki SO' nas hitro privedli na zborovališče. Dal jo je drage volje učiteljstvu na razpolago g. rudniški ravnatelj. Naj mu bo torej na tem mestu izrečena presrčna zahvala. Ob določeni uri otvori tov. predsednik zborovanje. Pozdravi vse navzoče, posebno pa še nam vsem dragega gosta g. prof. dr. Fr. Ilešiča, navzočega župana trboveljske občine, šol. ravnatelja in okraj, šolskega nadzornika G. Voduška, ki je vkljub svoji preob-loženosti z delom prihitel na zborovanje; nadalje goste gdč. Stanko Gnusovo, gg. Dolničarja in Bergerja. Naposled pozdravi še nanovo k društvu pristopivšega člana gdč. Minko Richterjevo in tov. Maksa Wudlerja. — Tov. ravnatelj G. Vodušek poudarja v odgovoru, da mu je čast pozdraviti . navzoče v imenu trboveljske občine, ki se veseli prihoda zavednega učiteljstva. Izrekel pa je svoje obžalovanje, da nekateri člani tako malomarno izpolnjujejo svoje dolžnosti napram društvu in to ravno oni, ki jim to v polni meri dopuščajo čas in gmotna sredstva. Nadeja pa se, da da se bo to odslej izpremenilo, zakaj le »v slogi je moč«. — Zapisnik zadnjega občnega zbora se odobri. D o šli dopisi se vzamejo na znanje in rešijo. Zbor določi Zavezi prispevek za srebrni jubilej 15 K, ki jim doda tov. ravnatelj G. Vodušek 5 K, skupaj 20 K. — Nato se je vršilo željno pričakovano predavanje g. dr. Ilešiča o »Tolmačenju nekaterih pravopisnih slučajev«. Z njemu lastno natančnostjo, pregledno dovršenostjo se mu je v poini meri posrečilo dvoumno, suhoparno snov podati v taki obliki, da nam je predavanje še prehitro minulo, dasi je trajalo skoro dve uri. Po končanem krasnem in poljudnem govoru kar ni hotelo ponehati burno in navdušeno priznanje navzočih. Iz obrazov vseh je žarela zadovoljnost, zakaj vsakdo izmed navzočih se je nečesar naučil. Gosp. profesorja pa zagotavljamo iskrene hvaležnosti na izrednem užitku.
Delegatom Zaveze se določijo tovari-šice in tovariši: Arzenšek Marija, Windi-scher Marija, Jurko Vitko>, Kuhar Anton, Lebar Fran, Petrovič Simon, Plavšak Robert in Zupančič Fran.
Ko se zahvali tov. predsednik vsem navzočim, kakor tudi vodstvu šole za prepustitev zborovalnice, zaključi izborno uspelo zborovanje.
V neoficialnem delu dnevnega reda Pa sta pripomogla do popolnega zadovoljstva zborovalcev g. restavrater Dolničar in »Oskarjev šramel«. — Prvi ni štedil besed, ki so pripomogle do točne, izborne postrežbe, drugi pa ne strun, iz katerih ie prav mojstrsko izvabljal koncertne točke. Srčna zahvala torej obema. Vsem. pa kličemo: Da se vidimo na prihodnjem zborovanju zopet v tako častnem številu!
Savinjsko učiteljsko društvo je zborovalo v četrtek 1. maja v Orli vasi. Tov.
| predsednik pozdravi vse navzoče, pred-| vsem tov. Flereta, ki je društvu nanovo i pristopil, ter tov. Armiea iz Velenja. Dopis »Učit. gospodarske in kreditne zadruge« smo rešili v toliko, da stopi društvo ž njo v zvezo v tekočem računu. Zvezi slovenskih učiteljev in učiteljic v Ormožu je naznanil tov. predsednik, da umakne društvo za sedaj svoj predlog glede ustanovitve samostojnega društva slov. učiteljic na Štajerskem. Rešil se je tudi dopis Zaveze glede banke »Slavije« in dopis konjiškega učit. društva. Dopis Zaveze kakor tudi prošnjo za učiteljski sklad radi denarnega prispevka smo morali z ozirom na skrajno slabo stanje društvene blagajne odkloniti. Nato je predaval tov. Armič prav zanimivo o risanju po naravi z ozirom na novi učni načrt. Pojasnjeval je to poučno predavanje s slikami in risarijami svojih učencev, katerih snažno in perfekt-no izvršitev smo vsi občudovali. Delegati za Zvezino zborovanje ao sledeči: tov. Anica Brišnikova in tov. Petrak; namestnika I. Jakše in R. Senica. Nato se je vršil občni zbor. Iz poročila tov. tajnice posnemamo, da je štelo društvo enega častnega in 29 pravih članov. Zborovanja so bila v preteklem letu štiri. Predavali so sledeči: 27. junija v Orlivasi dr. Šerko o vplivu alkoholizma na otroško dušo, 18. julija na Vranskem tov. I. Jakše s skiop-tikonom o Postonjski jami, 17. oktobra na Gomilskem tov. Jakšetova »Zena in javnost« in 3. aprila pri Pihlbirtu tov. Pečar »Britek je naš stan, a sami si delamo še britkejšega«. Iz poročila tov. blagajnika smo se prepričali, da društvo ne more zmagovati vseh stroškov; zato smo zvišali udnino na 4 K.
Volitev odbora se je izvršila tako: Ivan Jakše, predsednik; Ivan Zotter, podpredsednik; A. Brišnikova, tajnica; Srečko Pečar, blagajnik. Tov. Jakše se zahvali za izvolitev ter naznani, da stopa društvo v 40. leto svojega obstanka. Treba bo premišljati, ali'bomo ta redki dogodek praznovali ali bomo šli kar tiho in mirno mimo njega. Poziva vse navzoče k složnemu in vzajemnemu delovanju v krogu društva.
Na predlog tov. Flereta priredi naše društvo o priliki zborovanja Šaleškega učiteljskega društva dne 1. junija izlet v Šoštanj.
Istra.
Poziv na glavnu skupštinu »Hrvat-skog učiteljskog društva »Narodna Pro-svjeta« za Istru u Pazinu«, koja če se obdržavati u Mihotičima kod Matulja na Duhovski ponedeljak dne 12. svibnja, o. g. u 1 sat poslije potdhe u dvorani» Na-rodnog doma« sa slijedečim dnevnim redom:
1.	Otvorenje skupštine.
2.	Čitanje i ovjerovljenje zapisnika zadnje glavne skupštine.
3.	Izvještaj odbora: a) tajnika, b) blagajnika i revizora, c) urednika društve-nog glasila.
4.	Izbor upravnog odbora i revizora.
5.	Uredjenje pravnih odnošaja učiteljstva Istre.
6.	Možebitni prijedlozi, ko j i se imaju pismeno prijaviti odboru bar 8 dana prije skupštine. O neprijavljenim prijedlozima raspravljat če se samo uslijed zaključka glavne skupštine..
Odbor »Hrvat, učiteljskog društva Narodna Prosvjeta za Istru u Pazinu«.
Književnost in umetnost.
Slovan, mesečnik za književnost, umetnost in prosveto, je svojo letošnjo številko v veliki meri posvetil naši jugoslovanski ideji; na to stran merita skica Milana Puglja »Mi bi rastli kakor bori in smreke« (ako bi se namreč srečala Kraljevič Marko in kralj Matjaž); Golar Ug-lješa pa nas s svojim »Klicem domovine« stavi v tragiko črnogorsko in slovensko. Z artistovsko fineso je izvedena Nazoro-va istrska pravljica »Divič grad«, kjer počiva kraljevič Marko; nežno je to pravljico ilustriral Saša Šantel. Na čelu lista je reproducirana Miloševa Vukosava iz Kosovske tragedije (Urednik dr. Fr. Ilešič analizira »Milana in Mileno«).
Andrej Cernišev. Zgodovinski roman. Češkis pisal Julius Zeyer, poslovenil Stanko Svetina (Slovanska knjižnica«, snopič 187—191). V založbi »Goriške Tiskarne« A. Gabršček. Str. 304. cena 2 K. — O slavni ruski carici Katarini II. in njeni dobi je nakopičenih nešteto spisov v raznih ev-ropskh jezikih, ali ni eden ne zgrabi duše čitatelja tako silno, kakor češki roman iz peresa Julija Zeyerja. — Andrej Cernišev je junak romana, ki je postal ljubljenec visoke knježne Katarine, a je moral zaradi svoje ljubezni neizmerno trpeti. — In ko ie prišel trenutek, da bi užival polno sre- | čo poleg nove carice Katarine II. ne le kot i srečni ljubimec, marveč kot njen soprog in car, je moral umreti z nožem v srcu, ki mu ga je zabodla v ječi nesrečna, zblaz- I
nela mati. — Kdor začne citati, ne odloži knjige iz rok do konca. — Vsi zgodovinski- dogodki so opisani verno po resničnih virih, tako umor carja Petra, umor zaprtega carjeviča Ivana, dvorsko življenje za prejšnje carice Elizabete itd. — Dostavljamo, da je izšel lani v znani Bon-govi založbi velik nemški roman pod naslovom: Roman einer Kaiserin, pisatelj je naštel dve strani virov, iz katerih je črpal snov, le Zeyerja ni omenil, dasi je čisto navadno kradel iz »Andreja Černiše-va« cele strani in posamične prizore. Zaključujemo s pripombo, da bo »Andrej Cernišev« zopet ena tistih knjig, ki se hipoma razširjajo med ljudstvo, in po kateri bodo nekaj časa največ povpraševali. Le po njej, ker nikomur ne bo žal za trošek, ki je razmeroma jako nizek.
Srednješolski vestnik.
»Nastavni Vestnik«, glasilo slovenskih in hrvaških profesorjev, 7. zvez. — Ta številka ima prav mnogo literarnih ocen in zanimivih stanovskih ter šolskih vesti. Razen poročil o »Društvu slov. profesorjev« v 1912 in o »Društvu profesorjev v Dalmaciji« čitamo interesantno debato o predavanju nad'zornika Bosanca o poučevanju literarne zgodovine. Obširneje je naznanjen dr. Arambasina »Semčmiški Rečnik« in dr. Tillerjevo »Ustavjoznan-stvo«, ki je izšlo tudi lani v Izvestju novomeške gimnazije; prof. M. Pirnat je spisal nekrolog prof. Orožna. — »Nastavnemu Vestniku« teče sedaj 21. leto. Izdal je sedaj pregled vseh člankov dosedanjih 20 letnikov, dotle so izmed Slovencev sodelovali: Drag. Beranič, dr. Cerk, dr. Ilešič, dr. V. Kušar, dr. Tominšek, prof. Vajda, prof. Wester, stud. phil. Oštir, prof. Reisner, Mole.
Poli tiski pregled.
*	Stranke s katoliško podlago niso narodne! Tako pravi hrvaški katoHiški župnik dr. Jurij Cenkič, in sicer v »Hrvatski« v glasilu hrvaške stranke prava, katere del je tudi slovenska klerikalna stranka. Župnik dr. Juraj Cenkič piše v uvodniku »Politika okupljanja sila i umi-rivanja duhova« (rfesna beseda našim novokatolikom) med drugim tudi tole: »Ako postavimo kako politiško stranko na izrazito konfesijonalrio stališče, leta ne more biti nikdar narodna in kot taka ne bo nikdar mogla zediniti vse... v en edinstven narodni organizem. Povest o Svatopolkovem svežnju naj nam bo vselej pred očmi!« Slovenska klerikalna stranka sloni na izrazito konfesionalnem —•
katoliškem stališču, njen program, ki priznava samo katolicizem, je čisto konfesi-onalen, za to tudi ta stranka nikdar ne more biti narodna, kar je jasno povedano v zgoraj navedenih besedah župnika dr. Cenkiča.
*	Prava beseda. Berlinski dopisnik časopisa »Kolnische Zeitung« je pač n&-hote povedal resnico. V nekem članku konštatira namreč, da tvorijo Slovani v naši monarhiji 60 odstotkov vsega prebivalstva, da je bito pod ministrskim predsednikom Bienerthom in Sturgkhom Slovanstvo nazaj potisnjeno in da se je vladala v nemškem duhu. Velike zmage balkanskih Slovanov, pravi nadalje dopisnik, so seveda učinkovale, da so na vsej črti povzdignile moč Slovanstva; tudi v Avstriji. Treba bo s tem1 računati, da bodo v bodočnosti slovanski narodi zopet igrali večjo vlogo, kakor je to bilo pod Taaffejem. Da pa se je pod Taaffejem delala prava politika, dokazuje dejstvo, da je bila era Taaffe edina perioda po-litiškegai in finančnega1 reda. S politiko preganjanja Slovanstva in z Vlado v nemškem duhu pa se začne perioda kriz, iz katere ni vedela vlada nikakega izhoda in v kateri si tudi sedanja vlada1 ne more pomagati.
*	Pomorska moč evropskih velesiL Ako se bodo vse velesile natančno držale svojih načrtov, ki segajo po večini do 1. 1915, tedaj bo istega leta sledeče bojno razmerje1: I. skupina: (Angleži 50 bajnih ladij, 41 križark; Francozi 22 bojnih ladij in 71 križark; Rusi 14 bojnih ladij in 7 križark. II. skupina: Nemčija 33 bojnih ladij in 14 križark, Italija 17 bojnih ladij in Avstrija 13 bojnih ladij. Skupno tedaj I. skupina 86 bojnih ladij in 65 križark, druga skupina pa 63 bojnih ladij in 14 križark.
*	Znana tvrdka Krupp v Nemčiji je zamotana v tako umazano afero, da ji ni kmalu para na svetu. Socialno demokra-ški državni poslanec Liebknecht je v državnem zboru odkril, da so od Kruppa plačani agenti hujskaji razne države med seboj, da bi le te čim več vojnega materiala naročevale pri tvrdki. Lansko leto so slavili stoletnico obstanka te velepa-triotične tvrdke; tudi cesar Viljem je imel
fulminantno napitnico; sedaj pa taka odkritja!
+ Žensko gibanje na Turškem. V Turčiji se zadnje čase močno širi žensko gibanje. V Carigradu izhaja list, ki ga urejujejo same ženske. List se imenuje »Ženski svet«. Tam pišejo: Me branimo svoje pravice kakor moremo in prosimo žur-naliste, naj pustijo prosto pot našemu gibanju. Moški so z nami delali vedno slabo in so napravili iz nas sužnje. Pričakujemo odpomoč za trpljenje tolikih let!
+ Izjemno stanje. Dne 3. t. m. je bilo razglašeno nad Bosno in Hercegovino izjemno stanje. Povsod so bile nabite odredbe. tičoče se suspendiranja nekaterih določb dežel, statuta, in odredbe, s katerimi se določajo izjemne določbe. Te odredbe obsegajo: 1. Predpise utesnujoče prigla-sitveno dolžnost imeti nakaznice. 2. Prosto potovanje. 3. Utesnitev društvenega zborovalnega prava. 4. Utesnitve pri prodaji in posesti orožja. 5. Začasno podreje-nje civilnih oseb pod vojaško. pravosod-stvo. 6. Poostritev nekaterih določb kazensko - pravdnega reda in tiskovnega zakona. 8. Utesnitev in nadzorstvo nad brzojavnim in telefoničnim prometom. 9. Omejitev in preprečitev zlorabe golobov-pismonoš. — Razglašalo se je, da se proglasi izjemno stanje tudi nad Dalmacijo, ali to se za enkrat ni zgodilo. — Vlada pravi, da je bil ta korak v Bosni in Hercegovini potreben, da je to varnosten ukrep za slučaj vojne. V Bosni in Hercegovini pa so razpuščena zaeno s proglasitvijo izjemnega stanja tudi razna društva, tudi strogo nepolitiška in kulturna; imetje društev, spisi, knjige, vse to je konfiscirano.
Kranjske vesti.
—r— Opustitev počitniške naselbin«) v Zatišju. Na zadnji seji mestnega sveta v Ljubljani je poročevalec Milohnoja izvajal, da se je leta 1908 kupilo Zatišje za 48.000 kron. Že v tej kratki dobi se je pa izkazalo, da se Zatišje ni obneslo. Predlaga, da naj se Zatišje že letos opusti m naj se rajši omogoči, da se ustanove zavetišča v Ljubljani. Dosedanja gospodinja Zatišja, poštarica Vavken, ki je proti 1000 K v Zatišju gospodinjila, tega več ne more, ker ji to brani poštna oblast. Predlaga, da naj se počitniška naselbina Zatišje opusti. Zatišje naj se proda, dokler se Zatišje ne proda, naj se dosedanjemu varuhu Golobu prepusti varstvo Zatišja proti prostem stanovanju in 20kronski mesečni plači. Denar, ki se bo iz izkupička Zatišja pridobil, naj se porabi za dnevna zavetišča na ljubljanski šolah. — Obč. svet. E. Kristan naglaša, da se mora tak korak tehtno preudariti. Zadnje čase se kaže tendenca varčevati. So pa stvari, pri katerih ne kaže zgolj vačevati. Glede na mladinsko oskrbo je bilo Zatišje vsaj en korak. Prav je, da so dnevna zavetišča, morajo pa biti tudi poletne naselbine. — Dr. Triller nasproti Kristanu izvaja, da z Zatišjem nismo dosegli, kar smo nameravali, in da se isti efekt, ki se je ob ustanovitvi počitniške naselbine v Zatišju mislil doseči, ni dosegel. Otroci so domotož-ni in so se med njimi širile bolezni. Namesto Zatišja hočemo na nasvet deželno-sodnega svetnika Milčinskega ustanoviti po vseh ljudskih šolah dnevna zavetišča in se bodo uvedle leteče ferialne kolonije. — Zupan dr. Tavčar ne dvomi, da so tisti, ki so Zatišje ustanovili, imeli najboljšo voljo. Obneslo se pa Zatišje ni. Otroci so hodili vedno v en kraj in so tudi na polju preveč škode napravili. Ker nimamo v Zatišju več gospodinje, je popolnoma nemogoče letos otroke v Zatišje pošiljati. Jako lepo so se izkazala dnevna zavetišča. Naj-prvo bomo dnevna zavetišča razširili, na to bom pa izvedli, da bodo otroci šli lahko vsako leto v drug kraj naše domovine. Letos to še ne bo mogoče, pač pa drugo leto. — Pri glasovanju obveljajo odsekovi predlogi.
—r— Klerikalne nakane v našem šolstvu. »Slovenski Narod« piše: »Naši klerikalci hočejo vsa odgovorna in vplivna mesta zasesti s svojimi zvestimi pristaši, če pa to ne gre, pa vsaj z Nemci. Cuje se, da misli dež. šol. nadzornik, dvor. svetnik gospod Fran Leveč čez nekaj časa iti v pokoj. Z njim izgubimo enega najboljših slovenskih šolnikov. In pričakovati bi bilo, da pride na to mesto mož, ki bo vreden naslednik Levčev in ki bo tudi kos nalogi, ki jo današnja moderna doba1 stavi na šolnika. Toda klerikalci1 se za to1 presneto malo brigajo, njim je alfa in ornega vsega — klerikalno prepričanje. In ker sedanji okrajni šolski nadzornik Gabršček prav zvesto izvršuje voljo klerikalnih uničevalcev slovenskega šolstva, tedaj je tudi zrel za deželnega šolskega nadzornika, ker pa! to ne gre kar tako čez noč, ga hočejo' predvsem spraviti na ljubljansko učiteljišče na Perzevo mesto, dat dobi naslov profesorja. Nato pa bode imenovan za deželnega šolskega nadzornika. Na

njegovo mesto kot okrajni šolski nadzornik pa pride šišenski nadučitelj in navdušen gasilec Lavtižar. Tako si vsaj klerikalci vse to žele.« — Dandanes je na Kranjskem vse mogoče!
—r— Šolski zgradbi v Mavčičah in v Olšivku v kranjskem okraju je prevzela ljubljanska tvrdka A. & V. Accetto.
—r— Pevski in telovadni nastop go-¡enk mestnega dekliškega liceja. Dne 30. aprila se je vršila v telovadnici mestnega dekliškega liceja lepa slavnost. Nastopile so deklice-pevke in telovadke po posameznih razredih ter pokazale veliko- spretnost v petju in telovadbi. Pevskim točkam so sledile menjevaje lepe rafalne vaje malih deklic, rajanje z obroči, menuet, slikoviti in težavni grški ples, ki so ga1 izvajale gojenke četrtega razreda; najlepše in najtežavnejše pa so bile vaje s kiji in proste vaje. Posebno moramo poudariti zadnje, ki kažejo jasno, kaj lahko naredi dobra vztrajna vaja pod spretnim strokovnim vodstvom. Petje se je izvajalo precizno. Izmed 12 pesmi so bile najboljše »Škrjanček poje«, Bendlovo »Žitno polje«, »Gondolirjeva pesem1« (Gerbič), Adamičeva »Uspavanka« in »Slovenskim mladenkam« (Volarič). — Najlepši vtisk je dobil vsak gledalec o agrlnosti in izrednem veselju do petja in telovadbe, ki ga goje mlade gojenke dekliškega liceja1. Gotovo gre v tem oziru velika zasluga obema strokovnima učiteljicama, da znata zbujati v svojih gojenkah veselje do petja in telovadbe. — Predstave se je udeležila velika množica odličnega občinstva.
—r— Na ustanovnem zavodu za gluhoneme v Ljubljani se bodo s pričetkom šolskega leta 1913./14. nanovo sprejemali gluhonemi, na duhu zdravi šoloobvezni otroci v starosti 7 do 12 let. Prošnje z rojstnim in domovinskim listom ter z zdravniškim izpričevalom je vlagati do 10. junija t. I. pri vodstvu zavoda v Ljubljani. Koncem junija se baje vrše sprejemni izpiti. Tovariše in tovarišice prosimo, da opozore na to morebitne starše gluhonemih otrok v svojem okraju. Vzgojeval-nine ni, kolikor znano, plačuje večina staršev oa gojencev tega zavoda le obleko in obutev otrok za njih vzgojevanja.
—r— K notici glede dopoldanskega pouka smo prejeli iz vrst ljubljanskega učiteljstva še naslednje pojasnilo: Mestna zdravnika sta že opetovano podala na mestni šolski svet svoje mnenje, da naj se s 1. majem ali pa vsaj s 15. majem začne z dopoldanskim poukom, in sta svoje zahteve tudi utemeljevala z zgledi drugih mest. oziroma z raznimi slučaji bolezni, ki se pojavljajo pri otrocih. Nadzornik Maier pa je bil mnenja, da bi popoldanski počitek moralno vplival slabo na otroke,. Radi bi vedeli, zakaj? Zakaj pa ne vpliva »moralno« slabo n. pr. četrtek ali pa nedelja. Zakaj ne vplivajo moralno slabo junijski dnevi; izgovor je torej jalov. V korist šole in mladine bo, da se opravičenim željam ugodi. — Iz krogov slovenskih staršev pišejo o istem predmetu: Po mojem mnenju je popolnoma pravilno, da se zavzemate za poldnevni pouk. Uradniki in delavci imajo tuintam popoldne prosto in bi radi šli z otroki v prirodo, posebno sedaj v majskih dneh, ko si vsak želi pod milo nebo. Pouk bi zaradi tega ne trpel, ker ie zdravje mladine predpogoj za duševni in telesni razvoj otroka. Dobro bi bilo, da bi o tem še drugi povedali svoje mnenje. — Naše mnenje je, da bi se ta zadeva takoj lahko ugodno uredila, če bi ne bilo sekantnega in nervoznega nadzornika Maierja. Ta nalašč šikanira s.tarše, otroke in učiteljstvo. Pa pravijo, da mora šola- delovati v soglasju z domom. Saj tudi bi, ko bi ne bilo Maierjevcev!
—r— C. kr. pletarska šola v Radovljici vidno napreduje pod vzornim vodstvom L. Patika. Izdelujejo se v tej šoli tako lepi izdelki, da lahko tekmujejo z vsemi izdelki tu in inozemskih firm. Taka je občna hvala! Kdor si je enkrat nabavjj kak preamet iz te pletarne, se rad vrača z zopetnimi naročili na ta zavod. In kar je glavno, ti izdelki so narejeni iz domačega protia in z domačimi delavci.
Štajerske vesti.
—š— Deželni šolski svet je imel dne 26. aprila sejo, v kateri je imenoval Friderika Šušnika za def. učitelja v Rajhen-burgu. Ludvika Kokota za def. učitelja v Dobovi in Ferd. Šentjurca za def. učitelja v Sromljah. V stalen pokoj je stopila def. učiteljica v Konjicah, Lavra Schlesinger-jeva.
—š— Ormoški okrajni šolski svet je
v svoji redni seji dne 5. maja t. 1. na predlog učiteljskega zastopnika enoglasno sklenil, pozvati štajerski deželni odbor in c. kr. vlado, da zaradi nastale neznosne bede in pomanjkanja med učiteljstvom provizorično takoj nekaj ukreneta1, a da zastavita tudi ves svoj vpliv za delazmo-žnost čfaierskega deželnega zbora in za
definitivno ureditev učiteljskih plač, kakor iih imajo državni uradniki od XI. do VIII. činovnega ra¿ieda, da pride učiteljstvo In z njim šola do potrebnega miru!
—š— »Prijatelj obiskov« zagovarja sebe in svoje somišljenike ter imenuje moje opomine »otročarije«. Nočem mu kratiti veselja, ako tako rad obiskuje svoje koleginje, ki znabiti tudi ne odobravajo mojih opominov. Pa ker še menda ni izgovorjena zadnja beseda o tej točki, omenjam za danes samo sledeče: Ako je vedenje dotičnih gospodov dostojno ter omenjeni obiski ne škodijo ugledu prizadete učiteljice, rada preklicem svoje opomine. Nisem sovražnica poštenih obiskov, ako se vrše zmerno in na primernem mestu. (Tako je! Op. uredn.) — Mlada učiteljica.
—š— Tretji avstrijski esperantski kongres v Gradcu. Za ta kongres, ki se vrši o Binkoštih v Gradcu, so prevzeli pokroviteljstvo namestnik grof Clary und Aldringen, deželni glavar grof Attems in korni poveljnik fzm. baron Leitner. Na vseh straneh se opazuje živahno zanimanje. Saj pridejo v Gradec prvikrat zastopniki raznih narodov in raznih jezikov, da občujejo med seboj v enem jeziku — v esperantskem — ter se posvetujejo o skupnem delu. Vendar se ta kongres ne bo mogel meriti s kakim svetovnim, pri katerem se snidejo zastopniki 30 in še več narodov, ali pa s kakim deželnim, kakor na primer na Angleškem, Francoskem. Nemškem in v drugih državah. ker je še esperantsko gibanje pri nas v Avstriji, posebno pa v alpskih deželah, razmeroma slabo razvito. Vendar pa se je že prijavilo večje število udeležencev. Za slavnostno otvoritveno zborovanje je dal na razpolago deželni glavar grof Attems viteško dvorano (Rittersaal), za esperantsko razstavo in manjše strokovne seje mestni svet dve sobi v nekdanjem poslopju trgovske akademije, za večje seje pa je odstopilo trgovsko društvo »Merkur« svojo učno dvorano v trgovskem domu (Haus der Kaufmannschaft) brezplačno. Kongres se prične na binkoštno soboto ob 10* uri z otvoritvijo esperantske razstave v nekdanjem poslopju trgovske akademije. Želeti bi bilo. da slovenske esperante zastopa na tem kongresu kak Slovenec.
—š— Na cvetlični dan v Gradcu so prodali okrog 226.000 cvetic in pričakujejo okolo 18.000 kron čistega dobička.
—š— Siidmark v Št. Ilju. Dr. Jane-schitz, clan vodstva za nemško naseljevanje v Št. Ilju — njegov oče je Slovenec in se pišo pošteno slovensko: Janežič — je priobčil v nemških listih obširno poročilo o nemškem naseljevanju v Št. Ilju. V osmih letih je Siidmark v Št. Ilju naselila 40 nemških rodovin s 300 osebami. V ta namen je pokupila od Slovencev 1500 oralov zemlje. Naseljevanje pa se bo nadaljevalo, ker je lanski občni zbor v Sol-nogradu dovolil Siidmarki, da sme v ta namen porabiti vsako 'leto do 100.000 K-— Dr. Korošec pa je v Gorici pripovedoval, da Slovenci v Št. Ilju kupujejo posestva.
—š— Trije voditelji na eni trirazred-nici. To je sicer redko, a nekje na Štajerskem jih dobiš. Prvi je nadučitelj sam, srednji je njegova hči, učiteljica, odliku-joča se po svoji fini izobraženosti, a višji je sama nadučiteljeva. žena in učiteljica ročnih- del. Kaj prijazno odmeva že dolgo med učiteljstvom okoliškega Gorenjega Pozdravlja ta imeniten ženski duh! Vesta, draga tovarišica, dragi tovariš! Na nižje organizirane šole s tako številnim vodstvom kot edini tujec v učiteljskem zboru se ne podaj nikdar in nikoli, sicer si izpostavljen vsem le mogočim in nemogočim neprijetnostim, kakor nas uče izkušnje zadnjega časa ravno tu-le. Obžalujemo prav iz srca! — Priobčimo tudi oceno te ;lepe melodije — v proslavo kolegialne učiteljske vzajemnosti v 20. stoletju, če bo treba. — Več tovarišev in tovarišic.
Goriške vesti.
—g— III. dijaški telovadni nastop v
Gorici preteklo soboto v Trgovskem domu je uspel nepričakovano lepo. Tokrat je bilo tudi več občinstva, kakor pri prejšnjih dveh nastopih. Kdor je videl vse tri nastope, mora reči, da dijaška telovadba od stopnje do stopnje napreduje. Telovadci obvladujejo svoje moči. vaje na orodju in proste vaje odgovarjajo njihovin» močem popolnoma in vse vaje, težke in komplicirane, izvajajo dijhki-telovadci z lahkoto. Ves dolgi in težki vzpored se je izvršil tako disciplinirano, da ne bi mogel tudi najhujši kritik-strokovnjak ničesar grajati. Proste vaje članstva, naraščaja in vaditeljskega zbora so' naravnost očarale. Ni bilo videti napačnega giba, tem manj pa lenega, kakor se to večkrat opaža drugod. O narščaju pa glede prostih vaj ne morem drugega reči. kakor da jih imenujem junake-strelce, ker odmor so s palicami po vsaki končani vaji izvedli tako krasno, da se je vsak nehote vprašal, ali
je sploh nekaj tako eksaktnega mogoče. Na orodju smo videli lepe vaje, težke in lahke, ali vse se je izvedlo elegantno in lahkotno. Videlo se je moč discipline, volje in veselja do telovadbe, in čast vaditeljem, da razpolagajo s takimi strokovnimi, pedagoškimi in metodičnimi, telovadnimi znanostmi. Vzorna vrsta na krogih je svojo nalogo izvršila dobro. Videlo se je, da se je ta vrsta poprijela telovadbe na krogih šele pred kratkim, ker vaje, težke vaje. so se izvedle z nekako težkočo, strahom in nesigurnostjo in se ne more reči, da se je to opazilo ravno zaradi tega, ker je telovadba na krogih najtežja in rabi največ moči. Vrhunec učinka je pa bila skupina na bradlji, šest stoj na rokah, izvedenih po vzorni vrsti. Taka slika je naravnost impozantna. — Dijaški telovadni nastop zasluži priznanje vsestransko, in vredno je podpirati telesno vzgojo naše inteligentne mladine, ako se vidi tako krasne uspehe. Vi. ki ste videli nastop, delujte pri prijateljih in znancih na to, da se bo zanimanje in podpiranje telovadbe v Slovencih množilo, ne pa narobe!
—g— Bivši učitelj Turk, ki je služboval v Brdih in pobegnil na Balkan, je pod obtožbo veleizdaje. Išče ga krminska sodnija.
—g— Grahovska čebelarska podružnica priredi na Binkoštni pondeljek, dnfc 12. t. m., predavanje v ljud. šoli v Kanalu. Začetek ob 3. uri pop. Predaval bode čebelarski veščak tov. nadučitelj Kašca. Po predavanju bo praktičen pouk pri čebelnjaku g. Jos. Valesa v Kanalu. Čebelarji! Udeležite se tega čebelarskega sestanka vsi brez izjeme! Tudi pri čebelarstvu je napredek le v izobrazbi!
Tržaške vesti.
—t— Smrtna kosa. Preteklo soboto je bil pokopan v Trstu c. kr. učitelj nemške državne ljudske šole Teodor Čampa, ki je umrl v prerani dobi, star komaj 42 let. Pokojnik! je bil eden izmed malega števila onih slovenskih učiteljev, ki so navzlic vladajočim razmeram dobili službo na teh državnih zavodih. Služboval je pred leti na Kranjskem in potem v Pulju. Zapustil je vdovo, sina, očeta in mater, oba upokojena c. kr. učitelja v Trstu. Svoje dni se je bavil tudi s slovensko glasbo. Bodi mu lahka zemlja in blag spomin!
—t— Drugi občinski dekliški licej Na
zadnji seji mestnega sveta je magistratni asesor Novak prečital predlog šolskega odseka za ustanovitev drugega občinskega dekliškega liceja s šolskim letom 1913/14. in sicer tako, da se odločijo od sedanjega liceja paralelke v pripravnici in liceju ter se osamosvoje pod lastnim ravnateljstvom kot drugi občinski licej. — Občinski svetnik dr. Wilfan je izjavil, da sicer v principu ni nasproten predlogu, ker priznava, da je sedanji licej v resnici prenapolnjen. toda kakor je sedanji licej edino le v korist pripadnikom italijanske narodnosti, bi prav tako bil tudi drugi licej. Poudarjal je, da je treba na šolskem polju radikalne preosnove, in sicer na podlagi nacionalne avtonomije, in večina bi le tedaj zadostila pravičnosti, če bi bila v deželnem zboru sklenila šolski zakon, osnovan na nacionalni avtonomiji. Z ozirom na to, da se večina tudi pri tej novi šolski ustanovitvi nikakor ne ozira na potrebo slovenske manjšine, je izjavil, da bo glasoval proti predlogu. Predlog je bil nato sprejet z vsemi glasovi; proti je glasoval edini dr. Wilfan.
Splošni vestnik.
Nemško šolsko društvo. Schulverein se pripravlja na svoj letni občni zbor o Binkoštih. Letos bo ta zbor na Dunaju. Iz vseh krajev širne Avstrije baje pridejo »zatirani« nemški1 bratjfc, da si potožijo svoje bolečine. Tudi Nemci iz ogrskih Karpat bodo navzoči. Dunaj tako zadobi spet čisto nemško lice — za par dni. Časnikarska poročila si obetajo prav mnogo od tega shoda. Denarni promet za lansko leto je prav povoljen. Dohodkov je bilo 1,400.000, in sicer okolo 250.000 K več kakor 1. 1911. Kaj tiči v tem društvu za Slovane, o tem smo si na jasnem.
Slovensko deželno učiteljsko društvo v Ljubljani priredi v soboto po binkoštih t. j. 17. t. m. ob 8. uri zvečer v »Narodnem domu« zopet prijateljski sestanek z ljubljanskimi učiteljišžniki. Predaval bo ta večer tov. Likar: »O naši organizaciji«. Vse gg. tovariše, posebno pa še ggč.. to.vari-šice in prijatelje učiteljstva vabi na ta sestanek najvljudneje odbor, i t Teodor Čampa, c. kr. učitelj v Tr-I stu je umrl dne 1. maja t. 1. v 42. letu svo-I je dobe. N. p. v m.!
Dobra misel. »Vestnik karlinskega • okraja« omenja financ, nazadovanje Če-I ške Školske Matice. Primanjkljaj v pre-
teklem letu znaša 600.000 kron. Da se Matici izdatno pomore, predlaga omenjeni list, naj se uvede prostovoljni tedenski davek po 2, 4, 6, 8 in 10 vinarjev za vsakega družinskega poglavarja. Če bi vsak Čeh samo 2 vinarja na teden daroval, bi se nabralo 6,240.000 K, če bi pa vsak čeh daroval 4 vinarje, pa 15,600.000 kron.
Prošnja. V knjigi »Slovensko petje je pokojni tovariš Fr. Rakuša rabil več kli-šejev. Dvoje teh klišejev bi jaz zdaj potreboval. Kdor ve, kje se nahajajo sedaj ti klišeji, naj mi to blagovoljno naznani, da se obrnem do lastnika s prošnjo, da mi odstopi potrebna dva klišeja! — Bukovica nad Škofjo Loko na Gorenjskem, 6. maja 1913. — Janko Leban.
Cenzura za kinematografe na Italijanskem. Prefekti so dobili okrožnico, v kateri se jim naznanja, da se ustanovi osrednji urad za cenzuro kinematografskih filmov.
Avstrija za Albance. O tem piše »Slovenski Branik« v svoji zadnji številki: Glasom rimskega časopisja živi v Skadru 3000 katolikov. Za te je Avstrija zgradila stolno cerkev, v kateri ima prostora 5000 oseb, nadalje frančiškansko cerkev s šolo, seminišče in kolegij za jezuite, misijonsko hišo, bolnico in tiskarno jezuitov. To je žrtvovala Avstrija v tuji deželi, kjer nima ničesar; govoriti. V Trstu pa živi glasom ljudskega štetja 56.000 slovenskih davkoplačevalcev, a Avstrija jim ne da niti enega razreda ljudske šole. Kolika sreča za človeka, ako je — Albanec!
Nadbiskup Bauer ¡je daroval, kakor poročajo iz Zagreba, prosvetnemu društvu »Napredek« v Bosni 50.000 K za zgradbo društvenega doma v Sarajevem.
Tečaj za pridelovanje krme. Kmetijska šola na Grmu priredi 26. in 27. maja t. 1. dvodneven tečaj za pridelovanje krme s sledečim vzporedom. V ponedeljek, 26. maja. Od 2. do 4. popoldne: Setev detelje in trave na njivah za dvoletno in večletno košnjo. Nakup potrebnega semena. Gnojenje deteljnih mešanic. Praktično razkazovanje deteljnih mešanic na šolskih njivah in v poizkuševališču. V torek, 27. maja: Od 8. do 10. dopoldne: Naprava novih travnikov. Najbolj važne trave. Sestava travnih zmesi. Množina potrebnega semena. Praktično razkazovanje semena in razdelitev vzorcev. Od 2. do 4. popoldne: Priprava zemlje in posetev travnikov. Poprava slabih setev. Gnojenje in zboljšanje slabih in starih travnikov. Praktično razkazovanje šolskih travnikov in travniških zmesi v poizkuševališču. — Oddaljenim in podporepotrebnim udeležencem s Kranjskega plača ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in za hrano 1 K 50 vin. na dan. Kdor se želi tečaja udeležiti ali s podporo tečaj obiskati, naj se priglasi do 18. maja pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu.
Gozdarski tečaj na Grmu. Kmetijska šola na Grmu priredi v sredo, dne 28,, in četrtek, dne 29. maja, gozdarski tečaj s sledečim vzporedom. V Sredo od 1. do 3. popoldne: Pomlajevanje in oskrbovanje gozdov. Od 3. do 7. ure popoldne poučni izlet v gozdno drevesnico v Bršljinu in v mestni gozd s praktičnimi demonstracijami o pomlajevanju gozdov. V četrtek od 6. zjutraj do 4. popoldne poučni izlet v | šolska gozda na Vrhovskem in v Pod-liubnem, kjer se vrše praktične demonstracije o oskrbovanju gozdov. Kdor se želi tega tečaja udeležiti, naj se priglasi po dopisnici pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu (pošta Kan-dija) do 20. maja t. 1. Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem iz Kranjske se dovoli povrnitev potnih stroškov stroškov do Novega mesta in podpora za prehrano po 1 K 50 vin. na dan. Podporo se dovoli pa le tistim, ki za njo pravočasno prosijo in se jim je izrecno dovolila.
Zakon o nalezljivih boleznih. Uradna »Wiener-Zeitung« priobčuje v svoji 96. štev. letošnjega leta zakon o nalezljivih boleznih pri ljudeh in pri živini. Zakon obsega 42 točk. Po tem zakonu je zapovedano naznaniti vsak sumljiv slučaj kake bolezni, ker drugače bodo zanikr-neži kaznovani z denarno kaznijo do 100 kron ali z zaporom1 dO< 8 dni. Ni pa potreba, da naznani ravno kdo* iz prizadete hiše, lahko to stori tudi sosed ali kdorkoli.
Proslava Zrinjskega1 in Frankopana v Beigradu. Dne 30. pr. m. se je vršila v vseučiliški dvorani proslava spomina na bana Zrinjskega in kneza Frankopana povodom1 obletnice njiju mučeniške smrti 30. aprila 1671. To je bila v Srbiji prva proslava hrvaških mučenikov. Akademič-na mladina je poudarjala potrebo, da Hrvati in Srbi skupaj slavijo svoje veljake in se skupno spominjajo medsebojnih svetlih in temnih dni.
V Belgiji so uvedli po avstrijskem vzorcu promet s poštnimi položnicami, ki ga imajo dosedaj razen Avstrije še Nemčija in Švica.

vseh vrst priporoča cenj. učiteljstvu in si. šolskim vodstvom
Marija ličar
trgovina s papirjem in galanterijo Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 26
———— (nasproti „Zlate kaplje". ———
rs
Zaloga Grubbauerjevih in Slatnar-jevih zvezkov ter vseh priprav za obrtno-nadaljevalne šole. ^
Cene nizke!
Postrežba točna!


Razgled po šolskem svetu.
—	Učiteljišče je dal na lastne stroške sezidati papež Pij X. v Frascatti blizu Rima. Zgradba je stala tristotisoč lir; založena je tudi zadostna vsota za vzdrževanje zavoda. Izpiti se bodo vršili po državnih določbah. — Vodstvo zavoda bo poverjeno Salezijancem. Prvi gojenci bodo one sirote, ki jih je papež sprejel v oskrbo po potresu v Kalabriji in Siciliji.
—	Vseučilišče v Zagrebu je v preteklem zimskem tečaju štelo 1045 slušateljev, med ttmi 684 juristov; iz Dalmacije jih je bilo 121, iz Istre pa 16. — Semestri, ki jih naš dijak prebije na zagrebškem vseučilišču, se mu vštejejo, kakor če bi bil na kateri avstrijski univerzi; le končni izpiti
I ne veljajo. Kakor čujemo, pojde prihodnje leto tudi več slovenskih abiturijentov v Zagreb; po 2 ali 3 tečajih se vrnejo na avstrijske univerze.
—	Samomor v šolski dvorani. V Velikem Varadinu se je ustrelil v šolski dvorani s službeno puško golenec tamošnje honvedske kadetnice Bela Fabaj, in sicer iz strahu, da ga spode z zavoda.
—	Umrl je na Dunaju profesor na ži-vinozdravniški visoki šoli, dvorni svetnik dr. Schindelka.
—	Katoliški zavodi v Skadru. Skader ima približno 30.000 prebivalcev, od katerih je 3000 katoličanov, 2000 pravoslavnih in 25.000 albanskih mohamedancev. Nad katoličani ima protektorat Avstrija, ki jim je postavila katedralo za 5000 ljudi, zgradila bolnico in šolo, ki jo imajo v svoji oskrbi frančiškani, in zavode, ki jih vodijo jezuitje. S stavbo semenišča, zavetišča in samostana jezuitov so pričeli že leta 1842.. ali toliko, da je bilo zidovje dograjeno iznad temelja, pa so ga Turčini porušili. Isto se je ponovilo leta 1856. Šele ko se je pojavila avstrijska vojna ladja, je zavladal mir. Leta 1859. je začelo semenišče svoje delovanje. Njegovi gojenci so vselej nekaj semestrov študirali v Ino-mostu. Jezuitje v Skadru imajo danes tiskarno v Skadru, ki je izdelata leta 1911 prvi laško-albanski slovar. Za izobrazbo katoliške mladine v Skadru skrbi šestraz-rcdna šola in pa obrtna šola, v kateri se poučuje v nemškem, laškem, francoskem in albanskem jeziku.
—	Nadvojvoda vseučiliščnik. Nadvojvoda Maks, ¿in rajnega nadvojvode Otona in nadvojvodinje Marije Jožefe, ki je na Dunaju obiskoval gimnazijo in ki vkratkem maturira, je izjavil, da želi obiskovati predavanja pravne fakultete na dunajskem vseučilišču in napraviti predpisane državne izkušnje^ in rigoroze, da postane doktor prava. Če mu to ugode, bo to prvi slučai. ko nadvojvoda v naši državni polovici popolnoma absolvira ju-ridične študije.
—	Štrajk na češki medicinski fakulteti v Pragi. Slušatelji češke medicinske fakultete so sklenili stopiti v štrajk, ker vlada vkljub ponovnim obljubam1 še vedno ni razširila lokalov.
—	Dela za Dom srbske naučne akademije v Belgradu je belgrajska stavbna banka ustavila in vladi pogodbo odpovedala. Zahtevala bo tudi' odškodnino. Vzrok so neke pomanjkljivosti v dotični pogodbi z vlado.
—	Nova madjarska šola v Slavoniji.
V Pleternici pri Požegi so zgradili Mad-jari novo šolsko poslopje. V to šolo bodo vozili vlaki otroke železniških uslužbencev in uradnikov, ki pa so rodom po pretežni večini Hrvatje. V Slavoniji se dvigajo madjarske šole kakor gobe po dežju. Mladina pa, ki hodi v tiste šole, je hrvaška, zakaj Madjarov v Slavoniji tako ni. In baš zato, ker jih ni, a da bi nekoč bili, grade Madjari Hrvatom madjarske šole.
—	Po ameriško. V Pittsburgu štrajka 15.000 šolskih otrok, ker se je ravnatelj Heater spozabil z neko služkinjo. Deca so v demonstrativnem obhodu po mestu nosili zastavice z napisom: »Proč z Hea-vtom!« Starši dece so pri obhodu stali špalir. — To mora biti »zrela« ta ameriška deca!	—c.
—	Japonci so pred nami v skrbi za higieno pri šolski mladini. Celo na ljudskih solah imajo že zdravnike, na višjih pa spada zdravnik k učnemu osobju, in v ministrstvu za uk je poseben oddelek, ki skrbi Za šolsko higieno. Na vsakega zdravnika Pride približno 500 otrok, preiskuje pa zdravnik vsak razred po večkrat na mesec.
je šla pred par dnevi v Budimpešto de-putacija Nemcev prosit upravo državnih železnic, da osnuje v Indjiji madjarsko višjo šolo. Madjarska ljudska šola je že tam, sedaj hočejo Nemci iz Indjije imeti še višjo madjarsko šolo. V Budimpešti so obljubili deputaciji, da bo* želji Nemcev po možnosti ustreženo. To se reče — da!
—	Občni zbor vseučiliščnega društva v Solnogradu se je vršil 13. aprila t. 1. Zborovanja se je udeležilo obilo odlične gospode in tudi velika vojvodinja tos-kanska Alice. Kardinal Katschthaier je pozdravil navzoče in poročal, da je papež jako zavzet za katoliško univerzo, in tudi kardinali, ki poznajo naše avstrijske razmere. podpirajo to zadevo. Blagajnica stoji dobro. L. 1912 je društvo imelo 208.212 K dohodkov — skoro za 100.000 kron več kot 1. 1911. Koncem 1. 1912 je znašalo društveno imetje 4,253.807 K. Vendar pa društvo še ne more misliti na to, da bi odprlo tekom 1. 1913. univerzo.
—	Za reciprociteto hrvaškega vseučilišča v Zagrebu. Hrvaški in srbski akademiki zagrebškega vseučilišča so izdali nastopni oklic: Odmika se nam pomen vseh naših potreb najbolj tedaj, ko se vidimo upehane, majhne, slabe ko z zdravimi očmi ugledamo, kako daleč smo od naših sanj — idealov kraljevine Hrvaške. Načelo narave je, da vse, kar živi, brani svoje življenje in se upira smrti z vsemi svojimi silami. Najlepše je življenje naroda, a kaj pomeni borba za narodno življenje, nam glasno govore mrtva usta bolgarskega, srbskega in črnogorskega vojaka. Ko nam ni usojeno, da branimo Hrvaško z'orožjem, smo pozvani, da jo branimo s peresom in z besedo, da se žrtvujemo na vsakem koraku, da pozivamo one, ki smo jih postavili v saboru, naj so trdni zidovi, ki hočejo ustaviti vsa hrvaška vprašanja, dokler se ne rešijo. Pred nami je najnovejša zadeva: reciprociteta hrvaškega vseučilišča v Zagrebu. V proračunskem odseku na Dunaju se je odobrila ustanovitev italijanske pravne fakultete v Trstu na voljo Italije, avstrijske zaveznice proti naravnemu razvrtku slovanskega življa na Balkanu. Eni nezakonitosti sledi druga: Hrvatom kakor tudi Srbom in Slovencem na hrvaškem vseučilišču v Zagrebu se v istem odseku, da bi mogli svobodno, izvr-šivši izpite v Zagrebu, zavzeti službena mesta, bilo v Dalmaciji, bilo v Istri. Vprašanje reciprocitete hrvaškega vseučilišča ne datira od letos, ono j>e staro vsaj 30 let. Bilo bi odveč, ko bi preiskovali, kaj se je od tedaj do danes podvzelo, ko se še ničesar ni doseglo1. — Pokazati hočemo torej, koliko smo napredvali, ako vsi kot eden stavimo zahtevo: hrvaško vseučilišče mora biti izenačeno z avstrijskimi univerzami, ker vlada, ki jemlje od naroda davek v novcu in krvi. mora znati, da je to volja onega, ki ta davek daje. Pustimo one čase, ko smo prosili, danes zahtevamo in zapovejmo; častnejša je smrt junaka kot življenje kukavice. Ta čas je naš, pokažimo, da se ga zavedamo!
—	Umrl, je v Zagrebu ugledni hrvaški učitelj Oskar Diirr. Vrlemu možu blag spomin!
—	Šolstvo v Bolgariji. V kulturnem oziru je Bolgarija prva država na Balkanu. Od leta 1878., ko je postala samostojna, se je javno šolstvo hitro razvilo. V šolskem letu 1910/11 je bilo v celem kraljestvu 4719 ljudskih šol s 453.592 otroki, to je 76 odstotkov vseh šoloobveznih. Za ljudsko1 šolstvo je izdala država v omenjenem letu 16 in pol milijona frankov. V zadnjih osmih letih se je najelo 26 milijonov posojila za zgradbo modernih šolskih poslopij. Poleg državnih šol so tudi konfesi-onalne, katoliške v Plovdivu in v okolici, protestantovske, misijonske in židovske. Za vzgajanje učiteljskega osobja ima Bolgarija devet učiteljišč. Prehod od ljudske šole v gimnazijo tvorijo progimnazije s tremi razredi. Njihov učni načrt je podoben našim meščanskim šolam. Francoščina in nemščina sta relativno obvezna predmeta. Vseh progimnazij je na Bolgarskem 316 s 55.512 učenci. Tudi gimnazije, ki imajo pet razredov, so moderno urejene. Razločujejo tri tipe: humanistične gimnazije z latinščino in grščino, samo z latinščino in brez starih jezikov, francoščina in nemščina sta obvezni. Vseh moških gimnazij je 18 z 9660 dijaki, ženskih pa 13 s 5176 dijakinjami. V drugih pedagoških učiliščih je bilo leta 1911/12 dijakov 1923, dijakinj pa 1883. Statistika pravi, da se največ talentov nahaja med nižjimi sloji. Zgodi se, da si ubožni dijaki popoldne služijo svoj kruli v tvornicah, pi-
sarnah itd. Pa tudi drugih zavodov, ki se prištevajo k srednjim šolam, je veliko, Omenjamo le trgovske, poljedelske, umet-niško-obrtne in glasbene šole, katerih podlaga so progimnazije. K visokim šolam se štejeta univerza in tehnika. V letu 1911/12 je bik» na treh fakultetah (zgodo-vinsko-fiiološka, matematiško-fizikalna in juridiška) 2116 dijakov ter 70 učnih oseb. Od inozemskih višjih zavodih je najvažnejši francoski kolegij v Plovdivu.
—Aktivitetne doklade bogoslovskim profesorjem v semeniščih je naučno ministrstvo po odloku z dne 31. marca 1913 določil v Brnu in v Lincu z letno 960 kronami; v Št. Hipolitu, Tridentu, Celovcu, Ljubljani, Budjejevicah, Litmoricu, Kraljevem Qradcu, Przemyslu, Tarnovu, Stanislavu, Gorici in v Zadru z 840 kronami; v Mariboru in v Briksnu s 720 in v Wei-denauu s 600 kronami.
—	Madjarska šola v Zagrebu. V Zagrebu se ima meseca septembra letos otvoriti madjarska ljudska, oziroma meščanska šola za otroke madjarskih in madjaronskih železničarjev. Ogrsko* trgovsko ministrstvo ima za otvoritev šole že tudi dovoljenje hrvaške deželne vlade v rokah.
—	Albanske šole se odpirajo. Te dni
so dunajski listi z vidnim zadoščenjem konštatirali, da so Srbi v svojih novih pokrajinah za vojne zatvorjene albanske šole pod odločnim pritiskom avstrijske vlade zopet odprli. Glejte si no, kako energično zna avstrijska vlada nastopiti v Albaniji! In to je taista vlada, ki zapira češke šole na Dunaju in ki Slovencem ne da nobene šole v Trstu!
—	Vseučiliški docent dr. Bogumil Vošniak predava v letnem tečaju na zagrebški univerzi: »Avstrijsko izborno pravo«, 3 ure in »Savremene državne teorije«, 3 ure.
—	Na Hrvaškem manjka učiteljev. V požeški županiji so morali zapreti 10 ljudskih šol, ker manjka učiteljev. Vlada je sklenila reaktivirati umirovljene učitelje in učiteljice.
—	Samomor turškega dijaka v Parizu. V Pschorrovi restavraciji na Boulevard'! Strassbourg v Parizu se ie ustrelil 231etni dijak Nichterem. Zapustil je pismo, v katerem izvaja, da se je usmrtil, ker ne more preživeti sramote svoje domovine.
—	Visoko šola zakonskih znanosti.
Profesor doktor W. Hassall v Monakovem hoče ustanoviti univerzo1 ljubezni; ne morda zaradi ljubezni do ljubezni, ampak čisto preprosto zato, ker je v Nemčiji od leta do leta manj porodov. Gospod doktor Hassall je slavnostno proglasil, da je ljubezen temelj rodovin in posebno velikih rodovin, no, kar tudi nihče ne taji. In zato smatra za svojo rodoljubno dolžnost, da bi mlade Nemke in mlade Nemce temeljito naučil ljubezni, da bi se potem ustvarile srečne rodovine. Moramo pa pripomniti seveda, da gospod doktor Hassall ni pripoznal naslova »univerza ljubezni« za pravega in je krstil svojo šolo: »Hochschule der Heiratswissenschaften«, kar zveni nenavadno harmonično in ljubko. Visoka šola zakonskih znanosti bo imela petsto slušateljev, oziroma gojencev. Najbrže boste pripomnili, da petsto gojencev ni za petinšestdeset milijonov Nemcev tako veliko. Vedite torej, da bo teh dvestopetdeset gojenk in dvestopetde-se gojencev po absolvirani visoki šoli ljubezni razširjevalo čilo propagando za misli dokorja Hassalla. V celi državi bodo oznanjevali slavo ljubezni. Naučil bo ljubiti tudi one. ki tega »še« ne znajo; kakor tudi one. ki tega več ne znajo. In rav-ncfako, kakor učijo promovirani profe-sarji švedsko gimnastiko, ravnotako bodo poučevali o ljubezni promovirani absolventi »Hochschule der itd____« Na tej visoki šoli se bo poučevalo s pomočjo eks-eplikativnih projekcijskih slik. Na .teh slikah pa ne bo prav nič frivolnega. Gojencem in gojenkam se bodo stavila pred oči statistična data, diagrame in podobne gro-zovitosti. Poleg tega bodo posebni profesorji učili svoje učenke in učence o flirtu in koketnosti. Dr. Hassall piše v svoji brošuri, da sta koketnost in flirt »predsobi salona ljubezni«. Biologi in zoologi bodo predavali pri učenih konferencah o rudi-mentarni koketnosti plemen. Poleg tega se bodo ustanovili posebni kurzi za psihologijo zapeljivosti. Profesorji z zlatimi očali, s sivimi brkami in plešami bodo pojasnjeval učenkam in učencem zakone pasio-nalnih nasprotij; kaj imajo rade zlatolaske pri črnolasih, kaj imajo radi boječi pri
strastnih in junaških, kaj imajo radi veliki pri majhnih. Vršila se bodo tudi predavanja, kako se človek navadi ljubezni tudi pri antipatičnih osebah, kar je delikatno poglavje, tudi o ljubezni po poroki. Skratka, doktor Hassall bo naučil svoje kompa-triote kult ljubezni ne samo pred zakonom, ampak tudi po zakonu.
Raznoterosti.
*	Tipke za klavirje v novejšem času izdelujejo iz mleka. Neki angleški kemik je izumil, da se da iz mleka dobiti neki produkt, sirolit imenovan, ki ima vse iste lastnosti kakor slonova kost. K temu so še izdelki iz takega strjenega mleka dosti cenejši, dočim je slonove kosti vedno manj in je zaradi tega tudi vedno dražja. Pa ne samo tipke za klavir izdelujejo iz te mlečne mase, temveč tudi gumbe, roče za dežnike in solnčnike, okvirje za slike, največ pa glavnike za lase.
*	Brlin. V občini Hofstein ob Renu se je vsedla zemlja v obsegu deset oralov 15 metrov globoko. Jama se je napolnila takoj z vodo, tako da se vidijo vrhovi najvišjih dreves iznad vode. Geologi so mnenja, da je bila zemlja tam od vode podko-pana, osobito zato, ker je okrog novega jezera nastalo vse polno novih izvirkov, ki se združujejo v mogočen potok. Mnogo tisoč ljudi si vsak dain ogleduje ta izredni prirodni fenomen.
*	Umetno meso. Poleg vseh drugih »umetnih« stvari se nam sedaj obeta tudi umetno meso. Belgijskemu kemiku Eff-rontu se je bojda posrečilo dobiti način za izdelovanje umetnega mesa, ki ima popolnoma tak okus kakor goveje, telečje, ku-štrunovo ali prešičevo meso, je pa mnogo bolj poceni in bolj hranilno nego pravo meso. Umetno meso se prireja iz pivo-varniških odpadkov sladu. Postopa se takole: Slad se najprej opere in stisne, nato pride v žvepleno kopelj in za tem se obdeluje z apnom. Nato se zmes preceti in voda izpari, nakar se zmes zopet stisne. Sedaj se uporabijo posebne kemikalije, ki jih Effront noče izdati. Končni uspeh je — »viandin«, mesu podobna masa, to je umetno meso, ki je bojda kar vzorno živilo. Tako vsaj so dognali na podganah. Zaprli so namreč v dva oddelka po šest podgan skupaj. En oddelek je dobival na dan po 5 gramov umetnega mesa in par zrn žita za vsako podgano, drugi oddelek pa po 12 gramov pravega mesa in ravnoto-liko žita kakor prvi oddelek. Uspeh je bil ta, da so podgane, ki so dobivale pravo meso, v enem tednu lakote poginile, drugi oddelek se je pa ob umetnem mesu izvrstno počutil.
*	Koliko je stala balkanska vojna? Sedanja vojna na Balkanu za osvoboditev krščanske raje izpod turškega jarma je stala nad 2000 milijonov K, usmrčenih je bilo 110.000 in ravno toliko vojakov je bilo ranjenih, kakor poroča londonski »Econo-mist«. Vsak vojak je veljal na dan približno 12 K. 25 tednov vojne nam tale sliko pokaže: Bolgarijo je stala vojna (300.000 mož) 600 milijonov, Srbijo (200 tisoč mož) 400 milijonov. Grško (150.000 mož) 300 milijonov, Črno goro (40.000 mož) 80 milijonov in Turčijo (400.000 mož) 800 milijonov kron; borilo se je torej približno do 1,090.000 mož. Na zaslužkih ie odpadlo vsaj 660 milijonov kron; konj, volov itd. so izgubili samo Bolgari nad 200.000. Ni pa računano, koliko škode je napravilo, ker je na Balkanu počivalo vse gospodarsko življenje.
*	Abstinenca v starem veku. Lani so izkopali del knjižnice slavnega asirskega vladarja iz 7. stoletja p. K. Med 20.000 tablicami je več sto takih, ki se bavijo z medicino. Vsebina dela vso čast asirskim zdravnikom in kaže, da so jako bistro mislili in svojo stvar dobro razumeli. Zanimivo je posebno, da so pijance iz navade že takrat prištevali med bolnike in kot edino sredstvo priporočali popolno abstinenco. Boj proti alkoholu je potemtakem star že nad 2500 let.
*	Samomor ravnatelja. Ravnatelj meščanske šole v Lvovu, Franc Hujnak, se je dne 16. aprila t. 1. vrgel med vožnjo z br-zovlakom iz voza. Vlak ga je povozil in usmrtil. Hujnak je izvršil samomor, ker je menil, da ga bodo oblasti degradirale.
+ Berlin. Policijski šef Jagow strogo zasleduje vse one dame, ki nosijo igle v klobukih brez varstvenih kapic. Redarji gredo za damami celo v trgovine, kjer jim. če nimajo varstvenih kapic, igle krat-komalo iz klobukov potegnejo.

* V Hamburgu so spustili v morje sedaj največjo ladjo na1 svetu »Imperator« proge Hamburg-Amerika. Prostornina meri 50.000 ton ter se na njo lahko vkrca 5000 ljudi.	—c.
+ Originalno slovo. Profesorji imajo že od zdavnaj privilegij, da' smejo* biti pozabljlij/i. Simbol njihove pozabljivosti je, četudi že precej obrabljen, dežnik. Pa še je več takega, kar si profesorji ne morejo zapomniti. To izpričuje inserat v nekem časniku iz Nemčije, ki pravi: »Ker mi ni mogoče vedeti, katerih društev tukaj sem član, izjavljam, da izstopam iz vseh. Dr. Engel.«	—c.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Na Štajersko: Tistega, ki ima že 40 ¡službenih let, more prisiliti v pokoj le šclska oblast. — Ker služijo še aktivno, pridejo pri novi regulaciji v poštev, razen ako se v zakonu drugače ne določi, kar pa ni verjetno, ker bi tak enostranski zakonski načrt ne dobil sankcije. Najboljše je, da spravite zadevo v razgovor pri svoji Zvezi! — Eden v imenu mnogih drugih (Štajersko): Vaši želji bi radi ustregli, a ' v intersu ugleda Vaše organizacije tega ne moremo storiti. To je predvsem; interna zadeva, k' jo naj Vaš delegat spravi na prihodnjem zborovanju v razgovor. Ako je tam ne morete urediti, o čemer pa ni dvoma, tedaj šele lahko razpravljamo v javnosti. Gotovo pa je, da gre tudi Vašim delegatom svobodna beseda in da se morajo tudi njihovi predlogi pravilno sprejemati ali odklanjati. To naglašamo tudi mi z vsem poudarkom: Mi bi ne izostajali od zborovanja, zakaj velika udeležba tudi ne-delegatov daje splošno ponosnejše razpoloženje in budi samozavestno čuvstvo. Predvsem pa: najprej opravite doma med seboj! Srčne pozdrave! — V novomeški okraj: Ker smo prejeli že prej poročilo od druge strani, ne moremo Vašega porabiti. Vseeno hvala! — Vrdela - Trst: Vaše vprašanje se glasi: »Ali je učitelj po zakonu primorau nadzorovati učence pri šolski izpovedi, ako je isti dan že a priori pouka prost?« Odgovarjamo, da ne. Sicer pa naj Vaše učiteljsko društvo zadevo do-žene na pristojnem mestu. Svobode ne more nihče jemati ni Vam — ni šolski mladini. — Socializem na kmetih: Porabimo o priliki.
Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase
© v Učiteljskem Tovariša
Uradni razpisi ueiteljsMli služI).
Št. 10120.
Na c. in kr. mornariški šoli v Šibeniku sla dve učni mesti razpisani, eno za takoj, drugo pa s 1. septembrom 1913, in sicer sprva provizorično. Prošnje je vložiti na c. kr. ministrstvo (Marinesektion) zakonitim potom. V poštev pridejo samo samci, ki so vešči srbsko-hrvaškega jezika, oziroma se podvržejo v enem letu skušnji iz istega.
C kr. deželna vlada za Kranjsko, Ljubljana, dne 26. aprila 1913.
(Q)	(9\
Učiteljska tiskarna
v Ljubljani
r. z. z o. z.
Frančiškanska ulica št. 8
priporoča sledeče mladinske spise:
A. Rape: Mladini, I. zvezek. Spisi Mišjakovega Julčka, L, II., III. zv. E. Gangl: Zbrani spisi, I., II. zvezek. J. Slapšak: Turki pred sv. Tilnom. A. Rape: Dane. J. Ribičič: Kraljestvo čebel. M. Gregorič: Otroški oder.	IX
Vsaka šola naj bi imela vsaj po toliko izvodov teh najboljših mladinskih spisov, kolikor ima razredov.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
w ^ ^ &
rs*

Agitirajte za svoje glasilo! Pridobivajte mu novih naročnikov
Knjigoveznica
Iv. Boziae
Ljubljana, Šelenburgova ul.
priporoča vsakovrstna knjigoveška dela, galanterijo, passepartuje itd. Posebno močna vez za knjižnice in čitalnice.
Cene zmerne, delo solidno.


Jernej Bahovec
naslednik: IVAN GAJŠEK
( - trgovina s papirjem -
Sv. Petra cesta št. 2.
I
priporoča slavnemu učitelj stvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo
šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd.
Anton Krušič,
krojaški mojster in trgovec
O-orlci
Trža-šlsa, -u.li.ca, šte-v". IS
v lastni hiši in Tekališče Fran Jožefa št. 39.
Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šole.
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angleških tov aren
za vsak stan.
Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi.
Knjigoveznica
ULJULTOIJ a,3nLa.
IFlorij anska ulica, 1A : ';
se priporoča slav. šolskim	f
vodstvom in gg. učiteljem	iS
za izvrševanje vseh v kuj i-	H
goveško stroko spadaj^,ili ......................... del............................
Pri večjih naročilih 10°/0 popusta.
emsp
II
■li II M M im
Pravkar izišlo in se dobi pri skladatelju v Središču (Štaj.):
Štiri cerkvene pesmi za šolarske sv. maše.
Dvoglasno s spremljevanjem orgel. Uglasbil Ant. Kosi, nad-učitelj.
A. Foerster, p. H. Sattner in E. Adamič, ki so te pesmi v rokopisu pregledali, so se izrazili zlasti o narodnem tonu v katerem so pesmi zložene prav pohvalno.
Cena 1 K, s poštnino 5 v več. .............
Snažno se oblači vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice
arije Jirsove
učiteljeve soproge, v Novem Hradku p. Met.
(dobaviteljica dež. osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu). Dobiva se 2—8 m dolgih odrezkov cefira kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, franko, tudi polovica zavoja za 9, oziroma 10 K.
Blago je stalnobarvno in močne kakovosti. Naročite in ostanite stalni odjemalci. Vzorci blaga zastojn in franko.


g -
Slovensko Abecedo
za ženska ročna dela
(II. pomnožena izdaja) po 20 vin. komad priporoča
Milena Kiferle
učiteljica ženskih ročnih del v Ljubljani, Krojaška ulica 8./II.
'"^"-■m?.1Svjillf " T . "i"" "v
Zahajajte samo v lokale, kjer imajo tia razpolago naš list!
Stev. 282.
Na c. kr. državni obrtni šoli v Ljubljani se bode vršil v času od 16. julija do vštetega 6. avgusta 1.1.
strokovni tečaj za izobrazbo učiteljev obrtno-trgov-skih predmetov na obrtnih nadaljevalnih šolah.
Učitelji, ki žele biti sprejeti, naj pošljejo svoje primerno opremljene prošnje potom šolskega vodstva vsaj do 20. maja neposredno na ravnateljstvo državne obrtne šole v Ljubljani.
Prosilcem bode ravnateljstvo do srede junija sporočilo, če so sprejeti ali ne.
Vsak udeležnik, ki ima svoje redno bivališče izven Ljubljane, dobi od ministrstva za javna dela podporo 40 kron.
Potrebne rekvizite preskrbi brezplačno podpisano ravnateljstvo, ki daje tudi vsa zažeijena podrobna pojasnila.
Ravnateljstvo c. kr. državne obrtne šole
v Ljubljani, 22. aprila 1913.
Naš denarni zavod
Geslo: Krt plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v LJubljani.
registrov «a sadros» z omeienin) ismstvom.
Promet do konca aprila K 59.765*97. Uradne ure: Vsak četrtek od 7, ž.—7,3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Nji prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
šSSSSSSSSESSšSSSSSSSa
m
Učiteljska tiskarna v Ljubljani,
IV	r. z. z o. z.
Frančiškanska ulica štev. 8.
priporoča
različne poštne in železniške tiskovine
za šolsko uporabo urejene po najnovejših uradnih vzorcih. Ceniki zastonj in poštnine prosto.
C. kr.	priv.
občna zavarovalnica
Assicurazioni Generali v Trstu
Ustanovljena leta 1831. — Jamstveni zakladi znašajo nad 434 miljonov kron.
Poslovni izkaz zavarovalnega oddelka za življenje.
	meseca aprila 1913		od januarija 1913	
Vložilo se je ponudb................		1942		7103
za zavarovano vsoto ................	K	18,758.22849	K	63,306.233-50
izgotovljenih polic je bilo...............		1465		5153
za zavarovano vsoto ................'	K	14,084.963--	K	46,285.533-47
Naznanjene škode znašajo ..............	K	1,604.35371	K	4,351.370-34
Učiteljska tiskarna ¥ Ljubljani
r. z. z o. z.
Frančiškanska, ulica št. 8 priporoča
vsakovrstne tiskovine za = knjigovodstvo----------
za biblioteke, meščanske, obrtne in trgovske šole, V Cenilci zastonj in poštnine presto. V
H
avstro-ogrske )) monarhije
na Dunaju, I., Wipolingerstrasse št. 25.
je ena največjih in najstarejših zavarovalnic za življenje v monarhiji in izvršuje zavarovanja za življenje in rente v vseh kombinacijah.
Za izboljšanje gospodarstvenega stanja, za preskrbljenje prihodnosti navezano je posebno učiteljstvo na samopomoč potom zavarovanja življenja; ugodnosti, ki jih nudi v tem obziru Uradniško društvo, pa tudi humanitetnemu delovanju namenjene uprave Uradniškega društva kažejo učitelju, da mu je najboljše, če se oklene Uradniškega društva. Iz pravega spoznanja
teh ugodnosti pridružila so se
"u-člteljslkza, d-z-u-št^T-si
Avstro-ogrske Uradniškemu društvu. Silno ugodni zavarovalni pogoji. ' Nizke premije. Izplačevanje nemudoma in brez odbitka.
Garancijsko premoženje koncem 1. 1912..... 84 milijonov	kron
Stanje zavarovanj koncem 1. 1912 ........ 222 milijonov	kron
Izplačanih zavarovanj do konca 1. 1912.....121 milijonov	kron
Pojasnila daje brezplačno in, ne da bi vprašalec prevzel kake obveznosti
Glavni zastop uradniškega društva
za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu, Radetzkystrafie 10.