PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE u In «prnmllkl »r—»srii StfT 8. LawttdaU Arn, OfflM of PttbltoaUo«: MtT^BouU UinadáU Am J M«Ur JuMti U. IMS. a* »«at-arfUa m AM at OMimi of Marat I. im. CHICAGO, ILL., TORBK, 21. APRILA (APRIL 21), 1936. Subscription *.00 Yttrlf ÖTEV—NUMBER 79 lor mailing at apodal rato oí p«ota(« prorlM Kussolini postavi Abesincem vega vladarja-svojega vazala ^neva dobila informacije, da te namerava ce-iar Selatsie odpovedati prestolu. Liga narodov objavila dodatno poročilo, vsebujoče ob-dolžitve, da obe, Italija in Abesinija, kršita vojna pravila. Italijani porazili abesinsko armado. Afriška vlada mobilizira novo oboroženo silo, da ustavi prodiranje italijanskih čet Napetost v deželah male antante fcnrva, 20. apr.—Italijanski Mi v 2enevi širijo poročila, bomarfal Pietro Badoglio, vr-ivni poveljnik italijanski arma-i v Afriki, v kratkem proglasil jfo VVosana, najstarejšega si-cesarja Selassieja, za abesin-ega cesarja. Isti viri naglaša-da se namerava Selassie odjedati prestolu, da tako pre-»adaljnje masakriranje ojih podložnikov in izvojuje pdnej&e mirovne pogoje od »nolinija. Velika Britanija je svetovala gušu, naj «e ne ukloni. Ostane j na prestolu, in če bodo Itali-ni okupirali Addis Ababo, abe-isko prestolico, naj nadaljuje gueril.nko vojno. Anglija pra-da ekonomske sankcije, ki jih ija Liga narodov ter ogrom-stroški h financiranjem afri-t vojne, tirajo Italijo v gospo-reki polom. Druga vest se glasi, da bo Je-s Afevvork, bivši abesinski pomik v Rimu, ki ima Italijanko ieno in »e bori proti cesarju assieju, kmalu dospel v 2e-vo. Italijani hočejo, da bi on stopal kot predstavnik nove-abesinskega cesarja, ki ga ineravajo postaviti na prestol, ženevi. Avstrija in Turčija podžgali aktivnosti fašistično "Železno gardo". Bol garija, podžgana od Turčije, je začela zahtevati koridor ali most zemlje do Egejskega morja. - V Jugoslaviji so pa Hrvatje, provocirani od srbskih žandar-jev, zadnji teden odgovorili s celo vrsto krvavih izgredov, pri katerih je bilo okrog 15 oseb ubitih. Ženeva, 20. apr._Odbor tri-'v^ada *ma «jtnosti tudi doma s jstorice Lige narodov, kate-fou je bila poverjena rešitev Jijansko-abesinskega konflik-je objavil dodatno poročilo o ienju določb mednarodnih voj-i dogovorov. To naglaša, da so ilijani bombardirali 19 bolniš-* 'n ambulanc Rdečega križa, neutrjenih abesinskih mest, Pjjsli več cerkva s požigalni-ksnbsmi ter umorili veliko ¡7° civilistov s strupenimi »i- Poročilo dalje našteva a-«ii»nka oskrunstva trupel ita-inskih vojakov, ki so padli v *> z afriškimi četami. Poroči-Jr|*buJ'e Pismo, katerega je !Vir de Madariaga, načel-)ra trinajstorice in re-ttntant Španije, naslovil ita-in v katerem je , ' ,,a al^«nske okrutnosti "?raV!. Ujej0 rH]* «trupenih h katerimi italijanske če-"Jjo civilno prebivalstvo Dunaj, 20. apr. — Avstrija je včeraj paradirala svojo armado po dunajski glavni ulici Ring-strasse in vojaški atašeji držav male antante niso hoteli gledati te parade. Korakajoča armada z lahko in težko artiljerijo, oklop-nimi avti in 15 letali je bila majhna, imela pa je pol milijona gledalcev. Napetost med Avstrijo in malo antanto (Cehoslovakijo, Jugoslavijo in Rumunijo) zaradi obnove obvezne vojaške službe v Avstriji je zelo velika. Poleg tega narašča predrznost madžarskih nacionalistov, ki zahtevajo revizijo trianonske pogodbe. Avstrijski monarh isti so bolj in bolj glasni, na drugi strani so pa avstrijski hitlerjevci zadnje dni uprizorili nove čine terorizma. Akcija Turčije, katera je re-militarizirala Dardanele, jt zmajala balkansko antanto. Rumuni-ja se ježi zaradi tega. Rumunskn Pombzrie organizacije Domače vesti Smrtna nesreča v Callforniji Central City, Pa. — Vincent Maljevec je prejel žalostno vest, da je bil v Californiji (v katerem mestu?) ubit pri delu v gozdu njegov brat Anton Maljevec, star 57 let in doma iz Kuteže-vega pri Ilirski Bistrici na Primorskem. Dne 24. marca je padlo nanj drevo, ki ga je podrlo, drugi dan je pa umrl V bolnišnici. V Ameriki zapušča ženo in brata, v starem kraju pa sina in dva brata. Minnesotske novice Ely, Minn.—Tukajšnja slovenska lovska čuvaja Jos. Kralj in Jos. Rozman sta pred nekaj dnevi aretirala dva moška, ki sta nastavljala prepovedane pasti divjačini. Sodnik je oba kaznoval. — V Evelethu je umrl rojak Jack Debevc, star 4« let, ki zapušča ženo, tri sinove, hčer in brata, v Barbertonu, O., pa drugega brata in sestro. Nov grob v Ohiu Canton, O.—Zadnje dni je tu umrl Jos. Frankovič, ki je bil doma iz Lokve pri Divači na Primorskem. Pokojnik zapušča ženo, tri sinove in štiri hčere, v Clevelandu pa brata. Bil je devet let v umobolnici. Velika lakota v kitajski provinci [• pievH«i l^f ia ¡ski reim 1101, Aet «I Oct t, ltlT, aatkorised oa 14, 191S. Poljski nevarnosti padca JQ ZAKON SOCIALNE ZAŠČITE Premier odfodil obisk Budimpešte jan Koscu obiqj¿Budimp >¡*&Unti s JPPTlnlo p Bo vlada resii IZVEDENCI TRGA- iskrbe poselne! v «vojem poročilu je odbor KMorice tudi uradno •i, d pri- a so ^ njegovi poskusi končanja sovražnosti v A-'Plovili, ampak bo kljub Fu »ribll vsako novo priliko, » likvidira italijansko-abe-,hkl konflikt. Motsdišu, italijanska Soma-tpr—Levo krilo itali- "" *r*i«de na južni abesin-Dt; ;: ' Jp začelo prodirati \«»rarju po porazu abesin-»srmsde 10.000 mož v štiristo lili ",ki K| ^ Pognale Abesince v Ji! ' ' valgenml Nasi. . rflla v bližini me- Narodna ekonomska liga zahteva konec relifa Waahington, D. C. — Narodna ekonomska liga. burbonska organizacija, je te dni prišla na dan z nasvetom, naj vlada prepusti vso oskrbo brezposelnih delavcev — sosedom, to je privatnim dobrodelnim odborom. John C. Geb-hart, direktor te lige, je izjavil: "Sosedje naj podpirajo brezposelne. Sosedje poznajo brezposelne ljudi in vedo, kdo potrebuje pomoči in kdo ne, kdo hoče delati in kdo ne, sploh sosedje poznajo — sleparje. Sosedje vedo, kaj je bolje, javno delo ali podpora. Prepustite torej vso skrb za brezposelnost sosedom!" Gebhart je rekel, da federalna relifna dela bodo požrla od dveh do desetih milijard dolarjev letno in ta denar bo vržen v vodo. irrut, ti« IPor,, i in I reki Gobo; Itali- I''gübi I i* deset častnikov £ iS T* J« bilo A'*«ineev ubitih. " nanaša, da so Itall- "vU t i »oče pušk, tucat "n «"P ¡n veliko zalogo m*t«-tiala.i I 20. apr.—-Prt-A«fa*Wosan je " ••ntrirati svoje čete ^""ta benje z name-'•vi pr»Kiiranje itali-Vlada je mobi üv< Me in jih pričela •• 'ronU», J'' 'ia tudi ženske in v Addia Ababi, da Pododšek odobril tekstilno delavsko postavo Waahington. — Delavski pododšek nižje zbornice je odobril Ellenbogenov osnutek za reguliranje tekstilne industrije ter ga priporočil celotnemu odseku. Ce ga še ta odobri, bo prišel pred zlwrnico. Osnutek je izdelala tekstilna unija in Guffeyjevemu zakonu za regulacijo premogovne Industrije. niso kos situaciji Cengtu, Kitajska. 20. apr. — Iz province Szečvan prihajajo poročila o strahoviti lakoti, ki jo je povzročila suša, katera je u-ničila poljske pridelke. Potrjene vesti naglasajo, da kmetje jedo pse, mačke, podgane, skorje dreves In travo, a kljub temu je lakota zahtevala že tisoče žrtev. Mnogo družin je že izvršilo samomor in umori "iz usmiljenja" so postali že nekaj običajnega. Ljudje uživajo meso sorodnikov, ki so umrli za lakoto. Ves notranji teritorij Azije je prizadet. Na tem ozemlju živi 70,000,000 ljudi, ki doslej Ae niso bili prizadeti zaradi lakote, povo-dnji in nalezljivih bolezni, ki mu vadno razsajajo v drugih delih Kitajske. Poročila se glase, da starši ubijajo svoje otroke in potem izvršijo samomor, da se tako izognejo pomanjkanju. General Kaišek. kitajski diktator, je dospel v provinco, da organizira pomožno akcijo, a ne „,,,>«.• storiti ničesnr, ktr je lakota zajela ogromen ti ritorij. Avtoritete pravijo, da Is» lakota u-moSa 16,000.000 ljudi, ako ne bo organizirana odpomočna akcija na široki podlagi. tmmmmmrn i «■ ........ s Dobiček občinske elektrarne $e povečal New Hm. Mlnn.—Tukajšnja občinska elektrarna, ustanovljena 1917. je v zadnjem fisknl-nem letu, ki se je končalo 2i> marca, naredila *47.0«H dobička ali $3000 več ko prejšnje leto. Ta dobiček je napravila, čeprav Urni znižala ceno elektrike, kar je odjemalccm prineslo 120,000. Znižala jo bo tudi le toe. V mestno blagajno je elek trama že- prispevala $1K»,9H0 v teku svojega ol>stoja. Var&ava, Poljaka. 20. apr. — Naznanilo, da je premier Marijan l. Koscialkoiski preklical Budimpešti kjer se bi i-ogrskim premier-povod govoricam, da resignlrila. Premier je navedel kot vzrok} preklica slabo zdravje, toda poučeni krogi pravijo, da se vlada ssradi velikih političnih izgredov, ki so na dnevnem redu, ne bo dolgo vzdržala na krmilu. List "Gazela lkdjska" je bil včeraj konfiscirait ker je kritiziral vlado in jf očital nezmožnost, ker ni mogla preprečiti izgredov. Nepokoj, ki izvira iz slabega ekonomskega položaja, se širi po vsej državt Komunisti V ^vovu, kjer je bilo zadnji četrtek 16 ljudi ubi-tih v izgredih, so včeraj skušali organizirati nove frotivladne demonstracije, a so jih avtoritete preprečile. Policija je aretirala veliko število agitatorjev, ki so pozivali prebivalstvo, naj demonstrirajo proti vladi. Uradna vest se glasi, da je bilo v zadnjih dneh aretiranih 660 oseb na obtožbo protivladnih aktivnosti. ■ ' ..■ <» J- Magnat je se vrgli protijšdragam Stopili so v akcijo za preprečenjt zadružnega razvoja Des Motnee, Wa. — Nagel razvoj zadruŽniMM^v zadnjih letih je že pričel vznemirjati ameriški velebiznis. To je razvidno iz pisma Iowške zveze les nih trgovcev In trgovcev j gradbenim materialom, katerega je poslala vsem svojim članom ter priložila govor E. W. Dobsona, uradnika J. F. Ander-son Lumber kompanije iz Mln-neapolisa, ki ga je imel proti zadružništvu. V pismu pravi njen tajnik W. H. Badeaux med drugim: "Prihodnjega maja bo v Co-lumbusu, Ohio, splošna metodi-stična konferenca, na kateri bodo razpravljali o zadružnem gibanju in ga skušali podkrepiti s sprejetjem resolucij. Spodaj je ime delegata iz vašega mesta. ki bo šel na to konferenci Prosimo vas, do obiščete tega delegatu ali ga naj obišče pa kdo drugi in ugotovi njegovo mnenje o tem gibanju iu kakšno Im> njegovo stališče v (-olumbusu. Prosimo vus tudi, da nam sporočite mnenje in stališče tega delegata do zadružnega gibanja. Iz Iowe bo Alo na to konferenco .'19 delegatov. Mi upamo, da jih bo mogoče pridobiti, da bodo glaaovali proti tem gi- Zvezno socialno zavarovanje pomeni le .4re manjše kakor pa plače, ker Iii v drugem sluča ju delavci lahko izgubili veselje do dela, kur je najbrž resnica, In kljub temu, da se mu ta o lmHJli k?k°u !Udi' i* "l^0 " snuU'k ne vidi zdrev v nekaterih prlžnlc imeli te vrste pridige. L j<# ^^ ^kof), k| itop Stopite v stik tudi z vašo tr-|y vr|jMVO prihodnje leto, ko bo govsko zbornico, trgovskim,do |HKjjr(nikl in delavci pričel klubom, časopisom in drugimi,Lj^^iUi v sklad, fundsmentalno ki bi bili prizadeti, če bi to gl-! IK.rHrsv. Ko je bil vprašan, če bo ta zakon |m» njegovem mnenju pri|K»mogel še do večje depresije in ka/»sa kakor na|s»vedujejo n< kateri ekonomi, je odgovoril: 'Depresiji m* sploh ne morete Moskva, 20. apr. — Revija Boljševik, glasilo centralnega odbora komunistične stranke, je objavila članek, v katerem priznava, da sovjetska država se mora še nekaj časa držati "nekaterih tradicij, ki jih je pode dovala od buržvasije in kapitalizma". Članek se jasno glasi, da "čas še nI prišel za odpravo principa prisilnosti (diktature) v Rusiji, neenakosti plačila in v«led tega distribucije materialnih komfortov življenja po potrebi." Članek «e dalje gla«i, da demokratizacija Rusije v okviru nove ustave, ki se zdaj pripravlja, ne bo dala nasprotnikom komuni«ti-čne stranke pravice sa u«tanovl-tev svojih političnih strank! "Sovjetska država — piše Boljševik — se v «voji «edanji fazi razvoja lahko imenuje bur-žujska v pogojnem |K»menu. To isvira iz dejstva, da se morajo sovjeti do neke meje še večitnice. Druga priča obto- luje člane drhali llartow, Fla., 20. apr. — Wal ter Rnu«h, druga državna priča je na obravnavi proti «edmorici bivših policajev, ki so obtožen sodelovanja z drbuljo, ki Je u grabila In umorila Josepha Mhoe» makerja, izpovedala, da je «liša-la kričanje Hhoemakerja, ki «o ga policaji pretepali v Ječi, Prve priča, ki Je «ll^no izpovedala, Je bil C. K. Jenseti, tajnik «ocialiati čne stranke v Floridi. Zagovor uik obtožencev Whitaker je «ku šal dokazati zvezo med žrtvam drhalskega nasilstva In komuni sliv Tampi, a «e mu ni po«r*čilo banje po«talo popularno v low i." Napudi in «varila proti naraš ea jočem u zadružnemu gibanjii so pričeli prihajati tudi iz drugih krajev dežele. Pred nekaj tedni Je svaril pred nJim ame-j ogniti, kadar delavstvo pripr«- riške velekapitaliste tudi njih prerok in btzniftki avetovalee vite ob obstoječi «tandard In ko pičite njegove pris|**vke v kak m Babaon. Taki napadi zadružne-j „J, prokleto rezervo, ki mogo^ej mu gibam«! -< - kojnln« Palestini; 11 ubitih (er. desetletja! Hedanji zakmi je Jafa. Palestina JO. apr. - Pr. imenoval načrt "za distribucijo včerajšnjih krvavih izgredih1 revščine med Judi in Arals-i in v »»ojih s| Glede newyorAkega zakona i* policijo je bilo ena j«t <»«eb Ubitih j bre«t»«.s#lntk* davka, bi Arabcev tU» Židov, ki skupni letni dohodki U države Palestini. i Ogromna kača ubita v Braziliji: 131 čevljev! Kio de Janeiro, 20. apr. — "Journal de Mana«»«" je objavi fotografijo ogromne kače, kale-ro je partija raziskovalcev u streli Is pred nekaj tedni v prostranih džunglah llrasillje ob reki Itio Negro. Ubita kača Je bi la I''II čevljev in tri palce dolga dve čevlja in sedem palcev delit la in tehtala Je čet tri tone. fttlr mogli vzdigniti od M'kane glave te grozne kare. <)<*! so »e Ji |hi svetile kakor dva ža rometa! — Silno zanimiva novi t a za znanetvenike, O ui fotogr« fij« |>onarejena . . . SENAT SE PRIPRAVLJA NA NASKOK PLUTOKRACIJE La Follette zahtev« preiskavo o kriitvah civilnih tvobodtčin STRAJKOLOMSKE AGENCIJE NA RESETU iz mržnji se naseljujejo I. »tnal.) Novi angleiki parnik plove 35 milj na uro IrftfMlon, iO. apr Uuei n Mary, »lovi parnih CunaffJ linije, je pri prvih poakašnjah plul približno 'V* milj v url. IVihfsInji meM«r odpluje prvič v Ameriko. Waahington. — (FP) — Kako operira kapitalistična pluto-kracija v deželi največjih kon-tiadikcij, bo mogoč« postslo predmet senatne preiskave. Do tega bo prišlo, če bo aprejeta La Follsttova reaoluclja, ki določa splošno prei«kavo o krši. tvah civilnih svobodščin. C) umestnosti ali potrebi take preiskave je pričel študirati pododsek senatnega odsoka sa delo In proiveto. Lotil «e Je in-dustrljske špionaže In «tavko-lomatva, sa kar ameriški kapi-talisti poraldjo okrog HO milijonov dolarjev na leto. In «amo |M)kukanje v ta prlra«tek kapi« talistične demokracije pokasuje, da Je potrebno nekaj več ko preiskava. Odkril je zanimiva dej« stva. Prve priče so bili Heber Blsn-ken horn od zvesnega delsv«kega od njegovim vodstvom. Nadalje Je predložil dokaze, da imata Federal laboratories in Railway Audit and Inspection skupni urad v Atlant!, Ga., in New Oileansu, La. Hkupaj sodelujeta v svrho Irtdjšttga blatil-sa. Hlankenhorn Je r«kel, da I-mata ölte organizaciji navado, kar velja za v«e špionske in Mtavkolornske agencije, da tudi brez |Hsljetnlkovega dovoljenja ali vednoittl url net a «voje šplo-ne v tovarne, kjer prično širiti nezadovoljno«! med delevri. Ko pro vo k« tor J i napravijo u-goden teren z« «tsvko «II |w "odkrijejo" nez«dovolji»o«t, navadno ni ve/- dolgo, ko |«>dj«t-nlk najame '«I agencije špione, ki trebijo "nevarne" delavce. V «lučaju Mlsvk «II i »a ludi samo za preprečen je listih dela Federal IaWnlories dol«*r bisni« tu-dl s orožjem In munirijo ter plinskimi liombaml. Clm več ne-zadovoljutv« je med delavci, tem ve/ birnisa imajo špionnke 11 a ikotomtkt agencije. (Usti* us I. «iraat.1 ) PR08VETA PROSVETA THE ENLItiHTBNIfBNT «UMU) IM LASTNIMA SUIVSMMU NABOOMB »roUlB ilOMOTI W «h» MMMI M KMm «rte*« HMM (llim) ■ M ki«, «m* »HIM HA* M trn tm¡ m mmm 9$M m »» m b* M*< m PftOtfVKTA •M T-M UnM At«, or ras raoaaAt v «Al*»«»«. primt* tza vhioko «ta-rerir.o pokojnino. »Stvar izgieda na ^unaj zelo nedolžna, Dr. Townsend in njegovi pomagači so organizirali okrog 7000 klUbov ilo ToWn*emlovo gibanje Hilm»|»rlvlnčno. (Pritegnilo Je tudi mnogo nlovemkih delavcev, » katerimi amo imeli nekolik«» kasnanja a- «Proevetl.) Dvesto dolarjev mesečno naravno vioče. Vsak trezen človek Je ,pa moral takoj vedeti, »>gatin —• in imeli «tiomn izvedljiv načrt starostne pokojnin*. ki jbo veliko l»olJi kakor je Kooaeveltov zakon staroatnega zavarovanja. T«*ta zakon za $60 meaečne (tokojnine ne bo privlekel milijonov «ftaartlc meaečno v šep pustolovskemu reformatorju! (Dalja v aMajl koM.) Glasovi iz naselbin Lep uspeh dramske priredbe v ( aiHMiMbiargu CanonMburgh. Pa.—Moškriče-va komedija "Razkrinkana morala", katero je uprizoril dramski klub Soča 12. aprila, je v vseh osirih prav lepo uspela. Čeprav je bilo v zadajam dopisu Johna Kokličs (»omotoma poročam», da ae igra prične ob treh, ao ljudje pričeli polniti dvorano že ob poldveh, take da smo s programom lahko začeli te pred tretjo uro. Pred programom, ko so po-setniki polnili dvorano, jih je kratkočasila Bo leto v a godba. Program je otvoril John Koklič, ki je orisal igro in nato predstavil pevski zbor Ilirija, ki je pod vodstvom A. Rozanca ml. zapel dve pesmi — "Studenčku" in "Bledi mesec". Poslušalci so pevce nagrsdili z velikim a-plavzom, znamenje, da so dobro zapeli. Pozneje so nastopili Še s pesmijo 'Triglav". Nato se je pričela igra Prva sta nastopila John Ko-klich v vlogi ravnatelja Sivca in mrs. Troha v vlogi njegove o-šabne žene Sofije. Oba sta izvršila svoje vloge zelo pohvalno in v veliko zadovoljstvo vsega občinstva. Mildred Batista v vlogi njune nečakinje Msrice in Agnes P. Troha v vlogi služkinje Tončke sta za naš dramski klub nove moči in še zelo mlade. S svojim lepim nastopom sta se vsem priljubili in upam, da jih bomo še večkrat videli na našem odru. Ignac Bradač v vlogi Vrančl-ča, ravnateljevega delovodje in jubimca vseh lepih žensk, je izvršil svojo vlogo zelo dobro. Poznalo se mu je, da ni bil prvič na odru. Peter Dolenc v vlogi delavskega voditelja Plavška, je gral lepo, toda bil je pretih. Hrs. Pavčič v vlogi delavke-vdo-ve Mane je igrala tako živo in resnično, da je bila deležna posebnega aplavza pri avdienci. O-na je za naš dramski klub posebno dobra moč. Mrs. A. Rožanc je, vlogo zape-jive koketke Fride izvršila dobro, a bila je včasih pretiha. Tudi ona je za nss nova moč. «'rank Sam «a v vlogi učitelja lirmena je s svojim lepim nastopom pokazal, da je bil že večkrat na odru. vendar Je bil sedaj tudi on nekoliko pretih. Joseph Zupančič v vlogi bogatega trgovca Jlešca in ženina je izvršil po-ivalno. John Albenlni v vlogi tupnika je igral tako dobro kakor bi se v Lemontu izučil. Tudi obleka mu je lepo pristojala. ohn Zigman v vlogi župana Ga-)ra in mrs. Tekavc v vlogi županje sta z njunim sigurnim nastopom pokazala, da sta na odru doma. Joseph Pajk v vlogi občinskega moža Petelina nI bil v seh slučajih dovolj resen, drugače je bil dober. Bil je prvič na odru. Jernej Kocjan v vlogi |>eka Mokarja in občinskega mola je gral dobro, toda bil Je malo pre-Ih. George Klobuchar Je v vlogi cerkvenega moža Slamarja povzročil veliko smeha |>o dvorani. Joseph Novak v vlogi občinskega stražnika Baneta je Izvršil prav dobro, samo luč je pozabil na odru, toda • svojim humorjem si Je dobro pomagal iz zagate. Frank Batista je vlogo popotnika tudi dobro izvršil. Suflerka je bila mrs. Batista. Vira. Ignac Tomšič je maskirala In maske dobro pogodila. Ile*i-rala je podpisana. V spmlnjih prostorih ao akrbele za dober prigrizek članice goH|x»dinjHke-ga kluba — mrs. Terčelj, mrs. Kupnik, mrs. Zupančič in mrs. Fr. Novak. Tako so tudi člani društva 1M skrbeli, ds niso bili IMiaetniki žejni. Po igri je bil ple* v s|>odnjih prostorih. Udeleženci so ae zabavali |M>ino v noč. kar je dokaz, da sn bili Z vsem zadovoljni. Mnogi ao ae izrazili, da bi to igro radi še enkrat videli, ker ao se tako od srca naamejall kakor že dolgo ne. Nič čudnega ni. da si ja» vsakdanjem trpljenju in akr »m-h vaakdo ieli tudi razvedrila. In trim «<» imeli na om<-nj«*ni priredbi dovolj, kakor so ae nami Izrazili, Hvala vsem od blisu In daleč, ki ao naa poaetill omenjenega do* Polna dvorana v lih obrazov je največje zadošče- nje igralcem in pevcem, ki trudijo na kulturnem polju. France« Novak, 188. se Proalava Prvega maja v Wauke-ganu Waukegan. III.—Kakor vssko leto bomo tudi letos slavili prvega maja. Leto« smo se združili za to praznovanje vsi delavci Waukegana in No. Chicaga. Tudi unije A. P. of L. se se odzvale povabilu. Kakor izgleda, bo to prvo večje slavje prvega maja po vojni. Pred vojno smo imeli velike shode na prostem in z obhodi po mestu. Praznovanje letos se bo vršilo v SND v veliki dvorani s pestrim programom. Nastopili bodo zopet naši "Rdeči sokoliči", In sicer v skupini in posamično. Nastopale bodo tudi druge narodnosti na tem koncertu s pesmijo in godbeniki. Govornika bosta dva. O pomenu prvega maja bo govoril s. Goldman. Od A. F. of L. bo nastopil VValsh, ki je tajnik osrednjega delavskega sveta v Wau-keganu. On je dober govornik. Vabimo vse delavce in delavke na to praznovanje. Program in shod se bo vršil v petek, 1. maja zvečer ob 7:30 v veliki dvorani SND. Vstopnina je prosta. Odbor. "Kamnolom na odru SDD Detroit, Mich.—Detroitska naselbina se vneto pripravlja za prvo delavsko muzikaino dramo, odnosno opereto "Kamnolom", katero uprizori dramski odsek klubov št 114 in 115 JSZ v nedeljo dne 26. aprila ob 3. uri popoldne v Slovenskem delavskem domu na 437 S. Livernois Ave. V originalu je izšla ta drama v družinskem koledarju leta Njen avtor je znani delavski pisatelj Tone Seliškar iz Ljubljane. Ta drama je 2e sama na sebi prvovrstni literarni biser, toda ker imamo Detroitčani med seboj nadarjenega pevovodjo in amaterskega komponista Berlisga, nam je on Kamnolom tudi dvorna uglasbil, s čimer je drapia dobila značaj operete. Snov "Kamnoloma" je vzeta iz delavskega življenja. Silno napeto in tragično dejanje se vrti okoli štirih glavnih karakterjev, kate!rih načeli) in življenjske smernice so sicer v silnem kontrastu, v drami pa tvorijo krasno harmonično celoto. Poleg teh štirih je v drami še devet manjših vlog, ter skupina delavcev in delavk v kamnolomu na Slovenskem. Vsi razen paznika imajo tudi pevske vloge. V pevskih točkah, nastopijo /solisti, dueti" in mešan zbor. Izvleček iz "Kamnoloma je sledeči: V prvem dejanju se nahajamo v siromašnem stanovanju «delavskega voditelja Milana (Jack Gorup). Mlad, energičen in poln idealov se porofil z revno, toda lepo delavko Lizo (Ivanka Urban). Njun zakon je prvih sedem let srečen, toda muhasti A' mor poseže nenadoma vmes ter pripelje na pozornico lepega, toda moralno propalega delovodjo Alfreda (August Platt). Intimni odnošaji med Liso In Alfredom ne ostanejo tajni. Ljudsko šušljanje dorete tudi Milanova uho, zato se v njem naseli črv ljubosumnosti, ki gloda v njegovi duši, dokler ne prlkipi z vso silo na površje. V takem položaju najdemo Milana, ko zatuli tovarniška sirena, ^ateri se on po skrajnih duševnih mukah le nerad odzove. Toda kupa bolesti še ni polna. Z nočnega dela pride njegov oč«e Adam (Ciril ¿tularX./ novico, da je Alfred upeljal v kamnolomu špionski i» diskriminacij-ski sistem, čigar namen je uničenje organizacije. Ko se Milan odpravi na delo, se pa nenadoma pojavi pri Lizi Alfred. V njegovi glavi se je porodila zločinska misel, da bi poslal Milana v bosanske kamnolome in si s tem otvoril proeto pot k Lizi. Tedaj stopi v sobo Adam. Med njim in Lizo se završi burna scena. Drugo dejanje: Kamnolom. Delavci in delavke uživajo svoje borno kosilo. Nekateri se šalijo, drugi čitajo in tretji fllozofira-jo, dočim Milan misli na svojo žalostno usodo, ter na kalne in vodene oči svoje Lize. Na klic sirene odidejo zopet na delo. Alfred pokliče Milana, hoteč ga pregovoriti, da bi odšel v bosanske kamnolome, sam bi pa medtem seveda zalezoval Lizo. Tedaj pa tudi Milan vzplamti. Z dinamično silo bruhne na dan srd, ki ga je gojil do tega lopova. Pove mu brez oklevanja, kaj misli o njem, obenem mu pa zagrozi z dinamitno patrono. V Milanu se završi duševni preobrat — samomor! mu šepeta notranji glas. Kamor se ozre, povsod vidi smrt, ki sega s koščenimi prsti po njem. Sklep je storjen, prilika ugodna. Delavci ga pokličejo, da razstreli skalo. Milan porabi to priliko in ostane na nevarnem mestu, dokler se ne završi eksplozija. Strašno pohabljenega in slepega prinesejo delavci Milana iz kamnoloma. Tretje dejanje: Milanovo stanovanje. Večer. Adam je v svojem elementu. Kot groteskna maska stoji pred Lizo ter ji narekuje grozno sodbo, toda Liza, ki je izgubila poslednji čut dostojnosti, se mu roga v obraz. Na pozorišče pride Alfred z nečednimi nameni. S seboj prinese Šampanjca in svilene obleke. Sledijo pivske orgije, katerim bi sledile tudi spolne, da jih ne ovira Milanov duh. Liza plava v rajskih višavah. Cašo opojnosti je izpila do dna. S svojo koketnostjo tira Alfreda v obup. Višek pa doseže s tem, da pripelje pohabljenega Milana iz sobe ter se norčuje iz obeh. Tedaj se pa tudi v Milanovih bolnih Možganih pojavi še iskrica življenja. Pritlplje se do Lize ter jo v svoji agoniji prične daviti. Alfred, vi deč to, skoči po nož in ga poda Lizi, ki ga zasadi svojemu soprogu Milanu v srce. Po tej tragediji se razmerje med Lizo in Alfredom temeljito spremeni. Mrtvega Milana najde njegov o-če Adam, ki ga sklene kruto maščevati. Četrto dejanje: Pred Alfredo-vo vilo. Liza pride vsa obupana za svojim ljubimcem v vilo. Dasi naivna, vendar se prične polago-mu zavedati svojega zločina, zato roti Alfreda, da jo vzame s se boj na Dunaj in jo tako reši pred zasledovanjem oblasti. Toda pri Alfredu je naletela na nepričakovan odpor. I^opov, dasi sokriv zločina. zvali vso krivdo na Lizo in •"■JTeienilid Flrteti^ Frank P. Walsh, odvetnik Mooneyjevega obrambnega odbora. se ji pri tem $e roga. Iz njegovih sarkastičnih opazk izprevidi Liza, da mu je bila le priležnica, kot že nešteto drugih, zato se v njej pojavi uporni duh. Sledi skrajno napeti prizor, ki bo globoko posegel v vaša čustva. Medtem pa pridrvi na oder razjarjena množica pod Adamo^ vim vodstvom, iskajoč Alfreda, toda strahopetec jim uide. Tedaj pa planejo ženske po Lizi in jo poteptajo do smrti. Njene poslednje besede so posvečene A-damu, njene oči pa izražajo nemo obtožbo proti Alfredu, ki je kriv. smrti dveh mladih in ljubečih src. Igralci, ki nastopajo v tej drami, so same izbrane in trenirane moči. Režijo vodi podpisani, glasbo pr John Ber lisg. V zvezi b tem se vrši tudi prvomajska proslava. Govoril bo s. Woodcock, ki je priznan govornik. Na predstavo pridejo tudi Clevelandčani, od "Verovška" in "Jadrana." Javnost se opozarja, da jc to zaključna predstava v Detroitu. V muzikalni drami "Kamnolom" se krešejo karakterji kot v nobeni drugi. Jedro te drame je polno Čustev. Odlikujejo ga ljubezen, intrige, sovraštvo, razredna borba in zavest, umor itd. Krasen duševni užitek iz "Kamnoloma" vam bo ostal nedvomno še dolgo v spominu. Frank Česen. penrih*kega gibanja. In Kohert K i temeni», ki je nedavno reaignlral kot tajnik Town-•endove organizacije. Razno iz vzhodnega Ohia Klalne, O.—Dne 24. aprila bo dve leti, odkar se je poslovil naS društveni brat Joseph Sumer, član društva 333 SNPJ. Umrl je nagle smrti, zato je bilo toliko žalostneje za nas. Priljubljen je bil po vsej okolici, posebno pa med mladino, katero si je znal pridobiti. Posebno na veselicah in drugih priredbah je bil mož vedi* prvi, Spominjamo se ga še vedno, kajti naše društvo je kupilo njegovo hišo in jo preuredilo v društveni dom, v katerem se zbiramo in dolg čas preganjamo z veselicami in drugimi stvarmi. In v tem domu se ga bomo spominjali, dokler tudi drug za drugim ne odidemo za njim tja, kjer je mir in ni trpljenja. Dne 25. aprila se bo v tem domu vršila veselka društva Napredni Slovenci 165 JSKJ, drugi dan, 26, april«, pa konferenca federacije društev SNPJ za vzhodni Ohio in West Virginijo. Seja se začne impoldne. Vabljeni ste vsi od blizu in daleč, da se je udeležite, ker vedno je kaj poduči ji vega na takih konferencah. Posebno se vabijo ženske. Po seji federacije bo prosta zabava in prigrizek. Knsko m bomo zabavali dne 30. maja. Ko bo društvo priredilo piknik, če bo gorko vreme. Ce bo hladno, ae bomo stiskali pa okrog peči v dvorani. Tudi na to zabavo ste vabljeni vsi. Nlek GlngovMi. tajnik. AGIT1RAJTE ZA PROSVFTO! TOREiK. JM 99,000 smrtnih nezgod ▼ enem leta Od strani National Safety Councils , znanja, da je lani približno 99,00«S* 11 ra« nesged veeh vrst. Zato imal^* ogromno število smrtnih slučajev vsled^ V vsakem mestu šivom Amerike poJ2! nest avtomobilskega prometa mdk) ? * tisk svarijo pred nezgodami, zlasti non?" vU^rekord 36,400 smrti vsled avt^Sj Vsa ta propaganda pomaga, zlasti v ^ Jah. Na podlagi nezgod na delu v prejšTiTu tih se ceni, da razne varnostne naprej m^* ŽlV^je k*kih 2N.000 ki bi bili drugače postali žrtve nezgod t? leta Je 866,000 delavcev dobilo vsled nT stalne poškodbe in 9,100,000 začasne «2 be kar pomenja, da se mora še mnogo rZ riti za večjo varnost industrialnih de^J Strošek teh nezgod, vštevši zgube mezd il J šal približno 8,400 milijonov dolarje" Smrtne nezgode v avtomobilskem proma so lani dosegle višek v zgodovini. Bilo u * krat več mrtvih kot v letu 1923 in skorai» več kot leta 1827. Dve tretjini vseh avti bliskih nezgod so ae pripetile v manjših mi in ne deželi. Kar mora začuditi mestne» bivalce, je dejstvo, da več ko 40% izmed vs žrtev vsakovrstnih prometnih nezgod .>reH* vljajo pešci. Bržkone skoraj vse prometne smrtne 1 zgode, kakor tudi poškpdbe, bi se dale pren Čiti, kar narekuje intenzivno propagand« 1 večjo varnoet po ulicah in cestah. "Brezskrbnost povzročuje več avtomobili! nezgod kot nevednost" — je izjavil John Connell, newyorSki propovedovatelj večje vi nosti. "Skoraj vsaka avtomobilska nezgoda daje direktno pripisati brezskrbnosti bodid strani voznika ali pešca. Ako bodo voznilu pešhodci ravnali le s primerno skrbnostjo,! do preprečili devetdeset odstotkov vseh zgod po ulicah in cestah." "Brezskrbno ravna voznik, ki vozi preko 1 voljene brzine, vozi po napačni strani a poskuša preteči drugi voz ob ovinkih ali minah, požene pred spremembo luči ali ob ovinkih s preveliko brzino. Izmed dn nemarnosti naj omenjamo vozenje avtor s pomanjkljivimi zavorami, rabo žarečih tpn njih svetilk, obnošene gume itd. "Kar se tiče pešcev, je nevarno iti preko 1 ste proti varnostnim signalom, stopiti izza 1 ječih avtomobilov sredi prometa, hoditi pit ceste v diagonali in ne gledati, odkoder1 vi prihajajo." "Druga nevarnost za pešce je postojsti ceste radi pogovora s kakim znancem, tek za klobukom, ki ga veter odnaša, in enak" Za otroke in mlajše ljudi največja nevars obstoja v tem, ako se igrajo na ulici ali čijo na mimoidoče avtomobile in buse.-F! Bojaželjne mravlje 15,000 gozdnih mravelj »e v londoi zoološkem vrtu pripravlja na vojno. Ti ugotovili pazniki, ki mravlje stalno op* jo in vedo povedati o njih zanimive stvan. Mravlje živijo na največjem ironed I otokov v neikem ribniku živalskega vrU. danji lopi pomladni .dnevi so jih zbudili cimeJkega spanja, pa jih lebko opazuje*, u utrjujejo svoje «nezdo z največjo hitrico \ »ti sovražnemu napadu. Oba s<*e novih U" 'soč ljudi, brez kruha. Zaradi tega bi bila vsa slovenska javnost hvaležna vladnemu "Slovencu", če bi povedal, kako misli vlada s robi je. Najprej se je nahajal v lepoglavski kaznilnici, leta 193S pa so ga prepeljali v mnogo slabšo kaznilnico v Sremski Mi-.. . trovici. Z amnestijo pred dvema 10 A)1 m,8l> n»d»ljevati ___ „„ «... s protežiranjem srbskih rudni- in nobenega neposrednega rodnika-dediča. Zaradi tega išče konzulat dediče, ki se eda javljajo z vseh strani, da ne bo zlepa in hitro ure-ta stvar. Ko bodo ugotovili „če bo porabljenih že nekaj ijonov za odvetnike. Sorod-i ge javljajo iz Črne gore, iz _ Kotorske, pa tudi iz Srbije Vojvodine, češ, da so v soro-i pokojnim bogatašem, saj njih družine izvirajo iz jfore. Tako se godi vedno, r umre kak bogat izseljenec . dedičev: leta in leta traja, najde sodišče prave dediče in fe po odvetnikih in sodnih :esih postavi ključ, po kate-bodo delili dediščino. Ko do tega, je dediščina seve ie za nekaj milijonov manj-Tako je bilo tudi na dalma-kem otoku v občini Mlino nekaj leti. Umrl je nekje at izseljenec brez dedičev, je za milijone. Pa jih je po ki zapustil mlinski občini, tole naj bo za moj rodni j, ki me ni mogel preživljati m moral s trebuhom za kru-Toda nastale so silne teža-Občinski možje so si belili ive, kako naj delijo denar, da UHtreženo vsem občanom in ji pokojnika. Pa so najprej zgradili bomo lepo prista-Toda kaj posebnega niso i graditi, ker v tej mali va-pač ne potrebujejo velikega itašča, ker pristaja le nekaj ih ladij in mnogo ribiških k in barčic. Kaj velikega tone kaže graditi, ker ne pojemo. Zgradili so si prista-e, kakršno jim je potrebno. lili so pri delu le domače i z dobrimi mezdami. Ko je to gotovo, so porabili seveda ajhen del dediščine. Kaj še ? Pa so se dogovorili, da bo-po vsem otoku speljali lepo mobilsko cesto, ki naj jo ijo le domači občani z do-mezdo. Menda so dobivali Din na dan. Toda delavne kajpak ni mudilo: dalj o delali, dalj bomo prejemali plačo. Ko bo cesta zgraje-bomo ob plačo. Toda vodje videlo to sabotažo in rajalo z gradnjo ceste. Spet gibali, kaj naj še store. In » so potuhtali med drugi nekaj, kar je bilo nemara še »Ije: posodili so nekaj sto Din mestni občini v Splitu « za to uslugo izgovorili pri Jni občini, da smejo Mlinja-važati svoje sočivje v Split, d* bi plačali mitnine in dru-^•Htnih davkov za to robo icer za vse večne čase. S tem •torili na)boljše delo za vse k'- prebivalce zdaj in po-(Kajti na barkah, iki pri-iz Mlinega v »plitrfki pri-«s-ivje na prodaj, je zele-» «e\<-da najcenejša in za-iudi ^malu razprodana, in nevarnosti ni, da bi kdo * konkurirati z Mlinjani. m,rili *o si z denarjem bo-Ta svojega izseljenca blato «a bodo deležni še pozni h»Wi mlinske občine. tednoma se mu je kazen znižala za 7 let. Pojasnilo pravi dalje: "Javor je imel kilo, zato so ga 5. decembra 1935 poslali v zavodsko bolnišnico v Sremski Mitro-vici na operacijo. Po operaciji protežiranjem srbskih rudni kov in zapostavljanjem slovenskih? Zločinski dogodek v ljubljanski ženski bolnišnici V ženski bolnišnici v Ljubi ja- so ga poslali nazaj v kaznilnico ni je prišlo do dogodka, ki bo za-12. decembra 1935. Zaradi ope- hteval najbrže smrtno žrtev, racije, ki je bila zelo težka in V bolnišnici se je zdravila 23* zaradi svojih let je bil Javor ze- letna Marija Pančurjeva, žena lo slab. Njegovo stanje se je še 46 letnega brezposelnega komi-poslabšalo zaradi gladovne stav- ja z Viča pri Ljubljani. Mož je ke od 18. do 28. februarja t. L, hodil svojo ženo obiskovat, obi-čeprav ga je uprava kaznilnice »kovat pa jo je hodil tudi brez-pogosto opozarjala, naj zaradi poaelni puškarski pomočnik VI-svojega slabega zdravja tega ne Uem Kramar iz Ljubljane, star 26 let. Kramar je bil ljubimec Pančurjeve, kar je vedel tudi Pančur sam. Pogosto sta oba skupaj sedela ob bolniški postelji Pančurjeve. Dne 1. aprila je prišel PanČur- dela. On pa ni hotel poslušati, ampak je iz solidarnosti s komunističnimi obsojenci, ki so gladovno stavko začeli, odklanjal hrano. Javorja so zdravili ambulantno do 20. marca t. 1., takrat so ga sprejeli v kaznilniško bol- jevo obiskat Kramar. Preden je nišnico zaradi pljučnice s tempe- prižel, je ena od sosed rekla Pan-raturo 89 stopinj. Dne 24. marcaUurjevi, da ni lepo, da ima iju-etos so ugotovili pri Javorju bimca, čeA, saj je vendar mati pljučni absces, 27. marca pa je I treh otrok in moža ima. To j« za to boleznijo umrl v kaznilni-1 menda Pančurjeva povedala Kra ___ ^ v u ________Steklarska unija ški 'bJnišnkT Med "boleznijo "je | ^J0.» ko .Îe. A ?malu *a M pridruiila Lewitovemu odboru BHJ UU1II1SIUCI. mCU UVMCsIHJU JCI---------,«,.,, Javorja pregledal tudi dr. Belo- Mi«1 J® priAel obiskat ženo tudi ševič, specialist za notranje bo-ezni iz Zagreba, ki mu je bilo tudi že prej dovoljeno, da ga je pregledal pred operacijo in po njej." — Poudarjamo, da je to uradno pojasnilo in da drugih po- jasnil in informacij listi ne ob- jf oplazila ter se zarila javljajo. Kdaj in kako je dobil Javor kilo, sploh ne izvemo; jo je dobil v zaporu in kako, ali jo je imel že gladovnem štrajku političnih taznjencev v mitroviški kaznil- kaj so jetniki izvajali gladovno]™;/ de8nl bok in tik hrbtenice, stavko. PR08VETA morda s operacijo rešili življenje. Ze drugi dan se mu je stanje z boljšalo, toda zaradi krogle, ki tiči tik hrbtenice, mu je ohromela ena noga. Po operaciji se bo to morda zboljšalo. Poškodbe pa so nevarne in če nastopijo kake komplikacije, u-tegne ranam podleči. Izgubil je tudi mnogo krvi. Za Kramarjem je izdana tiralica, vendar ga doslej Ae niso prijeli. Lahko je tudi, da je v razburjenosti izvršil samomor. Sedem let roki je sa uboj sastre. — Okrožno sodišče je te dni sodilo 30 letnemu delavcu Roku Kolarju iz Mostečnega pri Ma-kolah zaradi uboja rodne sestre. Kolar je živel pri svoji materi vdovi, lastnici malega poseatva. Pri materi je živela tudi hči, ob-toženčeva sestra s svojim možem. Brat in sestra se nista razumela, ker ae je brat bal, da bi mati zapustila grunt njegovi sestri Tereziji. Zaradi tega sta se pogosto prepirala in ji je Rok pogosto ffrozil, da jo bo ubil. Dne 4. januarja letos se je zvečer vrnil Rok Kolar domov ter pri večerji treščil sklepo z jedjo v sestro Terezijo, a katero se je spet spri. Kmalu nato je Rok napadel svojo sestro v veži. S sekiro je udaril sestro po glavi, da je obležala v mlaki krvi. Prepeljali so jo v mariborško bolnišnico, kjer se je pet dni borila s smrtjo in ji podlegla. Obtoženi Kolar je na raspravi pred sodniki priznal svoje dejanje ter bil obsojen na 7 let robije in izgubo častnih pravic. Pančur. Nenadoma je prišlo med obema do nekega prerekanja, menda zaradi besede sosede. Tedaj je Kramar nenadoma potegnil revolver ter ustrelil proti bolnici v sosednji postelji, a je kro- v zid. Nato je stopil Kramar k tega * "iz" pojasnila J ^^ ter pomeril proti Pančur ju 'in kričal, da morajo vsi ven. Pančur se je res obrnil proti poprej? Pač pa je iz tega po-|^01"' Kra™r. [k i™?" jasnila prvič izvedela javnost o ^^ za njim in nato še dva J H 'krat. Tri krogle so zadele Pan- čur j a, ki se je zgrudil na tla. Krogle so ga zadele v levo steg- Washlngton. — Federacija steklarskih delavcev se je pridružila Odboru aa industrijsko organizacijo, kateremu načeluje John L. Lewis. Organizirana je bila pred tremi lati in ima 14,-000 članov. V tovarnah za šipe je organizirala 90% delavcev, pravi njen predsednik Glenn W. MoCabe, toda svoj delokrog bo rasširila na vso steklarsko industrijo, kjer dela 100,000 delavcev. Unija je induatrijska po formi. Dve krogli sta Ali v zid. Kramar _ . . .. .1 je pobegnil iz sobe in po hodni-"Lukarji". - Pravkar je irfel L £ stopnicah na plano. v bol- roman "Lukarji , pm> knjižno lkI je b„0 yfte zbegBno zartdi delo mladega pisatelja in profe-1 stre,ov |n y UJ zme6njšvi je Kra- tt*»l*kih i/gredih dne 30. ^ tudi dar« 1. aprila, ne listi nol>enih svojih 1 Pa< pa olj javljajo urad-1 *< -nirti kaznjenca nJ Jsvorja, ki je umrl v ' kaznilnici in je bil marca v Zagrebu, pogreb je dal po-' demonstracije in hu-katerih je bilo ra-'di, aretirana mno-nalcev in razbitih ' »a lekarna in ka-Ina a/M»cija Avala *voje (Mtjasnilo o t. v rr< Vi sorja Antona Ingoliča, ki se že nekaj let oglaša s črticami in novelami v raznih revijah in li stih. Zdaj se je prvič lotil večjega teksta, romana, in napisal delo, ki predstavlja najobširnej ši slovenski leposlovni tekst zad njih let. Roman (v dveh delih) obsega 310 strani! Opisuje nam življenje na Dravskem polju v ptujski okolici, kjer pridelujejo kmetje mnogo "luka" (čebule). Odtod tudi naslov romana. Roman je zelo uspelo delo ter bomo o njem še poročali. Naroča se pri pisatelju prof. Antonu Ingoliču, gimnazija, Ptuj — ali pa pri Ti skovni založbi v Mariboru. Uboj na Bizeljskem.—V Globokem na Bizeljskem je prišlo v nedeljo 29. marca do hudega poboja med vinjenimi fanti. Na Piršenbregu se je sešlo v vinogradu pri Plevniku več fantov z raznih strani, peli so in pili, da so postali vinjeni in pogumni Nenadoma so se sprijeli. Posestnik Miha Petančič (ali Petar-čič?), star 34 let, je skušal obe sovražni skupini pomiriti, toda pijanci tega nikoli ne marajo. Komaj 20 let stari posestnikov sin Edvard Grmovšek je skočil nadenj ter mu zasadil žepni no-žič v vrat. Prerezal mu je žilo odvodnico in posestnik je v nekaj minutah izkrvavel. Zapušča ženo in več otrok. Morilca so aretirali. Kako bo z našimi rudniki?— Kakor smo fe poročali, pripravlja sedanja vlada spet nov udarec na slovenske rudnike. Vsa | zadnja leta znižujejo državne j železnice dobavo premoga iz slovenskih rudnikov, čemur sledijo odpusti rudarjev in zapiranje obratov. Kako bo zdaj. ko je stopil I veljavo novi proračun. Ae ni znano, ker nihče noče podati Iz-j jav. Klerikalni minnister dr. Krek ima stalno shode po Hlo-j veniji, toda rudarskega vpraša 1 da se raz- nj, ^ „p|oh dotakne. Tudi zlobna po- vladni "Slovenec" molči o tem ln<> pojasnilo ^jj pg pravi, da ni Ae nič dolo-j bil Javor ob- Vendar pa je res, da bo- ■la je bil ob- rudniki Trboveljske premo- marju uspelo pobegniti. Pančurja so brt prenesli v bolnico nasproti ter mu bodo Poiiar aretiran kot ugrabitelj Hamma Chicago. — Edward C. Bar-tholmey, 42-letnl poštar v Ben senvillu, ki se nahaja 18 milj za-padno od Chicaga, je bil zadnje dni aretiran z dvojico drugih moAkih vred na obtožbo, da Je ie pripravlja na naskok plutokraci je (Nadaljevanja s 1. strani.) Iz tega seveda ne sledi, da ao provokatorji in pobojniki odgovorni za vse industrijske nemire in neaadovoljatvo med delavci. Vzroki so globoke j i — v izkoriščanju delavstva in profitnem sistemu. Detektivske agencije le izrabljajo to lastnost kapitalističnega sistema — razredni boj — v svoje lastne namene: sa svoj profit. Po BlankenhomoVi oeeni jim prinaša ta ogabni bis-nis 80 milijonov na leto, to je, če znaša mesečna mezda vohunov in stavkolomcev $175, kar je običajna plača. Green je pripovedoval, kako se je L. E. Woodward urinil do predsedništva državne delavake federacije v Georgiji in bil oba nem v službi Pinkertonove detektivske agencije, kateri ja stalno poročal, oziroma dajal in formacije o unijskih zadevah in načrtih Savanna Electric and Power Co. On ja bil namreč Član unije elektrikov. Prečital je tudi pismo Georga L. Googejs, organizatorja ADflf v katerem so Šplonski provoka torji dobili navodila, naj gredo v neko tekstilno mestece na ju gu, kjer ae naj izdajo za Greena, Gormana ali Googeja. Delujejo naj sa oklicanje stavke in za da-strukcijo tovarne. Predložil ja več druge evidence, med drugim buletin Industrijskega sveta države Washington, kjer je svari lo pred delavsko "revolucijo" v Seattlu in urgenca, naj podjetniki in trgovci prispevajo sklad $200,000 za razbijanje de lavskih organizacij, predvsem unij. Bambrlck je pripovedoval nižinskih karakterjih, katere ao v zadnji stavki delavcev v new yorAkih nebotičnikih najeli last nikl. Kradli so ko srake In nikdo nI bil varen pred njimi. Ce bo sprejeta La Folletova resolucija, bo prišlo do aploAne preiskave o krAitvah civilnih svobodAčin, predvsem pa pri vatnih detektivskih agencij, so naAle najbolJAe polje s Apion stvom v industrijah in razb Janjem stavk. O tem je nedavno iŽAla zanimiva knjiga «I Break sodeloval pri ugrabljenju Willi« ma Hamma miajAega, bogatega pivovarnarja iz St. Paula Mian ki se je odkupil v juniju 1933 vsoto $100,000, PoAtarja In dru ge so federalni detektivi odpe Ijali v St. Paul. Strikes", katero je spinal doinv-| Izvedenci trgajo sakon ■ a li 2 A i IMtt .k 1 i.i é L^ . Itklik MjI I .ttliltaitll — _ _ A ski Žurnalist Edward Levinson n se suče okrog Bergoffove detektivske agencije. Pred senatni odsek bo poklican tudi Levinson. Železničarji v večji nevarnosti Cincinnati, O. — Dasl je pot« nlAka varnost na ameriških že-sanicah zelo napredovala, se tega ne more reči o varstvu že-aznlčarjev pred ponesrečbaml. Kakor pravi glasilo bratovščino železniških klerkov, se je število naareč pri delu zelo dvignilo na železnicah. Leta 1904 je bilo na primer 60% več smrtnih nesreč med vlakospremnlm osobjom ko 1932. Leta 1931 je bilo vseh smrtnih pooesrečb med železniškimi delavci 526 in 16,900 ponesrečenih, lani v U mesecih pa 492 ubitih in 14,809 ponesreči). Predviduje poldrug milijon penzioni&tov Washlngton. — Ko bodo vso država sprejele zakone za starostno pokojnino in kvalificirale sa prejemanje subvencij iz zvezne blagajne, bo Usta penzi-on isto v narasla na poldrug milijon oseb, federalna vladu pa bo morala prispevati 100 milijo-nov na leto. Zvezne dajatve zdaj znaAajo $2,000,000 na me sec. Prejema jih 20 držav, ki imajo zadostno starostno zako nodajo. Te države podpirajo 223,913 starih osob, ki so brez sredstev, in prejemajo od $10 do $30 na mesec, povprečno |w) $17.50, pravi vladna komisija za aocialno zaAČito. socialne saičite (Nadaljevan}« a I. strank) ne znašali niti toliko kolikor se sedaj potroši v treh mesecih za brezposelne samo v mestu New York. Triodstotni davek bo enkrat v bodoče zadoatoval komaj za deset tednov podpore na leto in v najboljših časih bo več ko |M)lovica zavarovanih delavcev o-stala izven tega zakona". In newyorAki zakon je do zdaj najbolj 1 te v rate v deželi. Profesor Brodus Mitchell pa ho Je sedanjega zakona lotil s teoretičnega staliAča. Izvajal je, da popolnoma ignorira okoraloat sedanjega ekonomskega sistema. "Huzlran je na ekonomski filozofiji pomanjkanja", čeprav je skupinu industrijskih inženirjev objavila temeljit In obAlrsn Atu-dij, v katerem kaže produktivno kapaciteto Amortke, ki je zmožna napraviti ekonomsko o-bilico za vse — Čez $4200 na leto za vsako družino. Za Frazler-Lundeenov osnutek (prej Lundeenov, toda Je bil precej popravljen) se je že Isreklo od 2500 do 3000 krajevnih In centralnih unij, osem državnih delavskih federacij In sedem mednarodnih unij. >l)i;\7 n \ » u;i Vedno slike cans za X-RAY Ural N:S0 do Si80 avsésr Plions i Harrison 07A1 T'V I » < I BOGATEGA, [ZRELEGA DELA TOBAKA Zaščita vašega grla-proti drazenju-proti kašlju wPE08VETA Billy ni takoj pognal, ko «ta se poslovila. 8 Saxono aU h« ramo utirala na razburjenega Barbaroaso, 'ki je z upornimi skoki dirjaj dalje proti Santi Koni. "Hej," je rekel Billy, rad bi bil tukaj prihodnjo pomlad " Na kritiko je oklevaje pogledal Saxono. "Kaj de, če je deljT je dejala. "Poglej, ka-. Iro lepo je — vse pokrito z zelenimi goxdiï kar prepičana *em, da ao to sekvoje v kanjonih Clovdk nikoli ne ve. Dolina meseca b» utegnila biti prav tukaj kje. In kaj nespametno bi bilo, *e bi jo zgrešifa »amo zato, da »i prihraniva pol ure." Zavila sta na desno in jola voziti po vrsti *rmih višin. Cim bolj sta ae bližala gori, tem več je bHo znarnienj. da je vode v obilju. Vozila sfU ob potoku, in daai so bili vinogradi suhi od polotne vročine, ho vendar raste okoli kmetij po «lobelih in ns ravnini skupine kraa- nih dreves. „ _ "Morda je fludno slršuti," je menila Saxon, jaa. se kar zaljubi jam v to goro. Zdi se mi skoraj, kakor da sem jo te nekako nekje vi-defa, tolikanj dobro de gledati nanjo — oh! Ko su se zapeljala čez mo* in zavila okoli ostrega ovinka, ju je »mahoma ogrnil skrivnosten somrak in hlad. Vse okoli njiju so se dvigala ponosna debla sekvoj. Tla v gozdu so bila rožnata preproga iz jesenske praproti. Tu pa Um so prodirali v globoko senco soln-Čnl prameni In ogrevali sonornl gozdni mrak. Vabljive steze so se vile med drevjem in izginjale v prijetnih zatl.'jïh ila domnevana gora za poljem ssmo stranski odrastek velikanke gmote. Spredaj in na desni, za ostrimi grel>eni gora, ki so jih oddaljevali globoki zeleni kanjoni, med Um ko so se niže spodaj razširjale v valov iU sadovnjake in vinograde, sU prvikrat zagledala Sonomsko dolino in divje grebene, ki so obrobljali njeno vzhodno stran. Na levi ae je odpirsl razgled po zlati deželi majhnih gričev in dolin. Dalje Um, na severu, sU videla drugi del ààline, In ie bolj zadaj rteno, (ki jo je zapiral — gorski frében, čigar najvBji vrh. nekdanji ognjenik, je molil svoje rdeče, raztrgano teme v rožnato, mehko nefco. S severa proti jugovzhodu se je gorski greben slo-čil v šolnini bleščavi, med Um ko so Saxono in BiNyja že odevale večerne sence. Billy se je ozrl na Saxono, opazil vzneseno zamaknjenost njenega obrača in usUvil konja. Vse nebo na vzihodu je bilo oblito z globokim rožnatim sijem, ki se je sputitt*! na gore in jih odeval v vinrfko, rubinasto barvo. Sonomoko dolino je jela zalivati ikrlaU povodenj, ki je naraiča-la ob znožjih gora, kipela vifte in viie Ur jih poplavljala in utapljala v svojem ikrletu. Saxon je molče pokazala v dolino, če* da je U 'Akrlatna povodenj samo večerna senca Sonomske gore. BiH je pokimal, nato je pognal konja. In voz se je jel v toplem, z barvami prepojenem somraku spiÄati proti dolini. Vselej, kadar se je cesU nekoliko vzdignila, «U začutila prelestno, hladno sapo s Tihega morja, ki je bilo Štirideset milj odtod; iz sleherne majihne globeli je ptuhlUT topli dih jeeenske zemlje, nasičen z vonjem opaljene trave, osu-tega lista in venečih cvetlic. Dospela sU na rob globokega kanjona, ki je bil videti, kakor da bi segal prav v osrčje Sonomske gore. Brez besede, ravnaje se samo po tem, kar je videl na Saxoninem obrazu, je Billy ianova usUvil voz. Kanjon je Ibil poln divje lepoU. Visoke sekvoje so ga obrobljale z obeh strani. Na njegovem oddaljenem robu so eU-li trije robati kopel, godto poraščeni z jelov-jem in hrastjem. Med jimi je bilo opaziti manjii kanjon, ki se je iztekal v glavnega in je bil takisto obrobljen s sekvojami. A Billy je pokazal ns strnišče, ki se je Airllo ob znoijii teh kop. "Na takihle poljih, mislim, bi se morale pasti moje kobile," je dejal. Spustila sta se v kanjon; cesta je tu spremljala potok, ki je žuborel pod javorji in jelšami. Ognjeni svit solnčnega zahoda, ki se je odbijal na bežečlh Oblakih jesenskega neba, je polival kanjon z rdečino, v kateri so goreli in tleli rdečeudi madronjevci ln s trto oviti man-zu ni to vc i. Zrak Je diial po lovorju. Divje vinske trte so preraičale potok od drevesa do drevesu kukor živi morftovl. Hrasti vseh vrst so se .zavijali v čipkasto «ionsko »mahovje. Praprot je bujno ranila ob vodi. Od nekod se je tožno oglašala grlica. Petdeset čevljev nad zemljo, skoraj tik nad njima, je skočila veverica preko cerfU — siv blisk med dvema drevesoma ; ,|H) nihanju vej sta Saxon in Billy lahko zasledovala njeno zračno pot. "Kur nekaj mi pravi —' je izpregovoril Hilly. (Dalla arihodnJU.) Herman Drobesrh(New Waterford, Kanada): Moji spomini iz svetovne morije V bližini naiega taborišča je bila židovska gostilne. Stari Žid in njegova žena «t« se akrivala pred vojaki v sobi poleg glav ne, ki je bila opremljena za goste. Tem je atregla mlada deklina, ki pu je morala sproti noalti denar, ki ga Je dobila za pijačo in druge stvsri, ataremu Židu. Ob neki priliki smo to dobro izrsbili v našo korist. V gostilni nu» je bilo Aeat in gledali amo, ds je bila deklina vedno zaposlena. Ta Je naročil cigarete, drugi kako drugo malenkoM 4n plačevali smo s papirnatim denarjem, ka« terega je »proti nosila židovski dvojici, da ga izmenja, mi smo pa medtem, ko ae je ona mudila v drugi sobi, pridno praznili tod vina, ki je stal v kotu. Potem no prišli drugi naši tovariši, katerim amo |M»jaanili našo metodo. Na ta nstin amo «pili mnogo vina. ne ds bi ga plačali. Ko amo bili v MlAkolcu. ae je ceaar Karol peljal na fronto, da- ljumo na vsakega, ki bi se približal progi. Ko je vlak švignil mimo nas, smo se vrnili na posU-jo, kjer smo čakali našega vlaka, da nus odjelje nazaj. V bližini postaje Je bil velik aod vina, katerega je stražil vojak. Tega smo hoteli na vaak način premotiti, da bi se potem lahko (Milastili vina. To se nam je tudi (Miarečilo, ko smo straž nika obkolili in ga pričeli nadlegovati z raznimi vprašanji. O krog njega Je bila vedno večja grupa, da ni videl, kaj se godi pri sodu. Vsak je imel priliko, da ae je napil vina predno je pri šel pod^aatnik. ki je opazil nsše početje in nss zu|mm!!1. Predno je vlsk od|ieljsl ao se stepll Ms diarl in Nemci; ukrotils jih Je ¡tele atrsža. ki je prišla na poso-rišče |mm! poveljništvom |>oroč nika. Na 20. aprila amo zapustili : naAe Ul»orlAče in zasedli vlak. ki naa je s|iet odpeljal na fronto v si nam tega niso povedali, ko ao'Galiciji. Tam ee v čaau naAe od- nas (Mialali atražit želeiniAko prog»», |h, kateri Je imel do*|teti cesarski vlak. Ns vaških sto k<»-rakov razdalje je atsl eden vojak, ki je bil ohveAčen. da ae mora vrniti nazaj, ko vlak odftelje. Jv a ročen o nam je bilo, naj stre- ¡sotnoati ni pripetilo ničeaar Is rednega Vršile ao ae male praa ke med našimi in ruskimi četa mi in to Je bilo vhe NaAa bate i rija je zasedla pozicije, a kate ¡rih ao ae umaknili madlarakl » tnpničarji. Za naAtm hrtaom ae e raztezalo kurpatsko gorovje, pred nami pa se je vlekla oska in s hribi obdana dolina. Ze prve dni se je pokazalo, da nas hočejo Kusi potisniti nazaj. Po malem so dnevno haskoka-vali nuAe pozicije, naAe baterije na lc\ i in desni strani pa so odbijale naskoke. Na 25. aprila smo prejeli poročilo, da se je češki peApolk prostovoljno podal Rusom Z godbo na čelu je vkorakal v Stanislav, ki je bil v ruskih rokah. Sc tisti dan je prišlo |M)velje, da se moramo umakniti v dolino. K nam je takrat prišlo nekaj oddelkov rezervne pehote, toda Rusi naa bi bili lahko vse sajeli ali ps pobili, ako bi bili vedeli, da nas je tnko mulo. Tega niso storili, ker so bili menda zadovoljni. ker ae jim je predal češki polk. V dolini, v kateri smo se u gnezdili, ao bili petrolejski vrel d. Celo vods je bila pomsšans s petrolejem in amo jo morali prekuhati. Konjem Je sprvega smrdela, ds je niso hoteli piti; pozneje p« so ae privsdili. V tej dolini ni bilo nobene hit ke. Ostsli amo tu en teden, do-kler nI prišlo povelje, ds odrinemo proti Ksrpatom. Potovali amo po dolini., ki ae je čedalje bolj zoževala. Tu in tam je ata la kaka revna hišica oh ceati. ki je bila malo tednov prej zgraje na. Potovali amo vee dan in zve Čer priill v vznožje nekege hriba. na kaUrem je UboriU ruska peboU. Ponoči smo pot nadaljevali. ker je bilo bolj varno. Parkrat ao se srečale naAe in ruske patrulje, ki so izmenjale nekaj strelov, drugače pa je bilo vse mirno. UsUvili smo se iele proti jutru v neki goičavi in dobili nekaj ur počitka. Drugi dan smo nadaljevali pot proti drugi dolini. Na poti smo naleUli na več sto civilistov, med njimi mnogo mladih deklet, ki so gradili cesto. Po Uj dolini je Ukla proga ozkotirne železnice, po kateri so prevažali les iz gozdov v dolino. Na 1. maja smo se ustavili v gozdu. Topove smo posUvili nekoliko viije, da ne bi krogle zadevale dreves, ako bi morali o-tvoriti ogenj na ruski pehotni polk na nasprotni strani, le tri dni nismo dobili ne kruha in ne mese in bili smo lačni ko volkovi. Imeli smo le nekaj s sladkor jem zmeiane kave, katero smo pili. Četrti dan je prišli za nami karavana konj, oslov in mul, ki je pripeljala ovsa za konje, nekaj kruha za častnike, za osUle pa par vreč krompirja. Krompir smo hitro spekli in šel nam je v tek, ker smo bili lačni. Drugi dan je naša pehota naskočila Ruse, da so se morali u-makniti v dolino. Pustiti so morali velike zaloge živil—kruha, slanine in konzerviranega mesa, da smo imeli mi in pehota dosti živil za nekaj dni. Tisto popoldne smo se tudi mi počasi začeli po mikati za Rusi. Na 4. maja nas je pričela iskati ruska baUrija. Otvorila je o-genj in pričela sipati šrapnele toda odkrila nas ni, ker nam je gozd nudil dobro zavetje. Poču tili smo se, da nam ne preti nobena nevarnost, pa smo razsedla-li konje in zakurili ognje in se vlegli okrog. V tistem momentu je pričelo silno pokati, hitro smo vstali in začeii aedlati konje, da bomo pripravljeni na beg, toda streljanje je kmalu utihnilo. Pozneje smo ugotovili, da je prišlo do streljanja med naiimi stražami, ki sta druga drugo smatrali za sovražnika. Drugi dan smo spet zakurili ogenj pod drevesi in dim je opazila ruska bateri ja. Zmerila je razdaljo in pričela streljati. Srapnel se je razleUl nad naiimi glavami in drobec je zadel tovariša, ko je zvijal cigareto Zgrudil se je na tla in v istem času sem tudi jaz začutil, da me je nekaj opraskalo na strani. Hitro sem skočil za bližnje drevo Ur sfe slekel. teklo me je in kr je Že tekla po nogah. Pogleda sem na mesto, kjer me je bolelo ln opazil drobec od šrapnela, ki je tičal v koži. Hitro sem ga poUgnil ven in se vrnil k tovarišem. PrifrČala sta nadaljnja dva šrapnela. potem pa je streljanje utihnilo. Tovariš, ki se je malo prej zgrudil na tla, je bil zadet v sence in bil na mestu ubit. Ruski šrapneli so ubili tudi dva vojaku od pehotnega polka, ki je bil pred nami. Neki drugi topničar je bil tudi ranjen in odAla sva v ozadje, kjer je bil vojaAki zdravnik. Ta me je pregledal in potem napisal pismo in mi naročil, naj ga izročim svojemu poveljniku. Tisti drobec šrapnela je priletel na Jermen, na katerem je vi-aela sablja. Ta ga je zadržal, da ni šel v čreva. Ta Jermen, ki mi je rešil življenje, še danes hranim za spomin. Rana mi je vseeno dala dvs tedna počitnic, katere sem prebil v vojaški kuhinji pri kuharjih. Drobci šrapnela. ki so ga izstrelili Rusi, so o-praakali tudi pet naših konj. Tisto popoldne je ruska baterija sipals krogle na naše čete, proti večeru pa je atihnila, kar se nam je čudno zdelo. Ib»e 2. msja so nemške armade pri Gorlicah prebile rusko fronto. Potem so se pričeli Rusi umikati na vsej črti in mi smo jim sledili. Dospeli smo v veliko dolino in tu smo se nekaj časa ustavili. Vreme Je postalo toplo in drevesa ao pričela zeleneti, širne je bilo konec In vsi smo bili tega veseli. Jas sem vssk dsn ftbisksl baterijo v ospredju, kjer aem vedno izvedel kaj novega, nakar aem ae vrnil h kuharjem v ozadju. Nekega dne sem isve-del novico, da so kmetje v bližnji vasi itdall naAe čeU. Tiste kmete so ujeli In njihovo vas za- ] pel Hi. Ponoči so jih postavili pred naAe jarke, v katere so frčale make krogle. Mnog" k me TOREK, 21. Uv, ki so se znaili v križnem ognju, je bilo ubitih in ranjenih. To je bila kazen za izdajstvo. Nekaj dni pozneje se je vriila druga vroča bitka in Rusi so se morali umakniti od prelaJa Uz-soker. Nemške armade so ie vedno zmagovale in podile sovražnika ; zasedle so mesto Tamow in večje iUvilo vasi. Ml smo tudi bili Rusom stalno za petami, toda do kake večje bitke ni priilo. Ujeli smo stotine Rusov, njih zadnje straže, ki so imele kriti umik, a so se premislile. Rusi so kar lepo čakali na naie tete in ko so priile v bližino, so se podali., samo da so se reiili iz pekla. Pomaknili smo ae naprej na planjave, ki so se iirile severno od meeU Otynje in zapadno od Kolomeje. Videli smo dolge ruske kolone ki so se pomikale proti vzhodu in skušale ovirati prodiranje naših čet. Neki dan so Rusi uprizorili naskok na naie ČeU in sledila je bitka, v kateri je bilo veliko itevilo ubitih in ranjenih na obeh straneh. Na 21. maja je bilo naie vojno sodišče zaposleno. Pred njim. je sUlo 28 mož, obtoženih vele-izdaje. Med temi so bili židje, kmetje in iest duhovnikov. Proces je pričel ob desetih dopoldne in trajal je pet ur. 17 je bilo obsojenih v smrt na veiallh, iest pa je bilo oproščenih. Obesili so jih kar po drevesih na vrtu neke večje kmetije. Drugi dan so se Rusi spet u-maknili in mi smo jim sledili. Bil je precej vroč dan in cesU, po katerih so se pomikale naie če te, so bile praine. Vsi umazani in zaprašeni smo proti večeru dospeli do neke graičine, kjer smo se usUvili in nekoliko odpočili. V tistem kraju se je parkrat nahajal sedmi peipolk iz Celovca; tega polka nismo nikdar več videli Rusi so se usUvili na črti med Stanislavom in Kolomejo in tu se je bitka obnovila. Naša baterija je zasedla precej varne pozicije, da nam sovražnik ni mogel do živega Ruski topovi so sicer sipali irapnele v našo smer, a ti so leUli visoko nad naiimi glavami. Samo en irapnel je padel na tla v naši bližini in eksplodiral. Drobec šrapnela je nekoliko opraskal naietfa poveljni ka, da so ga morali poslati v o-zadje, kjer je ležal nekaj dni. Druga bitka se je vriila na 1. junija pri mestu Stryju, v kateri so bili Rusi tepeni. Izgubili so 18,000 mož, dočim so bile naie izgube neznatne. Naslednji dan smo dobili poročilo, da je av strijska armada ponovno zasedla trdnjavo Przemysl, ujela 84, 000 Rusov in zasegla velike zaloge bojnega maUriala. Na 5. junija so se Rusi pričeli umikati na vsej črti. Prepuščali so nam trdnjavo za trdnjavo. Streljanje se je sicer nadaljevalo, ampak mi nismo imeli velikih izgub. Naša armada je ujela tisoče Rusov, ki so se kar prostovoljno podajali. Naslednje dni smo že toliko napredovali, da smo bili za bojno črto, ki se je vlekla od Kolomeje do SUnisla-va. Prekoračili smo ŠUvilna bojišča. ki so bila vsa rasorana In prekopana. Tu je bilo zakopanih na tisoče vojukov, ki so padli v bitkah, katere so se vršile na tistem ozemlju. Na 9. Junija smo se združili z nemškimi četami in začeli prodirati proti Haliczu. Dolge kolone pehoU in artiljerije so se vlekle po cestah in sledile Rusom, ki so se umikali. NaA oddelek se je u-stavil na nekem hribčku, s katerega smo imeli dober razgled na vse strani. Daleč pred nami smo videli druge avstrijske čete, ki so se pomikale po rsvnini. Na tem hribčku smo tudi dobili kosilo in potem smo počivali. Da se riašim častnikom nikamor ne mudi. smo čitall na njih obrazih. Ne daleč stran so korakale dolge vojaške kolone, naše In nemške, dočim smo mi uživali počitek. To se je nam čudno zdelo in ugibali amo. kaj vse to pomeni. K nam so pridirjali trije huzarji na konjih, hitro poiskali poveljniks in mu Izročili piamo. Poveljnik je kmalu ukazsl odhod in obrnili smo ae v smer. odkoder smo pred nekaj urami priAli. Takrat še nismo vedeli, da je prišel konec našemu vojakovanju na ruski fronti. Cesta, po kateri *mo se vračali, je bila natrpana s vojaštvom. Prisiljeni amo bili kreniti na «Iransko pot. po kateri amo ae dalje pomikali v amen proti Kolomeji. Zvečer smo se u-stavili na nekem travniku v bližini večje vasi, kjer smo prenočili. Takrat ie nismo vedeli, kam prav za prav gremo, a se za to nismo dosti brigali. Kakor večkrat prej, so se tudi sedaj pričele iiriti govorice, da nas nameravajo poslati na srbsko ali pa iUlijansko fronto. Tem govoricam nismo pripisovali posebne važnosti, ker smo bili že prej večkrat prevarani. Po prespani noči na tistem travniku smo pot nadaljevali. Vedeli smo le, da se oddaljujemo od fronU in to je bilo vse. Naša pot je držala čez bojišča, čez grobove, v katerih so troh-nela trupla mladih mož, ki so dali svoja življenja "za cesarja in domovino". Kakor daleč je seglo oko, so bili grobovi, sami grobovi . . . Trpljenja, ki so ga prestali vojaki na frontah, ni mogoče opisati. Oni, ki so v sekundi umrli na bojiiču, so bili ie srečni v primeri s tistimi, ki so v bitkah izgubili vid, roke, noge in druge ude. Mnogo Uh je smrt pozneje rešila trpljenja, toda v. vseh deželah, ki so se udeležile svetovnega klanja, je na tisoče pohabljencev, ki morajo živeti pasje življenje. Države se ne brigajo za te "junake". Taka je njih "hva-lefnost" napram tistim, ki so se borili za "domovino". Kar sem jaz opisal, je le drobtinica grozot, ki so se godile na frontah. Jafe sem imel "srečo", ker sem služil pri topničar jih, ki niso bili izpostavljeni Ukim nevarnostim ko pehoU. Na ruski fronti tudi ni bilo toliko barbarskega klanja kakor pozneje na iUlijanski in drugih, kjer so uničevali človeška življenja s strupenimi plini, bombami iz zraka in z drugimi morilnimi sredstvi. Žrtve največjega klanja so bili povečini delavci in kmetje. Milijonarji niso padali na bojišču. Častniki, ki so bili v prvih vrstah, so bili tudi sinovi revnih staršev. Gledalo se je, da so bili sinovi bogatinov na varnem — stotine kilometrov za fronto — v pisarnah, skladiščih in v ujet-niških taboriščih, kjer jim ni pretila nobena nevarnost. 2e v začetku svojega pisma sem omenil, da sem se odločil za objavo vojnih spominov iz namena, da opozorim tiste, ki še niso duhali smodnika na bojiščih, da je v vojni samo trpljenje in smrt. Profesionalni "patriotje" sicer naglašajo ob vsaki priliki, "kako sladka je smrt za domovino", ampak sami nočejo biti žr tve. Žrtve so delavci, ki ne posedujejo ničesar, & se morajo boriti za interese svojih izkoriščevalcev. S Um so moji vojni spomini ruske fronU zaključeni. Drugi, z italijanske, bodo sledili. Opisal bom bitke, ki so se vršile na Uj fronti, v glavnem one okrog Bovca ob Soči, kaUrih sem se udeležil. (Konec) APRILA Potrebna ugotov^ Gospoda Mrboljo w nfVi ranjenega pripeljali na^L sko stražnico. Ko «> na zapisnik, ga je vpr£| nik med drugim: "Ali sU poročeni'" Mr molja: "Seveda**, da potolkel sem ne pri ltJ bilski nesreči." tbmeunX~i^sa NAPRAVLJENA v nr/ retah po dolgih Študijah Znanstveno raziskavi«!, ¡«a vedno večjo vlogo v indu.5 ÏÏL5K Pn U8tvarjaniu no« produktov in procesov, L Z di pri izboljšanju starih r nji iiapreaeK v industriji ret kaže, koliko napornih I, je bilo treba za izboljšanje šno priljubljenega izdelka. Izza leta 19U je preisko oddelek The American Toba Company osredotočil 8Voj« pore v ravnanje r cigaretni» bakom, da proizvede, boljšo gareto. Kemično go anali«« ne samo tobak in mešanico tot ka, pač pa celo dim. Te raziskave so rodile bolj moderno cigareto—Lucky Stri lahko kajo bogatega, polno lega tobaka. Zgodovina Lucky Strike značilna, ker so izdelovalci iUi nili, da se ne bodo ustraiiU i benega truda samo da dajo aa riškim kadilcem najfinejšo cip reto, ki jo more proizvesti m derna izvežbanost. Posledica bila cigareta, ki je dobrega