Glasilo občinske konference SZDL Hrastnik Leto 2 • številka 4 • december 1985 Dostaviti na naslov: čitalnica sp 35 NAŠ barometer 1985 352(497 12 Hrastnik) I MII 1001889.4 COBISS s isvr="‘ 0vga"> CU^„,n TN»5’1'6 ništ^0 Končane programsko volilne seje SZDL Oktobra in novembra so bile v vseh krajevnih konferencah SZDL programsko-volilne seje, na katerih smo poskušali kritično oceniti učinkovitost našega frontnega dela, dela naših organov in organiziranih oblik delovanja, ter sprejeli delovni program in smernice konference za prihodnje leto. Na podlagi ocene dela pa so bile opravljene tudi potrebne kadrovske spremembe. Ocena dela krajevnih konferenc SZDL kaže, da smo opravili pomembno politično delo. Rečemo lahko, da je krajevna konferenca SZDL pri razvijanju družbenopolitičnega in samoupravnega delovanja prevzemala vse več družbenopolitičnih obveznosti. S tem pa se stalno širi in poglablja možnost delovnih ljudi in občanov, da neposredno sodelujejo pri nastajanju samoupravnih in političnih odločitev in jih tako ustvarjajo. V tem dveletnem obdobju smo dosegli nekatere uspehe. Zlasti je pomembno, da smo skušali vse več nalog pripraviti in opraviti z demokratičnimi oblikami in metodami dela, kot so sekcije, zbori občanov, terenski odbori SZDL. društva, ipd... Za dobro in uspešno obliko dela krajevnih konferenc SZDL, ki se ponovno uveljavlja in postaja mesto dogovarjanj, usklajevanj in hitrejšega reševanja vprašanj v krajevni skupnosti, so se izkazali zbori občanov. Ti so se posebno dobro uveljavili tam, kjer so zbore sklicevali po terenskih odborih SZDL (Dol), slabše pa tam, kjer so na zbore naenkrat vabili vse krajevne skupnosti (Rudnik). Iz vsebine zborov se kaže opozorilo občanov, da nima smisla preveč razpravljati na zborih o stvareh, ki smo jih že opredelili, temveč odkrito spoznati težave in jih po najkrajši poti tudi premagati, posebno tiste, na katere so občani že večkrat opozarjali. Pravijo, naj z enako vnemo kot naloge skupno sprejemamo, poskrbimo in se zavzamemo tudi za njihovo izpolnjevanje, posebno tistih, v katere smo kakorkoli vključili delovne ljudi in občane. Prav zato bomo tudi na vsa vprašanja, pobude in stališča, ki so bila postavljena na teh zborih, pripravili ustrezne odgovore in preverili učinkovitost ter odgovornost za opravljanje nalog. Z delovanjem SZDL pri poglabljanju delegatskih odnosov v krajevnih skup- nostih ne moremo biti povsem zadovoljni. Gledano razvojno so bili sicer doseženi konkretni rezultati in premiki, toda politična in samoupravna praksa sta še vedno obremenjeni z nekaterimi napakami in težavami tako objektivne kot subjektivne narave. Enotna je zlasti ugotovitev, da sprejete programe in usmeritve v praksi prepočasi uresničujemo in da nekatere stare napake in ovire premalo zavzeto odpravljamo. Pri tem v krajevnih konferencah SZDL ugotavljajo, da bi jih bilo marsikje mogoče odpraviti, če bi nekateri organi in dejavniki odgovorneje opravljali politične, samoupravne, delovne in druge naloge. Pri navezovanju in poglabljanju delegatskih odnosov se tudi v tem iztekajočem se mandatnem obdobju pojavljajo nekatere napake in pomanjkljivosti, kot so: preobširna in često za delegatsko in politično delovanje neustrezna gradiva in informacije, prekratki roki, preobširni dnevni redi, slabša odzivnost na pobude delovnih ljudi in občanov, pomanjkanje povratnih informacij, neustrezna in premajhna dejavnost tudi SZDL v procesu demokratičnega nastajanja in obliko- vanja delegatskih mnenj in stališč, neodgovorno vedenje nekaterih delegatov, nezadovoljivo sestajanje delegacij, itd. Naštete napake v krajevni skupnosti uspešneje premagujejo v delegacijah za skupščino družbenopolitične skupnosti, manj uspešneje pa v posebnih, združenih in splošnih delegacijah za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Pri tem velja opozoriti na potrebo po tesnejšem sodelovanju in povezovanju delegacij v sami krajevni skupnosti, kar pa nikakor ne more mimo dejavne vloge krajevnih konferenc SZDL. Kot slabost v delu SZDL ugotavljamo, da je v nekaterih krajevnih konferencah SZDL še vse preveč ne-frontnih metod, kar se kaže pri tavanju v delu delegacij kakor tudi pri obravnavi ključnih problemov v krajevnih skupnostih. Pri delu ugotavljamo tudi, da nekateri frontni deli v konferencah ne nastopajo organizirano, temveč se pojavljajo posamezniki s svojimi osebnimi stališči, ne pa s stališči okolja, iz katerega izhajajo, pa naj bodo to terenski odbori SZDL ali posamezne družbenopolitične organizacije. Še vedno nismo v celoti spoznali, da posamezne družbenopolitične organizacije in samoupravni organi v krajevni skupnosti ne morejo sami reševati družbenih problemov, ki jih je potrebno demokratično reševati skupno z vsemi subjektivnimi silami. Ne moremo trditi, da je to stalna praksa dela, se pa še vedno prepogosto dogaja, s tem pa resnično trpi učinkovitost naše fronte. Tudi pri delu predsedstev krajevnih konferenc SZDL ne moremo še spremeniti nekaterih slabosti pri njihovem delu. Vse preveč dela prevzemajo nase. Ker se krajevne konference SZDL sestajajo redko, njihovo vlogo prevzamejo predsedstva, kot politično-izvršni organ. To pa je slabo, ker se s tem omejuje vloga konference, nalagajo si več dela, kot ga zmorejo ter tako nehote razvijajo forumsko, često pa tudi formalen način dela. Spoznanja in kritične ocene delovanja krajevnih konferenc SZDL naj bi bile predvsem spodbuda in obveznost, da bi se slabosti resnično zavedali in jih začeli tudi hitreje odpravljati. Bolj zavzeto in načrtno ter v skladu s potrebami samoupravne ih družbenopolitične prakse bi morali spreminjati in dopolnjevati oblike ter metode našega delovanja. Podeljena odlikovanja Na proslavi dneva republike so po ukazu Predsedstva SFRJ izročili odlikovanja najzaslužnejšim posameznikom za njihov prispevek v razvoju in graditvi naše samoupravne socialistične skupnosti. 'Odlikovanja so prejeli: Pavla Zadobovšek - red republike z bronastim vencem, Adolf Kaiser - red dela s srebrnim vencem, Karlo Medved - red dela s srebrnim vencem, Sonja Žibert - red dela s srebrnim vencem, Vili Ojsteršek -red dela s srebrnim vencem. Majda Roglič - red dela s srebnim vencem, Franc Lamovšek - medaljo zaslug za narod. Stane Laznik - medaljo zaslug za narod in Andreja Slapšak - medaljo zaslug za narod. Iz rokovnika za pripravo in izvedbo volitev Krajevna skupnost, temeljna organizacija združenega dela Do 20. januarja (vendar po skupni seji OS ZSS in OK SZDL) Seja IO OOZSS oziroma seja predsedstva KK SZDL - sprejme sklep o sklicu temeljne kandidacijske konference in določi njeno konkretno sestavo; - iz vrst evidentiranih oblikuje predlog možnih kandidatov za člane delegacij za skupščine DPS in skupščine SIS; - posreduje predlog možnih kandidatov skupaj s predlogom vseh evidentiranih v obravnavo in dopolnitev zborom: delovnih ljudi oziroma samoupravnim delovnim skupnostim, delavskemu svetu in vodstvom drugih DPO v tozdih ter drugim udeležencem TKK (zborom občanov, skupščini oziroma drugemu organu upravljanja KS, vaškim in uličnim odborom SZDL. DPO in ostalim udeležencem TKK); - oblikuje predlog poslovnika za delo temeljne kandidacijske konference; - obravnava evidentirane možne kandidate iz tozdov (KS) za nosilce vodilnih in drugih funkcij v občini, republiki in federaciji. Kadri v naši občini Vse manj strokovnih delavcev Receptov za izboljšanje kadrovske sestave v hrastniški občini je več. Predpisanih pa prav malo. Z boljšo povezanostjo kadrovskih delavcev bi se morda kaj spremenilo v združenem delu. Dejstvo je, da so kadri v naši občini izgubljeni, da delavci z višjo in visoko izobrazbo odhajajo iz občine. Prav te profile pa iščemo zunaj občinskih meja. Zakaj tako? Precejšnja fluk-tuacija zaposlenih, pretoga politika štipendiranja in »zaprtost ljudi«, ki odločajo o novih zaposlitvah - vse to je pripeljalo do poraznega stanja na kadrovskem področju. Zmanjšuje se število delavcev z visoko izobrazbo, medtem pa narašča število nekvalificiranih in polkva-lificiranih delavcev. Leta 1980 je imelo hrastniško gospodarstvo zaposlenih 65 delavcev z visoko izobrazbo, lani še samo 52, čeprav bi po sistemizaciji potrebovali 93 izvedencev. Pred petimi leti je bilo zaposlenih 546 nekvalificiranih, preteklo leto seje število nekvalificiranih delavcev povečalo na 1543, čeprav je bilo za najenostavnejša dela predvidenih samo 554 delavcev. Kam pelje takšna sestava zaposlenih? Upoštevati moramo še to, da delavci ne kažejo dovolj zanimanja za izobraževanje ob delu. Od 21.000 zaposlenih v zasavski regiji se jih je v šolskem letu 1984/85 ob delu in iz dela izobraževalo komaj 2.153. Točnega podatka, koliko delavcev se je izobraževalo v hrastniški občini, ni na voljo. Tudi delo kadrovskih služb ni najbolj uspeš- no. O tem, kaj bi morale delati te službe in posamezniki, ki se vsakodnevno soočajo s kadrovsko problematiko, bi se dalo še marsikaj povedati. Toda ljudje v Hrastniku smo še vedno preveč domači, preveč se poznamo. kar je po eni strani slabo. Po drugi pa bi takšna domačnost lahko obrodila dobre sadove. To, da se kadroviki ne zavedajo potrebnega sodelovanja, da ne čutijo skupnih problemov, je žalostno. Žalostno še toliko bolj, če nekateri mislijo, da bodo vsa vprašanja rešili z ustnovitvijo aktiva kadrovskih delavcev. To naj bi bila ena izmed oblik dela kadrovikov. Vendar je potrebno več narediti pri štipendiranju mladih delavcev in študentov. Da je bil v preteklosti za Titovega štipendista predlagan le en sam delavec iz hrastniškega komunalnega obrtnega podjetja, je dokaz, da smo neealastični in brezbrižni do pridobivanja znanja, do lastnega kadra, ki ga iz dneva v dan zelo potrebujemo. Elektronika in robotika, v svetu že dosegata vidna mesta, pri nas pa se o teh dosežkih samo pogovarjamo v zaprtih krogih. Vojka Povše Obeležje rudarskim rodovom »Izmena v rovu« Na podlagi sklepa Skupščine občine Hrastnik bo sredi zazidalnega kompleksa Pri Birtiču postavljeno obeležje rudarskih rodovom. Skulpturo bo izdelal akademski kipar Stojan Batič. Maketa je že izdelana, avtor pa ob tem pojasnjuje: Skulptura Izmena v rovu predstavlja kompozicijo dveh rudarjev, eden gre z dela, drugi na delo; to srečanje obenem simbolizira menjavo rodov. Prvi rudar, ki nosi na rami rudarsko sekiro, odhaja z dela (starejši rod); drugi rudar prihaja na delo in nosi na rami pnevmatično kladivo (in predstavlja mlajšo generacijo). Skulptura - simbol rudarskega Hrastnika, bi stala na urbanistično določenem križišču poleg nekdanje gostilne Birtič. Izmeno v rovu si zamišljam na arhitektonsko urejenem podstavku, višina 230 cm, odlito v bron. Razpis občinskega priznanja OF V skladu z določili o podeljevanju Priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda razpisuje Žirija za podeljevanje Priznanja Osvobodilne fronte slovenskega naroda Občinske konference SZDL Hrastnik 5 PRIZNANJ OSVOBODILNE FRONTE ZA LETO 1986 Priznanje OF je namenjeno posamezniku in organizacijam za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnega pomena pri razvoju socialistične samoupravne družbe, zlasti: - pri uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh ravneh, - za dosežke pri uveljavljanju poslanstva SZDL kot naslednice OF slovenskega naroda in kot mobilizacijskega dejavnika vse družbene skupnosti v prizadevanjih za uresničevanje programa gospodarske stabilizacije ter krepitvi in razvoju SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil, - pri uveljavljanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema, javnih obravnav posameznih družbenih problemov prek demokratičnih oblik organiziranja in delovanja organiziranih socialističnih sil, ki omogočajo demokratični in ustvarjalni dialog in pri uveljavljanju in razvijanju temeljnih samoupravnih skupnosti. Predlog lahko oblikujejo krajevne konference SZDL, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti, vodstva družbenopolitičnih organizacij ter družbene organizacije in društva. Predloge z obrazložitvijo in utemeljitvijo na posebnih obrazcih, ki jih dobite na Občinski konferenci SZDL Hrastnik, naj predlagatelji posredujejo Žiriji za podeljevanje Priznanj OF pri Občinski konferenci SZDL Hrastnik, najkasneje do 28. februarja 1986. Občni zbori osnovnih organizacij sindikata Priprave na kongrese V skladu s programom republiškega in občinskega sveta Zveze sindikatov so bili oktobra in novembra občni zbori osnovnih organizacij sindikata. Občni zbori so bili v večini osnovnih organizacij skrbno pripravljeni, vsebina razprav pa je bila različna glede na družbenogospodarski položaj delavcev v teh okoljih. Če bi strnili razprave, bi lahko rekli, da so bili glavni sklopi tile: - razvojne možnosti ozdov ter zagotavljanje socialne varnosti delavcev; - neučinkovitost družbe pri uveljavljanju stabilizacijskih oziroma protiinflacijskih ukrepov; - neenakopraven gospodarski položaj ozdov pri pridobivanju dohodka; - premajhna dejavnost sindikata v delovnih okoljih ter v mnogih primerih neučinkovitost sindikata nasploh (napri-mer v prizadevanjih za brzdanje cen in drugo). Občni zbori so le ena od stopenj priprav na kongresa, in sicer 11. kongresa Zveze sindika- tov Slovenije in 10. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije. Na njih bodo razpravljali o delovanju sindikata v preteklih štirih letih, glavna tema pa bo smer delovanja sindikata. Kongresa bosta torej mesto, kjer bomo lahko s konkretnimi predlogi začrtali delovanje sindikata pri krepitvi njegove vloge in učinkovitosti. Občina Hrastnik bo na kongresu Zveze sindikatov Slovenije imela tri delegate, na kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije pa enega. Osnovne organizacije sindikata so evidentirale za slovenski kongres Karlija Dremla. Franca Spajzerja, Erno Sihur. Alojza Kušarja, Celestino Babič in Vladimirja Sihurja; za jugoslovanski kongres' Rista Čičiča in Janeza Ciglerja. Ker evidentiranje še poteka, je torej še čas. da evidentirate še dodatne kandidate, saj se bomo o delegatih dokončno odločili na skupščini občinske organizacije Zveze sindikatov Hrastnik, ki bo 15. januarja prihodnje leto. Antonija Šošter Postopek evidentiranja je končan Predlagali smo V postopku evidentiranja za volitve 1986 je bilo v občini Hrastnik evidentiranih 2.024 kandidatov za delegate, med njimi pa so bili predlagani tudi možni nosilci odgovornih dolžnosti v občini in sicer: Skupščina občine: - predsednik skupščine: Jože ŽIBRET, Roman LEBAR, Marjan DOLANC, Jože ZORČIČ; - podpredsednik skupščine: Ruža SIHUR, Anton ŽAGAR, Milan BABIČ, Drago KO- ZOLE, Adi PEITL. Brane MA-JES, Milan SIMERL - predsednik zbora združenega dela: Slavko PEKLAR, Branko KOLENC, Rudi POTISEK. Brane MILINOVIČ, Jože POTOČAN, Mirko KOVAČ. Marjeta PETAN, Ludvik KONČINA, Alojz KUŠAR - predsednik zbora krajevnih skupnosti: Avgust FIŠNER, Dušan OSTOJIČ, Srečko KLENOVŠEK, Marjan PERGAR, Janko ŠMIT, Aleksander ŠIVEC, Pavla ZADOBOVŠEK. Jože GREBEN, Valentin POTUŠEK . - predsednik DPZ: Jože ZORČIČ. Janez VEN-KO, Vanda MLINAR, Branko ALAUF, Janez CIGLER, Roman LEBAR. Marjana KOPŠE - za člane družbenopolitičnega zbora: Alojz ŠTERBUCL. Antonija ŠOSTER. Bogomir PODLOGAR, Janez TRBOVC, Katjuša LAZNIK. Igor KOVAČ, Marjan DOLANC. Roman LEBAR. Marjana KOPŠE. Stane LAZNIK, Adolf HABERL, Danijel BABIČ, Pavla ZADOBOVŠEK. Alojz KOVAČ. Peter BASTIČ. Viktor RAČKI, Vili KUHAR, Samo LOGAR Samoupravne interesne skupnosti Izobraževalna skupnost: - predsednik skupščine: Alojz KNEZ, Ludvik KONČINA. Marjan PERGAR, Breda VIDMAR, Miha KEREC, Franci MARTINŠEK. Breda ERMAN. Mimi STOŠICKV, Vanda MLINAR, Roman LEBAR, Be-linda LADIHA, Matija KORITNIK - podpredsednik skupščine: Marjana KOPŠE. Marjana HERIC. Branko KASTELIC. Vid HERIČ, Mirko OSTROŽ-NIK. Boštjan ZUPANX Karli TABOR. Franc VIDOVIČ - predsednik zbora uporabnikov: Marjan JOŠT, Srečko JAK-ŠIČ, Rudi HRIBŠEK, Vladislava UČAKAR, Janez TRBOVC, Brane MILINOVIČ - podpredsednik zbora uporabnikov: Irena RANZINGER, Nataša ROTAR, Matjaž BABIČ. Marko MLINARIČ, Manja POLJŠAK, Igor KOVAČ, Igor KROPEČ - predsednik zbora izvajalcev: Davorina HAMERŠAK. Vid HERIČ - podpredsednik zbora izvajalcev: Ana ŽAGAR, Bogdan SIMERL Skupnost otroškega varstva: - predsednik skupščine: Antonija KNEZ. Jasna RIŽ- NER-KOSEM. Kristina PU-FLER. Marjana KOPŠE. Herta ERMAN, Vida LOGAR, Dragi GORJUP - podpredsednik skupščine: Stanka ŽEKAR. Helena ČE- PERLIN - predsednik zbora uporabnikov: Cveto KNEZ, Rudi PRAH. Jana ŠURINA, Jasna RIŽNER-KOSEM, Marija LEVEC, Karel HRIBAR. Božena KREŽE. Andelko KNEŽEVIČ - podpredsednik zbora uporabnikov: Marija LEVEC. Janja JOŠT. Milena MLAKAR, Dušanka BRINOVEC, Julita PILIH, Bojan RAMŠAK, Mateja PODLOGAR. Milena KOZOLE. Stanka TRSTENJAK. Polona UDIR - predsednik zbora izvajalcev: Mihela MAJCEN, Nuša UČE-SANEK, Mojca REŠETAR. Tatjana DENOVNIK, Vida LOGAR. Tatjana MLINARIČ - podpredsednik zbora izvajalcev: Nuša UČESANEK, Mojca REŠETAR. Mihela MAJCEN. Vojka LOGAR, Tatjana DENOVNIK Skupnost socialnega skrbstva: - predsednik skupščine: Joži UMEK. Marjan PERŠAK. Andreja SLAPSAK. Gojko TOSIČ. Alojz SENEGAČNIK. Jelka ZALAR, Franja ZUPANČIČ. Boris LOGAR - podpredsednik skupščine: Gojko TOSIČ, Marija JERMAN, Boris LOGAR. Janja SIMERL. Marjana TOVORNIK. Olga LOČIČNIK - predsednik zbora uporabnikov: Alojz SENEGAČNIK. Olga LOČIČNIK - podpredsednik zbora uporabnikov: Vlada GRUDEN, Slavi TRUPI. Ljuba VELEJ, Mihela MAJCEN - predsednik zbora izvajalcev: Dani HREN, Vera ŠIVEC. Jelka PETKOVŠEK, Vida LOGAR, Erna URBAJS, Silva KLEMENČIČ - podpredsednik zbora izvajalcev: Jelka PETKOVŠEK. Edvard PUFLER. Blagoje JANKOVIČ. Gita VERDAJ Kulturna skupnost: - predsednik skupščine: Tomaž KOHNE, Manja GOLEČ, Mirko POTOČAN, Irena ZUPANC. Sonja JUVAN. Janez VENKO, Matija KORITNIK. Ivanka ŠERBAK-MEDVED - podpredsednik skupščine: Alenka RAZPOTNIK, Bruno RAČKI - predsednik zbora uporabnikov: Franci MARTINŠEK. Jože GERHARD. Jože NAGLAV. Rudi MAJCEN, Janko ŠMIT. Edo GERMADNIK, Mile PLAHUTA, Rolando KODRUN, Irena ZUPANC, Srečko MO-KOTAR - podpredsednik zbora uporabnikov: Jože GERHARD, Zvone BI-DERMAN. Marta ZUPAN. Mile PLAHUTA. Matej LOGAR - predsednik zbora izvajalcev: Sonja JUVAN, Elizabeta JAKŠIČ, Vojka LOGAR, Janez VENKO - podpredsednik zbora izvajalcev: Janko STRGARŠEK. Marjana HERIČ, Marjana ČEČ, Andrej MLINAR. Viktor RAMŠAK. Alenka RAZPOTNIK. Metka GABRIČ, Željko UDOVČ. Aleš VOLAJ. Jože NAGLAV. Zvone BIDERMAN Zdravstvena skupnost: - predsednik skupščine: Jože ŽIBRET. Brigita RAMŠAK. Dušan GRAŠIČ. Franci MARTINŠEK. Cveto KNEZ. Tomaž KOHNE. Jože ZORČIČ - podpredsednik skupščine: Sonja ŽIBRET. Janja ZALE- TEL. Lea LEKOČEVIČ-JA-GODIČ - predsednik zbora uporabnikov: Matija KORITNIK, Ivan ŠURINA. Vili PETRIČ. Frido MLINAR, Vojka POVŠE. Vladimir SIHUR - podpredsednik zbora uporabnikov: Dalibor PEČNIK, Helena ČE-PERLIN. Geh VESENJAK. Božo MAJCEN, Marija KOLMAN, Barbka VRTAČNIK. Nuša UČESANEK, Cvjetin NE-ŠKOVIČ. Majda KROŠLIN, - predsednik zbora izvajalcev: Martin MLINARIČ - podpredsednik zbora izvajalcev: Milojka TROBIŠ Telesnokulturna skupnost: - predsednik skupščine: Stipe BOGDAN, Branko MA- JES. Silvin ERMAN, Viki MAURER. Sašo KOVAČ. Andrej MLINAR. Avgust ŽIBERT. Vili GREBEN. Sonja TUŠEK. Jože-PREMEC, Franc BARIČ ml., Anton MARKOVIČ - podpredsednik skupščine: Andreja MLINAR. Franc KRANJC. Bojan LIPEC. Vinko ŽELEZNIK. Albin LAVRIČ, Božo CIGELJNAK, Adolf KOVAČ - predsednik zbora uporabnikov: Romana KOVAČ. Sonja TUŠEK, Rado GNJIDIČ. Miran JERIČ - podpredsednik zbora uporabnikov: Stipe BOGDAN. Marjana JE- Iz delovnih kolektivov Jutranjka Sevnica, tozd Dol Leta 1971 sta se delovna organizacija Jutranjka Sevnica in Skupščina občine Hrastnik dogovorili o postavitvi obrata otroške konfekcije na Dolu pri Hrastniku. SOB Hrastnik je zagotovila prostore, delovna organizacija Jutranjka pa strojno opremo, sredstva za poslovanje in kadre za priučitev. S sklepom DS delovne organizacije z dne 15. julija 1971 je bil ustanovljen obrat na Dolu kot zunanji obrat Jutranjke Sevnica. Avgusta 1971 je Jutranjka začela priučevanje delavk, SOB pa zidati proizvodne prostore. Uradna otvoritev obrata je bila 3. junija 1972. V občini je bilo začasno rešeno vprašanje nezaposlene ženske delovne sile. S sprejetjem ustavnih dopolnil je prišlo tudi do sprememb v samoupravni organiziranosti. Že leta 1973 je bil sprejet sklep o ustanovitvi tozda dosedanjega obrata, uradna registracija pa je bila 1. aprila 1974. S spremembo organiziranosti je tozd pridobil večje samoupravne pravice na eni strani, na drugi strani pa tudi večjo obveznost za ustvarjanje dohodka. Za dosego ciljev ter zadostitev potrebam tržišča se je začelo intenzivno zaposlovanje, kar • kaže tudi podatek: leta 1972: 101 delavec leta 1973: 151 delavcev leta 1974: 176 delavcev leta 1975: 202 delavca od leta 1979 do leta 1986 pa je število zaposlenih okrog 254 delavcev. Takšno zaposlovanje je povzročalo težave pri pri-učevanju delavk, pri organiziranju proizvodnega procesa, pri doseganju boljše storilnosti, vendar pa finančni rezultati celotnega obdobja dokazujejo, daje ta kolektiv skupno z delovno organizacijo uspešno premagoval vse težave. SENŠEK, Igor GRUDEN, Andrej OROŽEN, Franc BARIČ, Peter KAVZAR, Rado GNJIGIČ - predsednik zbora izvajalcev: Andrej MLINAR. Milan SI-MERL, Niko TOPLAK. Robi HALZER, Franc BARIČ ml., Milan TANŠEK, Vinko UČAKAR, Božo CIGELJNAK - podpredsednik zbora izvajalcev: Milan TANŠEK Skupnost socialnega varstva: - predsednik skupščine: Milorad GRUDEN, Ivica KOVAČ. Boža MLINAR, Kristina GREBEN, Tjaša KOHNE, Marjana HERIČ, Vida LOGAR, Justa BEVEC, Boža ŽAGAR, Jasna RIŽNER-KOSEM - podpredsednik skupščine: Marjana HERIČ, Boštjan ZUPAN, Andrej FERK, Jasna RIŽNER-KOSEM Skupnost za zaposlovanje: - predsednik skupščine: Alojz KNEZ, Leopold MAJES, Daniel TAVČAR. Dora MAK, Irena KAVŠEK, Lea LEKOČEVIČ-JAGODIČ, Belinda LADIHA, Mojca ULAGA - podpredsednik skupščine: Karla SENČAR, Matjaž URBAJS, Marinka ANŽLOVAR, Uroš RIGLER, Franci ŠKOF, Irena KAVŠEK Raziskovalna skupnost: - predsednik skupščine: Franc VOZLIČ, Emil ZDOVC, Avgust PREDOVNIK, Karli OCEPEK, Igor GRUDEN, Matija KORITNIK - podpredsednik skupščine: Avgust FIŠNER, Albin PO- TISEK, Karli OCEPEK, Slavko S % ' it .... v, „s Jutranjka je pretežno »ženski« kolektiv Več zaposlenih je sčasoma povzročilo tudi težke delovne razmere: utesnjenost na delovnem mestu ter slabe klimatske razmere. Z lastnimi in združenimi sredstvi smo začeli graditi proizvodne in ostale nujno potrebne prosotre. Poleg stare proizvodne dvorane je zrasla nova v izmeri 900 m2, ki je omogočila delavcem tozda DOL boljše delovne razmere, obenem pa so novi prostori omogočili drugačno organizacijo proizvodnje in s tem večjo storilnost. Trenutno je v tozdu zaposlenih 207 delavcev v proizvodnji, 43 v režiji (vključno proizvodna režija). Od skupnega števila 250 delavcev je zaposleno 240 žensk. Ta podatek kaže, da je naš kolektiv pretežno ženski s povprečno starostjo okrog 28 let. Ves čas poslovanja je bila osnovna skrb zaposlenih napredek tozda in delovne organizacije. To smo dosegli s produktivnostjo, ki je na evropski ravni, izboljšanjem delovnih razmer, v obdelavo trga in zadovoljevanjem porabnika in z razvijanjem samoupravnih odnosov v tozdu in v okviru delovne organizacije ter družbenopolitične skupnosti. Podatki poslovanja za obodbje od 1. januarja do 30. septembra 1985 kažejo: Indeks 85/84 dohodek 222.470.000 din 187 čisti dohodek 172.446.000 din 182 sredstva za poslovni in rezervni sklad 56,561.000 din 198 Moda je muhasta, zato ji je treba venomer slediti, pa naj gre za krojenje ali drobne dodatke — gumbe, sponke... MARČEN, Samo ŠPEGLIČ, Igor GRUDEN, Igor HROVATIČ, Stane ABRAM, Adi PE-ITL, Dalibor PEČNIK, Franc KALUŽA Pokojninsko-invalidsko zavarovanje - enota Hrastnik: - predsednik enote: Janez JURŠAK, Marjan PERŠAK, Dora MAK, Franci MATINŠEK - podpredsednik enote: Alojz KOVAČ, Marjan KMET, Peter BASTIČ, Janja PRESEČKI, Srečko MO-KOTAR Samoupravna stanovanj- sko-komunalna-cestna skupnost: - predsednik skupščine: Slavko GORNIK, Marko DRAKSLER, Ivan ČINŽAR. Anton ŽAGAR, Srečko KORITNIK, Dušan OSTOJIČ, Albin DUŠAK. Bojan KRAUS. Franc ROMIH ml., Jože MEDVEŠEK, Ervin PREDOVNIK, Jože GOLE, Branko MAJES - podpredsednik skupščine: Lado PUŠNIK, Milan DUH, Ervin PROSENC, Tomaž KOHNE, Branko MAJES, Miri ZORKO, Borut SLANŠEK, Miran GROHAR, Dušan ŠKORJANC, Bojan LIPEC, Milan DUH, Andelko KNEŽEVIČ - predsednik zbora uporabnikov: Bogomir ZVER, Anton HOČEVAR, Miha KEREC, Bojan KOLARIČ, Karel HRIBAR. Viktor ZAVRAŠEK, Nada PETRIČ, Iztok LIPOVŠEK. Mojca GRČAR, Bojan LIPEC, Rado DEŽELAK - podpredsednik zbora uporabnikov: Boris TRSTENJAK, Alojz ŠPAJZER, Anton GREBEN, Anita GREBEN, Mojca HAFNER, Lado BABIC, Daniel TAVČAR, Jani MEDVEŠEK, Miran GROHAR, Vlado JU-TREŠA, Janez URLEP, Franc ROMIH, Boris SAJEVIC, Rado DEŽELAK, Marjan BREMEC, Boris VOLAJ, Drago KOPU-ŠAR, Franc SENIČAR. Anton JANC, Anton HOČEVAR - predsednik zbora izvajalcev: Lado BABIČ, Daniel TAVČAR, Darko ŽNIDARŠIČ, Boris TRSTENJAK, Zvone KR-ŠLIN, Janez SENEGAČNIK, Tomaž KOHNE, Ivan MAURO-VIČ, Anton GREBEN ml., Godard GRAČNER, Ivica MAJKIČ - podpredsednik zbora izvajalcev: Ivan KRANJC, Zlatko ROMIH, Slavko PLAZNIK, Nevenka TERŠEK, Vlado MIK-ŠA, Bojan PEVCIN Območna skupnost za varstvo zraka — enota Hrastnik: - predsednik enote: Jože ZORČIČ, Jani KAV-ZER, Brane KUŠAR, Mirko ZVER, Alojzija GUZAJ, Uroš KLEMEN, Franc KALUŽA, Aleksej UŠ, Marko PLANINC - podpredsednik enote: Lea KALUŽA, Boris TRSTENJAK. Marko PLANINC, Ivan STRMŠEK, Niko KAVŠEK, Samo LOGAR, Srečko MOKO-TAR, Andrej KOVAČ I Nadzor pa mora biti zelo strog Skupnost požarnega var- ^predsednik skupščine: Jože MEDVEŠEK, Milan DUH, Rudi KIRHMAJER, Vili ZALETEL, Dušan AUDIČ, Mi- ran GROHAR - podpredsednik skupščine: Adam BALOH, Ivo KOVAČ, Darko MAJCEN, Miran DRAČ, Alojz VERDAJ, Jože ZAJC - predsednik zbora uporabnikov: Emil ZDOVC, Branko ŠKO- BERNE - podpredsednik zbora uporabnikov: Vojko GREŠAK - predsednik zbora izvajalcev: Vili POVŠE, Alojz VERDAJ. Ivan URBAJS, Darko MAJCEN - podpredsednik zbora izvajalcev: Ivan TRŠEK, Janko KOVAČ, Igor POTISEK, Ernest KOLAR, Hari GOLE Novoizvoljeni predsedniki krajevnih konferenc SZDL v občini Hrastnik RUDNIK - Jože Gole STEKLARNA - Božo Ci-gelnjak DOL - Janko Koritnik MARNO - Metka Gabrič BOBEN - Anton Grebenc PRAPRETNO — Darko Rotar KOVK - Srečko Mokotar KRNICE-ŠAVNA PEČ -Miran Jazbinšek TURJE-GORE - Alojz Pe-klar PODKRAJ - Olga Ferk Glede na zaostrene gospodarske razmere so doseženi finančni rezultati zadovoljivi. Največji problem je bistveno nižja kupna moč prebivalstva in s tem tudi ote-žana prodaja izdelkov. To se posebno odraža v drugih republikah, kjer je kupna moč v povprečju bolj padla kot v Sloveniji, kar 2/3 vseh količin naših izdelkov pa prodamo v ostale republike. Delovna organizacija Jutranjka sodeluje z okoli 1200 kupci po vsej Jugoslaviji in je ves čas vodilna organizacija za proizvodnjo otroške konfekcije. Za lažjo predstavo navajamo podatke o proizvodnji leta 1985 po skupinah izdelkov: obleke polobleke pajaci jakne bluze, jopice hlače 141.000 kosov 37.000 kosov 15.000 kosov 10.000 kosov 161.000 kosov 24.000 kosov Skupaj 388.000 kosov Izvoz 230.000 kosov Skupaj 618.000 kosov Še pred nekaj leti je bil proizvodni program specializiran na obleke in polo-bleke v okviru Jutranjke. Zaostrene razmere na trgu, bistveno manjša prodaja in konkurenca so nas prisilile k širitvi programa, k manjšim količinam posameznih izdelkov in dokaj močni izvozni dejavnosti. Prodaja doma je padla za polovico v zadnjih treh letih, kar pa smo nadomestili z izvozom na konvertibilni trg. Naš tozd v letu 1985 že kar okoli 45% vseh zmogljivosti namenja izvozu, kar pomeni prodajo na tuje 230.000 kosov raznih izdelkov. Omeniti moramo še, da naš tozd praktično v celoti pokriva potrebe po obratnih sredstvih za poslovno proizvodni proces z lastnim denarjem, kar je v današnjih časih še posebna vrlina. Glede na to da delamo izdelke na zalogo po kolekcijah in so zato potrebna velika obratna sredstva, bi nas večje najemanje posojil po 60 do 70-odstotni obrestni meri spravilo v resne težave. Ves čas poslovanja smo se odrekali visokim osebnim dohodkom v prid akumulacije, skrbeli za storilnost in prilagaja nje tržišču. Ker konfekcijska panoga nikdar ni bila deležna izdatnejše družbene pomoči, smo se vedno opirali na lastne moči in sposobnosti vseh zaposlenih. Kljub težavam na trgu m veliki konkurenci pa menimo, da ima naš tozd in delovna organizacija vse možnosti za solidno poslovanje še vnaprej. Pogoj za to pa je zdrava poslovna politika, nagrajevanje po rezultatih dela in delitev samo tistih sredstev, ki so tudi dejansko ustvarjena. Drago Gašparut Zahtevek za prenos obresti od deviznih vlog je najkrajša in najenostavnejša pot do obresti Skupna taktična vaja NNNP Klor 85 Ljubljanska banka svetuje Uspešno preverjanje Smo sredi decembra in čas je, da začnemo misliti resneje tudi na obresti, ki jih bomo v bankah prepisovali v prvih dneh januarja. Želeli bi se namreč izogniti vsem navšečnostim ob lanskem pripisu obresti, ko je ZIS izdal odlok, po katerem se obresti od sredstev na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah jugoslovanskih državljanov, ki ne živijo in ne delajo v tujini, izplačujejo v dinarjih. Zato potrebujemo vašo pomoč Prosimo vse tiste občane, ki imajo devizni račun oziroma devizno hranilno knjižico in si v lanskem letu še niso uredili prenosa dinarskih obresti od deviznih hranilnih vlog na dinarsko hranilno knjižico oziroma tekoči račun - to se pravi, da se še niso oglasili v banki in dvignili lanskih obresti, ter povedali številko dinarske hranilne knjižice ali tekočega računa, kamor naj se v prihodnje te obresti nakazujejo, da to storijo čimprej ali vsaj ob prvem naslednjem obisku v banki. Preden natančneje obrazložimo vašo obveznost — zadeva je nadvse preprosta - pa še nekaj informacij, ki bodo zanimive za vse. Vsem občanom, imetnikom deviznih hranilnih knjižic in deviznih računov, ki niso upravičeni do deviznih obresti, bo banka izplačala obresti v dinarjih po tehle obrestnih merah: 7,5% za devizne vloge na vpogled, 9% za devizne vloge nad 1 leto, 11% za devizne vloge nad 2 leti, 12,5% za devizne vloge nad 3 leta. Po teh obrestnih merah izračunane obresti bo banka obračunala po srednjem deviznem tečaju, ki bo za vsako tujo valuto veljal na dan obračuna, to je 31. 12. 1985. Te dinarske obresti od vaših deviznih prihrankov vodi banka na posebnem računu vse dotlej, dokler ne bo dobila vašega pisnega naloga, kam naj te obresti nakaže. Tistim varčevalcem, ki so si te stvari že lansko leto uredili in na deviznem okencu poveda- li, kam naj se nakažejo njihove obresti, letos ni treba več hoditi v banko, ker je prenos avtomatičen. Posebej pa prosimo vse tiste varčevalce, ki si doslej tega prenosa niso uredili niti niso dvignili obresti v gotovini - in teh varčevalcev je kar precej - da to storijo do 20. 12. 1985. Kaj morate torej storiti? Ob prvem obisku v banki, najkasneje do 20. decembra, stopite do okenca, kjer vodijo vašo devizno vlogo in povejte številko vaše dinarske hranilne knjižice ali tekočega računa, kamor naj po novem letu banka nakaže obresti od vaše devizne vloge. Stvar je res nadvse preprosta, mar ne? Ker pa je letošnje leto - leto racionalizacije poslovanja na vseh področjih, se temu pridružuje tudi banka in sicer s tem, da ukinja hranilne knjižice, tako devizne kot dinarske, ki imajo minimalna stanja in samo podaljšujejo čas obdelave ter povečujejo stroške. Zakaj ne bi, ko boste že v banki, uredili tudi vprašanje odvečnih deviznih in dinarskih vlog? Marsikateri varčevalec ima več deviznih vlog, na njih pa zanemarljivo majhne zneske. Svetujemo vam, da si prenesete sredstva na eno ali dve vlogi in si s tem zagotovite tudi boljši pogled nad privarčevanimi sredstvi. Hkrati pa vam svetujemo, da ukinete devizni račun, ki ste ga odprli samo zaradi prodaje deviz za pridobitev posojila v gotovini ali zaradi konsignacijskega nakupa blaga. Tako. Ljubljanska banka vam je s tem obvestilom svetovala, kako bo vaša pot do obresti od deviznih hranilnih vlog v prihodnjem letu najkrajša in najenostavnejša. Upamo, da boste naše nasvete upoštevali, tako v našo, predvsem pa v vašo korist. Ljubljanska banka Temeljna banka Zasavje Med vajami, ki so bile v republiškem programu obrambno-samozaščitnih vaj za leto 1985, je bila tudi skupna taktična vaja KLOR 85. Njen glavni del je bil v občini Hrastnik, vanjo pa so bile vključene tudi občine Zagorje, Trbovlje, Laško, Sevnica in Krško ter pristojni pokrajinski in republiški organi. Odločitev za vajo je bila sprejeta po presoji ogroženosti Slovenije zaradi možnih nesreč z nevarnimi snovmi; zaradi naraščajočega števila tovrstnih nesreč v naši državi in drugod po svetu ter nenazadnje tudi zaradi dokajšnje dodelanosti načrtov ukrepov civilne zaščite v primeru nesreče s klorom v Tovarni kemičnih izdelkov Hrastnik. Njen namen je bil preverjanje seznanjenosti in usposobljenosti delovnih ljudi in občanov Hrastnika s potrebnimi zaščitnimi in reševalnimi ukrepi. To pa je bil tudi eden izmed vzrokov, da ta vaja ni bila napovedana; vse dejavnosti so potekale po načrtih civilne zaščite in v dejanskih meteoroloških, varnostnih in drugih razmerah, kar pomeni, da zanjo niso bili izdelani nikakršni posebni elaborati oziroma scenariji. Izdelana je bila samo osnovna podmena, ki je zajemala količino sproščenega klora v ozračju, smer vetra, območje, ki ga je klorni oblak zajel, ter določeni ukrepi, ki pa se jih v vaji niso držali v celoti, da ne bi prišlo do zastojev pro- izvodnje v delovnih organizacijah. Takšna vaja, v takšnem obsegu in z opredelitvami ter dejanskim uveljavljanjem vseh zaščitno - reševalnih ukrepov na območjih krajevnih skupnosti Steklarna, Krnice-Savna peč in Podkraj ter delovnih organizacijah TKI, Steklarna-Sijaj in drugimi organizacijami in skupnostmi na območju omenjenih krajevnih skupnosti ter dejanskim operativnim vključevanjem vseh organov in organizacij v zaščitno - reševalne ukrepe po načrtu, bila prvič v naši državi. Tako smo tudi praktično preverili stvarnost vseh načrtovanih ukrepov za zaščito in reševanje v primeru izbruha klora. Pred vajo so pripravili mnoge oblike usposabljanja, predavanj, posvetovanj in informiranja. Glavni cilj vaje je torej bil ugotovitev dejanske pripravljenosti civilne zaščite za zaščito in reševanje pre- Vsaka ekipa je v vaji opravila svoje delo in preverila tudi svojo usposobljenost; izvidniška je ugotovila, v katero smer se je pomaknil klorni oblak, specialna je odpravila napako v TKI, ekipa prve medicinske pomoči je prav tako imela polne roke dela, na delu so bile tudi inšpekcijske službe ter v javnih ustanovah analiziralo oporečnost hrane in vode... Predstavljamo vam... Krajevna skupnost Steklarna Že samo ime pove, da leži krajevna skupnost v spodnjem delu Hrastnika, v bližini steklarne, saj nosi tudi ime po največji de lovni organizaciji v občini. Po velikosti je med večjimi krajevnimi skupnostmi v Hrastniku, po številu prebivalcev pa na 3. mestu. Na območju Frtice, Ceste 1. maja, Ceste Hermana Debelaka, Podkraja in Za Savo, v teh strnjenih naseljih, živi okrog 1700 prebivalcev. Zunanjo podobo krajevni skupnosti dajejo tovarniške zgradbe in dimniki, onesnažen potok Boben in prenovljena cesta, ki pelje od Savskega mostu do Križišča. Zaradi prepričanja, da je spodnji del Hrastnika namenjen samo industriji, se v razvoj te krajevne skupnosti ni veliko vlagalo. Danes _ so se stvari spremenile. Čas je zavrtel kolesje naprej. V kemični tovarni in v DO Steklarna-Sijaj je zaposlenih prek 2500 delavcev in veliko jih živi prav tu. Mnogi so se pred leti izselili, zapustili to »umazano dolino«. Danes pa se število mladih družin povečuje. V sestavi prebivalcev je v tej krajevni skupnosti 15% otrok mlajših od 7 let. Precej ljudi je v krajevno skupnost prišlo čisto po naključju. Zaposlili so se v kemični tovarni in steklarstvu. V bližini tovarn so dobili družbe- na stanovanja. Največ delavcev, ki so prišli iz drugih republik, živi v stari steklarski koloniji. Čeprav si vse družbenopolitične organizacije v Steklarni prizadevajo, da bi svojim krajanom in ljudem, ki so prišli iz drugih okolij, omogočile boljše življenjske razmere, je še veliko stanovanj starih in dotrajanih. Vodstvo krajevne skupnosti opozarja, da bo potrebno večjo skrb dati samskim delavcem. Z ustanovitvijo domskih skupnosti bi se razmere najbrž spremenile. V prvi vrsti pa bodo morali delovni kolektivi sami poskrbeti za delavce iz drugih republik, za njihovo socialno varnost in boljša stanovanja. V preteklih letih je bilo delo odgovornih v krajevni skupnosti usmerjeno predvsem v izboljšanje delegatskega sistema, v zadnjih letih pa je vse bolj čutiti delo Y tej krajevni skupnosti. Člani samoupravnih organov in odborov, ki delujejo v okviru krajevne skupnosti, imajo precej volje, veliko zagnanosti in njihova prizadevanja so že opazna. Potrošniški svet je prisluhnil željam občanov in tako uspel, da Mercatorjeve trgovine Za Savo niso < zaprli. Vodstvo krajevne skupnosti se je tudi izkazalo ob uspešno izpeljani akciji NNNP »Klor 85«, ki je bila oktobra. V novem srednjeročnem obdobju pa imajo krajani Steklarne v načrtu, da bi s prostovoljnim delom posodobili nekatere cestne odse- Pred mnogo leti, pravzaprav takrat, ko sta bili zgrajeni tovarni TKI in Steklarna, je zrastla tudi tale kolonija. Pred desetletji pa so se v tej krajevni skupnosti razvila naselja v Podkraju, na Dirmajerjevem hribu... ke, precej povpraševanja je po telefonih, poskrbeli bodo tudi za lepši videz samega kraja. Ne smemo prezreti, da imajo stanovalci v Podkraju zares lepo urejeno okolico in otroško igrišče, ki so ga s pomočjo delovnih kolektivov uredili člani DPM. Kljub temu da krajani živijo v okolju, ki je industrijsko, to še ne pomeni, da nimajo želja, potreb in inte- resov. Prav zdaj urejajo prostore za upokojence v gostišču Za Savo, prizadevali si bodo tudi za razvoj drobnega gospodarstva. Krajevna skupnost Steklarna je znana tudi po bogatem kulturnem življenju. Poleg steklarske godbe in moškega pevskega zbora, oba sta vključena v Svobodo dve, so dejavni še tabor- niki, ribiči, brodarji in strelci. Z uspešnim delom in z vrsto prireditev za naj mlajše se lahko pohvalijo tudi članice DPM Steklarna. V tej krajevni skupnosti živi tudi 400 upokojencev. Mnogi svoj prosti čas namenjajo delu v društvih, upokojenke pa so povezane v pletilski krožek. Tako si krajšajo prosti čas s pletenjem, vezenjem, kvačkanjem, šiva- P|| vrti wm ■ 1 ; L 1 1 lil K 1 1 |p 1 'JI, Uničili lEl y Nova telovadnica Dolgoletne želje in potrebe Hrastničanov bodo končno izpolnjene, kajti dela za novo telovadnico so že v polnem teku. naše usposobljenosti Preko poverjeništva za informativno-propagandno dejavnost se je vključevala tudi radijska postaja Trbovlje, vrsto informacij pa je poverjeništvo pripravilo že v pripravah ter jih prek določenih komisij posredovalo v krajevne skupnosti in delovne organizacije bivalstva, gmotnih in drugih dobrin pred posledicami uhajanja klora v okolje v TKI Hrastnik, da bi odpravili pomanjkljivosti ter izboljšali priprave vseh, ki sodelujejo pri zaščiti in reševanju. Vaja pa naj bi pripomogla tudi k razvoju in izpopolnitvi priprav v vseh drugih okoljih, kjer obstaja nevarnost nesreč z nevarnimi snovmi. Sama vaja je potrdila vso zahtevano strokovnost za zaščito in reševanje ob takšni nesreči, pokazala zavzetost prebivalcev pri uveljavljanju vseh potrebnih ukrepov, kar nenazadnje kaže na to, da se vsi dobro zavedamo morebitne nevarnosti in da znamo zaščititi sebe in druge v primeru nesreče s klorom. Prve analize in poročila spremljevalcev in opazovalcev v vaji so pokazale, da so vsi sodelujoči v vaji ravnali mirno, brez panike, zbrano in preudarno, kar je vsekakor odraz strokovnih in obsežnih usposabljanj, infor- miranosti in vseh priprav kako ravnati v primeru nesreče s klorom. To nenazadnje kažejo tudi podatki, da je bilo na evakuacij skih zbirnih mestih 788 ljudi, med njim 70 otrok, 37 starejših in 3 dojenčki ter da je v vaji skupno sodelovalo okrog 1200 udeležencev. Dinamika vaje in operativnost vseh organiziranih sil v tej zaščitni reševalni akciji pa je nenazadnje dokazano tudi s podatki, da je v dobrih dveh urah prek občinskega centra za obveščanje bilo oddanih in sprejetih več kot 400 sporočil z različnih sistemov zvez. Na šest evakuacijskih mest se je umaknilo 788 ljudi; iz domov in tovarn sem so se umaknili tudi tisti, ki so se slučajno znašli na ogroženem območju. Torej, lahko rečemo, daje bila vaja samo praktično preverjanje naših odločitev in opredelitev, zapisanih v posameznih načrtih; in kot osnovno preverjanje usposobljenosti in seznanjenosti delovnih ljudi in občanov s postopki in ukrepi, ki jih je potrebno uveljaviti ob morebitni nesreči s klorom v TKI oziroma tudi v primeru nesreče s klorom v cestnem ali železniškem prometu. V vaji so se sicer pokazale nekatere pomanjkljivosti, ki pa niso bistveno vplivale na strokovnost in vsebino akcije, kažejo pa na to, da jo je potrebno stalno in odgovorno dograjevati. Vendar pa vsi skupaj upamo, da se ta naša usposobljenost in seznanjenost, ki smo jo uspešno prikazali v skupni taktični vaji NNNP - KLOR 85, ne bo nikoli uporabila v resničnih razmerah. Vili Zaletel Foto: Simon Tanšek O delu in načrtih krajevnih skupnosti Vreme jo je pošteno zagodlo Čeprav so je bili predvsem otroci zelo veseli, pa nam je zima. ki je prišla skoraj mesec dni prehitro, storila obilico gorja in škode. Ne le žled, ki je domala uničil gozd na nadmorski višini od 600 do 800 m, tudi več kot pol metra debela snežna odeja je predvsem v višjih legah opravila svoje. Elektrikarji so bili več dni od jutra do večera na terenu. Elektrika je pač tista ekonomska dobrina, brez katere si normalnega življenja ne moremo več zamišljati. Pa vendar, ko gre za višjo silo. moramo tudi brez elektrike vzdržati kakšen dan. Prehitra zima pa je ni zagodla le delavcem elektro in komunalnih podjetij, ampak je praktično onemogočila izpolnitev tistih nalog, ki so jih nekatere naše KS načrtovale izpeljati do konca leta. e e e V mislih imamo predvsem našo največjo KS Rudnik, ki je v dogovoru s Cestnim podjetjem iz Celja načrtovalo še v tem letu asfaltirati cestni potez na Novem domu in del cestišča Poti na Kal. 000 Zimi se imajo zahvaliti tudi krajani zaselka Kupška vas. ki bi za načrtovani izkop za napeljavo vodovoda iz Skopnega potrebovali vsaj še dva lepa vikenda. • • • Enako usodo, čeprav vzroka ni moč iskati pri istem krivcu, je doletela kanalizacijo na Brnici. katere izgradnja dobiva že zgodovinski prizvok. • e e Primarni telefonski kabel je sicer prišel do Dola. Če bodo kmalu zazvonili tudi novi telefoni v nekaterih stanovanjih na Brnici in ob trasi primarnega voda na Dolu. pa je odvisno predvsem od izvajalcev del. Zdi se nam. da je posredi več subjektivnih kot objektivnih težav. Nadaljevanje na 7. strani njem gobelinov, svoje ročne spretnosti v rezljanju preizkušajo tudi upokojenci. Priznamo lahko, da v tej krajevni skupnosti delajo prav vsi, od najmlajših čebelic in medvedkov - tabornikov do naj starejših upokojencev. Njihovo bogastvo ni v denarju, je v družabnosti in srčni kulturi. Vojka Povše Drobci iz zgodovine • Tudi v tem delu hrastniške doline so našli sledove človekovega dela iz starega veka. Zadnjič smo govorili o rimskem svetišču in zaobljubnih spomenikih z desnega brega Save. več najdb pa izvira tudi z levega brega. Tako so ob gradnji železniške proge naleteli na tri rimske žrtvenike, ki so po naključju vsi ostali v domačem kraju. Žrtvenik, posvečen vodnemu bogu Neptunu, je vzidan na pokopališču v Velikem Širju, žrtvenik Adsaluti najdemo v Burgerjevi vili nad steklarno, tretji spomenik pa je nečitljiv in je vzidan v prvem železniškem odseku. Najdbe pričajo, da so se savski brodarji že v rimski dobi ustavljali tudi ob izlivu Bobna v Savo. kjer je bilo primerno mesto za pristajanje. • V srednjem veku je brodarstvo povsem zamrlo in ponovno zaživelo šele v 16. stoletju. Čeprav so savske ladje vlekli po kranjski strani, je bilo pristajališče tudi ob izlivu Bobna, pri kraju, ki se je nekdaj imenoval dukališče. Od brodarstva so imeli lep zaslužek ne samo brodniki, ampak tudi obsavski kmetje in predvsem gostilničarji. Hrastničane najdemo celo med lastniki ladij in ladijskimi strokovnjaki. • Že v srednjem veku je na rtu v Dragi ob stikališču Vištovega vrha in Jelovice nastala cerkvica sv. Lenarta. Ko so jo leta 1706 prvič prezidali, sojo posvetili karmelitanski Materi Božji. Vendar je bila tradicija tako močna, da so za časa Jožefa II. katastrsko in davčno občino imenovali po sv. Lenartu in ne po Materi Božji. Tako so velik del hrastniške doline vse do leta 1932 označevali kot Sv. Lenart in šele od tedaj kot Hrastnik. • Kakšno je bilo življenje v spodnjem delu hrastniške doline pred industrializacijo, nam najbolj zgovorno pove Kronika Hrastnika, ki jo je začel pisati leta 1874 učitelj Julij Fels. Uvodni del kronike pravi takole: »Popotnik, ki se je ustavil v začetku tega stoletja ob Savi, da bi prišel skozi to drago, je našel tu samo eno gostilno (Peklar ob Savi), desno in levo so se razprostirali gozdovi prav do potoka in samo skrajno slaba pot je omogočala promet skozi strugo, ki je mnogokrat prečkala potok in je bila večinoma neprevozna. Na mejnih pobočjih je bilo le pet do šest kmetov, v sredini kotline pa je bila znana kovačnica na vodni pogon, imenovana »peklenska fužina«. Nekdanji popotnik ne bi niti v sanjah verjel, da se bo ta kotlina tako spremenila, da bo Hrastnik nekoč tako važen kraj. kakor je postal zaradi bogatih ležišč premoga in industrije, ki seje zaradi tega razvila.« 0 Dolina je naglo spreminjala podobo od srede 19. stoletja dalje. Poleg premogovnih ležišč je bila za razvoj kraja zelo pomembna železniška proga, zgrajena v letih 1846 do 1849. Železniška postaja seje prvo leto imenovala Brnica (Werniza), nato pa sojo preimenovali v Hrastnik (Hrastnigg), kakor seje imenoval rudnik. Leta 1851 so na kolodvoru odprli tudi pošto, ki je ostala v istem prostoru skoraj stoletje. Gotovo najpomembnejše je bilo leto 1860. ko sta začeli skoraj hkrati obratovati steklarna in tovarna kemičnih izdelkov. Prva seje razvila iz predhodnice v Jurkloštru. osnova drugi pa je bila solitrna tovarna v Trstu. V leto 1865 segajo tudi začetki kamnoloma nad Rücklovim mostom. V nekaj desetletjih je v ozki dolini zraslo večje delavsko naselje, znano po tujem, predvsem nemškem življu. 0 Upravno je bil spodnji Hrastnik vrsto leto razdvojen. Levi breg potoka Bobna s steklarno in tovarno kemičnih izdelkov je spadal od osemdesetih let 19. stoletja v območje občine Dol, desni breg pa je bil del trboveljske občine. Do združitve obeh delov je prišlo leta 1934 ob ustanovitvi občine Hrastnik - Dol. Zbral Boris Goleč Vsem organizacijam v Zasavju Denar za dializo namesto novoletnih voščilnic Gradbeni odbor za zidavo dializnih prostorov ugotavlja, da delovne in druge organizacije ne namenjajo pravočasno dogovorjenih prispevkov od števila zaposlenih za dializne prostore in nabavo potrebne medicinske opreme. Da bi lahko zagotovili v prihodnjem letu začetek zdravljenja dializnih bolnikov iz Zasavja v lastnem dializnem oddelku Splošne bolnišnice Trbovlje, se ponovno obračamo na vas, da bi še v tem letu izpolnile svoje obveznosti in sredstva nakazale na poseben žiro račun pri OO RK Trbovlje. V postopku uvoza so nove dializne naprave, zato predlagamo, da bi v tem letu sredstva namenjena novoletnim voščilnicam in darilom namenili za dializni oddelek. Hvala za razumevanje in pomoč! Predsednik gradbenega odbora: dipl. inž. BORIS MALOVRH Predsednik MS ZSS: Franjo Krsnik Direktor SDT: Florjan Plevnik Naš portret: Avgust Fišner Boj proti alkoholizmu Prijatelj brez prijateljev Ustanavljanje koordinacijskih odborov »Joj, otrok, kaj bo iz tebe?« Karajoče besede, ki so bile in so še pogoste iz ust staršev. Nisem vprašala, zato ne vem, če jih je kdaj slišal tudi Avgust Fišner. Če jih je, je bila skrb odveč. Kajuh bi rekel: »Postal je tak fant, da bi gore premikal!« Drugi del verza prirejam po svoje: Odgovornosti se ni nikoli izmikal. Oboje drži kot pribito. Je iz rodu »pedeset i neke«, ki razen iz pripovedovanja, knjig in filmov res ni poznal vojnih strahot, z rožicami pa večini vseeno ni bilo postlano. Njemu še posebno ne. Po osnovni šoli, končal jo je z odličnim uspehom, je želel na stroj- jajo. Pri nas so se naučili, da so dobri. Kaj mu lahko ponudimo, da bi ga zadržali? Kadrovsko smo vse šibkejši, zato kar po vrsti zamujamo priložnosti.« Ne skrbi ga le usoda tovarne in delavcev. Zadnja štiri leta se je dal pošteno vpreči tudi v voz pa DPM in drugih društev, izrazi zadovoljstvo nad odzivom in pripravljenostjo krajanov v akciji Klor, se ob tem že ubada z mislijo, kako v krajevno samoupravo vključiti delavce iz drugih republik, ki jih kar ne znamo potegniti z njihovih otoč- Avgust Fišner (levo) prejema priznanja za inovacijske dosežke no tehnično. Žal so bile le želje brez možnosti. Kljub svojim sposobnostim se je moral zadovoljiti s poklicno šolo, da bi čimprej prišel do poklica in si sam služil kruh. Začel in ostal je v Steklarni. Želja po znanju je bila vedno močnejša od njega. Dva letnika tehnične je opravil ob delu in si sam plačal šolanje. Takrat so tudi drugi spoznali, da iz tega fanta še nekaj bo. Sprejel je ponudeno Titovo štipendijo. »Velika čast, obveznost pa še večja. Zaradi odličnega uspeha mi ni bilo treba opravljati mature. Ponudili so mi, da bi študij nadaljeval. Prvič v življenju se mi je zdelo, da ne bom zmogel. Da bi obdržal štipendijo bi moral doseči povprečno oceno 8. Imel sem družino, postavil sem jo na prvo mesto. Takrat smo v tovarni že imeli prve NC stroje. Prav okupirali so me. Zelo malo ali skoraj nič nisem vedel o njih, učil sem se iz knjig, poizkušal, kombiniral. Spet se mi je zdelo, da še premalo znam. V DO sem dobil štipendijo za višjo šolo in jo ob delu tudi končal.« V delavnico so dobili računalnik. Z glavo polno znanja in obema rokama se je lotil programiranja. Kot plod zavzetega dela je nastala inovacija, ki omogoča izdelavo orodij na NC stroju popolnoma avtomatizirano. Odpadlo je fizično delo, da ne govorimo o prihranku časa in delovni organizaciji prepotrebnih deviz. »Rekel bi, da za inovacijsko dejavnost ne znamo prav zainteresirati delavcev, prav mačehovsko se včasih vedemo. Zgodi se, da na svojem področju dela niti ne opaziš, kaj in kako bi lahko spremenil. Vse pohvale je zato vreden nedavno sprejet sklep DS o razpisu raziskovalne naloge. Glejte, velike ambicije sem imel, ko sem še hodil v šolo, a kaj ko pri delu naletiš na toliko zaprek, da imaš nazadnje občutek, da daješ premalo, da bi v drugačnih razmerah lahko pokazal in naredil dosti več. Težko je, ker ni možnosti, da bi dobrega delavca tudi dobro nagradil. Ne bojim se dela, le v tovarni s takšno dediščino in miselnostjo, kot je, težko prodreš, pokažeš rezultate, ki si jih zmožen. V Hrastniku resnično nimamo industrije, ki bi imela tudi v sedanjih težkih razmerah pred seboj možnost za dobro delo, napredek. Res bi morali najti kaj novega, kaj takega, da bodo imeli naši otroci možnost zaslužiti si boljši kos kruha. Dobri delavci nam odha- krajevne samouprave. Dva mandata predsednika krajevne konference SZDL v KS Steklarna sta za njim. »Družba mi je pomagala, ko sem potreboval njeno pomoč, zato sem vedno, posebno po sprejemu v ZK 1974 čutil odgovornost, da ji vračam po svojih najboljših močeh. Žal pa je naš sistem tak, da s funkcijo predsednika za povrh dobiš še 10 drugih. Po 3 pa tudi 4 popoldneve v tednu sem bil zdoma. Po štirih letih lahko rečemo, da so ljudje vse manj zainteresirani. Predvsem zato, ker smo premalo močni, da bi uresničili vse želje (ne samo potrebe) krajanov. Odziv na zborih in drugih sestankih je bil dober, če so videli sebe, razrešitev svojih težav in problemov. Sam pišeš in lepiš plakate, trudiš se, da bi s tistim, kar imaš na voljo, naredil kar največ, nazadnje pa obsediš na sestanku s še tremi, štirimi znanimi obrazi, ki problematiko poznajo že iz prejšnjih debat. To najbolj zbija moralo. Ni tudi pravega družabnega življenja, ni neke stične točke, kjer bi se sestajali in v prijateljskem klepetu rekli katero o tem in onem.« Preskromen je, da bi govoril o uspehih, ki jih je dosegel na tem področju. Pohvali raje prizadevnost potrošniškega sveta. kov odrezanosti, pa o tem, kako evidentirati zadostno število in predvsem primerno sestavo delegatov za volitve, kako... Ce pomislim, že dolgo ni več gospodar svojega časa. Idealist in zagnanec je, ki ni nikoli znal reči ne. Kopico dolžnosti in odgovornosti nosi na svojih plečih, želje in upanja, da bi se še enkrat spopadel s študijem kljub temu ni porinil na stranski tir. Če se bo odločil, bo to spet študij ob delu. Koliko sa-moodpovedovanja to pomeni, ve le tisti, ki je kdaj sam poskusil. Zdi se mi, da se vse bolj spogleduje z računalništvom. Tiste redke ure, ki jih lahko porabi zase, presedi za računalnikom. Včasih le za svojo zabavo, še pogosteje za kaj takega, kar koristno uporabi pri svojem vsakodnevnem delu. »Ko se leta in leta takole razdajaš, se naenkrat zaveš, da si sicer res naredil kaj koristnega, obenem pa tudi, da si ostal sam, brez prijateljev. Preprosto zato, ker za kaj takega nikoli ni bilo časa,« je nekam resen in žalosten sklenil najin pogovor. To je menda tudi edina stvar, za katero mu je v življenju žal. Ampak takega človeka kot je Gusti, bi imel verjetno marsikdo rad za prijatelja, mar ne? Joži Umek Moj domači kraj Začne se pri prašni železniški postaji, kjer okrog vse polno je odpadkov, in vsak, ki v Hrastnik pride, zaželi si le to, da v zgornjem delu bi kaj lepšega bilo. Cesta se vije mimo tovarn, kjer brnijo stroji dan in noč, a ko ozreš se na levo, zagledaš vilo, v katero želiš si vstopiti, morda pa tudi noč v njej prebiti. Bližaš se zgornjemu delu, kjer gradijo ceste in hiše, in takrat šele spoznaš, da Hrastnik resnično ni kraj, kjer naj bi bilo smetišče. Morda si mladi želimo preveč, če omenimo samo, da si želimo kraj, v katerem bomo živeli nekoč, ki naj bi bil čist in cvetoč. A kaj ko nam vsakdo reče: »Pobirajte smeti za seboj!« Pa kaj, to bi že šlo, Irena cjgoIe če bi se tega nasveta 8. a OŠ narodnega heroja držali vsi, ne pa samo mi. Rajka. Hrastnik Alkohologi ugotavljajo, da je alkoholizem v delovnih organizacijah predvsem vprašanje reda in delovne discipline pa tudi socialističnih samoupravnih odnosov v njej. V delovnih organizacijah, kjer torej ni reda in zdrave delovne discipline, ki bi se jo morali držati vsi člani kolektiva do zadnjega, je veliko alkoholikov. Organziran boj proti alkoholizmu in drugim oblikam zasvojenosti poteka v naši DPS in Sloveniji že vrsto let. Vendar imamo do tega še vedno preveč strpen odnos na delovnih mestih kot v vsej družbi. Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu pri Predsedstvu Občinske konference SZDL je bil ustanovljen 29. 5. 1975. Kljub frontni sestavljenosti doslej niso narejeni bistveni premiki na tem področju. V tem mandatu in v tej sestavi seje koordinacijski odbor sestal 10-krat. Ker na tem področju ni bilo nobenih novejših ugotovitev o stanju alkoholizma v občini, je bil v delovne organizacije razposlan vprašalnik, s katerim smo želeli ugotoviti razširjenost pojava kot tudi odnos do te problematike. Nosilec akcije pa naj bi bil sindikat v delovnih organizacijah. Že ta akcija ni dosegla pravega namena, saj smo vrnjene vprašalnike dobili šele po več urgencah. Iz odgovorov smo ugotovili tudi, da večina DO, razen TKI, kjer imajo koordinacijske odbore, in delno Rudnika ter Steklarne-Sijaj, ne pozna razmer in nima nobenega stališča do te problematike. Tudi v krajevnih skupnostih na ob- močju občine je položaj podoben. Zdravstveni dom ugotavlja, da gre 8% bolniškega stale-ža na račun alkoholizma. Torej je potrebno med ukrepe za zmanjšanje bolniškega staleža poseči tudi na to področje. Posledice alkoholizma se kažejo na vseh področjih življenja, od družine, DO, do širše družbene skupnosti. Ker se v delovnih organizacijah to kaže tudi v slabši storilnosti, večjemu bolniškemu sta-ležu, invalidnost idr., bi bilo potrebno v stabilizacijske programe vnesti tudi način reševanja te problematike. Sama prepoved uživanja alkohola brez oza-veščanja in zdravljenja ni učinkovito, saj tudi vinjenost prejšnjega dne ali pa abstinenčne težave, ki se pojavijo zaradi neza-užitega alkohola, vpliva na storilnost, nesreče pri delu ... V skladu z ugotovitvami in že sprejetimi usmeritvami pa je koordinacijski odbor pri Predsedstvu OK SZDL sprejel sklep o ustanovitvi koordinacijskih odborov za boj proti alkoholizmu v delovnih organizacijah. Ustanovili naj bi jih v okviru sindikata DO. Naloga teh odborov naj bi bila predvsem obravnava alkoholizma z različnih in predvsem preventivnih vidikov. Skupaj z drugimi službami (kadrovsko in socialno službo, za varstvo pri delu ter poslovodnimi sestavi pa bi lahko učinkovito odpravljali vzroke ter tudi pojavne oblike alkoholizma v ozdih. Na skupnem posvetu predstavnikov sindikata, januarja, bil določen rok za ustanovitev omenjenih koordinacijskih odborov v tozdih in sicer do mar- ca 1985. Kljub temu da smo že decembra, pa imajo koordinacijske odbore le pri KOP, Rudnik Hrastnik in Mercator Hotel Jelka. Premalo pripravljenosti za ustanovitev pa zasledimo v Ste-klarni-Sijaj kot največji delovni organizaciji v Hrastniku s perečo problematiko s tega področja, kot to izhaja iz analize iz leta 1984. Podobno je tudi v DO SGD Beton v Hrastniku. Predstavnik sindikata tozda Jutranjke se je na naš odbor zglasil, vendar koordinacijskega odbora še niso oblikovali. Iz ugodnih izkušenj koordinacijskega odbora v DO TKI Hrastnik menimo, da bi morali tako sindikat kot ostale DPO ter vsi odgovorni za zdravje človeka - delavca, za storilnost reševanja njihovih življenjskih vprašanj in nenazadnje sami delavci storiti vse za ustanovitev koordinacijskih odborov in njihovega delovanja. Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu pri predsed stvu OK SZDL pripravlja oblike izobraževanja članov KO v DO na območju občine. Tudi če ima DO socialnega delavca, leta ne more sam reševati teh zadev, saj je to pristojnost vse delovne organizacije oziroma samoupravnih organov, vodstvenih in vodilnih delavcev, zato je delo strokovnega delavca smiselno samo tam, kjer sta red in delovna disciplina. V tem primeru je strokovni delavec usklajevalec in izvajalec politike in prizadevanj vse delovne organizacije. Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu pri P OK SZDL Skrb za udeležence NOB Da bi občinske priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilnega boja čimbolj upoštevali osebni prispevek posameznika v NOB ter njegovo sedanje socialno stanje, so skupščine občin v SR Sloveniji sprejele januarja 1985 Družbeni dogovor o priznavalninah udeležencem NOB. Po tem družbenem dogovoru so upravičenci do priznavalnine vsi udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo čas odhoda v NOB priznan do 15. 5. 1945 v dvojnem trajanju, z razlikami, ki so pogojene za vstop v NOB v letu 1943, 1944 in 1945 in ne dosegajo predpisanega cenzusa, vezanega na pokojnino. Občinske priznavalnine so stalne, občasne in enkratne. V letu 1985 je občinska komisija za zadeve borcev in vojaških invalidov razpolagala z 12,075.000 din in na pobudo občinskega združenja reševala 102 primera gmotnega položaja udeležencev NOB ter ugodno rešila 96 primerov stalnih priznavalnin in 84 enkratnih priznavalnin. Do 25. 11. 1985 sprejema v občini 193 upravičencev upokojenih udeležencev NOB stalne priznavalnine. Občinsko združenje ZB NOV se zavzema, da zagotovi sprotno spremljanje in reševanje gmotnega položaja udeležencev NOB v občini Hrastnik. Ker pa je tudi zdravstveno stanje udeležencev NOB izred- no kritično, si komisija za preventivno zdravljenje udeležencev NOB pri občinskem združenju ZB NOV prizadeva, da v okviru solidarnosti širše družbene skupnosti rešuje najnujnejše probleme. Tako je bilo leta 1985 na 14-dnevnem topli-škem zdravljenju 46 članov, 10-dnevnem preventivnem oddihu pa 37 članov. Na ta način rešujemo številne kritične gmotne in zdravstvene probleme borcev NOB. Prav zato menimo, da morajo biti te naloge borčevske organizacije prednostne tudi v prihodnjem obdobju. Danijel Babič Zanimivosti Belih voda V zadnjem času je zelo zanimivo v Belih vodah pod Kalom v dolskem kotu, kjer je plaz, ki se je sprožil s kopanjem za cesto, uničil velik del bukovega gozda. Tisti del gozda, ki pa ni uničen, je postal odlagališče uničenih in dotrajanih avtomobilov, štedilnikov, pralnih strojev... Morda pa le ne bi bilo odveč, če bi se krajani oziroma krajevna skupnost Dol obrnili še na kakšen državni organ, če takšnih zadev, kot so na sliki, ne morejo urediti sami oziroma odkriti storilcev. Počitnice so že daleč, a vendar... Letni oddih delavcev in njihovih otrok Delovne organizacije občine Hrastnik imajo organizirano letovanje svojih delavcev in otrok delavcev prek Samoupravne počitniške skupnosti Hrastnik v počitniškem naselju Pineta - Novigrad. Letovanje poteka v osmih izmenah po 10 dni. V vsej sezoni bi ob polni zasedenosti zmogljivosti lahko letovalo v Pineti 1120 delavcev in 256 otrok delavcev v kolonijah DPM Hrastnik. Povprečna zasedenost doma v letošnjem letu je bila 79% ali 888 oseb, povprečna zasedenost v kolonijah DPM pa 48% ali 122 otrok. Na tak odstotek zasedenosti vpliva skoraj nezasedena prva izmena in slabo zasedena zadnja izmena, ker starši s šoloobveznimi otroki takrat ne morejo letovati. Lahko pa bi postelje zasedli v tem času s preventivnim letovanjem delavcev in letovanjem upokojencev delovnih organizacij. Letovanje delavcev iz leta v leto narašča, kar nam kažejo že podatki o zasedenosti v prejšnjih letih. Ta je bila leta 1982 69%, leta 1983 66%, leta 1984 70%. Opažamo pa upadanje letovanj otrok v kolonijah DPM. Leta 1982 je letovalo 243 otrok, leta 1983 215 otrok, leta 1984 pa 183 otrok. Cena prehrane za 10-dnevno letovanje je za delavce dostopna, predvsem tudi zato, ker so se v nekaterih delovnih organizacijah odločili, da svojim delavcem letovanje regresirajo. Regresiranje letovanja pa ni enotno v okviru občine in morajo starši, ki pošljejo svoje otroke na letovanje v kolonijo DPM, plačati polno ceno prehrane. V počitniškem domu imamo tri vrste obrokov, za odrasle letovalce je bila cena 10-dnevne prehrane v letu 1985 11.500 din (del tega jim je regresirala DO), za šoloobvezne otroke 8.000 din, za predšolske otroke pa 5.000 din. Ker so v kolonijah letovali šoloobvezni otroci, lahko že iz tega podatka vidimo, da je bilo to za starše drago letovanje njihovih otrok, zato bi se morali v delovnih organizacijah odločiti za drugačen način in regresirati letovanje svojih delavcev in predvsem tudi otrok svojih delavcev enotno v občinskem merilu prek Samoupravne počitniške skupnosti Hrastnik. Pri organiziranju letovanj so težave tudi z zasedbo delovnih mest v počitniškem domu, saj je to sezonsko delo, največ tri mesece, ki pa za iskalce stalne zaposlitve 'ni zanimivo in moramo za opravljanje teh del iskati predvsem mlajše upokojence. Morda bi tudi tu delovne organizacije pripomogle z začasno prerazporeditvijo primernih kadrov. Za konec pa še to: imamo urejeno počitniško bazo, ki je dostopna za letovanje vseh delavcev, na katero pa moramo tudi paziti in skrbeti kot dobri gospodarji. Perspektiva počitniškega naselja ni znana, saj so na občini Buje sprejeli nov urbanistični načrt, po katerem je v Pineti predvidena drugačna ureditev in bi se morali počitniški domovi delavcev umakniti. Zato ni dovoljena nobena novogradnja ali povečanje počitniških zmogljivosti. V tem letu pa se pojavlja že vprašanje obstoja prikolic za letovanje otrok v kolonijah DPM, saj občinski inšpektor zahteva njihovo odstranitev oziroma premestitev v kamp. Zato bo potrebna tudi . izredna zavzetost vseh političnih dejavnikov, da se dogovorimo s predstavniki skupščine občine Buje za ohranitev vseh obstoječih zmogljivosti. Za zdravje in boljše počutje Trimski kabinet V pokritem zimskem kopališču na Logu v Hrastniku, ki ga upravlja Kulturno-rekreacijski center »14. oktober « Hrastnik, je tudi trimski kabinet. Letos smo obnovili naprave in pripomočke, da bi jih lahko uporabljalo več občanov. V tem sestavku želimo prikazati namen in korist trimskega kabineta za redno rekreacijo delovnega človeka, ki je obremenjen s hitrim ritmom dela in življenja. Trimski kabinet je majhna telovadnica, namenjena vsem občanom. ki se žele ukvarjati s športom ali športno rekreacijo. Nastal je zato, da bi se lahko tudi z redno vadbo v takšni telovadnici znali učinkovito upreti vsem tistim negativnim vplivom na naše psihofizične sposobnosti. duševno in telesno počutje, ki nam jih prinaša naš vsakdanjik in ki nam jih ustvarja sodobna tehnizacija, urbanizacija, avtomatizacija, motoriza- cija itd. Posledice današnjega načina življenja in dela se kažejo predvsem in najprej na gibalnem aparatu. Z leti oziroma v posameznih starostnih obdobjih pa pride tudi do atrofije mišičja, zmanjšanja prožnosti vezi in moči mišic, degeneracije sklepnega hrustanca, zmanjšanja gibljivosti sklepov, povečane količine maščobnega tkiva itd. Zaradi dolgoletnih enostranskih obremenitev med delovnim procesom, enostranske uporabe mišične sile. prisilnih drž, enostranske obremenitve čutil, oziroma možganskih centrov, površnega dihanja, pomanjkanja gibanja, vsiljenega sistema dela. ki zahteva izredno koordinacijo rok. nog in čutil, pride do mikro travm, ki se v končni fazi razvijejo v kronične bolezni (okvare hrbtenice, bolečine v križu, obolenje srca, ožilja in dihal, emocionalne težave ipd.) Dokazano je že, da prav primerno izbrane telesne vaje zavirajo omenjene procese, ublažijo težave, pripomorejo k dobremu počutju, saj z ustrezno programirano vadbo lahko krepimo mišice, vezi, izboljšujemo gibljivost, krepimo srčno-žilni sistem, skratka, izboljšujemo svojo psihofizično kondicijo. Prav takšni vadbi oziroma doseganju takšnih ciljev je namenjen trimski kabinet. Poleg kabineta lahko uporabljamo tudi kopališče ali atletsko stezo. Odločili smo se, da vam naš trimski kabinet predstavimo malo bliže in vam obenem posredujemo tudi nekaj navodil za vadbo. Naprave v njem so namenjene predvsem vajam za ogrevanje, s katerimi moramo začeti vsako aktivnost, že zato, da preprečimo morebitne poškodbe mišic, vezi in sklepov. Za ta namen uporabljamo talne blazine, večino vaj za ogrevanje pa izvajamo brez rekvizitov. Odvisno od intenzivnosti izvajanja vaj pridemo po 3 do 10 minutah na vaje oblikovanja na lesenem letveni-ku, kjer lahko uporabljamo tudi pripomočke kot so mostnice, hrbtnice. grbača ali ravna deska. Seveda na teh napravah lahko opravljamo tudi krepilne vaje. Vajam za moč so namenjena razna raztezala, ročke od 2 do 5 kg in uteži za dviganje. Za krepitev različnih mišičnih skupin uporabljamo tudi klop za dviganje, obtežilne pasove, vreče, cokle in napravo za vlečenje. Ker je v kabinetu gibanje omejeno, je za krepitev srčno-žilnega sistema in dihal temu namenjeno sobno kolo in naprava za tek na mestu. Uporabljamo lahko tudi napravo za veslanje. ki pa je za zdaj v našem kabinetu ni. Vse te naprave in še pručko lahko uporabljamo tudi za preverjanje telesne kondicije, o čemer več drugič. Andrej Mlinar Nadaljevanje s 5. strani V KS Krnice - Savna peč so lepo stekla dela na novi trasi krajevne ceste od železniškega podvoza do vaškega jedra v Krnicah. Žal pa je vmes poseglo novembrsko deževje, ki ni zahtevalo le dodatnih geoloških raziskav na novi trasi, ampak skoraj v celoti uničilo že obstoječo staro cesto. Predračun najnujnejših del za usposobitev te ceste znaša dobra dva milijona (nova seveda). • e • V tem času smo, po splošnih ocenah, dokaj dobro izpeljali akcijo »Klor 85«. V KS Steklarna, kjer seje akcija odvijala, pa so za usposobitev evakuacijskih poti namenili kar precej denarja. • e e No, čeprav v tem obdobju ni teklo vse tako, kot smo si želeli, pa smo nekaterih pridobitev tembolj veseli. Bolj kot nove asfaltne prevleke proti Trbovljam so krajani Savne peči seveda veseli asfaltiranja regionalke proti Zidanem mostu. Pot v službo bo hitrejša in tudi precej bolj prijetna. • e e Krajani Podkraja in Savne peči so vložili veliko prostovoljnega dela za boljši sprejem obeh ljubljanskih televizijskih programov. Njihov napor je bil poplačan v predprazničnih dneh. ko so v mnogih stanovanjih omenjenih KS dobili mnogo ostrejšo in jasnejšo televizijsko sliko. e e e Če bo vreme kolikor toliko ugodno, bodo v nekateri naših KS postorili kar se še da. Kjer to ne bo mogoče, pa bo potrebno naloge prenesti v naslednje leto. e e e . Z naslednjim letom pa se začenja tudi novo srednjeročno obdobje. Javna razprava o osnutkih elementov srednjeročnega plana razvoja KS ni dala nikakršnih pripomb. Seveda imamo v mislih razpravo v združenem delu, kjer se pojavljamo v vlogi proizvajalcev. Nekaj več pripomb je prišlo iz razprav predvsem na svetih in skupščinah KS, kjer smo se pojavili kot uporabniki. Torej spet stara pesem, katere refren ponavljamo iz leta v leto. Kljub tem nič kaj novim ugotovitvam pa velja pripomniti, da bo sredstev za program KS manj kot v preteklih letih. Namreč že v tem letu smo prispevno stopnjo iz BOD za programe KS znižali iz 0,60 na 0,50%. V elementih za pripravo srednjeročnih načrtov pa smo izhajali iz naših skupnih usmeritev, po katerih naj bi za programe KS združevali sredstva po prispevni stopnji 0,50% iz BOD. Po še nepopolnih podatkih naj bi tako za programe KS v naslednjem srednjeročnem obdobju zbrali po omenjeni prispevni stopnji (po cenah iz letošnjega leta seveda), le dobrih 40% potrebnih sredstev. Preostali, manjkajoči del, bo treba zagotoviti iz drugih virov, vse pa seveda oplemenititi s prostovoljnim delom krajanov in mladih iz naše občine. Jože Premec Otrokom ob novem letu V občini Hrastnik že vrsto let združujemo sredstva za novoletno obdaritev otrok. Letošnji prispevek je bil usklajen z občinsko zvezo DPM Trbovlje v višini 5000 dinarjev na zaposlenega, medtem ko v občini Zagoije zbirajo sredstva iz prispevne stopnje za SIS otroškega varstva. Tako zbrana sredstva namenjamo za individualno obdaritev otrok od 2. leta starosti do vključno 4. razreda osnovne šole, za kolektivna darila šoli heroja Rajka - enota Hrastnik in Dol, osnovni šoli Vitka Pavliča ter za novoletne plese in prireditve iz programa novoletnega praznovanja za otroke. Individualna darila prejme okrog 1500 otrok iz naše občine, obdarujemo pa tudi otroke iz občine Hrastnik, ki so v rejništvu ali zavodih in otroke delavcev iz drugih republik, ki otrok nimajo pri sebi, medtem ko za otroke delavcev, ki imajo stalno prebivališče v drugih občinah v Sloveniji, prenakazu-jemo ta prispevek na zaposlenega, ker je novoletna obdaritev kolikor toliko enotno urejena v vseh slovenskih občinah. Želimo vas seznaniti z vsem novoletnim programom za otroke, hkrati pa bi radi pozvali starše, naj ne pozabijo, da se mora glavni del praznovanja novega leta odvijati v družini, ki lahko otroku omogoči čustveno pristnejše doživljanje dedka Mraza. Zato ustvarite otrokom prijetno družinsko razpoloženje, mu povejte kakšno pravljico, se igrajte in pogovarjajte z njim, saj je to osnovni in pravi pomen praznovanja. Otrok ne potrebuje dragih daril, potrebuje pa vašo ljubezen in vašo skrb. Občinska zveza društev prijateljev mladine Hrastnik predsednica: Marjana Kopše Program novoletnih prireditev za otroke in mladino Datum Čas Prireditev Organizator Kraj Namenjeno 1. 17.12. 8.00 10.00 12.20 Risanka »Gosji pastir Matija« Občinska zveza DPM, KRC »14. oktober« Delavski dom Hrastnik WO, razredna in predmetna st. OŠ, •OŠVP 2. 18.12. 8.00 10.00 risanka »Gosji pastir Matija« Občinska zveza DPM, KRC »14. oktober« kino dvorana Dol -WO, razredna in predmetna st. OŠ, OŠVP 3. 22. 12. 10.00 risanka »Gosji pastir Marija« Občinska zveza DPM, KRC »14. oktober« Delavski dom Hrastnik predšolski izven VVO 4. 23.12. 10.00 Lutkovna igrica »Sneženi mož išče sneženo ženo« lutkovna skupina vzgojiteljic kino dvorana DD Hrastnik WO, l.r. OŠ predšolskim izven VVO v KS Rudnik 5. 24. 12. 10.00 13.00 gledališki abonma »Plešoči osliček« ZKO kino dvorana DD Hrastnik razredna st. OŠ NHR, mala š. 6. 24.12. 12.30 13.30 glasbena prireditev -javni nastop Glasbena šola Hrastnik kino dvorana Dol učencem enote na Dolu 7. 24.12. 16.00 lutkovna predstava »Sneženi mož išče sneženo ženo« lutkovna skupina vzgojiteljic dom ribiške družine predšolski v KS Steklarna 8. 25.12. 11.00 lutkovna predstava »Sneženi mož išče sneženo ženo« lutkovna skupina vzgojiteljic kino dvorana Dol predšolskim v VVO in izven, 1. razred OŠ 9. po dogovoru s šolo trim tekmovanje v plavanj u-šta- TTKS bazen Hrastnik učencem 10. 25. 12. 16.00 obdaritev predšolskih otrok izven WO in igrica »Trnuljčica preveč in trije palčki« mlad. gledal, skupina DPD Svobode I., občinska zveza DPM delavski dom Hrastnik predšolski v KS Rudnik, Čeče 11. 26. 12. od 8. ure dalje obdaritev otrok v enotah "WO (dedek Mraz s spremstvom, glasbeni program učen. Glasbene šole) Občinska zveza DPM, Gl. šola enote WO predšolskim v WO 12. 26. 12. 16.00 obdaritev predšolskih otrok izven WO in igrica »Trnuljčica preveč in trije palčki« mlad. gledal, skup. DPD Svobode I., občinska zveza DPM kino dvorana DD Hrastnik predšolski v KS Steklarna, Krnice - Š. peč 13. 27. 12. do 29. 12. 8.00 do 19.00 razstava ptic Društvo za vzrejo ptic, občinska zveza DPM sejna soba Del. doma Hrastnik predšolski, učenci OŠ, mladinci, starši 14. 27. 12. 16.00 18.00 novoletni ples novoletni ples novoletni ples občinska zveza DPM, Pionirska org. OO ZSMS OSNHR.OK ZSMS PSO 6. in 7. r. OŠ 8. razred, mladinci izven OŠ 15. 27. 12. 10.00 11.30 Ogled igrice »Trnuljčica preveč in trije palčki« mlad. skup. DPD Svobode I, občinska zveza DPM kino dvorana Dol WO, razredna stopnja OŠ 16. 27. 12. 16.00 obdaritev pred-šol. otrok izven WO in igrica »Trnuljčica preveč in trije palčki« mladin. gledal, skup. DPD Svoboda I., DPM v KS Dol kino dvorana Dol predšolski izven WO v KS Dol, Kovk 17. 28. 12. 14.00 »En dan v pravljičnem gozdu na Dolu« prihod dedka Mraza s spremstvom DPM v KS Dol otroško igrišče pri OŠ na Dolu vsem otrokom 18. 29. 12. redna matineja KRC »14. oktober« kino dvorana 19. 29. 12. sprevod dedka Mraza s spremstvom po KS Rudnik in Steklarna DPM v KS Rudnik in Steklarna prostor pred Del. domom, WO Novi log tržnica Steklarna otroš. igrišče na Kranjskem obvestila s plakati 20. 30. 12. 8.00 10.00 Ogled igrice »Trnuljčica preveč in trije palčki« mlad. gledal, skup. DPD Svoboda 1. občinska zveza DPM kino dvorana Hrastnik WO, razredna st., 5. r., OS V. Pavliča 21. 30. 12. dop. obdaritev po oddelčnih skupnostih občinska zveza DPM prostori OS NHR, OS VP razredna st. učen. VP 22. 30. 12. dop. obdaritev po oddelčnih skupnostih občinska zveza DPM OS NHR - enota Dol razredna stopnja 23. 30. 12. pop. čajanka - novoletno prazn. občinska zveza DPM OŠ Dol predmetna stopnja 24. 16. 12. smučarski sejem aktiv uč. TV Šola Hrast. 25. 30. 12. 17.00 film Roller Bugy - Ljubezen na kotalkah KRC »14. oktober« kino dvorana Hrastnik vstopnina! 26. 31. 12. 10.00 19.00 posebna mlad. predstava: Roller Bugy - film posebna mlad. predstava: Roller Bugy - film 27. 1. 1. 86 2. 1. 17.00 19.00 amer. glasbeni film: Beat Street amer. glasbeni film: Beat Street 28. 2. 1. 17.00 filmska komedija: Policijska akademija 29. 4., 5„ 6. 1. redne filmske predstave OBČINSKA ZVEZA DPM HRASTNIK Odbor za novoletno praznovanje otrok in mladine Ljubiteljem sedme umetnosti V kinematografski sezoni 1986 ponuja Kulturno-rekre-acijski center »14. oktober« Hrastnik vsem ljubiteljem dobrega filma novost: FILMSKI ABONMA. Novo obliko kinematografske ponudbe smo pripravili za vse, ki spremljate sodobne tokove svetovne in domače filmske proizvodnje in ki bolj kot komercialnost cenite kakovost _ in vsebino filma. Vsem cineastom ponujamo to- rej ABONMAJSKI način obiskovanja kina: V FILMSKEM ABONMAJU bomo prikazali deset dobrih domačih in tujih filmov, predstave bodo na sporedu vsak mesec (razen počitniškega julija in avgusta), ponavadi ob ponedeljkih ob 19. uri v kinu Delavski dom Hrastnik. Po nekaterih filmih bomo pripravili strokovno voden pogovor, katerega vsebino boste oblikovali obiskovalci sami. Letni program filmskega abonmaja 1986: januar: Fanny in Alexander (švedska drama), februar: Ljubezen (slovenska drama), marec: Davitelj proti davitelju (jugoslov. srhljiva komedija), april: Butnskala (slovenska satirična komedija), maj: Nikar nocoj draga (francoska komedija), junij: Trije bratje (italijanska drama), september: Pod vulkanom (ameriška drama), oktober: Opre Roma - Na noge, Romi (slovenski dokumentarec), november: Amadeus (ameriška drama), december: Ragtime (ameriška psihološka drama) VSE, KI IMATE RADI DOBRE FILME, VABIMO, DA SI ZAGOTOVITE ABONMAJSKO VSTOPNICO Na kratko vam predstavljamo še ostali program naših dveh kinematografov. Začnimo kar z novoletnim sporedom: naj- mlajši si bodo lahko ogledali risanko Gosji pastir Matija, mladini in odraslim ponujamo dva ameriška glasbena filma: Beat Street in Roller boogie - ljubezen na kotalkah; od srca pa se boste lahko vsi skupaj nasmejali vragolijam v ameriški komediji Policijska akademija, enemu najbolj gledanih filmov letošnjega leta. Med drugimi si boste lahko v letu 1986 ogledali tudi več jugoslovanskih filmov, ki vse bolj prodirajo na tuje filmsko tržišče in doživljajo na filmskih festivalih izredne uspehe: Oče na službeni poti (socialna drama), Una (erotična drama), V čeljustih življenja (komedija), Neka ženska (kriminalka)... Ustregli pa smo tudi okusu ljubiteljev erotičnega, kung fu in ZNF filma, vesterna, komedije, kriminalke, grozljivke..., med katerimi vas še posebej opozarjamo na filme: Boter (amer. gangsterski), Rambo (amer. avanturistična drama), Škrlatni dež (amer. glasbeni), Obsedenost (amer. grozljivka), Marijini ljubimci (amer. erotična drama), Terminator (ZNF), Psiho II (amer. thriller), Rocky III (amer. drama), Bolero (amer. erotični)... Najmlajše ljubitelje kino predstav vabimo na matineje, kjer se bodo lahko zabavali ob risankah (Robin Hood. Neustrašni Popaj, Zajček Dolgouš-ček), burleskah (Charlie Chaplin), filmih o živalih (Živali govorijo, Rjovenje) in ostalih mladinskih in otroških predstavah. ROLANDO KODRUN Srečanje starejših občanov Decembrski dnevi so priložnost za obiske starejših ljudi, za snidenja in pogovore tudi tistih, ki svojo jesen življenja preživljajo stran od domačega okolja, vendar ob skrbni in topli negi v domovih za ostarele. Kakor koli že, hrastniški odbor Rdečega križa, ki ima precej nalog, vsako leto poskrbi tudi za srečanja starejših. V teh dneh bo v sodelovanju s'šolarji OŠ NH Rajka in učenci šole Vitka Pavliča, pevci Svobode II. in društvom upokojencev pripravil osrednjo kulturno prireditev v Hrastniku. Podobna srečanja bodo tudi v krajevnih skupnostih Dol, Marno in Turje. V hrastniški občini je več kot 800 občanov starih nad 70 let, in da bi tudi ti občutili, da so del naše družbe, da niso pozabljeni, da so prav oni zgradili temelje nove Jugoslavije, so takšna snidenja še posebej prisrčna. Skromna darila, ki jih starostnikom podari Rdeči križ, so le simbolična. Mnogim starejšim ljudem pa pomenijo pravo »bogastvo«. Čeprav premalo poznamo humano organizacijo Rdečega križa, gre za uspešno delo v Hrastniku, velika zasluga aktivistki Milici Dolančevi. Trdimo, da je tovarišica Dolančeva. srce te organizacije. Skupaj s sodelavci se trudi, da bi k Rdečemu križu privabila čim-več podmaladkarjev, sedmošol-cev in osmošolcev. Vendar se prepočasi podirajo zidovi in gradijo mostovi med starejšimi, onemoglimi občani in mladimi. Zamisel, da bi mladi pomagali starejšim in slabotnim občanom, je lepa. vendar se uveljavlja prepočasi. Med starejšimi je še vse premalo zaupanja v mladi rod. Zakaj? Spomnimo se na pregovor, ki pravi, da lepa beseda lepo mesto najde, in zakaj potem ne bi starejši ljudje sprejeli ponujenih rok mlajših? Vojka Povše Letošnja proslava v počastitev dneva republike je prijetno presenetila občane s svojo preprostostjo, pa brez dolgih govoranc, in z visoko kulturno ravnijo. Ženski pevski zbor Svobode Dol pod vodstvom Ivanke Šerbah-Medved je odlično obvladal program, mladinki Ksenija Pirc in Karmen Matjašič sta z neprisiljenimi recitacijami lepo povezovali točke, vso prireditev pa je požlahtil naš priljubljeni operni pevec Ladko Korošec Odkar spremljamo organizirano kegljanje v Hrastniku, to pa — če me spomin ne vara, sega v prva povojna leta, kegljaški šport ni še beležil tolikšnih uspehov kot zadnja leta. Res da so se občasno kegljači Bratstva izkazali z nekaterimi vidnejšimi uspehi, vendar, naj mi ne zamerijo, podobnega uspeha kot so ga pred dnevi dosegli njihovi mestni tekmeci-ekipa Hrastnik Rudnik, niso nikoli dosegli. Kakovostna raven je bila takrat kljub vsemu nižja pa tudi število registriranih tekmovalcev je bilo manjše. Razmah kegljaškega športa po Sloveniji (podobno je tudi v drugih naših republikah in SAP Vojvodini), je zahteval spremembo tekmovalnih sistemov in tako tudi dvig kakovosti. Regijska tekmovanja so nadomestila kakovostna ligaška tekmovanja območnih tekmovalnih skupnosti. Vrzel med Dosežki hrastniških športnikov v letu 1985 Letošnje leto je bilo zelo razgibano v športni dejavnosti, o čemer pričajo tudi rezultati tekmovanj in nastopov. EKIPE: NTK KEMIČAR (ženske): 2. mesto v I. zvezni namiznoteniški ligi - sezona 1984/85 NTK KEMIČAR (mladinke); 1. mesto na republiškem in državnem prvenstvu za mladinke ROKOMETNI KLUB DOL: 4. mesto v področni rokometni ligi vzhod - jesenski del ROKOMETNI KLUB DOL (mladinci) tekmujejo v republiški mladinski ligi, JUG, 5. skupine jesenski del STRELSKA DRUŽINA RUDNIK: 3. mesto v slovenski ligi »mednarodni program«, 2. mesto na republiškem prvenstvu v streljanju z zračno puško, 2. mesto na republiškem prvenstvu v streljanju z malokalibrsko puško STRELSKA DRUŽINA »ERNEST DRAKSLER«: tekmovanje v zasavski strelski ligi STRELSKA DRUŽINA STEKLAR: tekmovanje v zasavski strelski ligi KOŠARKARSKI KLUB (mladinci) 1. mesto v slovenski ligi, skupina B KOŠARKARSKI KLUB (pionirke): 3. mesto v slovenski ligi NOGOMETNI KLUB HRASTNIK: 2. mesto v zasavski nogometni ligi - jesenski del NOGOMETNI KLUB SIJAJ: 9. mesto v zasavski nogometni ligi - jesenski del NOGOMETNI KLUB STEKLAR: 5. mesto v zasavski nogometni ligi - jesenski del BRODARSKO DRUŠTVO HRASTNIK - 3 x k-1 (mladinci): 1. mesto na republiškem prvenstvu v slalomu. 2. mesto na republiškem prvenstvu v spustu KEGLJAŠKI KLUB RUDNIK: v tem času potekajo kvalifikacije za vstop v II. slovensko kegljaško ligo KEGLJAŠKI KLUB BRATSTVO: tekmovanje v območni kegljaški skupini POSAMEZNIKI: VESNA OJSTERŠEK 1. mesto na turnirju najboljših namiznoteniških igralk Jugoslavije - YU TOP 12, 2. mesto na državnem prvenstvu v igri mešanih dvojic, 3. mesto na državnem prvenstvu v igri ženskih parov s sestro Andrejo MIRAN CVET 1. mesto na kolesarskem republiškem in državnem gorskem prvenstvu za starejše mladince, 3. mesto na kolesarskem republiškem prvenstvu za starejše mladince DANIJEL DETIČ 2. mesto na republiškem mladinskem prvenstvu v kajaku na divjih vodah - spust in slalom Ob 40-letnici ZTKO Slovenije je bila med dobitniki Bloudkovih plaket tudi naša namiznoteniška igralka Vesna Ojsteršek. »bazičnimi« tekmovanji in ozkim vrhom v obliki republiške lige pa je zapolnila druga republiška liga v dveh skupinah. V zasavski območni tekmovalni skupnosti je v letošnji sezoni nastopalo osem ekip od Brežic do Litije. Prvo mesto in s tem pravico sodelovanja v kvalifikacijah za popolnitev druge republiške lige vzhod so si priigrali kegljači ekipe Hrastnik Rudnik, ki so bili na pragu podobnega uspeha že v lanskem letu. V kvalifikacijah, ki so potekale v predprazničnih dneh na kegljiščih v Hrastniku, Šentjurju pri Celju in Ivančni Gorici, so bili Hrastničani dokaj prepričljivo najboljši in dokazali, da po kakovosti spadajo v višji tekmovalni razred. Od treh so dobili kar dve tekmi, medtem ko so bili na tretji drugi. Z vsega štirimi negativnimi točkami so si na ta način zasluženo priigrali pravico nastopanja v drugi republiški ligi-vzhod. Odločilna za končno razvrstitev je bila že prva tekma v Hrastniku, na kateri so slavili domačini z občutno prednostjo. Na drugi v Šentjurju pri Celju so spet slavili domačini - to- krat kegljači Partizana, vendar z občutno manjšo prednostjo. Prav ta nastop pa je dokončno potrdil premoč Hrastničanov. Tretja tekma v Ivančni Gorici je bila pravzaprav le potrditev prejšnjih ugotovitev. Hrastničani so bili prvi, medtem ko so Šentjurčani končali na zadnjem mestu. Končni vrstni red je tak: 1. KK Hrastnik Rudnik 4 negativne točke, 2. KK Partizan Šentjur 6 in 3. Mercator Trebnje 8. Na posameznih kegljiščih so se ekipe razvrstile takole. HRASTNIK - 1. Hrastnik Rudnik' 5333 2. Partizan Šentjur 5114 in 3. Mercator Trebnje 5022 . ŠENTJUR - 1. Partizan Šentjur 5060 2. Hrastnik Rudnik 5018 in 3. Mercator Trebnje 4977 IVANČNA GORICA - 1. Hrastnik Rudnik 4934, 2. Mercator Trebnje 4809 in 3. Partizan Šentjur 4747 podrtih kegljev. Ta uspeh so pod vodstvom tehničnega vodje Milana Tan-ška dosegli: Zoran Bračko, Albin Šeško, Ludvik Duh, Janko Mustafič, Miro Medvešek in Jože Žlak. Jože Premec Urnik vadbe v telovadnici osnovne šole na Logu Ponedeljek: 19.00-20.45 - Steklarna-Sijaj Torek: 19.00-20.45 - Košarkarski klub Hrastnik Sreda: 18.30-20.00 - Budokai-karate klub 20.00-20.45 - Kolesarsko društvo in Brodarsko društvo Četrtek: 19.00-20.00 - TKI 20.00- 20.45 - OŠ in SOB Petek: 16.30-17.30 — Budokai-karate klub 19.00- 20.45 - Rudnik Sobota: 8.00-10.00 - Budokai - karate klub 10.00- 12.00 - Košarkarski klub Hrastnik Ali ste že pomislili, da bi začeli teči na smučeh? Ali mogoče že tečete? Potem se prijavite na TEČAJ HOJE IN TEKA NA SMUČEH, ki bo predvidoma decembra ali januarja v Gorah. Prijave sprejemata: Robert Halzer, TTKS Hrastnik, in Fanči Moljk, PD Dol pri Hrastniku Glasilo »Naš barometer« izdaja občinska konferenca SZDL Hrastnik. Ureja ga uredniški odbor: Anton Bezgovšek. Marjan Dolanc, Branko Klančar, Milica' Kobal, Tjaša Kohne, Jasna Riž-ner-Kosm, Fanči Moljk, Marko Planinc in Joži Umek. Odgovorna urednica Milica Kobal. Fotografije Branko Klančar. Pri izdajanju sodeluje center Delavske enotnosti za razvijanje obveščanja v združenem delu. Tiska v nakladi 4.000 izvodov ČGP Delo v Ljubljani. Po sklepu republiškega komiteja za informiranje je glasilo oproščeno davka od prometa proizvodov.